FoStnina plačana v polovini.
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca.
POŠTAR
Letu naročnina . . Din 24 — Polletna naročnina.	„	12-—
Posamezna Številka „	1-50
STROKOVNI list poštniii;n!aiii!Eš€encev.
Štev. 8.
V Ljubljani, dne 20. aprila 1929.
I. leto.
Jošt:
O redukcijah in sistemizaciji.
(Nadaljevanje in konec.)
NajhoJestnejša točka sistemizacije naše direkcije pa je številčno vprašanje. Ne vem, kako bi se pri tej oli oni pošti vršil promet, ako bi imela pošta le toliko osobja, kolikor ga je sistemiziralo ministrstvo. Direkcija je uvidela, da je pri več poštah (imen ne bom navajal) sistemizacija prenizka in je bila zato prisiljena razdeliti vso rezervo tem poštam za redno službo. Posledica tega je bila kajpada ta, da ni ostalo nikakega razpoložljivega osobja za redne odmore. Direkcija je celo posegla po rezervi, ki je bila določena samo za velike pošte, in osobje pri manjših poštah je šlo v takih slučajih na redne odmore na rovaš osobja velikih pošt. Rezerva se je z redukcijami skrčila na minimum. Ce upoštevamo še to, da je bila ta razdeljena na manjše pošte za redno službo, bo marsikomu razumljivo, zakaj ni bil že par let na dopustu, ali pa da so za čas dopustov že itak preobremenjeni tovariši morali prevzeti še kos druge službe. Sicer pa bom to žalostno poglavje demonstriral pozneje s številkami.
Koliko osobja naj se sistemizira pri posameznih ustanovah. Se vprašanje, ki se da rešiti samo na licu mesta in tudi to ne morebiti v par urah. Tu bi morali dati besedo zlasti predstojniku in prizadetemu osobju, ali bi se pa morali vsesti za pred-stojniško mizo in k okencu ter delati, na kar bi šele lahko izvajali posledice v obliki sistemizacije.
Res je, da imamo pri nas v Sloveniji še staro institucijo štetja delovnih enot, a te enote služijo lahko kot merilo pri sistemizaciji na splošno le pri manjših poštah, kjer ni delo tako specializirano kakor pri večjih poštah. Že pred ujedinjenjem je veljalo staro preizkušeno pravilo, da znaša delovni maksimum ene uradniške moči pri manjših poštah 2100 enot mesečno. To merilo je tudi naše ministrstvo uporabilo pred leti v nekem konkretnem slučaju. Toda to merilo drži le tedaj, ako so si različne enote v nekem ravnovesju oziroma razmerju. Kakor hitro pa se poveča število ene vrste delovnih enot pri kaki pošti na rovaš drugih enot, alii konkretno rečeno, ako ima neka pošta recimo velik brzojavni ali denarni promet, pa to merilo ne bo držalo in bo zato taka pošta potrebovala več osobja kakor druga pošta z istim številom delovnih enot. v drugačni relaciji.
Upoštevati se morajo torej poleg števila delovnih enot še druge okoliščine, kakor na primer odprava in dohod pošte izven uradnih ur, mogoče celo v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah, prekartacija, nadalje dejstvo, da pošta nima 'zdaje, da so proge preobremenjene itd.
Vsekako je glede načina štetja delovnih enot potrebna re-"u ura, ker se sedaj na primer smatra za eno enoto prav l°,S,r)re^em Priporočenega pisma, kakor recimo cela mani-|,|11 s Predano brzojavko. In vendar kaka razlika v obeh s iic.ijih med delom in potrošenim časom!
Kakor sem že omenil, je skušala direkcija doseči zvišanje sistemiziranega stanja osobja tam, kjer je bila največja po-
treba. V to svrho je poslala v letu 1927. ministrstvu več predlogov. Koliko je dosegla, sem že omenil. Nerešenih je ostalo 2-1 predlogov za zvišanje 24 uradniških mest pri raznih poštah. Pozabiti pa ne smemo, da so bili vsi predlogi stavljeni že v letu 1927. in da se je od takrat promet pri pretežni večini pošt pomnožil. Nadaljnjih predlogov ni bilo, ker ministrstvo predlogov ni reševalo, ampak odrejalo kratkomalo redukcije, ne oziraje se na sistemizacijo. Bogme to so bili težki časi za slovenske poštarje. Da bi se ne vrnili več!
Dobro znamenje je pravkar odrejena revizija sistemizacije. No, mi se ne bojimo niti sistemizacij, niti revizij in komisij, ker vse to nam prinese lahko samo korist.
Že površen pregled sistemizacije je pokazal, da je bilo že po situaciji v letu 1927 premalo sistemiziranih 36 uradniških mest, pri čemer pa niso upoštevane nekatere pomnožitve osobja ambulantnih pošt, kakor tudi druge potrebne pomnožitve (na primer razmah radija).
Pereče je tudi vprašanje pomnožitve zvaničnikov v Ljubljani in Mariboru. Ce pomislimo, da opravlja v teh krajih pismonoško službo enako število uslužbencev kakor pred 20 leti ter upoštevamo še porast hiš in prebivalstva v tem času, jo vsekako minimalna zahteva, da se poveča število zvaničnikov za 13 mest.
Kako so pa dotirane razne druge pošte s služabniškim osobjem, je vprašanje zase. Ni čudno, da se množe pritožbe zaradi prepozne dostave brzojavk, pozivnic in ekspresnih pošiljk. Hitra dostava je nemogoča, ker so vsi uslužbenci bodisi na dostavnem obhodu, bodisi na kolodvoru, ali pa spremljajo vožnjo, v uradu pa ni po cele dneve nobenega dostavljača!
Pa če upoštevamo samo sezonske pošte in pismonoše pošt Ljubljana 1 in Maribor 1, že lahko rečem, da je premalo sistemiziranih 19 zvaničniških mest.
Že ta površen račun nam pokaže, da bi pred pravkar od- . rejeno deerarizacijo nekaterih pošt moralo biti sistemiziranih na področju ljubljanske direkcije 1918 (1863+36+19) uslužbencev, seveda brez pogodbenih poštarjev in pa osobja, ki se plačuje za razna dela iz kreditov za materialne izdatke.
Poglejmo si pa sedaj drugo stran sistemizacije, ki bi morala biti tej enaka, to je proračun.
V	proračunu za leto 1927/28 je bil odobren kredit za
.813 uradnikov,
544 zvaničnikov,
304 služitelje in 216 dnevničarjev;
skupaj 1877 uslužbencev.
Ker takrat pošti Čakovec in Prelog (27 uslužbencev) še nista spadali pod našo direkcijo, vidimo, da je bilo takratno proračunsko stanje osobja samo za 14 uslužbencev manjše od gori približno izračunane minimalne potrebe.
V	začetku budžetnega leta 1928/29 pa je priklopilo ministrstvo naši direkciji še pošti Čakovec in Prelog (pošte Kastav
ne upoštevani, kakor sem že enkrat pojasnil), hkrati pa je uzakonilo proračun, ki izkazuje kredit za
776 uradnikov,
509 zvaničnikov,
150 služiteljev in 330 dnevnicarjev;
skupaj 1765 uslužbencev.
Proračunsko stanje osobja je bilo za celih 153 uslužbencev premajhno!
Sledila je seveda redukcija, ki je odnesla ne samo vso rezervo, ampak imela tudi za posledico, da so se z reduciranimi uslužbenci morale ukiniti tudi nekatere službe, v sdavnem pa omejiti selska dostava.
Da ni naš vladar pravočasno reduciral — gg. poslancev, bi po dotedanjem tempu sodeč, sledile redukcije, dokler ne bi imeli samo 17 aktivnih državnih uradnikov, namreč ministrov.
Kdor je prečita! ta članek, mu bo jasno, kako težko je bilo v lanskem letu dobiti kako moč za dopuste, in se ne bo čudil, če je videl, da so v slučaju obolenj starešin pošt vodili pošte po več dni dnevničarji, pismonoše ali celo brezplačni vežbenci!! Da je vkljub temu skoraj polovica uslužbencev absolvirala v celoti svoj letni dopust, je treba pripisati samo požrtvovalnosti ostalih uslužbencev.
Veseli me, da morem ob zaključku članka sporočiti slovenskim poštarjem prijetno novico, da je pravkar obelodanjeni proračun za leto 1929/30 številčno ugodnejši, zlasti ker so iz njega izginili dnevničarji in ker bodo torej sedanji dnevničarji lahko prevedeni v kategorije, ki jim pripadajo po šolski izobrazbi.
(Konec.)
Poročila.
Občni zbor osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo
se je vršil dne 17. marca v dvorani Glasbene matice pri prav dobri udeležbi in je potekel v popolnem redu in disciplini.
Zborovanje je otvori! ob H. predsednik, tovariš Gruden in podal obširno poročilo o društvenem delovanju v minulem poslovnem letu. Društveno vodstvo si je v prvi vrsti priza-devaio za imenovanje tistih tovarišev, katerim je bil odvzet čin služitelja oziroma zvaničnika s finančnim zakonom za leto 1927/28. Deloma so že starejši dnevničarji imenovani, ostalo jih je pa še precejšnje število, ker ni bilo za imenovanje zadostnega kredita. Z novim proračunskim letom bodo tudi tisti imenovani, ki do sedaj niso prišli na vrsto. Stalež našega osobja se bo tudi izboljšal, ker je predvideno, da se iz našega staleža izločijo vse tiste moči, ki spadajo v kategorijo uradnikov.
Po večletnem prizadevanju nam je tudi to uspelo, da se bo vbodoče službena obleka bolje izdelovala in redno podeljevala.
Društvo je že pred leti začelo akcijo za zvišanje prejemkov selskim slom. Zadeva je tako daleč napredovala, da se bodo prejemki prizadetim zvišali na 300 Din za otroke, za soproge pa po 150 Din mesečno. Prizadevamo si tudi, da v sporazumu z drugimi strokovnimi organizacijami dosežemo ugodnost vsaj za 48 polovičnih voženj za družinske člane, upokojence in njih nepreskrbljene svojce, kakor tudi to, da sc prevedejo kronski upokojenci na dinarske pokojnine.
Novi odbor čaka še veliko nerešenih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Zato bo treba še vztrajficga in smotrenega dela, da pridemo do cilja, ki ga imamo pred seboj.
Delovanje krajevnih skupin je bilo v minulem poslovnem letu v splošnem zadovoljivo. Opaža sc tudi hitri prirastek
članstva, posebno tistega, ki je lansko leto odstopilo. Ob koncu poročila je predsednik apeliral na zavednost, disciplino in složno delo, ker le s skupnim in vztrajnim delom bomo zamegli korakati po začrtani poti naprej.
Nato je podal tajnik svoje poročilo o notranjem društve-npm delovanju. V svojem kratkem govoru je vzpodbujal na složnost, napredek in osamosvojitev društva, nakar je podal blagajnik svoje poročilo o blagajniškem poslovanju v minulem letu. Tž poročila je razvidno, da je društvo skupno s krajevnimi skupinami v zadnjih desetih letih podelilo članom in vdovam 220.000 Din podpor.
Odobrilo se je tudi poročilo predsednika nadzorstva, ki je poročal, da so bili blagajniški računi in knjige v popolnem redu in zato predlagal, naj se odboru podeli absolutorij, kar je bilo soglasno sprejeto.
V	novi odbor so bili izvoljeni tovariši:
Predsednik: Gruden Martin; podpredsednik: Penko Josip; tajnik: Dvoršak Vinko; namestnik: Plevel Kdo; blagajnik Rn-gelman Anton; namestnik Grbec Franc; kot odborniki: Mervič Ivan, Lani Ivan, Arhar Ivan, Sedej Alojz, Žirovnik Franc, Sovdat Franc, Kovačič Franc in Tesar Franc.
Nadzorstvo: Bizovičar Josip, Horjak Anton, Hribar Anton, Vogelnik Ivan in Vovk Peter. Pri volitvah se je razvila obširna debata, v katero je poseglo več tovarišev. Med drugim se je sklenilo, da se spremeni § 36 in 53 društvenih pravil v smislu zahteve krajevne skupine v Mariboru. Sklenilo se jc tudi da sc zviša članarina na Din 7 mesečno in sicer od novega leta naprej. S to članarino se bo plačevalo tudi strokovno glasilo »Poštar«.
Za leto 1929 se bo izplačevala bolniška podpora po 5 Din dnevno za dobo 200 dni v enem poslovnem letu. Vsak oboleli član se pa mora svojemu odboru po preteku osmih dni obolelosti javiti pismeno, ker sicer ne bo imel pravice do bolniške podpore. Predloženi bolniški izkazi morajo biti podpisani od uradnega predstojnika in pregledovalcev bolnikov.
Govorilo je nato še več tovarišev o raznih društvenih zadevah, na kar se je zborovanje ob 19. uri zaključilo. Temu je sledil v gostilni »pri Ražmu« prijateljski večer, ki je s sodelovanjem pevskega zbora potekel zelo animirano. Društveni pevci so pokazali, da so svoji nalogi kos. Pri tem ne sme izostati zahvala pevovodji gospodu Fajfarju, ki §e res trudi za povzdigo pevskega zbora do prave umetniške višine. Izgovorjenih je bilo več lepih besed v spodbudo članstva za složno in neumorno delo, ki vodi v boljšo bodočnost.	Odbor.
Poročilo o občnem zboru „Dobrote".
Po poročilu odbora »Dobrote«, obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani, na občnem zboru, ki se je vršil 24. marca t. 1., je v letu 1928. pristopilo k »Dobroti« 258 novih članov, umrlo jih je 24, izstopilo jih je oziroma izključenih je bilo pa 17 članov. Društvo je štelo koncem leta 1928 v skupini A 2639 članov in v skupini B 1250 članov. Podpore je izplačalo v skupini A Din 100.000' —, v skupini B Din 66.000'—, v obeh skupitjah skupaj Din 166.000'—.
Pretežna večina članov, t. j. 2248 je bilo poštnih nameščencev. 391 članov pa je bilo iz drugih resortov.
V	poslovnem letu 1928. je imela »Dobrota« tele dohodke: na pristopninah 17.996 Din, na prispevkih skupine »A« 137.190 Din, na prispevkih skupine »B« 76.840 Din, na obrestih in raznih dohodkih 15.630'56 Din, skupaj 247.656-56 Din.
«
Izdatki pa so bili tile: podpore za skupino »A« 100.000 Din, podpore za skupino »B« 66.000 Din, upravni stroški in neizterljivi prispevki 13.336'34 Din, preostanek 68.320'22 Din. Društveno imetje znaša 275.147'65 Din.
Občni zbor je sklenil, da se letos v skupino »B« izjemoma še sprejemajo člani skupine »A«, in sicer do 55. leta starosti, če se prijavijo do 15. maja 1929., in pa če doplačajo vse pri-
spevke, ki so jih člani skupine »B« morali do sedaj plačati. Ti člani pa pridobe pravico do podpore šele s 1. januarjem 1930. Kesneje se nad 45 let stare osebe pod nobenim pogojem ne bpdo sprejemale v skupino »B«, kakor tudi sploh v društvo ne.
Na občnem zboru je bil v glavnem izvoljen prejšnji odbor, ki se je konstituiral takole: Miroslav Matjašič (predsednik), Anton Engelman (podpredsednik), Josip Kavs (blagajnik), Iva Crnjačeva (tajnica)* Martin Ban, Vinko Slamič, Viktor Treven, Prane Jurman. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena Ivan Korun in Franc Ferjančič.
Podaljšanje roka za sprejem v skupino „B“ „Dobrote".
Občni zbor »Dobrote« z dne 24. marca 1929 je sklenil, da se vsi dosedanji člani »Dobrote« od 45. do 55. leta starosti, ki so lani zamudili rok za prijavo v skupino »B«, izjemoma samo še to leto sprejemajo v skupino »B«, in sicer, če se prijavijo do 15. maja 1929, 'ih pa če plačajo vse prispevke od 1. julija 1928. dalje, to je Za 19 smrtnih slučajev po 5 Din. Pravico do podpore pa pridobe taki člani šele s 1. januarjem 1930. če bi pred tem časom umrli, se njih preostalim povrnejo vse za skupino »B« plačane pristojbine.	Odbor.
Plačevanje prispevkov za skupino „B“ „Dobrote".
V	skupini »B« »Dobrote« je v 1. 1928. in letos umrlo 19 članov. Ker večina članov dosedaj še ni plačala prispevkov za vse smrtne slučaje, prosimo tiste člane »Dobrote«, ki so v skupini »B« in ki plačujejo prispevke po položnicah, naj zaostale prispevke čimprej poravnajo. Plačati jim je treba za vsak še neplačani smrtni slučaj po 5 Din. Posameznim članom tx> odbor še tekom tega meseca poslal obračun o njihovih vplačilih in o njihovem dolgu, da si bodo na jasnem glede svojih obveznosti.
Onim članom skupine »B«. katerim se odtegujejo prispevki od osebnih prejemkov in ki so od 1. julija 1928 do 1. aprila t. 1. plačali skupaj že za deset smrtnih slučajev iz skupine »B«, se bo od 1. maja t. 1. odtegoval dvojni mesečni prispevek za skupino »B«, in sicer toliko časa, da bo njih dolg poravnan in da bodo pokriti tudi novi smrtni slučaji v tem letu.
Odbor.
Umrli so.
Umrli so v letu 1928. tUe člani »Dobrote«: 19. 1. 1928. Ljudevit Joseck v Mariboru (skupina A), 31. I. 1928 Marija Gmei-ner v Ljubljani (A). 4. II. 1928. Uršula Dvoršak v Ljubljani (A), 24. V. 1928. Ivan Sdolšek v Mariboru (A), 11. VI. 1928. Andrej Drevenšek v Ptuju (A), 3. VII. 1928. Elizabeta Ocepek v Mariboru (A, B), 29. Vlil. 1928. Juriča Podgornik v Mariboru (skupina A in B), 6. VIII. 1928. Evgen Cuderman v Ljubljani .nV" B)’ ,8- V,H- i928- Minka Govekar v Ljubljani (A), 2. IX. 19-8. Alojzija Zorjan v Ptuju (A in B), 4. IX. 1928. Antonija Kenc v Mariboru (A in B), 26. IX. 1928. Marija Nesman v Ljubljani (A), 5. X. 1928. Marija Mehle v Ljubljani (A), 10. X. 1928. Franc Mihelčič v Planini pri Rakeku (A in B), 23. X. 1928. Alojzija Malenšek v Ljubljani (A), 24. X. 1928. Rudolf Jurkovič v Mariboru (A), 27. X. 1928. Ladislav Vončina v Kozjem (A in B), 4. XI. 1928. Jožica Klemenčič v Ljubljani (A in B), 12. XI. 1928. Anton Hrovat v Mariboru (A in B), 20. XI. 1928. Ana Delca v Celju (A in B), 6. XII. 1928. Marija Gruber v Celju (A in B), 22. XII. 1928. Franc Šimenc v Ljubljani (A in B), skupaj 22 čla-n°v (od skupine B: 12).
V	letu 1929. pa so umrli tile:
m ?'rX11’ 1928‘ j()sip Cch v Ljubljani (A in B), 31. 1. 1929. Martin Uh im Jesenicah na Gor. (A), 17. 1. 1929. Matko Rotili v Ljubijam (A in B), 25. XII. 1928. Karolina Matajec v Ljubljani lAJ. 22 1. 1929. Josip Bandel v Ljubljani (A in B), 31. I. 19Ž9. Franc Rolih v Ljubljani (A), 5. II. 1929. Ana Jereb v Ljubljani
(A in B). 12. II. 1928. Jožefa Vrečko v Celju (A in B), 21. II. 1929. iEranc Miklavec v Dev. Mariji v Polju (A in B), 26. H. 1929. Stanko Švegelj v Kranju (A), 4. 111. 1929. Anton Salmič v Ljubljani (A in B), 13. III. 1929. Darko Matjašič v Ljubljani (A). Vseh skupaj je v letu 1928. in letaš umrlo 34 članov, od teh 19 članov skupine »B«.
Post scriptum!
Krajevna skupina nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ptuju se je ustanovila 1. 1926. z zelo majhnim številom članov (nekaj nad 20). V kratkem času je pristopilo lepo število novih članov, posebno iz Ormoža in Prekmurja. Njen delokrog obsega razen Ptuja in okolice Ormož, Ljutomer, Prekmurje in od1 lani del Medjimurja, Čakovec do Kotoribe.
Ker je na sedežu skupine v Ptuju usltižbenih samo 15 Članov, je večina njih zaposlenih na deželskih poštah, kar daje skupini dosti dela. S tovariši na deželi ie skupina zmiraj v največji složnosti ter prireja na željo sestanke v vsakem času in kraju, da dobe tovariši vsa poitrebna pojasnila.
Skupina je izplačala v letu 1926. 1772 Din, 1. 1927. 2440 Din in 1. 1928. 5330 Din, skupaj 9542 Din podpore, ki se je večinoma izplačala tovarišem na deželi.
Ker bi ne-bilo mogoče izplačevati potrebnim bolnim tovarišem podpore iz skromne članarine, je skupina prirejala dobrodelne tombole in veselice. Lansko leto so priredili pridni in agilni tovariši v Murski Soboti dobrodelno tombolo, katera je ob posebni naklonjenosti in s pomočjo upravnika pošte g. Cuš-a uspela nad vse pričakovanje, tako gmotno kakor moralno. Občinstvo v Murski Soboti je pokazalo svoje simpatije do tamkajšnjih poštnih uslužbencev z ogromno udeležbo in krasnimi darili.
Na rednem občnem zboru, ki se je vršil 13. januarja t. 1., sta se tovariša centrale gg. Gruden in Engelman izjavila pohvalno o delovanju skupine in našla račune v najlepšem redu. Izvoljen je bil z malima spremembami zopet stari odbor: predsednik Franc Glavnik, podpred. Štefan Kovačič, tajnik Kranjc, blagajnik Novak, odborniki Marinič, Zunger, Vobnes in Lajh.
Skupščina priredi zopet letos v aprilu v Ptuju, maja pa v Murski Soboti dobrodelne tombole.
Tombola.
Tombola. Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani priredi 5. maja 1929., kakor vsako leto, javno tombolo z lepimi dobitki. Glavni dobitek bo krasno pohištvo iz hrastovega lesa, drugi dobitki pa so: šivalni stroj, nevestina oprema, lepo rejen prešič, moško ali žensko kolo, divan, salonska ura, zaboj sladkorja (50 kg), blago s podlogo za moško obleko, z jedili obložen voziček, in pa še mnogo manjših kra-snih in dragocenih reči.
Cenjeni bralci in bralke, kupite si hitro tablice, dokler so še v zalogi! Žal ne bo nikomur!
Mnogo sreče želi
Jos. Penko, predsednik.
Indoevropska telegrafska družba. Generalni ravnatelj indoevropskega telegrafskega oddelka indijske vlade je imel nedavno tega predavanje v indijskem odseku angleške kraljevske naučne diružbe. Med predavanjem je natančno zgodovinsko pojasnjeval začetek in obrat oddelka od 1. 1870. Slikal je težkoče, s katerimi so se morali boriti pionirji telegrafske službe in jih primerjal s težkočami, ki jih še dandanes stavijo naravne ovire v krajili, skozi katere sc napeljavajo brzojavne žice. Indijska telegrafska linija je bila med svetovno vojno in po njej skozi devet let — od leta 1914 do leta 1923 — ukinjena. V sedanjem času se koncentrira delovanje uprave posebno na sodelovanje z Indoevropsko telegrafsko družbo, oziroma na
telegrafski promet z Veliko Britansko in z njenim tranzitom.
K temu pride še promet z Irakom, ki se je pred vojsko vršil čez Carigrad. V proračunskem letu je bilo odpravljenih vsega skupaj skoraj 400.000 telegramov, t. j. dnevno 1000 telegramov. Zadnji čas telegrafski promet proti minulem pojema. Lahko se pa reče, da bo znižanje tarifov število odpravljenih telegramov povečalo.
Gibanje indeksa cen v I. 1928. Po indeksu cen v veletrgovini, ki ga objavlja beograjski »Privredni pregled« je bilo gibanje cen lani naslednje. Totalni indeks, ki je v januarju znašal 1616 (1. 1914. 100), je do marca padel na 1600, nato se je v maju |
zopet dvignil na 1620, nakar je junija padel na 1521; dlo konca leta je opažati le manjše spremembe, decembra pa je znašal 1523 torej za 90 točk manj kakor v početku leta. V zadnjih treh letih kaže indeks cen, izračunan po »Privrednem pregledu« le manjše spremembe. V decembru 1. 1926. je znašal 1548, v decembru 1927. 1578 in v decembru pret. leta 1523. — Indeks cen, ki ga objavlja »Privredni pregled«, seveda ni povsem zanesljiv. Z ustanovitvijo študijskega oddelka pri Narodni banki pa. bomo v kratkem, morda že v tekočem mesecu, dobili uradni indeks cen ter bo s tem izpolnjena občutna vrzel v naši stati -I stični službi.
Modna manufakturna trsovlna
Fabiani & Jurjevec
LJUBLJANA, Stritarjeva ulica 5.
Priporoma se pri nabavi blaga xa obleka. — Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev.
»era«! P«etreftl»a toftaa la aalltfaaC
________________	24—7
Olepšaj si dom!
Zaloga pohištva
Ervin Zelenka
Maribor
ulica 10. oktobra 5.
Priporoča svojo bogato zalogo:
spalnic,	žimnic.
Jedilnic,	zastorov,
gosposkih sob,	preprog,
kiubgarnltur.	otroiklh posteli,
divanov,	o dal,
otomanov,	medenih zastornlh
palic
ter vsakovrsnlh mlzarskllTin tapetniških potrebščin!
Solidne cenel Dobro blago!
Lastne delavnice!
12—2
THE REX Co.
UOBUANA, GRADILE 10. - ZAGREB. SAJMIŠTE 56.
Telefon 268 interurban. Ustanovljeno 1906. Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih spojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. 12-3 Pisalni stvojl na obroke.
Prispnajtt za tisRosni sMad, da bomo list povečali!
Tvornica dežnikov
L. MIKUŠ
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
___	12-7
Laneno olie, firnež, emallne in ostale lake, oljnate barve
in vse v stroko spadajoče blago, kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri
MEDlC-ZilllliL, d. z o. z. tovarne olja, Arneža, laha in barv
Ljubljana-Medvode, lastnik Franjo Medič.
24-5	Podružnica Maribor •• Novi Sad.
TUJEČ EVGEN
LjHbljBiB, Smoletovi ulica itn. 3
se priporoča za prodajo elektrotehn. in tehničnega materijala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd.
Samoprodaja za SHS barve proti rji „ANT0X1 D“.	12-7
/7. & E. SKOBERNE, LJUBLJANA
Velika
zaloga
•vr
češkega in angleškega sukna
STROJNE TOVARNE IN LIVARNE d. d.
LJUBLJANA
Stroji za obdelovanje lesa, turbine, transmisije, brizgalnice in druge ognjegasne
potrebščine!	4-4
Za konzorcij poštnih organizacij v Ljubljani izdaja Martin Gruden v Ljubljani. Ček. konto 11.631. — Urejuje Tilen Epich v Ljubljani. — Rokopise je pošiljati uredništvu lista „Poštar" v Ljubljani; reklamacije, oglase itd. pa na upravo lista v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. — Tiskarna .Slovenija" v Ljubljani. Predstavnik za tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61.