PROSVETA Uredniški In uprsvnliki prostori: S6ST South Lawn dale Ave. t dan rszen« !„ praznikov. Offioe of Publication: 2687 South Lawndala Ave. Telephone, Rockwall 4904 £ PODPORNE JEDNOTE GLASILO SLOVENSKE N Subscription ffl.OO Yearly ŠTEV.—NUMBER lift g—» uu^ ^ ae « o^-i „ ^ s. im. CHICAOO. ILU PETEK. «T. JUNIJA (JUNE r h 111__ AcospUncs ter msillng »t »pedal tate of polafe provkkd t** mdOon 1101. ActolOct >. 1»1T, authorlaed on Ju» 4, 191». Stavka tiskarjev pri čikaikih litih Chicago, 26, Jun—Prt »tirih ¿IkaAkih listih — Daily Ttmea, Dally New», Herald-Amertsen In Journal of Commsrce —t so tl-sksrjl xsstavksli Msjsteljt teh listov pravijo, ds ss je to sgo-dilo proti volji uradnikov tisksr-ske unije Pogsjsnjs gledsakls-nitvs nove pogodba mad repre-asntsnti unljs In isdajstoljl ao as prtfsla v februarju, toda do •porsxuma ni priWo. Vsljsvnost stars pogodbe Js potekla U. Junija. - ~ - —J PROSVETA THE BNUGtlTENMBfT murnu» im umwa aumunai rOOPUE.SK JSDSOTB Omm * —4 mm m mo. mm mm p*i u*. mm m m wk m mm. mmâ Cmmvâm M< Ml to tk* B pm 9m*. CWm«i u4 Omm $1M pm rmtmnth Hamkov m mm vrat**» (¿rüc*. IWVMU. df«n«. pesmi »Ut> M rrnm>o p<*UJ«l«lju It » itoéftju. te I« srUoW poMUM. PROSVETA MMS» UtlSili A«*. non os tu ftoiiAiiu IM O letoviščih in moli Cleveland, O,—V nekem listu sem atol vabilo "Muakoška ja-zera vas vabijo," pa sem vprašal soseda, od kod izvira ime naše ulice Muakoka. Ni vedel, pa sem mu povfedal, da izvira iz indijanskega imena rodu Mosfcokas. V par urah vožnje z avtom sli vlakom se lahko pripeljete v sosednjo Kanado, ki letos vsbi nas Clevelandčane na počitnice, namreč v prijazni kanadski okraj z. velikimi jezeri Muakoka v provinci Ontarijo. Okraj Muakoka meri 16 tisoč kvadratnih milj in ima na stotina velikih n malih jezer, čijih bregovi so poraščeni z grmovjem« obdani » Nova linija za komuniste Ameriški komunisti ln njihovi sopotniki i ms jo spet "novo linijo." Nič več niso za brezpogojen mir — zdaj so za vojno s Hitlerjem! "Mirovna straža" pred Belo hišo v Washing-tonu, katero so vodili komunisti pod krinko organizacije American Peace Mobilization, je zadnje dni izginila kot Jt» ustrelil — namesto tega se ne bomo nič čudili, če bodo komunisti prihodnji teden začeli s piketirsnjem kongresa, naj takoj napove vojmr Nemčiji. Obrambna vojna Anglije ne bo več imperialistična vojna in Amerika ne bo več pomagala imperialistom! To bi bilo zdaj grozno absurdno za komuniste, kajti potem bi bila obramba Kusije tudi imperialistična vojna . *. Nič več ne bodo ameriški komunisti javkali nad grozotami vojne In pell: "Yanks are NOT coming!"---zdaj bodo kričali, da so "Yanks" prepočaanl s prihajanjem na pomoč... Ali ni to čudovito? Komunisti in njihovi sopotniki bodo zdaj korakali za "velikim vojnim hujskačem" Rooseveltom — in tudi ml pri Prosveti ne bomo več "vojni hujskači" pri naših sopotnikih. Ali ni to lepo? Iska bratovščina je izgubila dobre za- veznike, ko je te dni izgubila komuniste, kl so bili dobri pomagači apizarjem na vsej črti. Kompaniji Lindbergh, Wheeler & McCormick so ostali samo še bundovci, fašisti, "father" Coughlin z Irci in Norman Thomas ... Kam se bodo komunisti zdsj prilepili? Roosevelt jih ne bo maral, ker jih je sit do grla; saj so mu zadnje dve leti grdo nsmakali opanke. Pošteni demokratje in progresivd jih tudi ne bodo marali, saj vendar ne morejo pozabiti čez noč, kako so jih komunisti ln sopotniki zmerjali z "vojnimi hujskači". Se manj jih bodo marali demokratični socialisti, katere so Brow-derjevi goflači obkladali s "socialimperiall-sti. . • Vse ksžo, da bodo komunisti in sopotniki zdsj rogovillli sami. Morda potegnejo svoje člane Iz unij in drugih organizacij in rckrutlrajo laatno armado, katero pošljejo čez morje — kajti Roosevelt jim bo zdaj prepočasen . . . V Washingtonu nekaj pravijo, da bodo komunisti zdaj ovadili tajni policiji svoje bivše prijstelje — nemške nacije, s katerimi so doslej skupaj sabotažili in rovarill.. Ne drugače, razen če jim vlada zsjamčl četo kožo! Komu niatični lisjaki ne pojdejo zlahka v past. Zadeva je na vsej črti smešna, ampak resnih ljudi ne sme motiti. Časi so resni.) Ameriška demokracija Je še vedno v nevarnosti — ln Komunisti JI no bodo s svojo novo linijo nič bolj pomagali kakor jI so s prejšnjo linijo, ko so od spredaj grmeli za "ljudsko fronto" ln prepevsli demokratične pesmice, od zadaj so pa grabili dukate zaae in sovjete ... Zadeva je smešna tudi zaradi tega, ker bodo hurbonci zdaj poskušali v potu svojega obraza poriniti vso stvar demokracije v komunistični tabor. Kdor bo zdaj za obrambo demokracije, bo za — komuhizem ... Kakor nas nI motila prejšnja linija komunistov ln sopotnikov, tako nas ne sme motiti nova linija teh klovnov — in prav tako nas ne sme motiti burbonska šmirarska linija. - t Nemški socialisti poročajo V Londonu se nahaja večjs skupina ubežnih socialistov Iz Nemčije in pokojne Avstrije, ki ao zadnji meoec organizirali poročevalsko služ bo za Ameriko o življenju pod Hitlerjevo dlk t at uro Njihov News Letter (Novlčarski list) je ProsvoU pravkar prejela Najvažnejša poročilo teh ljudi je glede o-gromne škode, ki Jo povzročajo angleški bombniki v Nemčiji in porazno učinkovanje U škode na nemško ljudstvo. Znano Je, da nacljskl režim skoro nič ne poroča o Um. Dnevno beleži na kratko: Angleži so spet meUll bombo, kl pa so naredile mala ali nič škode. Navadno porodilo jo, da angleške bombe razdevajo le "bolnišnice, airotiinic«. cerkve" in slično. Nemški socialist! v Londonu, kl Imajo v domovini zanesljiva podzemske poročevalce, pa sdaj poročajo, da ao eala ulice v Hamburgu. Bremenu, Kollnu, Dueoeldorfu Itd. uničena in (Dalja ▼ sedaj i koiaai.) J iz naselbin skalovjem, dovolj je pa tudi peščene obšli. Tam je 150 hotelov poleg farmskih domov, ki radi vzamejo ameriškega turiaU cvenkom vred pod streho, ^isti, katerim se ameriška vročina ne dopade, se bodo lahko šli ohladit v okraj Muskoko, kjer je najviš-vročina 80°, noči pa dovolj iladne za prijeUn počitek. Muakoka je 300 milj aeverno od Clevelanda. Kljub hladnejšemu podnebju, je dovolj toplo, da lahko uživaU veselje s plavanjem v tistih jezerih. Ceste so tUkovsne vse skozi do okra a Muakoka in Uko tudi v okra-, u samem. Največja jezera v Uj verigi jezer so M uskoka, Rous-sesu, Vernon, Mary itd., po katerih plovejo pomiki. Okraj 4uskoka se nahaja nekako sredi province OnUrijo ob Georgij-skem zalivu aa obalah velikega ezera Huron. Naj omenim, da provinca OnUrijo meri 427,202 kvadratnih milj ln ima okrog tri milijone »rebivalcev. Letovišča Muskokas ao v bližini svetovno znanih Dio-novih petorčlc, v resnici pa tudi ne v bližini, kajti njih dom je okrog 80 milj v strsn. Ps sem oni dsn videl U slavne petorčlce v kinu, ko sem šel pogledat "Tobacco Road," proti kateremu so policija in razne moralistične in verske orgsnizsclje dvignile toliko prshu, pomagalo pa ni nič in film se predvsjs naprej. V listih smo člUU, kako se Jo neka ženska osmolila ali nasmo-llla—morda pa jo je dedec namazal—s katranom ln je reva ležala zvezana na cesti v naravn obleki, le da Ja bila pokrlU smolo. Mrs. Kuplaz je torej biU oblečena v obleko iz smole, le perja Ja manjkalo na nji. Pravi-jo„fia se je zatelebala v nekega zemljlščnega agenta, kl jo je menda malo "lajkal", malo pa ne, kajti dobil si Je drugo, kar se pa prvi ni dopadlo. On je bl njen, četudi Je on mislil, da nI Ker nI prišel vaaovat s kitaro pod njeno okno, se je Uko razjezite, da mu je s črno barvo na šmlrala napise, kl so naznanjali da prodaja lote. To se je ponav Ijalo del j čaaa. Nekega dne je šla ln razmazala napis na neki hili/ ki se Je glasil "house for salo". Neka ženaka, ki jo je vi| dela, jo je vprašala, čemu to početje, pa jI je razodela ves svo, "trubcr. Stvar Je šla naprej Id je prišla prod policijsko sodišča Dotično žensko, ki jo je zadela resnična smoU. so prepeljali v mestno bolnišnico, kjer je trdila, da so jo napadli plačanci oziroma prijatelji dotienega agenU. Zdravnik je po preiskavi izjavil, da je ni nihče napadel, to je, da ji ni nihče storil sile, temveč da so jo le namazali s katranjo smolo. TisU dva pre-rzneža, ki sU jo namazala, sta namazala tudi njene čeveljčke in jih jI nazaj* nataknila na njena nežna stopala. To vam je uljudnost. Nesrecnica je povedala, da se ,e zaljubila v tistega agenU ko prišel po svojih trgovskih opravkih in ker je imel "Uko dišeče ustnice", je šla zaljubljenost še globlje v glavo in srce. Vsekakor so baje ugotovili, da e imela dogovor z nekimi mo-škifai, da se z njo sestanejo. Ko so se sesUli, je reva biU delež» na smole, kar pa menda prav gotovo ni Uko lepo dihajo kot agentove ustnice. ,, ,lUi„ Enkrat sem vprašal' Terezo Dušakovo, če ve kje je Dobovo pri Brežicah. Rekla je, da prav dobro ve, saj je njen oče tam opravljal službo občinskega tajnika ko je županoval tam Martin Šetinc. Ko so posUvili lepo hišo v Zakotu pri breškem ko-odvoru in so presčlili vanjo občinski urad, se je seveda tudi njen oče preselil tja Ur svojo službo opravljal do sihrti. Tere-za je doma iz Bukoška in njenemu očetu so rekli Janše, sUri tajnik ali pa morda tudi Šribar Njen stric Jože jtf bil odvetniški pisar pri dr. Srebretu, dr. Ben-toviču in dr. Stikerju v Brežicah, pa tudi pri dr. Slancu v Novem mestu, vsega skupaj 40 let! Morda ga je poznal naš Ludvik Medvešek, ki je bil tudi konci-pljent v Novem mestu. Gornje sem omenil zato, ker včasih srečam kakšnega Štajer-in ae ne morem domialiti, kako bi mu raztolmačil kdo je Te-reza, da je Štajerka. Moj namen je tudi, da povem čitateljem, da po krškem in breškem polju ra stejo krasne cvetke, bujne vrtnice, rdeči nageljni in pa še lepša dekletgBB Kadar človek ne zna ali noče sam sebi pomagati, navadno zahteva, da mu naj pomagajo drugi. Na 2. nov. 1940 sem zgubil svoje sUrostne pravice, a ne po lastni krivdi. Bojevati sem se moral zanje in rabiti svoje možgane, da sem jih nazaj dobil po petih tednih. Unijske prispevke plačujem redno, ampak denar ni pomagal, treba je bilo misliti. Kdor hoče plezati navzgor po hrbtu drugega, lahko dol pado Ne pozabite, da so tudi na vrhu lestve vedno kakšne spletke, ki te lahko pahnejo dol, če nisi previden; tudi če si previden, nisi pa priljubljen« boš zletel in treščil dol, pa tudi če si še tako vnet za organizacijo. Mi imamo Izkušnje v raznih organizacijah dolgo let ln vemo, kako se stvari sučejo pod pritiskom raznih klik Nikar he pozabite piknika društva Svoboda št. 748 SNPJ dne 27. julija na farmi clevei-landsko federacije SNPJ. To I ženako društvo, ki so ga ustanovili Jooeph Dum, Anna Barbič in podpiasuii. Da se društva usU nove, je pač treba sodelovanja in možganov obeh spoloh, kajti brez vzajemnosti obeh ni na predka. Slavje ohijskega dneva SNPJ Iv Girardu dne 4. Julija oglaiurn 3B3S v Sharonu z letakom na avtu. Če bom šel na sUvje, ne vem, rad bi pa šel. Letak mi je dal delegat BogaUj, ki je pred kratkim imel avtno nezgodo, v kateri je bila prizadeto žena in otroci- Upamo, da kmalu okrevajo. Čudno pa je, da so komaj pred letom dni Clevelandčanl lomastili Girardčane, sedaj pa jih hočejo kar oblizati—kot je hoUl SUlin Hitlerja predno so Hitlerjeve tolpe udrle v Rusijo. Ni zdravo ne modro, če se rohni, še manj priporočljivo pa je prilizovanje. To so pač čudne stvari. Hitler je udri v Rusijo. Sedaj e vprašanje, ali bodo rekli komunisti, da je to vojna Wall-streeU, imperialistična ali vojna koga drugega. Bodo li posla-Lincolnovo brigado in ambu lanco iz Clevelanda? Kaj pravi-U k Umu tisti, ki ste včasih Uko tirupno buuuali? ^^^^■Frank Barbič. 53. Piamo Is starega kraja 'Warren. O.—Ker vem, da se rojaki zanimajo za razmere v sUri domovini, zlasti pa v obmejnih krajih, priobčam pismo, ki sem ga prejel 21. junija od moje matere iz Knežaka pri Št Petru na Krasu. Na pošto je bi-o oddano 27. maja. Knežak je oddaljen od jugoslovanske meje okrog 20 kilometrov ali prlbllž no štiri milje. Pismo je bilo poslano po zračni pošti. Kakor je razvidno, je bil denar, ki sem ga soslal tja, dosUvljen naslovljen ki v teku enega tedna. Poslal sem ga potom firme Kollander Clevelandu. Pismo se glasi: "Predragi sin! Naznanjam ti, da sem prejela denar, za kar se ti prav iz srca zahvalim. Obenem ti naznanjam, cla sem bila begunka. Z drugimi vred sem bila poslana daleč v notranjost Italije. Ni bilo slabo. Zdrava sem, enako želim tebi in tvojim otrokom. Prejela sem tudi pi semce, ki gs je pisal Viljem, katero me je zelo razveselilo. Drugič kaj več. Sprejmite najlepše pozdrave ti in tvoji otroci!— Mati." • r Iz pisma moje matere je razvidno, da so italijanske oblaati izselile vse prebivalce ob jugoslovanski meji v tistih kritičnih dneh, predno so Hitlerjeve tolpe udrle v Jugoslavijo. Vsekakor je Musso pričakoval močnega odpora ob meji. Vincent Tomalclc. 321. Rasno Is Bridgeporta Bridgeport. O.—Kakor sem že omenil v tedniku z dne 25. junija, se pri nas živahno pripravljamo, d» se v velikem številu skupno udeležimo velikega slavja ohijskega dneva SNPJ v Girardu dne 4. julija, *to je na praznik ameriške neodvisnosti. Pričakuje se rekordna udeležba Iz vseh ohljskih naselbin, zlasti pa iz onih, kjer domtl)tejo jed-notina društva in federaeije. Na veselo svidenje na Četrtega v Girardu! "Big Tony" iz zlate Callfor-nije s« prav dobro .postavi na sliki v Prosveti s svojo "armado" postavnih sinov ln s svojim vnučkom. Tone Je ostal stari humorist, kar je pač nekaj vredno, namreč da si človek ohrani zdrav humor. Spominjam se ga še iz stare domovine, ko je služIl v bližini, kjer sem jaz živel; bil je vedno dobre volje. Takega sem pozneje dobil, ko sem leU 1911 prišel iz Penne v Kansas, kjer sem se začasno pri njem nastanil Bila sva al ves čas prijatelja in on me je pridobil v ¿e od 26. aprila, odkar sem bil vrste rsfcredno zavednega delavstva, v katerih se po možnosti udejstvujem še danes, za kar gre nJemu zaaluga. Tony me Je pred par leti obiskal v družbi Francete Somra-ca iz Clevelanda in Je tudi par poskočnih na svojo koncertino zaigral. On še vedno rad igra na svoj meh. Da, Big Tony je človek, ki nikdar ne obupa, dasi e doživel marsikatero grenko uro. Pred kratkim smo videli v Prosveti notico, (ia je v bliž njem Wheelingu 8. junija pogorela tovarna Wheeling Machine Product Ca in da je bila vzrok sabotaža. Vršile so se preiskave, ugotovili pa niso še nič gotovega. V tisti tovarni ne izdelujejo bomb. Prej ao v njej izdelovali vodovodne cevi in druge allčne produkte. Sedaj so delali raajh ne cevi, ki se pritrdijo na bombe. Stvar je potihnila in tovarna je pričela s čiščenjem. Pravijo, da v 35 dneh bo zgrajena nova tovarna, kar bo pač dobro, kajti tam bo dobilo delo tudi nekaj članov društva 640 SNPJ, pa tudi eden poalovodja, br. John Strauas, ja član naše jednote pri društvu Cardinals. V tisti tovarni so zadnje čase obra tovali noč in d§n in v njej je delalo lepo število delavcev, ki so bili člani unije že več let. Pri društvu št 13 SNPJ je vzelo dobrih pet minut in delegat je bil izvoljen. Pravimo da smo demokratični, ponekod se pa to prekleto slabo prakti-cira. Včaaih so žrtve najbolj tisti člani, ki se najbolj žrtvujejo organizacijo finančno in moralno. Pod raznimi krinkami osebnih ambicij pridejo med nezavedno članatvo ljudje, katerim niso smernice in cilj jednote znsne, pa uspejo. Zadnje čase ae precej piše o ženski enakopravnosti in njih demokraciji. O tem se bi dalo marsikaj napisati iz našega kra ja in morda kmalu nanese prili ka, da se o tem kaj napiše. Člar ki so se dosedaj oglasile MarsoUleoit da doka živila sa svojo glede tegs vprašanja, imajo vse dober rekord kot dobre in zvesto članice SNPJ. Dobro bi bilo, da se jih še več oglaai, pa ne samo pred konvencijo, ampak naj se bi stelno oglašale o takih in sličnih vprašanjih, ki se tičejo jednote in splošnih razmer ter ekonomskega problema, tem se bi dobro predsUvile na ši napredni javnosti, da bi vsi vedeli kdo je kdo pri delu in razmotrivanju. To bi bilo zelo dobro. Poznam osebe, ki se le redkokdaj oglasijo v javnosti, deUjo pa neprenehoma za dobro stvar za jednoto in napredek sploh Nekateri pa seveda pišemo kar iz navade menda zato, da se nas ne pozabi. No da, delo se pa menda kar samo opravlja. Nekateri smo rojeni le za parad vsled večjega števila in pa nadlego tistim, ki nas nič posebno ne "lajkajo", a si ne morejo pomagati, da bi to spremenili. To se bo ponavljalo, dokler bomo tlačili to pukljasto zemljo. ' Jooeph Snoj. 13. Nov grob v Auburnu Aubura. Iti.—V naši okolici so slabe delavske razmere, kajti premogorovi so večinoma zapr ti v poletni sezoni. Poljski pri delki prillČno clobro kažejo, ker je do sedaj redno deževalo. Prijateljem naznanjam žalostno vest, da je po šestteden ski hudi notranji bolezni umrla moja tona Vinci Lapanja. Huda je U usoda zame, ker mi je pustila sedemletno hčerko, ki vedno vprašuje, kam smo neai njeno mamo, da je nazaj ni več Težko Je dopovedati mladolet nemu otroku o preranl smrti matere, ki je bila stara šele 45 let Iskreno se zahvaljujem vsem ki sU mi bili v pomoč v času njeni bolezni in jo obiskali pri mrtvaškem odru Ur Jo dna 9. junij^ spremili k zadnjemu počitka v tako velikem številu Hvalil vsem tukajšnjim in zu nanjim prijateljem za izkazano uslugo, dalje litvinakemu društvu, katerega članica je biU pokojna Vinci. Posebna hvala vsem za vence in cvetlice. Uko tudi lastnikom avtov za im plačno vožnjo pri pogrebu. Poleg mena. njenega moža. pokojna zapušča enega sina in tri hčera. . Preveč zlata, premalo ovil "United Press" poroča zanimiv. ^ z otoka Martiniqua, znane fr^lH ameriškem ozemlju. Na tem oto?u vi^ sanju poročevalca navedene asenl ■* manjkanje življenjskih potreb ^ vil in čevljev. haja ogromna zaloga zlata Francol banke v vrednosti 945,232,344 doW. Ï to predstevlja delno zlato rezervo s jf■ < ■ ' £. t • Ob začetku vojne je bilo to zlato v KaJ le pozneje so ga prepeljali na otok ¿S kjer je zdaj shranjeno v trdnjavitonZ Proti sredi junija lanskega leta ko so * Francozi umikati na Sommi, so naložb francosko brzo križarko "Emile Bertin" tan ladje je dobil nalog, naj nemudoma, ve v Halifax ter izroči zlati zaklad H Veliki Britaniji znaša v istem času im tov. Koliko letal izdela Ameriki^ pove, toda namiguje, da njena pttm la stslno narašča ne glede na pro« tal v Kanadi in Avstraliji, kjer M križem rok v tvornicah. Wright *m produkcija letal na strani Nemftje višek, isto lahko reče o sngWk> je» dustriji. Amerika še ni ^ekl.^ To se bo pokazalo proti konet, ko bo njena proizvodnja nadknUU kovanj». Ameriški strokovnj* Wrlghtovo sodbo za popolnoma Pred dvajtetimi lri (Iz Prosvete, 27. junij. I«» J Domače ve*t Tajnik in bl^ ^ se uprla združitvi s SNPJ J Delavske vesti. Gom|¡"¡tf^ na konvenciji ADF pn voliti n ^Ameriške vesti. Sociahst^ vrgla vstop v 3. intemacionalo Inoaomstvo. V LJubljani K»« slist dr. Ljud. Peric za Sovjetska Rusija. ' rajo vse svoje sile v Nemčiji (Dalj« * prrr neštete tovarne, elektrarne le itd. so le razdejani »V^ produkcij, v NdBfiJ^J f kaj na sološno Izgubi^ ^ zmago Nomčijil splošno Čas Je Je še. ds ii* ki 27. JUNIJA lovice i starega kraja s». Slovenije ^ V SLOVENŠČINI „t drugi zvezek svoje izredni; »Vezana beseda" je iz «ov-iska matica 160 stre ^knjigo: Sofoldg "Trii", "Antigona . Obe je poslovenil Fran Al-,t uvodne besede in opazke ¿1 dr. Joža Glonar, inž. Marko Župančič pa je poza okusno opremo, ki je pvala ie prvi zvezek nove, Pdm mojstrovinam ibirke. rfoklejevega "Kralja Edipa" dobili pred leti v prevodu ^a poznavalca* grškega «va Antona Sovreta, medte je "Antigona" izšla pr-slovenski knjižni izdaji, ujalec, pesnik Fran Al-bt, pravi v svoji sklepni beda sta bila prevoda obeh Uejevih tragedij namenje-jrvi vrsti gledališču in odr-riroritvi. "Prevajalcu pri Bi šlo toliko za filološko in icno točen posnetek izvirni-urvec predvsem za to, da lahko umi j i vi sodobni ob-posoame pesniške in misel ipote izvirnika." Prevajalec rav zaradi tega prepesnil eli v peterostopnem name-esterostopnem jambu, podal ji pesniški govorici, povzel odno misli originala in jih ki kot dialoge, molitve, mi-vzklike posameznim za-likom zbora v usta, a tudi nem besedilu, zlasti v "Edi-wlju" si je prevajalec do-nekaj svobodščin, nasla-Ž se ponekod na dramatur-prireditev in prepesnitev von Hofmanstahla. vidimo že i/, teh previsih pojasnil, je šlo pri no-slovenskem prevodu za to, oba Sofoklejeva umotvora najbolj približata sodobne-čitatelju. Prevod je torej itev, pa bo mogla samo java z izvirnim besedilom iviti, v koliki meri je pre-uspelo, da je "poanel H» in miselne lepote izvir-Ker poznamo vestnost, di pesniško tvorni čut Fra-Ibrechta in ker je za knjižijo v marsičem izpopolnil prireditev za gledališče, ano njegovega Sofokleja že i. lahko vzamemo knjigo z »jem v roke. Prepuščajoč javo in končno oceno poki kritikom, naj samo za-|da ae oba Albrechtova ¡1« bereta prav gladko. |*jer so v dobesednejšem Wu ^dote in kjer sodoben T| zaradi arhaizmov odkri- niško silo njegove stvaritve, pred močjo in lepoto njegove spozna-ve o tragiki človeka, ki je v večnem boju z, usodo, pred njegovimi podobami o večno nepopolnih ljudeh, o neumrljivem boju med dobrim in zlim — izginja na rob našega duhovnovidnega kroga vse, kar je časovnega in zanimivega le po svoji antikvi-tetni vrednosti. To, kar predvsem vfclflrSo in občutimo v So-f okle ju, namreč jedro tragičnih konfliktov, zlasti še v "Antigoni", je v bistvu prav tako naše, je bilo pred tolikimi stoletji njegovo. In prav osrednji konflikt Antigone — spor med politično avtoriteto, vladarsko močjo ali državno nujnostjo in med nravstvenimi zakoni, ki so neuklonjive resnice area — ta konflikt pe dandanes še večji in aktualnejši, kakor je bil pred desetletji, Maurice Barres pripoveduje v svoji knjigi "La voyage de Spar te", da šteje med najlepše svoje trenutke v Atenah, ko je mogel v Dionizovem gledališču znova citati "Antigono". "To je po mo- ===== stroki PROSVETA jükor mogoče preprosti, po- I*™ okusu," piše, "najlepša knji- ga, lirična drama, vendar s tistim lirizmom, ki je pred našim razumom docela upravičen ., • Koliko velikih umov in žlahtnih duš je že iskalo tolažbe v lepotah in mislih Sofoklejevih etnčno obliko zborov v da- verzov, v genialnih stvaritvah Ja borna ro*n« blagajns kopne- Lets 1912. sem v M aH boru dovršil 3-letno štajersko deželno sadjarsko in vinarsko šolo. Kot ktva mesta ^r'AlbreStorl 8*n drt*vne«a uradnika pač ni-_ j^^ntov ^ ime, priHke da bi pridob. ljeno znanje izkoristil doma. dej z nekako lahkoto in 10 eleganco prebije k pol-ucinku besede in misli. nJe8ova prevoda ne bo-« » študij, marveč za Na, kar je v Sofokle-oelu nadeaaovno in zato J ** lepo in vzvišeno. I z"acaj Albrechtovih t Pa nt? zmanjšuje či-likega valeurja. Tako se Sofoklej približstl tu-¡¡n« dUteljskemu krogu. T7* *wdc so iz peresa dr. T**' kl J« že ponovno je Prodorno zanima-•ntična alovstva (sporni-Figovega prevoda Pe-.. P"Jwi>ne pri Trimal-»a prevoda Z.elinsksge kulturi), fi- "'^»toploto, ki bodi Vift pisana študije js »n njegovem delu bo k rezu- STf!!r,h kn Vt' ob " ^uuteljune- * tisdlik f ■«a,.,, f"-,foegs pee- Sar * moj.tr.tva | ^ svoji i^J z V «91 Nova"linija" komunistične stranke Manj stavk v obrambnih industrijah Washington. D. C.. 26. jun.— Uradniki, v katerih področje spada ' izvajanje obrambnega programa, napoveduje, da bo v bodočnosti manj po komunistih podžganih stavk v obrambnih industrijsh, ker ae je sovjetska Rusija zapletla v vojno z Nemčijo. "Linija" komunistične stranke se je ponovno spremenila. William Z. Poster, načelnik komuniatične stranke, je posvsl svoje pristaše v boj proti "reak-clonarjem vseh tipov, kl ne ké kršen koli nečin pomagajo Hitlerju v vojni proti aovjetom." To pomeni, da "linija", ki jo je določil Foster, bo držala, dokler bodo okolščine zahtevale svsso med Rusijo in Veliko Brltsnljo proti Nemčiji in Amerike pod-pirsls sovjetske vojne napore Pred Hitlerjevim napadom na Ruaijo so komunisti kričali, da Velika Britanijs vodi imperiell-stično vojno in vodili oposicijo proti ameriški pomoči. Sedaj so se ponovno obrnili ns peti in vojna ni več imperialistična, temveč borbe za ohranitev demokracije. Komunistični voditelji so sdaj zavzeli stališče, da ao njihovi interesi povezani s interesi sovražnikov nacijake Nemčije, dočlm so zadnji teden še trdili, de je nasprotno resnlcs. Možno js, ds bodo delsvce, ki nočejo delsti 65 ur ns teden v obrambnih industrijsh, rssglssili ss nelojslne elemente in fsšists. Preden sts Stalin in Hltlsr sklenila prijateljski in nensps-dslni pskt v avgustu 1. 1939, so amsrlškl komunisti grmsll proti nad jem ln fašlatom, potem pa so začeli nspsdstl britski imperializem. Ko se je Amerika izrekla za vsestrsnsko pomoč Veliki Britaniji, so komunisti pričeli podžigati stsvke v obrambnih industrijsh z-nsmenom, ds se omeji dotok orožje in bojne opreme v Anglijo. • _ fte dlant r "Ksko dolgo pa že delate v tej pisarni?" "Odkar mi je šef odpovedal." ¿EX D ftlountahaNaruíma Ihityiartta Jrôtuiti tSST.IS So. La r. A. via.f. al- talai* Uwiimi OnSilMk. i J«ka Vserte*. «I. SU««)nkk esta» omim. M»mvu«I) Ma la Ave. QLAVNI ODBOR isvaftzvAun odbkki a Umutah An» U«aMi An. 1+wméêU A»*.. CfctoM*. lUWa MT S LawMUfe An. CM—«. IWMU W. sea? a. au? s. Mai a LawMÜLte A«l! Cal—«. UUmÜ PODPREDSEDmatl VMri*. ptn piOiiSitoia_______________m rwwi In, JttaHm. K »•um. «met >ioiiéié>ui 11m Mb«T. II. ptvt 4UM*àal po4j>r»adne hemisfere, Amerika pa bo kupovsls od nje blsgo, ki gs potrebujejo industrije, kstere Izdelujejo orožje in drugo bojno opremo. Ursdnl krogt prsvtjn, ds bo pakt kmalu podpissn. Detajli bodo objavljeni kakor hitro bo dosežen njmh azum glede cen in dd-bavljanja materiala. V hotelu — ¿elite sobo s tekočo vodo? — S tekočo vodo! Ksj mislite, da sem karp? IN PMPMVUEM » Vrt MIM I v Novi 1941 Električni Refrigerator) i Sijajno Novi . . . Krasne Oblike 1*0 ceni, primerni vsalçi denarnici » r