Murska Sobota, 9. november 2006, leto LVI1I, št. 45, odgovorni urednik Janez Votek, cena 310 sit (1,29 evra) Gregor Virant še vedno nezadovoljen z reševanjem vlog za štipendije Gradnjo upravnega centra v Murski Soboti podpira, denarja zanj pa nima Z novim letom uradne ure prijaznejše uporabnikom •Nova doktorica znanosti Univerze Cambridge vVeliki Britaniji Manja Klemenčič želi ohraniti stik s Slovenijo in vrniti znanje v domače kraje Slovenija in Hivaška bosta za določitev Zdravila so lahko tudi nevarna meje najverjetneje Potrebovali arbitražo življenju srn. 8 Posnetek stanja: avtocesta 7. november 2006 A5 - cesta odrešitve? str. 17 - 8. julija 1998 je neznano kam odšel Ladislav Mujdrlca Iz Čentibe Brez sledu: pogrešane osebe (I.) Iskanje pogrešanih osebje lahko uspešno le v sodelovanju s prizadetimi osebami in širšo javnostjo str. 4 - Sanacija plazov v Sloveniji prepočasna Plazovi ogrožajo V tem letu naj bi dobilo Sredstva za sanacijo plazov dvajset občin, medtem ko tridesetim občinam ni uspelo dokazati prioritete str. 7 - Način jemanja v službo se spreminja Ne prosite za službo, ponujajte znanje Mateja Hauser Podlunšek; »Dober med zaposlenimi je tisti, ki dela učinkovito in kreativno, ne pa tisti, ki dela 14 ur na dan. V petih letih se bo tudi pri nas v Sloveniji pojavil problem poklicne izgorelosti,- STR. 9 Trojčki pri Bagarjevih iz Ropoče STR, 32 I feel love Premier Janez in njegova Urška NAROČNIK I AKTUALNO 9. november 2006-VESTNIK V nedeljo bo drugi krog županskih volitev Odločali se bodo o novih petih županih Državna volilna komisija je za nedeljo, 12. novembra, razpisala drugi krog županskih volitev, ki bodo v 72 občinah. Drugi krog bo povsod, kjer nihče izmed kandidatov ni dobil večine veljavnih glasov, pomerila pa se bosta tista dva kandidata, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. V prvem krogu je svoj glas oddalo 970.271 volilcev, kar pomeni, da je bila volilna udeležba 58,10-odstotna. Značilnost letošnjih lokalnih volitev je bil med dragim tudi velik uspeh neodvisnih list. In kje bo drugi krog lokalnih volitev v pomurskih občinah? V občini Apače se bosta pomerila Darko Anželj (SDS) in Andrej Ritlop (SD), v občini Beltinci zdajšnji župan Milan Kerman (NSi) in Marjan Maučec (SLS), v občini Ljutomer zdajšnji župan Jožef Špindler (LDS) in Franc Jurša (neodvisni), v občini Radenci Zlatko Mir (LDS) in Mihael Petek (neodvisni), V občini Rogašovci Edvard Mihalič (LDS) in zdajšnji župan Janko Halb (SLS, SDS, DeSUS). Milan Jerše Rogašovci: Edvard Mihalič (LDS) in Janko Halb (SLS, SDS, DeSUS) Apače: Darko Anželj (SDS) in Andrej Ritlop (SD) Beltinci: Milan Kerman (NSi) in Marjan Maučec (SLS) Ljutomer. Jožef Špindler (LDS) in Franc Jurša (neodvisni) Radenci: Zlatko Mir (LDS) in Mihael Petek (neodvisni) VESTNIK Izdaja: Podjetje za informiranje, d. d,, M. Sobota Gregor Virant še vedno nezadovoljen z reševanjem vlog za štipendije Gradnjo upravnega centra v Murski Soboti podpira, denarja zanj pa nima Z novim letom uradne ure prijaznejše uporabnikom Gregor Virant je direktorici murskosoboškega zavoda za zaposlovanje Cvetki Sreš »položil na srce«, da čim hitreje rešijo Še vedno sedemsto nerešenih vlog za socialne štipendije. »Nisem prišel za to, da bi jih kritiziral, ampak zato, da poskušamo rešiti problem, toda od zavoda še vedno dobivamo povratno informacijo v stilu, naš pravilnik zahteva, da prosilci priložijo dohodninsko odločbo, je minister za javno upravo Gregor Virant Še naprej jezen na birokrate, ki po njegovem ne razumejo načel sodobne in državljanom prijazne uprave. Ponovil je, da je pogoj za pridobitev socialne štipendije dohodkovni cenzus in s podatkom o dohodkih razpolaga davčna uprava. Zato pri obravnavi vloge za štipendijo dohodninska odločba sploh ni pomembna, prav tako ne struktura teh dohodkov, na primer, koliko jih je iz kmetijske dejavnosti, plače ali drugo. »Upam, da bodo to sedaj spoštovali, drugače pa bo potrebno poseči po ostrejših ukrepih,« je bil odločen minister, ki je še dodal. »Dokler bom jaz mi- nister za javno upravo, gospa Rodetova ne bo direktorica Zavoda za zaposlovanje.« Minister Gregor Virant, ki je v Mursko Soboto prišel po udeležbi na mednarodnem posvetovanju Statistični dnevi 2006 v Radencih in se udeležil sestanka razširjene koordinacije murskosoboške upravne enote, je na tiskovni konferenci napovedal, da bo po vrsti poenostavitev javnega postopka sledila še ukini- tev dohodninske napovedi z letom 2008, obetajo pa se tudi novosti pri delu z občani. S prvim januarjem naj bi spremenili tudi uradne ure, ki bi ob sredah trajale do 18. ure, poskusno pa tudi ob sobotah. O tem še potekajo usklajevanja. Najavil je tudi, da je načrtovana reorganizacija teritorialnih struktur javne uprave, po katerem naj bi namesto 54 upravnih enot v Sloveniji imeli 12 ali 14 upravnih okrajev. Ta projekt jt zaenkrat pristal v predalu-1 njim bodo nadaljevali po oblika vanju pokrajin, katerim se bo F' vna uprava s svojo teritorij' strukturo v celoti prilagodi »Kakršnakoli bo reorganize državne uprave na teritoriju#' venija, pa ta ne bo vplivata dostopnost storitev za drža*' Ijane in podjetja, torej za nJ': stranke,« je zagotovil minb®1 Majda Horvat »Danes sem podprl gradnjo upravnega centra v Murski Soboti ...r ampak ministrstvo za javno upravo v proračunu za to investicijo nima zagotovljenega denarja. Potrudil se bom, da bomo do potrebnega denarja prišli z učinkovito prodajo nepotrebnih premičnin v lasti države, ki se steka v namensko postavko in se lahko porabi za investicije v prostore državne uprave. Kot rečeno, na idejni ravni zelo podpiram gradnjo upravnega centra, trdnejšo zavezo pa bom dal, ko bom imel sestavljeno finančno konstrukcijo,« je v Murski Soboti dejal minister za javno upravo Gregor Virant. (0 Dohodnina in regionalni razvoj Povečevanje socialnih razlik Pa smo jo dobili - davčno reformo namreč! Sklop sedmih davčnih zakonov je šel pred kratkim skozi zadnje branje naših vrlih poslancev. Se še spomnite, pred slabim letom, koliko hrupa je bilo okoli predlagane enotne davčne stopnje (EDS)? Takrat sem sicer javno izrazil nenaklonjenost EDS, vendar danes ne mu rem reči, da sem s tako imenovano »davčno reformo« zadovoljen. Kaj se nam obeta v praksi? Velika zmeda. Sprejete politične rešitve, ki na nek način zapirajo lačna usta množice, vendar brez makroekonomske logike! Z vidika ekonomske teorije je težko potrditi, da predlagan davčni sistem zagotavlja razbremenitev slovenskega gospodarstva in povečuje blaginjo. Spremembe obetajo manj pobranih davkov, kar se bo predvidoma apliciralo na višji individualni potrošnji in ne na strani razbremenitve gospodarstva, kot je bilo sprva zamišljeno. Nadalje je pred nami ne-transparentno davčno prerazdeljevanje, ki hkrati ob izredno rigidni javni porabi le destabilizira javne finance. Vendar moj namen tokrat ni grajati sprejeto »davčno reformo« kot temelj reformnih ukrepov, saj so nad njo obupali že vsi resni ekonomisti, tako z leve kot tudi tisti z desne. Raje poglejmo, kaj bistvenega prinaša nov zakon o dohodnini in kako ga je mogoče razumeti z vidika skladnega regionalnega razvoja. Namen predloga zakona je zmanjšati davčno obremenitev fizičnih oseb, in sicer z zmanjševanjem progresivnosti obdavčitve dohodkov. Sedaj še veljavni zakon o dohodnini določa pet zakonskih davčnih stopenj -16, 33, 37, 41 in 50 % -, kar morda na prvi pogled vzbuja vtis strašne progresivnosti. Pa vendar ni tako. Posebej, če upoštevamo dejstvo, da je bilo recimo pred leti več kot 90 % vseh davčnih zavezancev za dohodnino v prvih dveh razredih in le odstotek v najvišjem razredu. Predpostavko o progresivnosti pa hkrati omilijo efektivne davčne stopnje. Te z upoštevanjem vseh olajšav prikazujejo realno davčno obremenitev. Delež pomurskih dohodninskih prihodkovv javnih blagajnah se bo povečal S 1. 1. 2007 se nam obetajo le trije davčni razredi s stopnjami v višini 16,27 in najvišjo v višini 41 %. Kaj to pomeni z vidika davčne obremenitve davčnih zavezancev iz posameznih regij? Iz analize, narejene na podlagi podatkov za leto 2000 in trenutno še veljavnega zakona o dohodnini, je bila efektivna davčna stopnja povprečnega dohodka v Pomurju nekaj čez 3 %. Za primerjavo je takratna efektivna davčna stopnja povprečnega slovenskega dohodka znašala 11 % ter najbolj bogate, osrednjeslovenske regije, 19 %. Ob upoštevanju sprememb, ki jih predvideva nov zakon o dohodnini, apliciranih na leto 2000, agregatnih razbremenilnih učinkov za pomursko regijo m, oziroma so več M1' marljivi Efektivna davčna stopnja v P°‘ |fl ostane na isti ravni. Največja razbrem-davčnega bremena pa doleti osrednji sko regijo. Kaj to pomeni? Za Pomurca reforma zakona o dohoom igra pomembne vloge. Z makro vKU** položaj pomurske regije celo poslat1^ relativen delež pomurskih dohodni prihodkov v javnih blagajnah poveča P* pri zgodbi o skladnem regionalnem I* ki ima očitno dve plati. । Kakšni so pravi razlogi, da si v S'° dovoljujemo povečevanje socialni'1 r) 'Mar ni dovolj zgovoren podatek o h cp capita, ki je v pomurski regiji še krat manjši kot v ljubljanski?! ObdAV , tistih najbogatejših bo po novem ni3'^ v marsikateri evropski državi. predpise o skladnem regionalnem katerih učinke potem razvrednotimo- )f jj den se pojavijo, z drugimi neskladnost državnih ukrepov, k> ’P na propadle planske sisteme. Se vec-1 cialistična zgodovina uči, da je P1^ razvojnih projektov do leta 2023 r'‘* fl edi Da se vrnem nazaj k »reformi« l r" h davčne reforme, to je povečanje idL‘ ( nosti gospodarstva, ni izpolnjen ' |,c; le-tcga, bi se po mojem mnenju m01 - pb korenitih sprememb zakona o spevkih, ki v sklop reformiranih' zakonov sploh ni bil zajet. GasPer IZHAJA 08 ČETRTKIH. Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Mana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše (novinci1)’ (fotografinja), Nevenka Umri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Nadur uredništva fn uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10,538 17 40 (f10*' Venera (trženje) 538 17 10, št telefaksa 53817 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnina 3.900,00 sit (16,27 evra), letna naročnina 15.600,00 sit (65,10 evra), letna naročnina za naročnike v tujini 37.500,00 sit 11 t1* naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 11.500,00 sit (47,99 evra), izvod v kolportaži 310,00 sit (1,29 evra), celoletna naročnina u Internetno Izdajo 12.400,00 sit oz. 51,74 evra. Transakcijski račun ra naročnino pri Raiffeisen 9000247884. Thk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25., člena Za-kon a o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998. št. 89, in Za ko nom « računa Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št. 103 Naklada: 15.000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si, www-stran: http:// 1KTNIK-9. member 2006 AKTUALNO 3 Proconi po začetnih težavah na dobri poti Ob gotovi hrani še prehrana zaposlenih si obetajo od sodelovanja s francoskim partnerjem, katerim prav zdaj tečejo zaključni dogovori 'Pomurje se od zdaj tudi °rmalno ponaša z novo to-' 'rn,x saj je družba Proconi '' lupine podjetij 13 M v “rski Soboti slovesno pre-*** namenu nove prostore /Proizvodnjo pripravljenih I"'*, ki prihajajo na trg pod ^a£ovno znamko Pogrej in We smo zapisali v Vestni-' * začetku septembra pred /ma letoma. Naložbi, vred-■ °koli dve milijardi tolarji so investitorji takrat na-Predevali optimistično pri-saj so v raziskavo ;*šča vložili veliko napora 11 Sredstev, žal pa se njihova _! ^oconiju so ob zagonu proizvodnje začeli z 20 zaposlenimi, zdaj pa jih je v družbi zaposlenih že "60 in 70, od tega 30 do 40 v proizvodnji, preostali na področju prehrane. Ker bodo proizvodnjo ■ v&Čeva|j, širili pa bodo tudi prehrambeno verigo, bodo zaposleni že prihodnje leto presegli število sto. Jr'Čakovanja niso povsem "Uničila. I ^Ugan Salavec, direktor 13 M, da so bila pričakovanja . rat morda preveč optimistič-/ Sal so pozneje ugotovili, daje j slovenskega potrošnika ' ■ ko spreminjati in je za to po-predvsem čas. Kljub te-^1. v katerih se je znašla nova SrSalavec še vedno saj pravi, da sledijo tren-v svetovni prehrani in v za-. '' času se razmere že izbolj-Ob večji prodaji njihovih r '-»v na domačem tržišču, ki Pričakovali v začetku pro-. nje, so računali tudi na hi- '^Plna podjetij 13 M je Z'9 tudi lastništvo v Kmetij-k? gospodarstvu Rakičan. , 711 težav, ki so se pojavile v Proconi, se je iz KG Ra-umaknila, svoj delež pa S^la v prodajo. Njihov de-" °dkupiia Farma Ihan. fa‘ Marko ViŠnar, direktor Pelhan: »Ihan je res odkupil jdelež v KG Rakičan od if, ■ kizi tudi informacija, da Jh6ni bil kupec naših del-Ieje odkupoval Taxgroup. k M ne morem komentirati q&ve,alijestalza tem po-:|| Bering ali katero drugo ia 'Znotraj tega holdinga. n9fri je, da bi povezava ko.. Ličanom in Ihanom lah-dobre rezultate na do- Predvsem pa tujih tr-Do ^kratse o kakršnem koli listanju nismo pogovarjali. Poslovnega deleža v tudi ne pomeni, da mi \ ls|Jarno o kakem sovraž-^^emu.je pa lahko os-'! • ^cetek dogovarjanja o sodelovanju in mo-% 'ern povezovanju ter po-V; J^fo izhodišče, da do teh k ,’,J’ Pride brez kapitalskega C^nja.« trejši in lažji prodor na tuje trge, vendar se tudi tu ni izšlo po načrtih. Trendi so sicer ugodni, vendar glede na obseg naložbe čas ni njihovo zaveznik, zato iščejo nove rešitve in poti, kako z izdelki pridi do potrošnika Odločili so se, da se vključijo v prehrano zaposlenih in za te potrebe zdaj dnevno pripravljajo že okoli štiri tisoč toplih obrokov. S to obliko gastronomije so začeli lani in septembra leta 2005 so začeli s prvimi strežbami. Sodelujejo s podjetji po vsej Sloveniji, zanimanje za takšne oblike prehranjevanja zaposlenih se povečuje in stekli Stanko PoJanič; »Mi Farme Ihan nismo kupovali. Kupec delnic v Farmi Ihan je bil Taxgroup, ki pa namje te delnice ponujal. To, daje Farma Ihan kupila delež 13 M v KG Rakičan, drži. Ta deležje bil ponujen nam, vendar ga mi nismo kupili, predvsem zaradi visoke cene. Tega, zakaj se je za ta korak odločila Farma Ihan, ne morem komentirati. Ob tem pa ne zanikam, da ni v našem interesu povezovanje teh dveh družb. Morda pa je to lahko dobra osnova, da najdemo skupni jezik in se povežemo - na zdravih kapitalskih osnovah in brez nepotrebnega kapitalskega izčrpavanja s prevzemi. Če bo prevladal razum in bi do te povezave prišlo, bi (pogojno rečeno, ker se o tem še nismo pogovarjali) nova družba obvladovala tri četrtine slovenskega trga s prašičjim mesom. Postali pa bi eden od največjih igralcev v srednjeevropskem prostoru in primerljivi s srednje velikimi ponudniki prašičjega mesa v Avstriji, medtem ko na Madžarskem in na Hrvaškem tako močnega proizvajalca nč« SO že tudi razgovori z nekaterimi večjimi sistemi. Ce se bodo sedanje težnje nadaljevale, bodo število toplih obrokov vsako leto - povečali za tri do štiri tisoč, to pa bo obseg, ki bo zagotavljal tudi dobre poslovne rezultate. Po besedah Dragana Salavca dnevna proizvodnja od osem do deset tisoč izdelkov zagotavlja pozitivno tekoče poslovanje in + 29,74' 'VI E CJ INFOND VZAJEMNI SKLADI temu so se v Proconiju zdaj že približali Priznava pa, da je bilo težko prvo in drugo leto, ko so dosegali le polovico te proizvodnje. Tudi težave, ki so jih imeli v začetku z nekaterimi trgovskimi sistemi, so mimo in izdelke Pogrej in pojej je zdaj moč kupiti v vseh slovenskih trgovskih sistemih S pomočjo avtomatov razvijajo tudi lastno prodajo, vendar so zaradi zahtevne logistike tovrstna vlaganja predraga. Od tujih trgov so zdaj prisotni le na Hrvaškem na območju Zagreba, saj na širšem območju zaradi previsokih uvoznih dajatev niso konkurenčni. Več si obetajo od pri- bliževanja Hrvaške Evropski uniji, zato ta trg ohranjajo in pravijo, da bo dobro izhodišče za prodor na širše hrvaško območje. Še več pa si obetajo od sodelovanja s francoskimi partnerji, s katerimi že nekaj časa potekajo resni pogovori o sodelovanju, rezultati pa naj bi bili znani že kmalu V Proconiju so nam zaupali, da se ne pogovarjajo s kak- SPREMEMBA 'I 12, MESECIH POZOR! ■ 23,47% r 19,59% r 18,25% + 1 7,74% + 11,93% 080 22 42 www.infond.st 'Sprememba VEP v 12. mesecih glede na obračunski dan 3.11.2006, povzeto po VS/VEP istega obdobja. Proizvodnja v Proconiju ima lahko tudi močan učinek na okolje in regijo, zatrjuje Dragan Salavec. Ker tovarna za proizvodnjo potrebuje precejšnje količine sveže zelenjave in vrtnin, je to lahko tudi priložnost za razvoj tovrstne dejavnosti, ki bi jo morale izkoristiti predvsem manjše kmetije. S povečevanjem proizvodnje v Proconiju se bodo povečevale tudi potrebe po teh surovinah, ki morajo biti pridelane na naravi prijazen način. Zato se bodo morali pridelovalci sami ustrezno organizirati, saj tovarna v samo organizacijo pridelave sredstev ne bo vlagala, pravi Salavec. šno od francoskih trgovskih verig, pač pa s proizvodno, zato si od tega sodelovanja tudi veliko obetajo. Salavec je namreč še vedno trdno prepričan, da je bila odločitev o naložbi v novo tovarno pravilna, sredstva, ki so jih v skupini podjetij 13 M pridobili v petnajstih letih, pa so bodra naložba. Ludvik Kovač Kam bo tekla Sava? In kam Soča? V nedeljo se &o odvrtel še en krog volitev in lokalna oblast bo postavljena. Koalicije se bodo sklenile, čeprav to nima pretiranega vpliva na delo vanje lokalne oblasti. Župani so na eni strani izvoljeni neposredno, po drugi pa jim tudi zakonodaja daje precej velika pooblastila, da lahko dokaj suvereno vladajo. Zato jih občinski s veti pri tem pretirano ne morejo omejevati, kot tudi ne pospeševati njihove aktivnosti, če so pasivni. Pokrajine še nekaj časa v aktivni politični obliki ne bomo dobili, čeprav sedaj ka- že, da jih bomo vsaj na formalnopravni ravni s sprejetjem ustrezne zakonodaje Ob politični zgodbi gre gospodarstvo po svoji poti. O ponudbi konjiškega podjetnika za pre vzem kranjske Sa ve se v resnih poslovnih krogih ne govori preveč To je po svoje normalno, saj je kapitalski trg pognal vrednost Savine delnice krepko čez ponujeno prevzemno ceno. Reakcije ponudnika na trenutno ceno Savine delnice pa še ni. Zaenkrat zadeva še stoji, če pa bi se iz zgodbe kaj izcimilo, to lahko pomeni veliko nevarnost za pomurski razvoj. Sava je namreč glavni vlagatelj v razvoj turizma v severovzhodni Sloveniji in za razliko od Istrabenza dokaj uspešen vlagatelj. Vložka ni mogoče ocenjevati samo s kapitalskega vidika, ampak tudi z vidika razvojnega napredka te panoge v zadnjih letih, ki daje svoje učinke tudi izza ograj Savine turistične verige Panonskih term. Zapleta se tudi okrog anhovskega Salonita. Ta se je lastniško konsolidiral in postopoma povezal ključne igralce na področju proizvodnje gradbenih materialov, med njimi tudi razvojno izredno prodorno Kemo Puconci. Vseeno tudi to ogledalo ni tako čisto, kot se je zdelo. Kot kaže, je bila ena od trdnjav zaščite podjetja pred nepredvidljivimi vplivi finančna družba Vipa, predvsem Vipa holding. Po zadnjih spremembah v sami Vipi naj bi se to zgodilo tudi v Vipa Holdingu, kar pa naj bi posledično vplivalo na delovanje in upravljanje treh večjih severno primorskih podjetij -ajdovskega Primorja, idrijskega Kolektorja in anhovskega Salonita. No, tudi ta zgodba nima takega zagona, kot se je medijsko nakazovalo in dogajanje v zakulisju je neznano. Če se bo predvideni scenarij odvil v napovedani smeri, se odpira vprašanje, kako bo Salonit deloval v prihodnje in kaj to pomeni za vlogo Kerne znotraj sistema - ali bo imela še naprej tako veliko razvojno avtonomijo in podporo sistema na nekaterih za razvoj in osvajanje novih trgov ključnih področjih ali pa jo bo sistem posrkal vase. Dogajalo in dogaja se tudi na pčdročju agroživilslvd. Nedavno seje napovedovalo, da Panvita prevzema Farmo Ihan. Todapo podrobnem pregledu lastniške strukture Ihana je šlo za dokaj trd oreh, ki ga bo, kot kaže, težko zlomiti. Se je pa vzporedno s tem zgodil drug preobrat, namreč Farma Ihan je kupila četrtinski delež podjetja 13 M v KG Rakičan. To lahko jemljemo kot povratni udarec, vendar je zgodba preveč občutljiva, da bi si eden ali drug upala iti v odkrito vojno; in ker oba akterja igrata pomembni vlogi na trgu z mesom, se glede na položaj te panoge verjetno ne bosta spustila v vojno. Prej je verjeti logiki, da kapital ne pozna meja in za sabo ne zapira vrat. To lahko razumemo zgolj kot postavljanje temeljev, da se oba povežeta glede na svojo težo in moč, kija imata. Nedvomno pa s to povezavo, če do nje pride, dobimo igralca na področju kmetijstva in živilske industrije, ki bo že imel težo v evropskem prostoru. Na koncu se dotaknimo še zgodbe okrog Varstroja. Ta se je po epizodi z velikimi direktorji očitno uspel konsolidirati in postaviti na noge do te mere, daje postal zanimiv za enega od najbolj us- pešnih holdingov na področju strojništva v Evropi, in sicer idrijske Hidrie, ki naj bi stala za objavljeno ponudbo za prevzem Varstroja. Gre za svojevrstno presenečenje, ki pa za boljše poznavalce to ni. Z nakupom Varstroja Hidria zaokroža svoj sistem na še enem področju. Ta prevzem pa je potrebno razumeti tudi drugače, saj gre za sistem, ki ima izkušnje z »nerazvitostjo« in strukturno krizo lokalnega okolja. Hidria seje začela razvijati v izredno težkih razmerah za idrijski konec, in to v času zapiranja rudnika, ko je bilo okolje v podobne položaju kot danes Pomurje. Vendar vodilni v podjetjih niso obupali pa tudi stalno jamrali niso o tem, kako nimajo ustrezno kvalificiranih in za industrijski način proizvodnje prilagojenih delavcev, ampak so začeli s privabljanjem in neomejenim zaposlovanjem mladih strokovnjakov, kar je v dobrih desetih letih idrijska podjetja postavilo visoko znotraj evropskega prostora. Med temi programi je tudi nekdanja IMP-jeva Klima, ki je bila najprej ponujena Murski Soboti. Ta ima celo svoj raziskovalni inštitut znotraj Hidrie. In če bo uveljavljen podoben princip v Lendavi, se lahko pomurski menedžerji hitro naučijo, kako se streže razvoju. J. V. 4 LOKALNA SCENA 9. november 2006 - VESTNIK OS Beltinci postala kulturna šola 2006 Veseli Marki pripomogli k uspehu Osnovna šola Beltinci je na državni natečaju Kulturna šola 2006, ki sta ga organizirala Zveza kulturnih društev Slovenije ter Društvo za razvoj in varovanje GEOSS v sodelovanju z Javnim Skladom RS za kulturne dejavnosti, prejela naziv kulturna šola 2006. Slavnostna razglasitev je bila v Slivni na Vačah. Ob tej priložnosti je ravnateljica beltinske šole mag. Marica Horvat prejela priložnostno zastavo, ki bo eno leto krasila pročelje njihove osnovne šole. Za naziv naj... kulturne šole se lahko potegujejo osnovne šole, ki imajo razvejano in kakovostno kulturno življenje vsaj na treh področjih kulturnega delovanja, da je kulturni program šole namenjeni širšem občinstvu in da sodelujejo tudi na prireditvah zunaj šole, da gre za projektno delo ter da v njem sodelujejo mentorji in pedagoški delavci, ki so za delo prejeli kakšno priznanje. Predloge je najprej obravnavalo dvanajst regijskih komisij, ki so za državno srečanje predlagale po eno šolo iz vsake regije. Pomurska regionalna komisija je izbrala OŠ Beltinci. Tako so se v kulturnem programu na slovesni razglasitvi predstavili z otroško folklorno skupino Veseli Marki. Ta skupina je po mnenju predstavnikov šole prav gotovo ena od tistih, ki je veliko prispevala za pridobitev tega naziva. Sicer pa vodstvo šole posveča veliko skrb obšolskim dejavnostim, ena najprepoznavnejših pa je kulturna dejavnost. A. N. R. R. Varstroj pred prevzemom Omenja se korporacija Hidria Prodaja večinski lastnik Infond Holding Lendavski družbi Varstroj, tovarni varilne in rezalne opreme, se obeta prevzem. Gorenjska borzno posredniška družba je namreč malim delničarjem poslala ponudbo za odkup delnic, katere odkupna cena je v dobrem tednu poskočila od 700 na 1000 tolarjev. Knjigovodska vrednosti delnice je 1973 tolarjev. Za ponudbo gotovo niso Japonci, oziroma družba OTC, ki še vedno ni uspela izpeljati napovedanega nakupa 10-odstotnega deleža. Nekateri prejemniki ponudbe so se za prodajo že odločili, drugi pa še vedno tehtajo realno vrednost delnice in proučujejo možnost, ali bi lahko iztržili več. Vedo namreč, da je ponudba malim delničarjem samo napoved velike kupčije, ki jo bo sedaj še z nepoznanim kupcem sklepal večinski lastnik družbe Varstroj, in sicer Infond Holding. Ta je namreč skorajšnje spremembe lastniške strukture v Varstroju najavil z zadržanjem delitve bilančnega dobička v višini 65 milijonov tolarjev, čeprav je takrat kot razlog navajal organizacijske spremembe v Info nd u. Na septembrski skupščini je bil sklep izglasovan s 69-odstotnim deležem kapitala. Mali delničarji pa tudi vedo, da družba Varstroj ne sodi pod zakon o prevzemih, saj ima manj kot milijardo osnovnega kapitala in ne kotira na organiziranem trgu, zato njihove delnice ob prevzemu nimajo cenovne varovalke. Infondova prodaja Varstroja je torej bila že ves Čas pričakovana, saj večinski lastnik v podjetju doslej ni kazal aktivne vloge, velike slovenske prodajne zgodbe s koncentracijo kapitala (hrbet drži Pivovarni Laško), kjer odigrava pomembno vlogo, pa ga sedaj silijo v pobiranje denarja tam, kjer se da. S kom se je dogovoril za nakup, uradno še ni znano, indici pa nas privedejo do ene najuspešnejših slovenskih korporacij v Sloveniji Hidric, ki jo vodi ugledni gospodarstvenik Edvard Svetlik. Pod blagovno znamko Hidria je samo v Sloveniji devet družb, v grozdu pa so se znašla podjetja, ki se po proizvodnih programih navezujejo, dopolnjujejo in tudi poslovno sodelujejo. Varstroj bi namreč odločno dopolnjeval združbo orodjarskih, strojnih, kovinskih podjetij, saj z nekaterimi od teh, na primer s Tomosom iz Kopra, že sedaj poslovno dobro sodeluje. Korporacija Hidria je zadnji uspešen prevzem opravila pred dvema letoma z nakupom 74-odstotnega lastniškega deleža v družbi IMP Klimat, d. d., iz Godoviča. Da se je slednja družba že postavila na noge, govori preimenovanje družbe, ki je sedaj Hidria IMP Klima, ter ustanovitev nove družbe Hidria Inštitut Klima, razvojno tehnološkega centra za klimatizacijo, gretje in hlajenje, tako da je sedaj nastopil čas za novo naložbo in dograjevanje sistema. Majda Horvat V časopisu Finance je bila v mesecu oktobru objavljena analiza uspešnosti slovenskih občin. Avtor članka Jože P, Damijan je pri pripravi analize upošteval podatke Statističnega zavoda RS za leti 2004 in 2005. Na osnovi teh podatkov seje ugotavljalo, katera občina ima najbolj uspešna podjetja, katera občina je ustvarila največ delovnih mest, katera občina gradi največ stanovanj in kakšen je turistični obisk posameznih občin. Po mnenju avtorja članka je pomembno, kako razvojno uspešna je posamezna občina, kajti razvojni razcvet pomeni več delov- Sanacija plazov v Sloveniji prepočasna Plazovi ogrožajo V tem letu naj bi dobilo sredstva za sanacijo plazov dvajset občin, medtem ko tridesetim občinam ni uspelo dokazati prioritete Ali občine sploh vedo, kako in komu morajo prijavljati vloge za pridobitev sredstev za odpravo škode po naravnih nesrečah? Vse kaže, da ne. Njihove vloge so namreč kratko malo zavržene, saj niso pravilno prijavljene ali pa ne navedejo dlovolj velikih zneskov. So Prekmurci in Prleki preveč pošteni ali pa nimajo izkušenj z naravnimi nesrečami? Slednje ne drži, kajti naravne nesreče skorajda vsako leto prizadenejo eno od občin, res pa je, da so že navajeni in sprijaznjeni z dejstvom, da si morajo v prvi vrsti pomagati sami. Sredstva državnega proračuna se lahko uporabijo za odpravo posledic naravnih nesreč, če je ocena neposredne škode na stvareh večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna. Konkretno za plazove se lahko proračunska sredstva uporabijo za odpravo posledic več zemeljskih plazov, ki so v času 90 dni po nastanku prvega zemeljskega plazu na več različnih krajih povzročila škodo, celotna vsota ocen neposredne škode na stvareh zaradi teh plazov pa je večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna. Tudi pomurske občine so bile marca letos pozvane s strani okoljskega ministrstva k odpravi starih bremen; podale naj bi torej predloge za uvrstitev sanacij v letni načrt nujnih interventnih sanacijskih ukrepov ter geološko in geomehanskih raziskav za pripravo nujnih ukrepov na določenih zemeljskih plazovih v letu 2006. Prejeli so veliko prijav, toda glede na višino zagotovljenih sredstev in ob upoštevanju vsebine prijav z ustrezno dokumentacijo so pri izbiri 20 najbolj perečih problemov s plazovi upoštevali predvsem naslednje: če so plazovi aktivni, če so poškodovani pomembni objekti (stanovanjske hiše, primarni vodovodi...), če ogrožajo življenja ljudi na prizadetem območju na- Občina Beltinci pod vodstvom župana Milana Kermana na 6. mestu med desetimi najuspešnejšimi občinami v državi nih mest, več denarja za lokalno infrastrukturo in socialna stanovanja. S tem pa boljše življenje v prihodnje. Prvo mesto med desetimi najboljšimi je po oceni razvojnih kazalcev dosegla občina Gornji Petrovci. Na zavidljivo šesto mesto med desetimi najuspešnejšimi, pa se je uspelo uvrstiti tudi občini Beltinci. V občini Beltinci se je prihodek zaposlenih v letih 2004 in 2005 povečal za 4,5 %. Število zaposlenih se je povečalo za 261, oziroma je bilo v občini ustvarjenih 261 novih delovnih mest. Poleg tega pa je bilo zgrajenih tudi 51 novih stanovanj. Predvsem na področju zaposlovanja je Rast plač zaposlenih Milan Kerman podatek o novih delovni ^mestih pomemben, saj seje v Sloveniji število delovnih mest v letih 2004-2005zmanjŠalo, medtem ko je bilo v tem istem času občini Beltinci ustvarjenih 261 novih delovnih mest. Vsi ti podatki kažejo, daje občina Beltinci pod vodstvom dosedanjega župana Milana Kermana na dobri razvojni poti. Naročnik NSi I 1 m 51 5« 'm 911 fes list sta, H nuj tih Hi *1 Cesta od naselja Grad do »križarke« je zaradi plazu skorajda neprevozna. Ker je plaz Še vedno aktiven in pobočje drsi, mora občina z lastnimi stroški občasno utrjevati del cestišča, da$€ lahko po majhnem delu peljejo vsaj osebni avtomobili. V kratkem naj bi na MO P posredi dopolnjeno prijavo, saj je škoda vsakdan večja, cesta delno zaprta za promet, ogroženo je tudi stanovanjsko in gospodarsko poslopje. menjene bivanju, objekte gospodarske javne infrastrukture (ceste, vodovod, kanalizacija) in gospodarske objekte kmetij. Prav tako pa so pri vrednotenju in razvrščanju upoštevali še druge podatke o nestabilnosti tal, na primer če so izdani upravni akti o razglasitvi objekta za kulturni spomenik, če je zaradi plazu popolna ali polovična zapora ceste, če so prebivalci evakuirani.., V Načrtu nujnih interventnih sanacijskih ukrepov ter geome- hanskih raziskav za pripravo fJl nih ukrepov na določenih meljskih plazovih za leto 200^^ na Ministrstvu za okolje in P*'’ štor predlagali 18 interven®1 sanacij ter 5 primernih gC1''' ško-geotehničinih raziskav •" 30-ih občinah, med katerimi tudi občini Grad in Kuzma-1 sta skupaj prijavili sanacijo^’ zov, visoka prioriteta ni bila11 kazana. To bodo poskušali zati ob naslednji prijavi Bernarda B- P<^ "tar 5h| ■je Odgovor Jožefu Neradu Svetnik občine, CrenŠovci Jožef Nerad je v 4 . Iki Vestnika šc enkrat polemiziral z mojim pof°l o seji občinskega sveta, na kateri so obravnav‘I zijsko poročilo o poslovanju črenšovske občine ( 2005. Med drugim je navedel, da nisem mogei kdaj in kje sta mu župan in revizor zaupala mnenje (da naj bi župan storil napako, op avt ), mi zdi čuden argument za polemiziranje z mOJ' j spevkom v Vestniku. Kako naj bi vključilv ijt nekaj, kar naj hi bilo izrečeno nekje na ulicl j; drugje, Če nisem bil zraven? Še enkrat poudari j0 sem poročal o tistem, kar je bilo uradno jr ugotovljeno na seji občinskega sveta občine , vet, in sicer da župan ni naredil napake, anip- .., storil dobro delo. Zato mi deziformacije nikJ' morete očitati. Ampak vi se greste pač svojo ‘ v njej ne nameravam več sodelovati. - Srečanje častnik^ v Stročji vasi . V okviru rednega usposabljanja vodstev ■ častnikov je Zveza slovenskih Častnikov Stročji vasi tradicionalno srečanje, ki so ga P° ' strokovni vsebini sklenili s Športno-rekrcatn tivnostmi ter spoznavanjem Prlekije in Ijt^ |(Jh " goric Triinosemdeset tekmovalcev v 14 ^'^it1 je pomerilo v streljanju z malokalibrsko Pu f m-1 lokom ter metu ročne bombe. Največ uspe' Branko Magdič (Ljutomer), ki je osvojil pD'1'1 , pred Milanom Dularjem (Krško), Dominik^ kom (Domžale), Ernestom Plehom (Orm gom Polajnarjem (Vritnika Borovnica)- N ' USTNIK-9. november 2006 LOKALNA SCENA 5 dodava ima občinski svet Trinajst novih imen, stari v drži opozicije ^Pan lendavske občine mag. Anton Blažek je novoizvoljene svetnike na Snovni seji občinskega sveta dvoril z besedami: »Na tej barki ^lo različni interesi, ki pa nas vodijo k istim ciljem in veslanju v smer.« Barvitost občinskemu namreč daje zastopanost ^ih političnih strank in štirih list et*davski občinski svet ima triindvajset ' od tega dve pripadata predstavniko-^adžarske narodne skupnosti in eno skupnosti. e* svetnikov ali enega manj kot doslej ima 'SDS je zadržala tri mesta, dve pripadata SD, * Pridobila eno mesto, dva sedeža ima DeSUS, več kot doslej, SMS je od prejšnjih dveh •$ala enega, SLS in NSi sta ostali pri enem j 1 ■■ eden je tudi iz vrst Zeleni Slovenije, ei z dvema sedežema. Mandate so dobili še til?”™' Szia Hello, ki ima dva svetnika, Li-' -ovnih me« mladim, ki je zadržala eno me-■ Priv toliko jih imata Lista krajanov za razvoj ^odvisna lista Soke Jožef. Med novoizvoljeni-J'rtniki je deset starih. Lendavski občinski »na sedem žensk, torej tretjino vseh. Snovna seja, na kateri so svetniki potrjevali 'thi predstavnikoma manjšine in romske . Ptosti ter županu, se je pri imenovanju komi* ' mandatna vprašanja že pokazala »opozi-tlržx nekaterih starih svetnikov do predloga ^oljenega starega župana Trije so bili proti Majda Horvat 1 na volitvah 12. novembra Mite številko 2 pred Ime-' TUNCJURŠA, ki bo župan ’£ generacije In prihodnost. Občine Kobilje, Turnišče in Dobrovnik Skupna poslovno-kmetijska cona Sosednje občine Dobrovnik, Turnišče in Kobilje so s skupnim projektom Medobčinske poslovno-kmetijske cone uspele na razpisu za sofinanciranje razvojnih projektov za leto 2006 pri službi vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko Tako so prejšnji teden župani vseh treh občin Marjan Kar dinar, Jožef Kocet in Še vedno aktualni župan Kobilja Pavel Nemet podpisali sporazum p razdelitvi nepovratnih sredstev. Za ta projekt so skupaj prejeli 31.280.800 tolarjev, celotna vrednost vseh projektov pa je okoli 50 milijonov tolarjev. Razliko bodo zagotovile občine, vsaka za izvedbo svojih načrtov. Sredstva Službe vlade se bodo razdelila tako, da bo občina Dobrovnik, ki je tudi nosilka projekta, prejela 25 milijonov to- Ko je hudo, me pokliči! larjev, preostali občini pa bosta prejeli po dobre tri milijone tolarjev. Gre za investicije v osnovno infrastrukturo v poslovno-kmetijske cone po posameznih občinah. V občini Dobrovnik je investicija najobsežnejša, skupna vrednost je 40 milijonov tolarjev. V kmetijsko-poslovni coni, kjer že delujejo posamezna podjetja, bodo uredili kanalizacijo in cesto. Dokler nimajo urejene infrastrukture, ne morejo dobiti uporabnega dovoljenja. V Turniški občini je trenutno naj večji izziv gradnja avtoceste, saj se bo s tem povečal promet, hkrati pa je to tudi izziv za razvoj občine. Župan Kocet je povedal, da bodo s prejetim denarjem in dodatnima dvema milijonoma tolarjev uredili potrebno infrastrukturo, kanalizacijo in cesto do industrijske cone, ki je v neposredni bližini avtoceste. Nekaj potrebnih cest, tudi proti Dobrovniku, so že asfaltirali, v prihodnjih letih pa načrtujejo, da bi jih tudi razširili. Na Kobilju načrtujejo izgradnjo infrastrukturnih objektov Srečanje pomurskih prostovoljcev v Odrancih Pomembno humanitarno delo v dobro starejših Pomurska pokrajinska zveza društev upokojencev je v Odrancih organizirala srečanje prostovoljk in prostovoljcev, vključenih v projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma V prostorih gostilne Štefana Bogdana se je zbralo več ko sto udeležencev. Med gosti so bili tudi poslanka državnega zbora Maria Pozsonec ter župani občin Odranci, Križevci pri Ljutomeru in Beltinci (Ivan Markoja, Ozvald Tučič in Milan Kerman). Vse skupaj je pozdravil predsednik pomurskih upokojencev Mirko Leba- Prane Jurša NEODVISNI KANDIDAT------“ 1, FtAne SLOKAN, CHkHM irtlmk _ Uh*'* Ml / - , X M*v»lj cenjeni. . vprašanje, kateri kadri so v ^rju najbolj zaželeni, je od-da lahko v Pomurju ' ‘' zaposlitev z prav vsemi potrebno je imeti le kom-, nce, biti kreativen in znanje ^težovati s prakso. Po njenem pa so med najbolj per-J?t,vnimi področji turizem in । teene dejavnosti; ne sme pa Pozabiti na agroživilstvo in । “Utrne dejavnosti. Odločati Potrebno predvsem po la-। interesu. . 11 iskanju službe je opozorila zanimivih podrobnosti. u ■jemanja delavca v službo . iadnjih letih izrazito spre 1 n, 'lJ Ko se javljate na različne ?Tlte morate izbirati različne i k »Zav edaj te pa se t ud i - ne prosite za službo, vi ’ Ponujate sv-oje znan je. ■ j/’'1™ pa bodite pri tem po-: h n Mlade zanima, kako in ■ '■ pridobiti potrebne izku- > katere zahtevajo v razpisih. • j, referencah moraš biti spre-n,)jno jih je prilagoditi po- Mateja Hauser Podlunšek: »Dober med zaposlenimi je tisti, ki dela učinkovito in kreativno, ne pa tisti, ki dela 14 urna dan. V petih letih se bo tudi pri nas v Sloveniji pojavil problem poklicne izgorelosti.« trebam podjetja, na primer, da ne napišeš, da si nosil Škatle, temveč da si sodeloval pri logističnem procesu podjetja, kar pa se že drugače sliši.« V svoji karieri si je izkušnje pridobivala na različnih delov nih mestih, v družinskem podjetju, v gospodarstvu, kot direktorica, najbolj pa jo je prizadelo, da so jo vedno obravnavali, da je »le učiteljica«. Zato se je odločila za nadaljnji študij na MBA, ki je aplikativno naravnan. »Tu sem resnično veliko pridobila. Dela se v skupinah, kjer se lahko primerjaš, sodeluješ in tekmuješ. Glede na moje izkušnje priporočam nadaljnji študij v kasnejših letih, ne takoj po prvem študiju. Prepričana sem, da najprej potrebuješ delovne izkušnje, da lahko svoje znanje apliciraš na študij.« Poudarila je, da ne vidi prednosti, če nekdo doštudira v izredno kratkem roku in takoj opravi še magistrski študij. »Človek, ki potegne kakšno leto dlje, je lahko večji horizontalec, ima gotovo širši pogled in več izkušenj. S tem pa ne želim nagovarjati mlade, da študij vlečejo čim dlje časa, temveč da leta študija izkoristijo za dodatna izobraževanja in dela. Med drugim si je potrebno pridobiti štipendijo za študij v tujini in se potem vrniti z novimi izkušnjami « Kot mama se je dotaknila tudi razpetosti med kariero in družino. »Vedno več časa se namenja službam in službenim obveznostim, naši otroci pa nimajo pravice do nas « Opozorila pa je tudi na problem poklicne izgorelosti (»burnout sindrom«, ko gre za psihofizično in čustveno izčrpanost), ki se bo z veliko gotovostjo množičneje pojavil v Sloveniji v prihodnjih petih letih. Pravi tudi: »Utrujen Človek ni ustvarjalen človek, ampak samo utrujen delavec Rada imam zaposlene, ki delajo učinkovito in kreativno, ne pa da delajo 14 ur na dan.« A. Nana Rituper Rodež Vodstvo podjetja še vedno išče partnerja za ohranitev proizvodnje V lendavskem obratu Ilirije je proizvodnja sveč dokončno ugasnila $ prvim majem, sedaj pa je na tem še kemijska proizvodnja, znana predvsem po proizvodnji past za čevlje in nego usnja ter čistil. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je pred časom prejelo še petnajst delavcev, podjetje pa bodo zapustili pred božičnimi prazniki. Po navedbah predsednika uprave Daniela Petroviča bo v lendavskem obratu podjetja ostalo šestnajst delavcev, po naših informacijah pa gre predvsem za zaščitene kategorije. Kljub temu prvi mož podjetja, ki je še pred dobrima dvema letoma lendavskemu obratu napovedoval osupljiv razvoj z novo tovarno in selitvijo proizvodnje iz Ljubljane, pravi, da si»... še vedno prizadevamo poiskati dolgoročnega strateškega partnerja za ohranitev in razvoj proizvodnje v obratu Lendava«. Po prvotnem scenariju opuščanja proizvodnje v Lendavi, ki ga je vodstvo najavilo lansko jesen, bi namreč proizvodnjo sveč s petnajstimi prezaposlenimi delavci prenesli na podjetje Ilkus, d. o. o., ki so ga konec lanskega leta ustanovili s zasebnikom s Ptuja, za kemijsko dejavnosti pa naj bi poiskali strateškega partnerja. Toda na razpis prostih delovnih mest na Ptuju, ki je bil objavljen sredi februarja, se zaradi oddaljenosti delovnega mesta ni prijavil nihče od zaposlenih v Lendavi. Prav tako se kljub intenzivnim pogovorom s štirimi partnerji pred dobrim letom, ki naj bi, kakor je iz Ljubljane takrat sporočalo vodstvo podjetja, obetali celo povečan obseg kemične proizvodnje, doslej za Lendavo ni ogrel še nobeden. Z načrtom preselitve sveČarske dejavnosti na Ptuj so iz lendavskega obrata Ilirije odpeljali razen ene proizvodne linije vso ostalo opremo, še vedno pa je v polnem teku kemijska proizvodnja. Dela je veliko, pravijo nekateri zaposleni, zato so jim zdi odločitve vodstva, ki je doslej do delavcev tudi redno in v celoti poravnavalo obveznosti, nerazumljive. Odpovedi so že nekaj časa pričakovali, jih zato niso presenetile, dvomijo pa v napovedi vodstva, da jim bo uspelo najti novega delodajalca, ki bi v Lendavi nadaljeval s proizvodnjo. Daniel Petrovič jo za Vestnik tudi povedal, da je premično in nepremično premoženje, torej oprema in proizvodni objekt v Lendavi, prosto bremen, kar pomeni, da ni pod hipoteko ali obremenjeno s finančnimi pogodbami. Majda Horvat Popravek V prilogi Vestnika je bil 26. 10. 2006 objavljen članek z naslovom »Cent bančnih storitev za komitente bank (prebivalstvo)«. V članku je bilo navedeno, da znaša provizija za direktno bremenitev v Poštni banki Slovenije od 100 do 800 SIT, kar ne drži. V Poštni banki Slovenije je direktna bremenitev brezplačna. ^stična agencija Intelekta furizem niso zgolj številke in tehnični standardi Me s/ vse bolj izbirajo dopust v skladu z moralno-etičnimi nazori - Turizem, kakršnega so veseli tudi domačini: Grki, Ukrajinci, Romuni it t desetin Intelektinih gostov odstotkov njihov *11*" tujcev, iz Italije, Avstrije '''iV Ve^* razvoj v zadnjih S le dokaz*da le njihova us-*1 pravilna, je prepričan di-'k /r ’n ustanovitelj Intelekte Bo-ltaš, (Jej dve leti bodo praz-dvajse4etnico delovanja. V t r" 1 petih letih je promet vztraj-h/'11 letos bodo imeli tri mi-"lt|| ^Prihodka, milijardo več kot ' Jl^' Toda uspeh ni posledi-^^bljenja za dobičkom, pou--i« potrditev, da se P° svojih načelih, presni " Pa s srcem in ljubeznijo. ^^'’1 turizem ni zgolj poveče-gostov in upoštevanje , ardov. C delaš po neki zastavljeni ’ svojo vizijo, bo enkrat prišlo S pravi Farkaš. In to se do-Intelekti, ki ima svoje samo-h1 ®lovalnice v vseh večjih krajih iq. Murska Sobota, Maribor, Lju-■ h, he, Koper, Kranj, Novo mesto, rf>dtt odpreti pa jo želijo Še v ■il (">ci. Kataloge izdajajo v sloven-: ।i^em, italijanskem, hrvaškem jeziku, destinacije, ki so vi itn izmislili, drugi so jih ['• 111M R Lesbos...), njihova poseb-’ tudi, da imajo svojo šolo za n jih sami vzgajajo in izobli- »Zadovoljen sem, da trg potrjuje naš način razmišljanja in dela. Vseeno nismo masovni, taki, da bi vsem ugajali. Enim pač ugajamo, drugim ne. Dobro je, da na koncu trg potrdi rezultat, da ga vidijo tudi tisti, ki se ne strinjajo z našo vizijo, da je tudi ta vizija lahko uspešna in da ne kaže vsega spraviti v isti kalup,« je povedal Boris Farkaš, direktor turistične agencije Intelekta. kuieio in'v nobenem primeru nočejo standardnih vodnikov. Intelektini vodniki delajo s srcem in dušo, izžarevajo energijo, zato je njihova turistična agencija tudi ocenjena z najvišjo bonitetno oceno deset med vsemi turističnimi podjetji (druge dosegajo oceno Štiri, Šest ali sedem). Njihovi gostje so prebujeni ljudje, so celostne osebe na določenem nivoju zrelosti, ki razumejo svet in pojave okrog nas na podoben način kot sodelavci Intelekte. Uspeh v zadnjih letih pa je povezan tudi s tem, da so se uspešno uveljavili Poleg poslovalnice v Murski Soboti (na posnetku) imajo svoje poslovalnice v vseh večjih slovenskih mestih. na tujih trgih v Avstriji in Italiji in da so nekateri ljudje vendarle začeli razumeti, da ni smisel napredka in razvoja v turizmu samo v številkah in tehničnem standardu, razmišlja Farkaš: »Mora biti neka vsebina Človeku moraš nekaj dati. To so nekateri spoznali in zato izbirajo svoj dopust v skladu s svojimi moralno-etičnimi nazori. Tako kot je v Angliji zadnje čase porast artiklov, ki so iz ekološke proizvodnje. V supermarkete so tudi začeli uvajati izdelke iz pravične trgovine... tudi naš pristop do turizma je tak. Nam ni vseeno, kako je v državi, kamor vozimo turiste, kako se počutijo domačini. Mi nimamo nemškega sistema ali indusiv in šestmetrske-ga betonskega zidu okrog hotela in zagotavljanje tehnične brezhibnosti’ Grku na tistem malem otoku je to tujek, tega ne sprejema in nima rad. Domačini te zasovražijo, če se tako obnašaš. Mi pa podpiramo tak turizem, da ga je vesel tudi domačin « Kljub poudarjanju, da prebujajo in razsvetljujejo ljudi in da jim ni pomemben denar, pa je dobiček verjetno vseeno cilj vsega delovanja. V poslovnem svetu pač ni uspešnosti brez denarja? »Ne, to ni res. Mi ne delamo za denar. Mi smo že dovolj zaslužili, lahko zaprem in grem uživat. Gre za to, da ljudem nekaj damo. Ko človek enkrat doseže tisto mejo, da dovolj zasluži, mu ni treba delati zgolj za denar. Svoboden in bogat je tisti človek, ki nima potreb,« je povedal Farkaš, ki priznava, da ga trgovci in bankirji verjetno nimajo preveč radi. Njihova agencija je namreč ena redkih, ki ne sprejema plačilnih kartic iz enostavnega razloga: banka hoče imeti tri odstotke provizije od plačila, oni pa imajo po mednarodnih standardih štiriodstotno maržo za organizacijo potovanja. Bernarda B. Peček 8(IZ)BRANO 9- november 2006-VESTNIK Barometer Zdravila so lahko tudi nevarna Grenke pilule h grenkemu življenju Pomurci največji porabniki zdravil, in to že nekaj let Ivo Prettner, nogometaš Mure 05, je v jesenski sezoni dobil že drugi rdeči karton, poleg tega pa je zaradi njegovih slabih predstav na igrišču vse več negodovanja pri občinstvu. Dr. Marjan Senjur je postal novi predsednik vladnega strateškega sveta, kar je lahko dober znak za gospodarstvo v manj razvitih regijah. Mag. Marko Vlšnar, direktor in solastnik farme Ihan, je odgovoril na možen prevzem farme s strani Panvite in odkupil delež v KG Rakičan, ki ga je imelo v lasti podjetje 13 M. Dr. Gregor Virant, minister za javno upravo, je na obisku v Murski Soboti še enkrat ponovil jasno stališče, da neizdane dohodninske odločbe ne morejo biti razlog za zavračanje vlog za štipendije, ki jih je bilo največ v Murski Soboti. Gašper Tompa dokazuje, da cilj davčne reforme, to je povečanje konkurenčnosti gospodarstva, ni izpolnjen. Temu je bilo potrebno najti razlago in jadrno smo jo našli v visokem deležem starih ljudi; in še, da se v tem zrcali socialno ekonomska podoba regije. Potem pa so nam s preračunom podatke »očistili« vpliva starosti in spola ter po ekonomski moči Po murje primerjali s podobno slovensko regijo. Ostala nam je gola resnica; po porabi zdravil smo zmagovalci. Zakaj smo drugačni? Je naše telo toliko bolj dovzetno za bolezni? »Ne bi rekel,« je odgovoril eden od izkušenih pomurskih zdravnikov, »res pa je, da je med našimi ljudmi veliko psiho somatske prizadetosti,« je še dodal. Kot dolgoletni praktik je razloge iskal v več smereh. Na prvo mesto je postavil prizadetost ljudi zaradi življenjskih, socialnih in duševnih stisk; bil je kritičen do nekaterih kolegov glede predpisovanja zdravil, na odstopajočo porabo zdravil pa po njegovem mnenju močno vpliva tudi pomanjkanje in nestalnost zdravnikov v Pomurju Razkril pa je tudi zanimivo, skorajda že pregovorno »mehkost« ljudi z vzhodnega dela nižinskega sveta Prekmurja, ki jih bolezen veliko bolj prizadene v primerjavi z »žilavimi« Goričanci. Bolezen Pomurcev je trpljenje Raziskav na to temo doslej ni delal še nihče, zato njegove izkušnje ostajajo zgolj to, posredno pa jih vendar podpirajo podatki o vrstah predpisanih zdravil. Poraba anksiolitikov, antidepresivov ter hip-notikov oziroma sedativov, torej zdravil za zdravljenje duševnih bolezni in stanj je najvišja v Sloveniji in še vedno močno narašča; ker pa sta duša in telo eno, gre vštric s porabo psihofarmakov tudi visoka poraba analgetikov, torej zdravil za lajšanje bolečin. Povprečni Pomurec si torej svoje življenjske težave lajša z zdravili za blaženje duševnih in telesnih bolečin. Zdravila, ki naredijo življenje veliko znosnejše, pa na drugi strani človeka potisnejo v začarani krog vse globlje odvisnosti od zdravil in tveganja za še nove zdravstvene težave Med predpisanimi psihotiki pomurskim bolnikom je po podatkih murskosoboške enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kar tretjina zdravil iz skupine anksiolitikov, ki povzročajo zasvojenost človeka, ki jo je težko premagati. Povečuje se delež antidepresivov, ki so znani po škodljivih vplivih na jetra, Ščitnico, posledica česar je debelost, neugodni pa so tudi za srce in lahko privedejo do motnje ritma. Ob dobri pa imajo slabo stran tudi analgetiki, še posebej nesteroidni antirevmatiki, ki v deležu predpisanih zdravil za lajšanje bolečine v Pomurju predstavljajo kar dve tretjini vseh. Škodljivi so predvsem za jetra in ledvice, znani pa so tudi po tem, da lahko izzovejo krvavitve prebavil. Svojo zgodbo imajo tudi antibiotiki in druga protimikrobna zdravila Pomurje vodi tudi po največ predpisanih proti-mikrobnih zdravilih tako v Sloveniji kot širše v Evropi. Poznavalci opozarjajo na prehitro predpisovanje in neprimerno jemanje antibiotikov, ki postopoma pri vedejo do rezistence oziroma zmanjšanega učinka zdravila na bakterije Stanje pa je skrb vzbujajujoče predvsem zato, ker se rezistenca ustvarja hitreje, kot farmacija ustvari nova učinkovita zdravila. Desetina bolnikov zdravila jemlje po svoje iz nevednosti in desetina zaradi omalovažujočega, kljubovalnega odnosa do nasveta zdravnika ali farmacevta Problem predpisanih zdravil najprej nagovarja zdravnike in jih zaposluje z vprašanjem, kako sestopiti ali vsaj ublažiti drvenje v začaranem krogu vse večje porabe zdravil, pa tudi farmacevte, ki zdravila izročijo bolniku. Pomembni del farmacevtske skrbi za bolnika je namreč varna in pravilna uporaba zdravil. Poraba zdravil namreč pozna še drugo, enako žgočo stran, pogosto nepravilno in zato nevarno uporabo zdravit. Pravilno in varno jemanje zdravil je odvisno predvsem od tega, ali bolniki pri jemanju zdravil upoštevajo navodila zdravnikov in farmacevtov. Mnogi so pri tem zelo skrbni, in če so preslišali navodila v zdravnikovi ambulanti, ali bi se radi še enkrat prepričali, vprašajo tudi v lekarni. Ob teh pa je, po izkušnjah farmacevtov, še vedno desetina takšnih, ki ravnajo po svoje iz nevednosti, vsaj toliko pa tudi zaradi omalovažujočega, celo kljubovalnega odnosa do nasveta zdravnika ali farmacevta in nemarnega odnosa do zdravila, ki ga odnesejo domov. Dobiti, kar ml pripada, vsaj v zdravstvu, če mi že povsod drugje odtegujejo »Nekateri imajo do nas spoštljiv, morda celo boječ odnos in z njimi tudi naj- lažje navežemo stik. Kar jim je predpisano, tudi redno jemljejo in upoštevajo navodila, imajo pa tudi spoštljiv odnos do zdravil. Zdi se mi, da so to skromni in revnejši ljudje, ki tudi zelo spoštujejo svoj denar. Najtežje pa je s srednjo generacijo, ki se zaradi razmer počuti najbolj prizadeto in ki je tudi najbolj zahtevna in »Včasih me peče vest, ko bolniki odnesejo iz lekarne zdravila predpisana na petih receptih, včasih pa jih je tudi deset in več. To so polne vrečke. Ob nepravilni uporabi lahko pride do škodljivega medsebojnega učinka. Včasih si mislim, predvsem pri starejših bolnikih, ljubi bog, navodila sem ti napisala na škatlico, kaj boš pa ti s tem počel doma,« je povedala vodja lendavske lekarne Dragica Kukel Ošlaj »Bolniki pogosti ne razumejo navodi la zdravnika, saj se v ambulanti vse dogaja prehitro. Bolnik, ki dobro vidi in sliši, mora za dobro razumevanje večkrat videti in slišati; človek, ki slabo vidi in sliši, pa je zato še bolj prizadet. Naša realnost pa je tudi ta, da so nekateri bolniki nepismeni ali funkcionalno nepismeni in zapisanih navodil sploh ne razumejo,« je povedala vodja patronažne službe v murskosoboškem zdravstvenem domu Martina Hon/at. pogosto arogantna. Pa ne toliko zahtevni pri strokovnem nasvetu kot pri sami izdaji zdravil. Vemo, da farmacevt lahko izda na recept zdravila za kronično zdravljenje samo za tri mesece, pakiranja pa so različna in večkrat pridemo v konflikt z bolnikom, češ da smo mu izdali manj, kot mu je zdravnik predpisal. Nemalokrat se nam zgodi, da nam potem rečejo, to pa daste v svoj žep, čeprav vemo, da je to nemogoče,« je o izkušnjah izza lekarniškega pulta povedala Dragica Kukel Ošlaj. Sporočilo takšnega ravnanja - dobiti, kar mi pripada, vsaj v zdravstvu, če mi že povsod drugje odtegujejo, me prikrajšajo, me goljufajo - je zelo jasno. In takšen je tudi eden verjetnih odgovorov na vprašanje, zakaj poraba zdravil tako visoka ravno v Pomurju. V takšnem vzdušju in razmerah pa potem tudi nasvet o pravilni in varni uporahi zdravila in problem neporabljenih ter zavrženi zdravil ne doseže bolnikovih misli. Dobiti boljše od najboljšega in tisto, kar je zdravnik predpisal sosedu, preizkusiti na sebi Dobiti, kar mi pripada, dobiti boljše od najboljšega, tisto, kar je zdravnik predpisal sosedu ali znanki, preizkusiti na sebi, pa je druga plat nevarnega jemanja zdravil. »Ne bom se dosti zmotila, če rečem, da to počne pet do deset odstotkov ljudi,« je dejala sogovornica. Bolniki zelo pogosto preizkušajo zdravila za zvišan krvni tlak, ne da bi upoštevali, da čeprav gre za enaka bolezen, ta lahko ima različne izvore in V zdravstveni negi obstaja pet pravi J v skrbi za varno in pravilno jemanje zdravil, ob tem pa»... moramo spoštovati tudi pravico bolnika, da zdravilo odkloni, kar pri nas zdravniki zelo težko sprejmejo. To moramo spoštovati in dostikrat nimamo pravice spraševati po razlogih, bolnika pa moramo seznaniti s tveganjem«]6 povedala Martina Horvat. so zato potrebna različna zdravila liko pa si ljudje posojajo tudi antibiotika takšnim ravnanjem tvegajo dodatne zJ * stvene težave povezane z nepravilna jemanjem zdravil, veliko več, kot so P!’ pravljeni priznati Vrečke zdravil z množico različnih navodil in nepopolni krog nadzora »Včasih me peče vest, ko bolniki 0-sejo iz lekarne zdravila predpisana na P‘ tih receptih, včasih pa jih je tudi de®' • več. To so polne vrečke. Ob nePrJ* uporabi lahko pride do škodljivega sebojnega učinka. Včasih si misli®, P1-' sem pri starejših bolnikih, ljubi bog "• dila sem ti napisala na škatlico, kaj o®, ti s tem počel doma. Zato zelo p02*1" vljam priročnike, ki jih je ob prt®1*1. varne in pravilne uporabe zdravil i-Zavod za zdravstveno zavarovanje a , mje o varni in pravilni uporabi zdr* * povedala vodja lendavske lekarne Dfi-‘ Kukel Ošlaj. Pomemben korak k va® upoporabi zdravil pa bo storjen beleženjem predpisanih zdravil naf1. stveno kartico, ko bodo vsi zdravnik sodelujejo pri zdravljenju bolnika,1 nad tem pregled. Sedaj pa se di, da bolnik jemlje dvoje zdravil z t® ' učinkom, a z različnim imenom Otrdeli prsti ne dosežejo drobne tablete v steklenih Kaj se z zdravilom dogaja doma," bolj vedo patronažne sestre, ki obiskl‘' bolnike in njihove družine ter pttf^ j, del odgovornosti za natančno pr'P‘ p $ dajanje zdravil. Katere so najpog^1 napake in problemi, ki jih sestre op-na terenu? »Bolniki pogostokrat pf hajo jemati zdravila, ker se je stwK ■ šalo in zelo slabo razumejo, kaj to P ‘ , ■ za njihovo zdravje. Pri večjem štev vil se pogosto zbegajo, mnogi pa - , tudi zasvojenosti z zdravili, k® ■". nikom ne upajo povedati in zato of® jemanje. Mnogi bolniki z oteženi®1 y ročnimi spretnostmi imajo pripravo zdravil, na primer, da jib ' . rejo vzeti iz škatlice ali iztisniti1 Kamor prihajamo, jim pomaga®0 z vljanjem zdravil v škatlice, a kujemo številne družine, je to le * . morje Naša realnost pa je tudi nekateri bolniki nepismeni ali fu'^ no nepismeni in zapisanih navo^1’ ne razumejo,« je povedala vod|' ■ nažne službe v murskosoboški® stvenem domu Martina Hort® I i I i 1 I i I r B v n n ii h Y Hi Vl g sti n< k« te Ct h ti g kli c* 'tl til ii h Moderno je kupovati na s** tovnem spletu, a zelo Sogovornica opozarja tudi na no in vse bolj razširjeno kup°v# 1' jt vil prek svetovnega spleta, k® P' -tvegano, saj je kakovost takšni1 za katerega ne vemo izvora, ■> Šljiva. Moderna je tudi pfchl^^jih preparatov za krepitev zdravja trgovskih centrih, ki pa Spl®^ I*’1 nedolžni, saj lahko z zdravilo®'k . ad* nik že jemlje, povzročajo nega11’ .: ■ ke. Velik problem je tudi sa®0’" nje, ki pa je še najbolj razširjen01 zdravstvenih delavcih. »Goto’' sestre več znanja od bolnikov, ne pomeni, da se lahko sa®'"1'j,,,',1' Ne moremo si kar sami predp15' f vila in ukazovati, kaj nam n® zdravnik. To seveda velja tu®^' nike. Saj če sami tako ravna®0’, p* tudi ljudem ne moremo r pogosto zatekajo v samozdr®' povedala sogovornica. M*?®* si h tl ll h v ft kij Tl On - % 'k 'o? ' VEST NIK - 9 ~ber 2006 (IZ)BRANO 9 Nacionalni certifikat kakovosti za prekmursko šunko in prekmursko gibanico Zaščita geografskega porekla in tradicionalnega ugleda Barometer s Poleg nacionalnih certifikatov, ki so jih podelili skupini proizvajalcev, so notranje certifikate . Prejeli tudi vsi ponudniki, ki so se vključili v sistem zaščite prekmurskih dobrot S podelitvijo certifikatov za zaščito geografskega porekla za prekmur-s^o Šunko in certifikatov za zaščito fadicionalnega ugleda za prekmur-gibanico so prizadevanja Dru-ža promocijo in zaščito prekmurskih dobrot dobila svoj epilog. Nadevanja društva, da bi zaščitili ®ekatere tradicionalne izdelke, se-11 v konec devetdesetih let prej-J SQkga stoletja, saj je do pobude za ?^*to prekmurske šunke prišlo v letu 199g i Pobudniki teh aktivnosti so v letu 1999 Stanovi(i Društvo za promocijo in zaščito ^kmurskih dobrot, v letu 2000 pa so z Piskavo o značilnostih kulturne dedišči-regije na področju prehranske kulture { delovanju s strokovnimi sodelavci ob-, *ctiega kmetijsko gozdarskega zavoda j Pokrajinskega muzeja pridobili pregled j v kulturno dediščino na področju pre-r anske kulture v Prekmurju. i brusivo je v letih 2001 in 2002 pripra-j v«o strategijo trženja kolektivne blagov- h ___________________________________ S podelitvijo nacionalnih certifikatov kakovosti za prekmursko šunko in prekmursko gibanico ter notranjih certifikatov vsem ponudnikom, ki so se vključili v sistem zaščite tradicionalnih prekmurskih dobrot, je Društvo za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot zaključilo pomembno poglavje v svojem razvoju. ne znamke prehrambenih izdelkov, ki so jo poimenovali Diši po Prekmurju, poleg prekmurske šunke in prekmurske gibanice pa bodo v to krovno blagovno znamko vključili še druge tipične prehrambene izdelke iz pokrajine na levem bregu Mure. Sočasno s prizadevanji za zaščito prekmurske šunke in prekmurske gibanice je društvo v sodelovanju z ustreznimi strokovnimi ustanovami izdelalo tudi recepturo in tehnologijo izdelave obeh izdelkov, z opredeljenimi tehnološkimi osnovami in registracijo obeh izdelkov pa so bili zagotovljeni pogoji, da se v njuno pripravo lahko vključujejo posamezni proizvajalci. Kot so povedali na tiskovni konferenci ob podelitvi certifikatov, bodo v Društvu za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot nadaljevali s tovrstnimi aktivnostmi, izdelke, ki jih ni možno vključiti v zaščito, pa bodo vključili in promovirali pod krovno blagovno znamko Diši pb Prekmurju. Ludvik Kovač, foto: N. J. Mira Rebernik Žižek je bila na Novačanovih gledaliških srečanjih proglašena za igralko večera. Drago Šiftar, predsednik nadzornega sveta Nafte, je ponovno napovedal prodajo lendavske Nafte. Tokrat naj bi šlo zares, saj napoveduje objavo razpisa za zbiranje ponudb med marcem in majem prihodnje leto. i j > c 1 r i i । i Veliko nezadovoljnih ... S Potekom izgradnje kanalizacije in nači-dela ni zadovoljnih kar 87 odstotkov Jeanih, zadovoljna je le desetina, od skup-h 299 sodelujočih v tokratni raziskavi javne-tenenja v občini Tišina. „ ^alce več kot polovica, 54 odstotkov, se vas ' da bi manjše število zajetij pitne vode bistve-vPlivalo na kakovost vode zaradi večje možne nttole, tretjina, 52 odstotkov, pa se vas s takšno 'bijo ne strinja. t anrtnalo nas je tudi, če se je za varnost ob glavni t'1 d ’5. ki je prometno precej obremenjena, v letih dovolj postorilo. Kar dve tretjini vas ■ R?lH’sr zj varnost v zadnjih letih ni dovolj po-, " 28 odstotkov pa vas je mnenja, da je za var-J dobro poskrbljeno. ^Hl s katerimi smo se dogovorili za ponoven b°mo hvaležni, če nam boste ob ponovnem kli-l^ddgovorili Še na nekaj kratkih vprašanj, kako ' ^boljšamo časopis. Hkrati ponujamo možnost d^Run bralcem te rubrike, ki še niste naroč-dopisa, da nas pokličete na telefon v Klicni ^'Vr Slepih (04 / 517 00 00) in si pri nas naročite 3 številke časopisa. Vabimo pa tudi vse, ki bi 2^' naročiti na Vestnik, da se naročite pri nas, P^bčete v Klicni center slepih v Škofjo Matevž Pintar, Klicni center slepih Škofja Loka Ali ste zadovoljni s potekom izgradnje in načinom dela kanalizacije? DA 10% NE VEM 3% NE 87% Se strinjate, da bi manjše število zajetij pitne vode bistveno vplivalo na kakovost vode zaradi večje možne kontrole? DA 54% NE VEM 14% NE N-297 3Z% Ali seje za varnost ob glavni cesti Gl/3, kije prometno precej obremenjena, v zadnjih letih zadosti postorilo? da 28% NE VEM 6% NE N=297 Novi ravnatelji pomurskih osnovnih šol Učeči se učitelji .Tanja Cesnik, ravnateljica Osnovne šole I Murska Sobota Edvard Svetlik, predsednik uprave koncerna idrijske Hi-drie, ima vse pripravljeno, da ta koncern prevzame lendavski Varstroj. Sčki pri Bagarjevih Ropoče °agar nestrpno pričakuje prihod -.,^nn Marije, kije drugega no-'ti^ ' Mariborski porodnišnici rodila ^Ihi. Marka in Mateja. »Ob-sS|^’'l|loli ne morem opisati. Da.ve-sem,« je povedal. n’sta ^dušena tudi desetlet-'n sestletn' ^tefan' 131(0 b.v, ■'l;aln Mama bo z novorojenčki \ 4| tednov ostala v bolnišnici, do- : " Predvidoma vmila decembra. % ’’' shi letos praznovala desetlet- “Pnejn svije-ma, > katerem jima ni bilo postlano z barija je zbolela in se upokojila, Ernest je moral l($bo, da lahko skrbi za družino. b° sedem, tako da nam bo kartesno, potrebno bo bld stvari za otroke, kot so avtomobilski sedeži,« raz- misija Ernest, ki s priložnostmi deli priskrbi nekaj denarja, da se lažje prebijejo skozi življenje (morda pa se bo našel kdo, ki jim bo pri tem pomagal, op. p.j. »Najpomembnejše pa je, da se razumemo in imamo radi,* konča srečni očka Ernest gagat. - Andrej Bedek, foto: N. J. Zgradba Osnovne šole 1 je ena najlepših šolskih stavb, ki jo je takoj po drugi vojni projektiral arhitekt Novak, zaradi česar je vsaka obnova zelo zahtevna, saj je zgradba zaščitena. Šola bo praznovala leta 2008 50-letnico delovanja in to obletnico bi radi proslavili v olepšani in obnovljeni stavbe Nekako jim kljub strogim zahtevam uspeva, da postopoma prenavljajo učilnice, menjavajo dotrajane talne ob- loge, nedavno pa so zamenjali Tanja Cesnik, nova ravnateljica Ostudi okna z novimi lesenimi, novne šole I Murska Sobota To je prav gotovo ena redkih šol, ki ima skorajda vse, prav gotovo pa več kot druge. Eden večjih zalogajev, ki jih čaka, je prehod na ogrevanje s plinom, kar bo dolgoročno zelo znižalo občinske stroške. Sicer pa so ta čas vsi močno vpeti v projekt Kakovost za prihodnost, vzgoje in izobraževanja. Prvi vtis. Čeprav Tanja Cesnik, profesorica pedagogike in sociologije, sploh ni razmišljala o kandidaturi za ravnateljico, sem prepričana da so sodelavci zelo dobro vedeli, zakaj so jo pregovorili, naj se prijavi. Tanja je delovna, redoljubna, komunikativna, predvsem pa zna ustvarjati okrog sebe pozitivno ozračje. Da res ni razmišljala o ravnateljevanju, dokazuje tudi to, da bo šele to jesen opravila šolo za ravnatelje. Vizija. Vizija je nastala skupaj z vsemi člani kolektiva, poudarja Ce-snikova, osnovna naloga pa je, omogočiti učencem pridobivati kakovostno in uporabno znanje, pri učencih spodbujati ustvarjalnost, izvirnost, vzajemen odnos učitelja in učenca ... vsak otrok je za nekaj nadarjen in naloga odraslih je da to nadarjenost prepoznajo. »Sama si bom prizadevala, da bi timsko delo zares zaživelo, s čim več strokovnimi razpravami znotraj vsakega področja, sprejeti moramo izziv učeče se organizacije in se zavzemati za profesionalni razvoj vsakega posameznika ..., je povedala Tanja Cesnik. Verouk v šoli. Zadeva naj ostane v svojih dosedanjih okvirih, je prepričana sogovornica, osnovne šole pa naj ponujajo izbirni predmet o verstvih in etiki. »Vera kot taka je intimna zadeva vsakega posameznika in mislim, da so stvari glede tega v naši državi dobro urejene. Prekmurje pa je glede verstev še posebno zelo pestro t' Nasilje v šoli. To je neizbežna tema tam, kjer se 500 raznolikih učencev vsakodnevno srečuje v nekem prostoru v različnih situacijah. Zato se morajo tudi delavci vedno znova soočati s to problematiko in si zastaviti določene programe, varovalke, s katerimi bi se zoperstavili takim pojavom, je prepričana Cesnikova. Zato imajo na šoli šolsko svetovalno službo, dežurstva, informatorje, romske mentorje... otroci morajo vedeti, kje in kako lahko najdejo pomoč. Predvsem pa bodo nasilje krotili tako, da se bodo stvari pravočasno obelodanile, da se ne pometajo pod preprogo. Pa da se nekaterim takoj stopi na rep, tisti pa, ki so žrtve, da o tem znajo spregovoriti - v ta namen je tudi skrinjica zaupanja. Bernarda B. Peček Dr. Vida Čadonič Špelič, direktorica Vursa, je v prvi informaciji za javnost pripisala izvor najnovejšega primera BSE Pomurju, čeprav Spodnje Jablane ležijo pri Pragerskem, nekaj kilometrov od Slovenske Bistrice: Zvonko Šijanec, predsednik Kulturnega društva Kajer Bu-cečovet, ima največ zaslug, da so raziskali pomen kajerja (torbe iz platna ali usnja) v preteklosti. L 10 OSEBNI PEČAT 9. november 2006 - VESTNIK Tadej Ropoša bo spet »ukrivljal« Železobeton Rock projekt predstavlja delo kultne skupine Tri četrt ure za mlade kitarske talente Tadej Ropoša je soboški glasbenik, ki ga mnogi obiskovalci koncertov poznajo po igranju v skupinah De M ir o n, Arizona in Železobeton. Okoli slednje, ki je kot prva v Pomurju tlakovala pot v določeno glasbeno zvrst, se je spletel že pravi kult. Tudi zato se je Tadej odločil, da bo delo te skupine predstavil na svojem že petem Rock projektu. Datum prireditve je že določen? »Da, letošnji Rock projekt bo v soboto, 18. novembra, ob 21. uri v prostorih MIKK-a v soboškem gradu Imel sem kar nekaj polemik, kam naj postavim prireditev. Dogovorjeno sem imel že grajsko dvorano. vendar se tam ne bi smelo kaditi in točiti pijače, kar pa je za rocko-vsko prireditev malce neobičajno. Sicer bi oder v grajski dvorani bolj ustrezal sceni, ki sem si jo zamislil, a sem se raje odločil za MIKK, da ljudem ponudimo tudi zabavo« Kaj natančno bo tematika letošnjega Rock projekta? »Uradni naslov bo Rock projekt, kr v sodelovanju z MIKK-om predstavlja delo skupine Železobeton v obdobju 1988-1994. To je obdobje Šestih let, v katerem je bila skupina Železobeton zelo aktivna in aktualna. Ideja, da bi predstavil naše delo, me je že kar dolgo mučila. Sedaj, ko je minilo toliko let, je že čas, da bi ga predstavil mlajšim poslušalcem in glasbenikom, pa tudi mene samega vleče, da bi spet malce zaigral v glasbeni zvrsti, ki je bila značilna za Železobeton« Kakšni so vaši spomini na tisto obdobje? »Zelo lepi, njegovi vplivi pa me narahlo spremljajo ves čas vse do današnjega dne. Igrali smo točno tisto, kar smo želeli; vsak dan smo bili skupaj in vadili. Po šoli smo imeli veliko prostega časa, zato smo imeli vaje praktično od ponedeljka do nedelje Naš vrhunec je bil v obdobju 1991-1992.« Koliko ste bili takrat stari? »Ko sem se priključil skupini, sem bil star komaj petnajst let. Drugi člani so že prišli s služenja vojaškega roka. Ko so me povabili k sodelovanju, najprej nisem imel preveč volje, ravno zato, ker so bili toliko starejši. Sam sem do takrat igral le v enem šolskem bendu. Nato smo se slučajno srečali na neki zabavi, kjer sem se jim osebno predstavil, in ni minilo pol ure, ko smo že vsi štirje sedeli skupaj s kitaro, malce pili, se zabavali in se dogovarjali o nadaljnjem delu « Zdaj je že čas, da omeniva tudi njihova imena. »To so bili Ivo Lunežnik na basu, Vito Šterman na kitari in Andrej Šiftar na bobnih. Zanimivo je, da smo celotno obdobje ostali v enaki postavi. Le na enem koncertu smo poskusili z enim pevcem, vendar nismo bili preveč zadovoljni. Tako smo ostali v originalni zasedbi « Vi ste bili v dvojni vlogi. »Bil sem kitarist in nekaj časa tudi vokalist. Potem ko smo v prvem letu že tri tedne vadili, je bil na grajskem dvorišču koncert, kjer sta nastopili skupini Lene kosti iz Ljubljane in Yellow Minute iz Radencev. Mi smo imeli do takrat narejena le dva komada in pol. A vseeno smo vsi skupaj odšli do organiza torja, ki nas je poslal do benda Lene kosti. Mislim, da sploh nismo govorili s člani benda, ampak z njihovo tehnično ekipo, ki nam je takoj dovolila, da lahko zaigramo na koncertu. In tako smo se nenadoma znašli na odru samo z dvema komadoma in pol! Eden od teh je imel tekst, eden je bil instrumentalen, a ko sem pred sabo videl mikrofon in ga preizkusil, mi je bil všeč zvok, in sem kar spontano začel peti. In tako je ostalo večino časa.« Za tiste čase ste imeli kar nenavadno dobre pogoje. »Imeli smo fenomenalen prostor za vaje v starem Agromerkurju. Tam smo imeli mir, lahko smo igrali glasno, saj nismo motili nikogar Pogosto smo kar spontano prišli tja po desetih zvečer in vadili do dveh, treh zjutraj.« Enkrat pa je moralo priti tudi obdobje razhoda. »Meni ni bila več všeč smer, v ka-•tero se je razvijala naša glasba Ko smo že šli tretjič v studio, smo imeli bolj mehke komade. Meni to ni ustrezalo, ker sem bil še precej mlad in sem imel raje »ribanco«, kot se temu pravi. Takrat so se pokazale razlike v naših letih. Oni so bdi pet, šest let starejši od mene in seveda so imeli že drugačen pogled na življenje in glasbo kot jaz; nekateri so hodili že v službo To več ni Železobeton, sem si mislil in začel drugje igrati bolj za komercialo. In tako je na začetku leta 1995 Železobeton naenkrat utihnil« Ampak zdaj po toliko letih se mi zdi, da kult skupine postaja vedno večji. »Ravno zato želim narediti tako rockovsko zabavo v ta spomin. Mnogo ljudi mi pravi, da je bil Železobeton značilen (trash) metal bend osemdesetih let prejšnjega stoletja Veliko me jih je že vprašalo, če bo zdaj na Rock projektu to spet Železobeton. Nimam pojma. Šli bomo igrat, videli bomo, kaj bo, potem pa se bom odločil, kako naprej.« Vendar razen vas ostalih članov originalne zasedbe ne bo? »Ne. Leta 1998 ali 1999 smo se enkrat dobili skupaj na vajah, vendar so fantje sami odstopili, ker pred tem že dolgo niso igrali Verjamem, da bi kateri od njih spet poskusil pri Železobetonu, če bi ves čas igral nekje drugje. Če pa nisi igral deset let, je zelo težavno spet predelati in zaigrati ves repertoar. Me pa podpirajo in dajejo vzpodbudo pri organiziranju Rock projekta.« Kdo bo torej zaigral njihov* vloge? »Andrej Grabar na bobnih, Robert Ferencek na kitari in Andrej Gorčan na basu. Slednja sta tudi člana skupine PagE oNe Pred natni p* bodo nastopili mladi nadebudnih taristi in basisti, ki obiskujejo mojo kitarsko delavnico.« Kako daleč je prodrl Železo beton v širšem prostoru? »Kar daleč. Predvajali so n«111 Valu 202 m na radiu Marš, koncert ki nam je največ pomenil, pa je Mv klubu K 4 v Ljubljani. Izdali smo m kasete. Našo verjetno najbolj zniU kaseto Sound of the Building GW und, ki smo jo izdali v satno^0’1, smo prodali v tisoč primerkih po celi Sloveniji, kar je bil za demo d seto tistega časa dober dosežek J-vil se nam je celo en oboževalec 8 Slavonske Požege, ki je želel 'kup kaseto med časom vojne na Ho* kem. Ko smo ga zaprosili, da na pove, kako je izvedel za nas, na®) poleg denarja in pohval poslal^ članek iz neke beograjske t K* vije, ki je pisala o nas. Najdlje, mor je segla naša glasba, je bila B®® la v Makedoniji, od koder si je to naročila neka punca. Po’* nas je k sebi v primeru, če bo®' kdaj igrali po Makedoniji- A®P' ravno ko se nam je začelo odplf3 tudi v druge jugoslovanske rep blike, se je začela vojna, ki Je u zaustavila naš napredek • Bi se dalo pred Rock profo toni še kje dobiti glasbeni m terial skupine Železobeton »Doma imam ves material, dar gre za demo posnetke^* smo imeli nobenega nikogar, ki bi produkcijsko »c za naše pesmi Če bi želel to izbi moral najti kakega resnega®' ruka Bo pa po 1 novembru start J obnovljena spletna stran Železobeton in tam bo poleg c kov mogoče najti veliko stvar* šem delu in glasbi « T. 1 i i i I r I i t s k s 6 l Ji K it si S ti t; P' Pl 2 sit h Največ ugodnosti za zveste člane ROSIKI Zbirajte zvezdice zvestobe Izberite med več kot 8o različnimi ugodnostmi iz vašega kataloga želja. Za vsak nakup nad 2.000 SIT prejmete v trgovinah TuŠ, franšizah Tuš, drogerijah Lepota in zdravje, trgovinah Moj dom, prodajalnah Stilus in Tempera TUŠEVO ZVEZDICO ZVESTOBE. Zbirajte jih in si zagotovite vrhunske izdelke, Tuš klub potovanja, obiske term, slovenskih smučišč in številne druge ugodnosti kar do 50% CENEJE! Vse ugodnosti najdete v Tuševem katalogu želja. tusklub Pi di dr le, (a m >S; a t; šr| (it lil) k ’0 ( k. VESTNIK - 9. november 2006 KULTURA V Ljutomeru pripravili folklorno delavnico Prebujanje prleških plesov Folklorna in plesna dejav-®°st na območju Ljutomera * Zadnjem času ubrala ne-Koliko počasnejši ritem. Tre-autno deluje nekaj folklor-^skupin, ki se ukvarjajo s Meškimi plesi, obujajo sta-* običaje in ohranjajo Iju-'sko izročilo. »Prizadevamo da bi ta trend spremenili, 'javnosti na folklornem Področju pa obudili,* je podala Mira Rebernik Žižek, ^ja izpostave Javnega skla-a 2a kulturne dejavnosti Motonier. Pfav zato so v soboto v Ljuto-pripravili programsko fol-101710 delavnico za odrasle fol-Jorne skupine, kamor so pova-*1* Vasjo Samca, strokovnega ^Navca JSDK za področje fol-ote iz Maribora, sodelovale pa ’folklorne skupine KD Kajer ^teovci, TKD Babinci, DU Kri-Jh-!' DU Ljutomer, KD Prlek ^nka Golarja iz Ljutomera in ! ’ Cven ter njihovi korepeti-"11 Gre za skupine, ki se pred-Mjajo izključno s plesi svoje-°bmočja in programom, ki je ^jevno obarvan. Tipični plesi fo območje so štajeriš, špic *ka, sotiš, trojke, plesi, ki se ^šejo tudi drugod po Sloveniji Na ljutomerskem območju si zelo prizadevajo, da prleški plesi ne bi zbledeli iz spomina. Pri tem jim pomaga tudi Vasja Samec, strokovni sodelavec za področje folklore. in sosednjih pokrajinah, le da imajo v Prlekiji svoje krajinske značilnosti in posebnosti. Samec meni, da so prleški plesi v zadnjem času nekoliko zbledeli iz spomina. Prav zato so skupaj pripravili seminar, da bi obnovili, kako jih vsebinsko postaviti na oder, kaj h kateri skupini sodi in česa se naj v svojih nastopih izogibajo. Glede na to, da gre za odrasle skupine in nekoliko starejše plesne pare, morajo prilagoditi svoj program. Programe folklornih skupin pa je potrebno prilagoditi tudi letom nastopajočih. Razveseljivo je, da so se začeli na primer v Babincih, na Cvenu in Razkrižju s folkloro ukvarjati tudi mlajši plesalci. »Skupine se predstavljajo s plesi, ki so značilne za vzhodno Štajersko, vendar strogih meja ni, zato so si plesi precej podobni. Res je kar nekaj posebnosti, ki jih lahko spoznamo pri razkriški skupini, na primer. Njihov program je drugačen, saj plešejo plese, ki jih nikjer drugje v Sloveniji ne poznajo. Tak je tudi paraglajs. Prav gotovo pa se pri njih zazna madžarski in hrvaški vpliv.« To je bil prvi del delavnice, s katerimi želijo obuditi nekoč bogato plesno dejavnost v Prlekiji. A. Nana Rituper Rodež 28 avtorjev na drugi mednarodni likovni razstavi Cariniki zavrnili dela Hrvatov upokojencev Mur-p ’Sobota je v sodelovanju s Arajiusko zvezo društev t^ojencev za Popaurje v ^torih Pokrajinske in štu-knjižnice v Murski So-j11 Pripravilo razstavo del 2 ' med narodne likovne l? °”Hf. Svoja dela so na og-. .Postaviliupokojenci,ki ’ fobiteljsko ukvarjajo s sli-na platmi j^ženje likovnikov treh dr-Slovenije, Hrvaške in Mali se je porodilo že lani, vs,° Pristno sodelovanje želijo P'° leto krepiti in negovati. Kot je povedal predsednik Društva upokojencev Murska Sobota Janez Kovač, so tokrat svoja likovna dela postavili na ogled likovni ustvarjalci iz Čakovca, Monoštra, Novega mesta, Ptuja, Gornje Radgone, Ljutomera, Ra-denec in člani likovne sekcije Mozaik DU Murska Sobota. Zaradi carinskih birokratskih težav, ki so jih likovniki iz Hrvaške doživeli na mednarodnem mejnem prehodu Mursko Središče • Petišovci, kjer so jih zavrnili slovenski mejni organi, bodo njihova dela na ogled nekaj dni pozneje. Sicer pa je druga mednarodna likovna razstava le delček od mnogih dejavnosti, ki jih ustvarjajo ljudje v tretjem življenjskem obdobju. V DU Murska Sobota je nad 1800 članov. Vsak stoti se ukvarja z likovno dejavnostjo, ki jo vodi Ernest Bransberger. V zadnjih dveh letih je ta dejavnost doživela svoj razcvet V društvu oziroma likovni sekciji Mozaik deluje 16 likovnikov, ki so imeli letos deset samostojnih likovnih razstav in dve likovni koloniji. Druga mednarodna likovna razstava predstavlja opus likovne ustvarjalnosti in omo- goča predstavitev njihovih del širši javnosti. Likovniki iz Murske Sobote so za razstavo prispevali deset del, njihovi avtorji pa so: Ernest Bransberger, Drago Fiala, Darinka Horvat, Ivanka Lehner, Marija Pavlič, Marija Skledar, Rozalija Sraka, Zora Šo-naja, Lojze Števanec, Lojze Vebe-rič in Arpad Banfi, skulpture pa so delo Marije Skledar, Ivanke Lehner in Rozalije Sraka. Razstavo, ki je na ogled do 28 novembra, je odprl predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev za Pomurje Mirko Lebarič. J.Ž.,T. K. Novice iz kulture Slike Kadduja v Vivatu Konec prejšnjega tedna so v Vivatu v Moravskih Toplicah odprli dobrodelno razstavo slik Barvitost pokrajine univ. doc. dr. Ste-vena Kadduja iz Ugande. Razstavljenih je Oseminpetdeset njegovih likovnih del, ki izpričujejo življenjsko radost, intenzivne barvne kaskade in lahkotno zanosno harmonijo. Dr. Kaddu je sicer univerzitetni docent za dermatologijo na univerzi v Gradcu, slikarstvo pa vidi kot kompenzacijo za svojo zdravniško dejavnost. Pravi, da je življenjska moč, ki izžareva iz slikarstva, središčna točka njegovega dela. »Ljubezen, humor in disciplina so moje predpostavke za smiselno in kreativno druženje z barvami.« Že prvi večer so prodali osemnajst njegovih del, ostale pa si še vedno lahko ogledate v prostorih Vi vata. Izkupiček od prodaje bo namenjen v dobrodelne namene, in sicer za pomoč Otroškega doma v Kampali v Ugandi. - A. N. R. R Večer hrvaške poezije v Centru Banffy Hrvaško kulturno društvo Pomurje je pripravilo v Centru Banffy v Lendavi večer hrvaške poezije, na katerem je gostoval pesnik Franjo Strbad iz Koprivnice skupaj z drugimi umetniki iz Podravine. Program je povezoval pesnik in slikar Milan Frčko, poezijo Str-bada pa je predstavil Pero Markič. Nastopili so Še recitatorji in re-citatorke ter vokalne solistke -J Ga. Druga nagrada za SL0-A3 v Italiji V italijanskem Castelfidardu je potekalo 51. mednarodno tekmovanje harmonikarjev. V mestecu blizu Ancone se je zbralo okoli petsto harmonikar- jev iz 23 držav, tekmovanje pa po kvaliteti izvajalcev in nagradnem skladu sodi v sam svetovni vrh. V kategoriji komornih skupin je nastopil tudi trio harmonik SLO-AJ iz Murske Sobote v sestavi Borut Mori - Dejan Praši - Matej Zavec, ki je za osvojenih 18,5 točke od dvajsetih možnih prejel drugo nagrado. Omenjeni trio se je predstavil tudi pred kratkim na koncertu v beltinski župnijski cerkvi. Na programu so bila dela Bacha, Piazzole, Trikoupisa, Rojka in Tien-suja. Trio SLO-A3 deluje od leta 2003, dve leti kasneje pa je prejel že dve nagradi na mednarodnih tekmovanjih Repertoar tria vsebuje dela iz obdobja baroka, klasike, romantike in avantgarde, poleg tega pa igra tudi argentinski tango, francoski musette in filmsko glasbo. Nekateri skladatelji, kot sta na primer Athanasios Trikoupis in Uroš Rojko, pišejo skladbe prav posebej za ta sestav. • T. K. Srednjeveško naselje na najdišču pri Dolgi vasi teološkimi zaščitnimi izkopavanji na Gornjih njivah pri Dolgi vasi so se končala arheološka izkopavanja na trasi AC Pince-Lendava, ki so se začela v letu ■%. Arheološko najdišče Gornje njive leži na nekoliko dvignjenem predelu na zahodni strani močvirnega in poplavnega območja Kobiljanskega potoka. velikosti treh hektarjev je bilo i|, r,to s terenskimi pregledi leta 2005 in se ,* najdiščem Gornje njive 1, ki je bilo IC'411« med leti 1997-1998. Njivske povr-HtjU katerih leži najdišče, je intenzivno hnj ° oranje in podrahlavanje ter pofa-drenažnih cevi močno poškodovalo \^JOsk° strukture. Z arheološkimi izkopa-■ 1 bila odkrita srednjeveška naselbina ’’laiL )’ 'tekaj posamezni objektov pa je iz 1 kamene dobe, bronaste dobe in an- ’(j^njeveški objekti so strnjeni na vzhodnem " ni delu najdišča, na obeh straneh vodnega k1' kanala, ki poteka v smeri vzhod-zahod na ,;|*v!ku Veliko srednjeveških jam pa se jih i 1 ‘ po celotnem najdišču. Med srednjeve-Ulj^ ?bjekti prevladujejo odpadne jame raznih n Vekkosti, nekatere so zelo plitke. Polnila 'h y. Ve''kokrat zapolnjena s temno mastno zem-. "teri so največkrat fragmenti lončenine, %," °stanki živalskih kosti. st‘'"“Prostih bivališč so se ohranile le luknje '1 Nekatere od njih so razvrščene v pravo- Okroga fibula s križem v sredini kotno obliko, ki bi lahko prestavljale ostanek kmetije. Tako ni mogoče natančno povedati, koliko kmetij je sestavljalo zaselek. Na najdišču je bil odkrit objekt, ki ga sestavljajo polkrožno razvrščene stojke, ki bi lahko bil ostanek ograde za zapiranje drobnice. Odkritih je bilo nekaj daljših in krajših jarkov, eden od njih ima ob strani linijo stojk. Kamnito orodje z deloma izvrtano luknjo za nasajanje Osrednji objekt na srednjeveški naselbini je predstavljal vodnjak, odkrit je bil na vzhodnem robu naselbine. V okrogli jami v globini dveh metrov je bil odkrit leseni pravokotni zaboj z naloženimi deskami eno na drugo v več nivojih. Deske z vsekanimi utori so se križno povezovale v vogalih. Na najdišču je bilo odkritih več peči in kurišč. Večje peči, v katerih je bila odkrita žlindra, bi lahko uporabljali za taljenje in predelavo železove rude. Med najdbami izstopa okrogla fibula s križem in bronast prstan z ornamentom križa. Med keramičnimi najdbami prevladujejo fragmenti večjih in manjših loncev, ki so okrašeni s poševnimi vrezi, horizontalnimi linijami in valovni-co. Dna loncev so okrašena z lončarskimi znaki, kot so križ, križ v krogu in kolo. Pojavljajo se tudi keramične posode stekJeniČastih oblik, ki so okrašene z vtisi koleščka, valovnico in vodoravnimi vrezi. Posebnost med najdbami so krogle premera 5 cm, narejene iz zemljine mase, katerih pomen je neznan. Srednjeveški zaselek na Gornjih njivah lahko na podlagi primerjave s podobnim keramičnim gradivom iz sosednjih najdišč Gornje njive 1, Zatak in Pri Muri ter s podobnimi najdišči iz Madžarske in Slovaške časovno opredelimo v čas 12. in 13- stoletji Srednjeveški zaselek Gornje njive je verjetno pripadal posestvu Lindva (Lendava), ki ga viri prvič omenjajo leta 1192 in je bil v lasti rodovine Haholdov, poznejših Binffyjev. Tega leta se tudi omenja prvotni grad v Lendavi, na katerem so imeli Haholdi sedež posesti. Branko Kerman 12 INTERVJU 9. november 2006 - VESTNIK Nova doktorica znanosti Univerze Cambridge v Veliki Britaniji Slovenija in Hrvaška bosta za določitev meje najverjetneje potrebovali arbitražo Zeli ohraniti stik s Slovenijo in vrniti znanje v domače kraje Mlada raziskovalka Manja Klemenčič iz Okoslavec je konec septembra uspešno zagovarjala svojo doktorsko nalogo na britanski univerzi v Cambridgeu. V Sloveniji bo delala kot zasebna raziskovalka, še posebej z vladnimi institucijami, v projektih pri pripravi Slovenije na predsedovanje EU in drugih projektih, ki jih razpisuje Javna agen cije za raziskovalno dejavnost, saj želi ohraniti stik s Slovenijo in vrniti znanje v domače kraje. Hkrati želi ostati fleksibilna in delati tudi na mednarodnih projektih, saj so se ji v tujini odprle Številne možnosti. Tako je Manja gostujoča raziskovalka na Harvard Univerzi v ZDA na Centru za Evropske študije, kjer predava, še zmeraj pa sodeluje z britanskim Cambridgeem. Z zmeraj nasmejano Manjo smo se pogovarjali o njeni poti do doktorata, možnostih mladih za študij v tujini in prihodnosti Slovenije v Evropski - Verjetno to področje še spremljaš. Si zadovoljna z vpeljevanjem bolonjskega procesa v slovensko šolstvo? »V teh zadnjih dveh letih se je v slovenskem visokošolskem prostoru veliko naredilo. Če pogledam svojo bivšo fakulteto, imajo letos že ogromno programov po bolonjskih priporočilih; v Ljubljani so v glavnem vse fakultete že pripravljene, tudi na strokovni šoli v Murski Soboti vidim, da se pripravljajo. V teh zadnjih dveh letih so vsi naredili vidne korake.« - Kje pa si opravljala magisterij? »Proti koncu mandata v ESIB-u sem se prijavila na magistrski študij v Cambridgeu Tam imajo zelo dober magi- - Tvoja doktorska disertacija nosi naslov Medvladne koalicije držav članic Evropske Unije (EU) v pogajanjih o institucionalni prihodnosti Evrope na primeru Konvencije in 2003-2004 medvladne konference. Zakaj takšen naslov? »Najbolj me je zanimalo, kakšna so razmerja in povezave med posameznimi državami v politiki EU. Želela sem raziskovati tudi, kako se oblikujejo koalicije me državami v evropskih pogajanjih - kdo se povezuje, s kom in zakaj. Pogajanja so najbolj pogosta oblika sprejemanja odločitev v EU. Zanimala me je njihova dinamika, kakšna so razmerja moči med državami, kakšne so njihove koalicijske in druge pogajalske It - Po končani osnovni šoli na Kapeli si se vpisala na ljutomersko gimnazijo, nato pa na Ekonorn-sko-poslovno fakulteto v Mariboru. Zatem te je vodila v Ameriko, pa delat na Dunaj in v Bruselj in nato na britanski Cambridge. Je bila ta mobilnost študentov že takrat tako zelo prisotna? »Jaz sem se prvič odpravila na študij v tujino leta 1995, ko sem šla za eno . leto v Ameriko. Takrat sem bila ena redkih na EPF; štipendijo pa je razpisala ameriška vlada Ampak od 95 leja do danes se je veliko spremenilo. Še posebej s pomočjo evropskih programov, kot sta Sokrates in Erazmus, je možnosti za študij v tujini veliko. Upam, da študentje te priložnosti koristijo, ker prispevajo veliko k osebnostnemu, akademskemu in profesionalnemu razvoju. Možnosti obstajajo tudi za podiplomski študij. V obeh primerih je osnova dobro poznavanje jezika. Učenje jezikov se danes v Šolah veliko poudarja, vendar je potrebno za dobro obvladovanje mnogo napraviti tudi sam. Kot že rečeno, možnosti obstajajo, vendar študentje o njih velikokrat niso dobro obveščeni. Še posebno v naših kra jih, ki so odmaknjeni od glavnega mesta, se moramo včasih bolj potruditi, da pridemo do tovrstnih informacij.« - Diplomirala si na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru in potem... ... »sem bila izvoljena za generalno sekretarko Evropskega združenja nacionalnih študentskih organizacij (ESIB). Ko sem pričela z delom, je imel ESIB sedež na Dunaju, nato pa sem ga preselila v Bruselj. Moj mandat je trajal tri leta. V združenje je vključenih 35 držav in zastopa interese več kot deset milijonov študentov do evropskih institucij Naša glavna naloga je bila sooblikovanje bolonjskega procesa in sama sem bila prisotna kot študentska predstavnica tudi v Bolonji, ko so ministri podpisali Bolonjsko deklaracijo.« - Se ti zdi, da bi bilo mogoče za EU dobro, da se Turčija priključi, glede na njeno versko usmerjenost? »Če bo prišlo tako daleč, da bo Turčija sploh uspela obdržati svojo politično naravnanost k temu, da bi se priključila, mislim, da se bodo o tem odločali v vsaj nekaterih državah članicah na referendumu. Če do referenduma pride na primer na Nizozemskem ali v Danski ali v Franciji, je velika verjetnost, da vodo državljani zavrnili širitev. Morda bi bila za Turčijo boljša opcija »special partnership« - posebno razmerje, ki ga že ima kot del skupnega trga. To pomeni gospodarsko sodelovanje, ne pa sodelovanja pri političnih odločitvah, kot so na primer skupna zunanja in varnostna politika. Ampak potem bi se pogovarjali o popolnoma novi prihodnosti Evropske unije.« - Ali lahko članstvo Slovenije v EU in nečlanstvo Hrvaške vpliva na dogovor glede meje? »Najpomembnejše so sposobnosti naše in njihove diplomacije. Obe že dolgo iščeta rešitev in je verjetno ne bosta našli brez zunanje arbitraže. Čeravno skuša Slovenija ohraniti dobro ime v EU kot država, kije pripravljena sodelovati in iskati kompromise, je dejstvo, da smo mi že članica, Hrvaška pa to želi, vendarle pomembno. V našem interesu je vsekakor, da se pogajanja zaključijo še pred hrvaškim vstopom v EU. Sedaj imamo močnejši pogajalski položaj, ki gaje potrebno izkoristiti.« - Ga bo Slovenija znala izkoristiti? »Na to je težko odgovoriti. Veliko je odvisno od naših diplomatov. Na vsak način pa morajo biti ta vprašanja prioritetna za Ministrstvo za zunanje zadeve.« Manja se v prostem času najraje sprošča zjogo, s plesanjem argentine ga tanga in branjem knjig. Pravi, da jo tango privlači zaradi izjemne gla^' in zaradi tega, ker se v plesu oblikuje zanimivo razmerje moči med pleS,? cema, Mi * p WMUrXUJV III I U V W 'MCIJ IVIJV I I l\J VI । ” v । ki ga takole opisuje: »Eden vodi, drugi sledi; in tisti, ki sledi, na a ................................................. . . način tudi vodi; in ta kombinacija vodenja in sledenja med plesalcemaJ'^ nekaj, kar me zelo privlači.« Čisto zase pa piše tudi krajšo novelo, v k^1- združuje znanstveno raziskovalno delo z leposlovjem. IV od; “M 'irj strski program evropskih študij, ki je področje, na katerega sem se želela specializirati. Bila sem sprejeta in dobila sem tudi štipendijo od univerze Res je, da so pogoji za sprejem dokaj zahtevni in da je pomagalo, da sem imela na EPF povprečno oceno krepko nad devet in dobra priporočila ter skrbno izdelan raziskovalni načrt. Po magisteriju sem ugotovila, da mi je raziskovalno delo zelo blizu. Poglobljeno raziskovalno delo je bilo tudi tisto, ki sem ga najbolj pogrešala med svojim mandatom v ESIB-u, kajti tam je bilo veliko lobiranja, političnega dela in upra vljanja z organizacijo pa premalo Časa za raziskovanje in pisanje člankov. Po priporočilu mentorice in z visoko oceno magistrskega študija sem potem bila sprejeta na doktorski študij na Centru za mednarodne študije na Cambridgeu.« strategije, kako države uresničujejo svoje interese v evropskih pogajanj. Ko sem pričela z doktoratom, je bila Slovenija blizu priključitve EU in zanimalo me je tudi, kako bo Sloveniji uspelo uresničevati svoje interese in s kom se bo povezovala. Konkretno analiziram dva primera pogajanj: Konvencijo o prihodnosti Evrope in 2003/2004 medvladno konferenco o prihodnosti Evrope. Ugotavljam, da Slovenija ni del nobene formalne strateške povezave. Slovenija se povezuje Je na podlagi podobnih interesov, nima pa bolj formaliziranih partnerskih odnosov, kot so na primer med Francijo in Nemčijo, Beneluks državami ali pa med Višegrajsko skupino. Mislim, da je to škoda, vendar ugotavljam, da predsedovanje EU prinaša priložnosti, da se to spremeni.« - Slovenija bo med predsedovanjem imela prav posebne možno- sti za navezovanje stikov, ki se lahko tudi dolgoročno ohranijo in nadgrajujejo. Kaj svetuješ? S kom bi se morala povezati Slovenija? »Na to vprašanje ni enostavnega odgovora. Tesnejše povezave s sosednjimi državami so problematične, kajti med sosedami pogosto obstaja poleg podobnih interesov tudi veliko odprtih vprašanj, zato je zaupanje in pripravljenost na sodelovanje manjše. Ko je Avstrija predlagala svojim sosedam strateško povezavo srednjeevropskih držav, so vse, vključno s Slovenijo, bile skeptične, ker so predvidevale, da Avstrija skuša izkoristiti tovrstno povezavo kot platformo za uresničevanje lastni interesov in ne za sodelovanje enakovrednih partneric. Menim, da je bil njihov dvom utemeljen. Menim tudi, daje to, da se nismo navezati z više-grajsko četvorko, morda izgubljena priložnost. Višegrajske štiri so si oblikovale dokaj neformalno, vendar z učinkovito strukturo, ki jim po eni strani omogoča dober prenos informacij in komunikacijo, po drugi strani pa dobro prepoznavnost znotraj EU in dokaj močan glas v evropskih pogajanjih. Pomembno pa je povedati tudi to, da je njihov glas močan le, ko držijo skupaj, kar pa ni zmeraj tako. Poljska kot naj večja med njimi gre pogosto po svoje. Sloveniji manjka, da nima bolj strukturirane izmenjave informacij s kako izmed drugih držav članic. Verjetno se bomo morali odločiti za alternativo, ki jo uporablja tudi Velika Britanija. Ta vzdržuje široko mrežo zelo neformalnih kontaktov z več podobno mislečimi državami. Mi široke mreže ne moremo vzdrževati, ker imamo veliko manjše zmogljivosti za to znotraj MŽZ, odločimo pa se lahko za nekaj strateško najbolj pomembnih in podobno mislečih partneric in s le temi skušamo navezati globlje vezi. Te države bi lahko bile na P^, Nemčija, Velika Britanija, v prihodR1 * pa tudi Hrvaška in še katera izihe žav iz bivše EU, če se bo širitve«1* P ces nadaljeval.« - Kaj bi pomenilo za če/ko se bo Hrvaška pridru‘ Evropski uniji? »Priložnost, ker imamo s Hrvašk0^, liko gospodarskih vezi, pa li«h bo potem Hrvaška prevzela dokaj * odgovornost in finančni zalogaj «r • ob meji EU. Slaba stran priključi«*' . vaške in drugih revnejših držav je, j; bo lonec, iz katerega se črpa J " . strukturne in regionalne sklade, Šal. Tako bodo nase možnosti za Pf1‘ bivanje tega denarja še manjše, kaj1’ merjavi s kandidatkami indrugif1, želijo priključiti, je Slovenija sko relativno močna in se bo hkr° 'p blikovala v neto plačnico. Je Ps ’^1 Sanje, če sploh in kdaj se bo ta na*1 f širitev zgodila. Pomembne odloc a zvezi s tem bodo sprejete Šele P'1^ tvah v Franciji Javno mnenje v je namreč zelo skeptično do širitve, še posebno v primeru Tu* - Misliš, da bo prišlo do siri ne? »Kljub temu da si Hrvaška zU'-deva, trenutno širitveni jjP Veliko se bo o teli vprašanjih °" t za časa t i. predsedniške trojke.' j(J je tudi Slovenija. Nemčija začne sedovanjetn januarja 2007, ju '' ,« prevzame predsedovanje Pot"'^ . in januarja 2008 ji sledi Sfoven'i '^ binetu komisionarja Ollija |(r ' pravijo, da se bodo resni teh vprašanjih pričeli med 11' :!r' predsedovanjem, vendar dol" zagotovo ne bo prišlo pred na’1''j r sedovanjetn. V vsakem prin1C $jf|P nim, da se pred 2010 EU Niti na Hrvaško niti v Turčijo Čad ’tri; ^t Z h % hi % S UBTNIK-9. november 2006 KMETIJSTVO 13 Kora krava ni iz Pomurja Kdo je kriv za napačno informacijo? 1 nedeljo se je v javnosti pojavila novica o odkritju bo B5F. pri slovenski kravl Okuženo kravo so odkrile av-lr,jske službe ob zakolu v Gradcu. Krava naj bi bila iz Slo-v zakol v Gradec prepeljana konec oktobra, okužbo ” ^pokazali že hitri testi, zato so avstrijski veterinarji vzo-' ^KUžene krave poslali na dodatna testiranja v nacionalni ^tnrni laboratorij v Modli n g, ki je v soboto zvečer t’®bo tudi potrdil. 15. Zadravcev! - Erjavčevi dnevi Posvetovanje preraslo v mednarodni simpozij Letos o kakovosti krme in prehrani domačih živali Zadravcev! • Erjavčevi dnevi, ki jih vsak leto organizira Kmetijsko gozdarski zavod Murska Soboti, so postali stalnica v živinorejski stroki in so si pridobili tudi sloves mednarodnega simpozija. Letošnji, ki se začenjajo danes v Radencih, bodo že 15. po vrsti in so tudi tokrat namenjeni izmenjavi izkušenj ter znanja strokovnjakov s področja prehrane domačih živali in sorodne problematike. Za letošnje dvodnevno posvetovanje je prijavljenih dvaintrideset različnih prispevkov priznanih tujih in domačih stroko- Vrtnarska uprava Republike Slovenije je obvestilo o okužbi L 'lr>j Ati i kolegov prejela že v soboto zvečer, okužena šestlet-p,, ttiij bi bila z območja Murske Sobote. Novico o tem je G. Slovenska tiskovna agencija, povzeli pa so jo tudi nekate-Da je bila informacija napačna, je še toliko bolj prese-h™11 zato, ker je bila posredovana z VURS-a. Direktorica Vida Špelič je namreč za STA pojasnila, da so slovenski veteri-l ■ '^l po prejemu obvestila na kmetiji, s katere izvira oku-■ iv j uvedli potrebne ukrepe in prepovedali vsakršen pro-p Rivali s te kmetije. ko je pomurske živinorejce že zaskrbelo, saj bi bil med *(1,lr ' Primeri bolezni norih krav, ki so jih doslej odkrili v Slo-to že tretji primer v Pomurju, je v javnost vendarle prišla L 5 *nformacija. Krava, ki je bila rojena januarja leta 2000, je s ■ 1 Dravskem polju, kmetija je usmerjena v prirejo mleka, /. 1 govedi, od tega 25 krav molznic. -RS-a so včeraj sporočili, da je na kmetiji na Dravskem «1 1111 koder je bila krava, uradni cenilec opravil ocenitev sti-.' 'b ki so pripadale kohorti. Nato so bile te živali evtanizira-trupla je prevzela veterinarsko higienska služba, ki jih v. ala v neškodljivo uničenje. Po odstranitvi teh živali je bilo ,. 'lem । razkuževanje hleva in dvorišča. Ker so bile pokončane X 'n '^deni vsi odrejeni ukrepi, naj bi včeraj tudi odpravili » 'Ved premikov s kmetije v obeh smereh. ^ki živinorejci so si oddahnili, ostaja pa vprašanje, kdo je I ,Jten za dezinformacijo, ki je prišla v javnost Ludvik Kovac Krst mošta pri Reisingeijevih Vinogradništvo Ffeisinger iz Spodnjih Ivanjec, ki obdeluje 7 hektarjev vinogradov, je pripravilo 6. tradicionalno martinovanje, katerega se je udeležilo okrog 150 prijateljev, sosedov, poslovnih partnerjev in tistih, ki jim pomagajo pri delih v vinogradu. Ob prijetnem druženju in uživanju dobrot je potekal tudi krst mošta in izbira botra Flei-singerjev vin. Dosedanji boter Anton Kampuš, sicer župan občine G. Radgona, je to nalogo predal novemu botru Rudiju Cipotu, direktorju Zavarovalnice Triglav M. Sobota Kakovost Fleisingerjevih vin potrjujejo številna priznanja, ki so jih prejeli na vinskih ocenjevanjih v Ljubljani in na MKŽS v G. Radgoni. Njihovo največje priznanje je naziv šampion, ki so ga prejeli za vino Sauvignon na ocenjevanju vin v G. Radgoni. Besedilo in foto: L. Kr. Vzgojili preko 70.000 trsnih sadik V Delniški družbi Radgonske gotice iz Gornje Radgone, kjer so iz letos na pomlad na lokaciji v Lutvercih zasadili rekordnih 180.000 trsnih cepljenk, so vzgojili preko 70.000 trsnih sadik. Te bodo do prihodnje pomladi skladiščene v kleteh v Hercego-vščaku, pri temperaturi okrog 3 stopinji Celzija. Ob koncu aprila ali v začetku maja prihodnjega leta, pa bodo večino letos vzgojenih trsnih sa k^jski vinski strokovnjaki navdušeni J slovenskimi vini Q^tobra je bil v avstrijski Radgoni 11. kongres Vinske akad^'^ se je zbralo nad 100 vinskih strokovnjakov, en g h cele Avstrije. Štiridnevno strokovno druženje o । ^cev iz severne sosede pa se ni odvijalo samo v on %. b ’ temveč tudi na terenu. Udeleženci so obiskali večji de > Xit,i':,lavJh in ugledne vinogradnike na terti območju. Še P° . 'Io na dvorišču radgonskega gradu, kjer so nekateri u t^,.I’0Sradniki iz vseh treh vinorodnih dežel kolegom iz ?,I:.. .... ?:,1 vinogradnikov in vinogradniških družbi P tilj -Ponudilo svoja n aj boljša vin a, sommelierji iz sose nje l ”' njimi navdušeni. Besedilo in foto: 0. B. Izobraževanje kmetovalcev Področje Datum Kraj Lokacija Ura 11. nov. 2006 Radmožanci Vaško-gasilski dom Dom, družina, dopolnilne dejavnosti 14. nov. 2006 Murska Sobota Dvorana KGZS - Zavod MS 10.00 Osnovni tečaj za izvajalce zdravstvenega varstva rastlin 15. nov. 2006 Murska Sobota Dvorana KGZS - Zavod MS 10.00 Osnovni tečaj za izvajalce zdravstvenega varstva rastlin 16. nov. 2006 Murska Sobota Dvorana KGZS - Zavod MS 9.00 Jesenska opravila na vrtu 16. nov. 2006 Bodonci Gasilski dom 10.00 Obnovitveni tečaj iz varnosti in zdravja pri delu vnjakov. Letos niso izbrali naslovne tematike, pravi mag. Tatjana Čeh, bodo pa zato pripravili predavanja s širšega področja kakovosti krme in prehrane domačih živali, k sodelovanju pa so pritegnili Številne domače in tuje strokovnjake. Pri domačih institucijah gre za izredno dobro sodelovanje s Kmetijskim institutom Slovenije, z Biotehniško fakulteto in Veterinarsko fakulteto iz Ljubljane ter Fakulteto za kmetijstvo v Mariboru. Tudi preko njih jim na posvetovanje uspe pritegniti številne strokovnjake iz domačega gospodarstva in resorjev kmetijskega ministrstva, posredno pa tudi iz dik, med njimi je preko 10.000 avtohtone radgonske ranine, namenili za obnovo 12. tih ha vinogradov in za zasajevanje v starih vinogradih. Nekaj malega pa bodo ponudili tudi zasebnim vinogradnikom Radgonsko Kapelskih goric. Količina vzgojenih trsnih sadik je dokaj različna, odvisna je predvsem od vlage. Zato že nekaj let nasad tudi namakajo. Lansko leto so iz 160.000 trsnih cepljenk vzgojili kar 100.000 tr mednarodnih krogov, pravi mag Čehova. Letos se bodo posvetovanja v Radencih udeležili predstavniki univerz Hohenheim in Cuxhaven v Nemčiji, iz inštituta HBLFA Raumberg-Gumpenstein v Avstriji, predavatelji pa prihajajo tudi iz Ukrajine in Francije kot predstavniki podjetja Allte-ch. Na posvetovanju se tako na zanimiv način srečujejo in dopolnjujejo na eni strani visoka fakultetna znanost, izkušnje strokovnjakov Kmetijsko gozdarske zbornice ter praktikov iz krogov industrije in trgovine za kmetijstvo. Strokovni nivo predstavljenih referatov in njihova vsebina snih sadik, leto prej pa iz 120.000 trsnih cepljenk le 50 000 trsnih sadik. Daleč naj-slabši pridelek pa je bil v letu 1985, ko so iz na pomlad posajenih 150.000 trsnih cepljenk, vzgojili vsega 27.000 trsnih sadik. V družbi Radgonske gorice vzgajajo trsne sadike vse od 1938. leta, saj ugotavljajo, da trta, ki je vzgojena na tukajšnjem območju, najbolje uspeva. Franci Klemenčič kažeta sodobne in bodoče smeri razvoja v kmetijstvu, ki bi jih bilo potrebno čim prej uporabiti, znanje pa uvestt v domačo kmetijsko prakso. Da gresta ponudba in povpraševanje tudi v kmetijstvu z roko v roki dokazuje vsakoletna udeležba predstavnikov industrije, ki preko propagandnega materiala opozarjajo nase, v teh dveh dneh absolvirajo novo znanje in preko sponzorskih sredstev tudi omogočijo izvedbo posvetovanja, pravi mag Tatjana Čeh, ki je za Adolfom Penom, ki je bil organizator trinajstih posvetovanj, zdaj že drugo leto prevzela skrb za organizacijo in izvedbo Zadravčevih - Erjavčevih dnevov. Ludvik Kovač KZ Gornja Radgona Odkup koruze in jabolk Kmetje so tukajšnji zadrugi od sredine oktobra do začetka tega tedna, ko je bil odkup zaključen, prodali 1.670 ton koruze. Najmanj koruze je zadruga odkupila v letu 1999, vsega 719 ton. Letošnji pridelek koruze je vseboval okrog 26 odstotkov vlage, za kilogram takšne koruze pa bo kupnina okrog 16 tolarjev, kar znaša za suho 26 tolarjev. Prodano koruzo bo Kmetijska zadruga Gornja Radgona plačala v 30 dneh. V trgovini Kmetijske zadruge Gornja Radgona v Svetem Juriju ob Ščavnici so letos odkupovali tudi industrijska jabolka. Gre za odkup starih sort jabolk, ki jih sicer v zadnjih letih ni bilo moč prodati, za jabolčnik pa jih tudi nihče več ne uporablja. Zadruga je odkupila le nekaj več kot 90 ton jabolk, za kilogram pa so kmetje dobili 18tolarjev. F. KI. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 9. november 2006-VESTNIK Glasba je kot človek, ki zna čutiti -je vesela, je otožna, je naša Mednarodna prireditev v Cernelavcih Kulturno-turistično društvo Černelavci je organiziralo skupaj z gasilskim društvom, društvom upokojencev in krajani veliko glasbeno prireditev s poudarkom na ljudskem izročilu. Ljudska pesem, ljudski plesi in ljudske viže družijo ljudi, jih razvedrijo, zbližujejo in ne poznajo meja. Vse to je bilo prisotno med občinstvom v nabito polni dvorani na lepo jesensko soboto. V programu so sodelovali MePZ Štefana Kovača, MePZ prof. Vladimirja Močana DU iz Murske Sobote, MPZ Društva vinogradnikov Goričko in domači MePZ DU in KS Černelavci. V goste sta prišli folklorna skupina Sakalovci na Madžarskem, ki ima v svojem repertoarju porabske in goričke plese, in FS Klaruš iz Maruševca na Hrvaškem, ki jo spremlja številna tamburaška skupina. V prvem spletu so se predstavili pod naslovom Igrajte nam mužikaši - splet zagorskih pesmi in plesov, drugi je bil splet Rožanac, dekliško kolo iz okolice Zadra. Posebej je nastopila tudi tamburaška skupina. Tudi domača otroška skupina Sonček se je prvič oblekla v narodno nošo in zaplesala. Za prijetno vzdušje so poskrbeli še domači Ljudski godci in pevci. Prireditev je povezoval Bojan Rajk, ki jo je sklenil z mislijo, da so najpomembnejša dejanja, s katerimi smo razveselili druge Po kulturnem programu so občinstvo vabile stojnice z domačimi dobrotami iz kmečke peči, za prijetno vzdušje so poskrbeti tamburaši iz Maruševca in ansambel Štrk. Za presenečenje je nastopila tudi Pihalna godba Bakovci. Prireditev so omogočili Mestna občina Murska Sobota in številni sponzorji -ljubitelji kulture, ki podpirajo delovanje društva. Zahvala gre tudi mag. Robertu Celecu, ki je bil pobudnik te prireditve in je pomagal pri organizaciji. Marjana Škrilec Jurček velikan Gobarji z letošnjo gobarsko sezono ne morejo biti ravno zadovoljni, saj kljub toplemu vremenu in obilici padavin prave gobarske bere ni bilo. Tudi Zlatko Salaje iz Sela, kije reden obiskovalec domačih gozdov, se z letošnjim gobarskim izkupičkom ne more pohvaliti, je pa bil zato toliko bolj presenečen, ko je pred dnevi naletel na pravega jurčka velikana. Pred objektiv sta se s trofejo, kije tehtala kar 130 dekagramov, postavila hčerka Marina in sin Miha. Fotografija: L. K. Deželna Banka Slovenije Nove pridobitve v Prosečki vasi Otvoritev novih asfaltnih cest in mrliške vežice Prosečka vas je manjša vas na severovzhodnem delu Goričkega, stisnjena med vasi Mačkovci, Otovci, Kovačevci in Poznanovci. Ko se pripelješ v dolino, te na obeh straneh ceste pozdravijo prijaz- kjer si ustvarjajo svoje družine, na delo pa hodijo večinoma v Mursko Soboto. Upanje je, da vas le ne bo izumrla. Prosečka vas je verjetno edina daleč naokoli, ki do letos ni imela asfaltiranih vaških cest, razen ne domačije, ki so žal iz leta občinske ceste in 300 metrov v leto čedalje bolj prazne. Boj proti izumrtju Mladi si vse bolj iščejo delo drugje, starejšim pa počasi poidejo moči in svojih domov ne morejo obnavljati. No, na srečo je v zadnjem času le nekaj mladih zanesenjakov ostalo doma, vaske ceste do pokopališča. Potrebno je bilo mnogo poti, truda, včasih pa tudi grdih besed, da se je želja krajanov letošnje poletje končno uresničila. Težko je bilo razumeti, kako si ob deževnih dneh v današnjem času prišel ali se pripeljal blaten, ko pa je že povsod asfalt! Najhuje je bilo, ko so pridni krajani Obnovljena mrliška vežica in nov asfalt. Foto:T. K. Gornja Radgona Na razpis občine G. Radgona za dodelitev neprofitnih stanovanj je prispelo kar 30 vlog. Komisija, ki jo je imenoval Anton Kampuš, radgonski župan, je ugotovila, da je med temi le osem upravičenih do tovrstnih stanovanj. Šest so jih oprostili plačila varščine. Seznam upravičencev do neprofitnih stanovanj v občini G. Radgona je bil pred dnevi javno objavljen. Ljudska univerza G. Radgona organizira Že več let v jesensko-zimskem času plesni tečaj za odrasle. Letošnji tečaj, ki bo v soon ganizaciji s Plesno šolo Devžej iz M. Sobote, se bo začel 15. novembra Trajal bo dva meseca (enkrat tedensko). F. KI. dokaj hitro poskrbeli za navoz gramoza, dalje pa niso prišli, in tisto zimo so bile ceste nemogoče - blato do kolen! Končno asfalt začeli kopati jarke in dopuste izkoristili za ureditev bankin. Izkazalo se je pravilo, da je v slogi moč, kajti vsak je pomagal po svojih močeh, in tako je bilo delo hitro končano. Puconski občinski svet je pred štirimi leti sprejel sklep, da bodo v vasi asfaltirali štiri kilometre cest. Ker pa je vseh cest 5,4 kilometra, so se vaščani zmenili, da nekatera dela opravijo sami in tako asfaltirajo vse ceste. Tako so sami izkopali jarke, navozili bankine in zgradili betonske glave. Navozili so tudi sedem tisoč kubičnih metrov gramoza, ki ga je prispeval sovaščan Bela Fujs. Da bi se želja po asfaltu čim prej uresničila, so prispevali tudi po 150 tisoč to- Njihov zlati jubilej Janez Kelenc iz Črenšovec seje odločil, da bo organiziral srečanj e sošolcev in sošolk, ki so končali nižjo gimnazijo v Črenšovcih že pred petdesetimi leti, torej v šolskem letu 1955/56. Ugotovil je, da so se v večjem številu razkropili po Sloveniji, Evropi, Ameriki in Avstraliji. Srečanja, ki je bilo pred kratkim, se jih je udeležilo trinajst. Najprej so si ogledali mozaik iz avtohtonega lesa v Domu svete družine v Črenšovcih, kjerso poskusili tudi »mašno« vino, nato pa so se podali k spomeniku prekmurskim izseljencem v črenšovskem parku in si ogledali notranjost župnijske cerkve. Od tam jih je pot vodila še na ogled Ekološkega centra Svit pri Kolenkovem mlinu na Gornji Bistrici. Sledila je slavnostna večerja Pri Nacijo v Črenšovcih z nagovorom in nastopom ljudskih pevcev z Bistrice. Na koncu so tudi jubilanti zapeli skupaj z njimi. J. G. V petek, 13. oktobra, jeWla otvoritev asfalta in mrliške rt- larjev, lastniki počitniških hiš pa 75 tisoč. Prt pobiranju in zbiranju denarja so sodelovali pridni krajani, pri delu pa jim je pomagal in jih spodbujal vaški predsednik Jože Temlin. Največje veselje v vasi je bilo, ko so končno zabrneli stroji in so delavci SGP Pomgrada začeli delati. To je bil za vas poseben praznik - kljub delovnim dnevom. Vsak zaselek se je posebej potrudil in delavce tudi primerno pogostil, posebno še, ker so tudi nekateri vaščani zaposleni pri istem podjetju. Vas je kar dišala po vročem asfaltu. Po končanem delu so vaščani hitro žice. Vežica je bila zgrajen1® pred leti in so jo zgradili vaščani sami s prostovoljnimi prispeli in prostovoljnim delom, neki« ri pa so prispevali tudi tnatertai Na otvoritvi, ki je bila v sklopu občinskega praznika, se jezbn lo kar nekaj uglednih gostov med njimi župan Ludvik No** svetniki občine Puconci ter go stje iz madžarskega Tordasa in iz hrvaškega Zaboka. Prireditev je bila pred inddk vežico. Učenci iz vasi so podrt" dstvom vzgojiteljice Renate' sar pripravili kratek kultnem program, zapel pa je tudi m1 dinski pevski zbor sebeščan* cerkve Oba objekta sta blagoslovila evangeličanski duhovnik sander Balažič in katoliški ZUP nikjože Hozjan. Kljub majhnosti velika aktivnost Po programu so sc pre^* gasilski dom, kjer so jih vaš# lepo pogostili, saj so našli radodarnih sponzorjev OZ-trov. Na mizah je že bilo ped® ki so ga spekle pridne g‘AP‘ dinje. Veselje s plesom je1°^ dolgo v noč - kot se pač sp0'1' bi za takšen dogodek. Sicer pa je v vasi kljub m’l, nosti pestro dogajanje: poZ ’ prirejajo nočne smučarske51 ke, ki so dobro obiskani, sta je bilo že drugo srečanje’11 seljencev« iz vasi in sc ga je ležilo okoli 40 povabljen01, oktobra pa je navadno na UMUUld pd JC j kem igrišču kostanjev kjer vaščani udeležence p0K stijo tudi z dobro malico-ven je tudi klub malega meta in tako se na v rišču vedno nekaj dogaja, krat tudi v večernih urah * ju žarometov, Upanje, da bo odslej raje ostajala doma, saj inia W m lepše možnosti, še ni uo" Le da je v današnjih težkd' ■ Ijenjskih razmerah in P0®3 jkanju zaposlitev tudi čedalje manj. Diakonsko posvečenje v Črenšovcih Župnija Črensovci je bila kot prva v novonastali murskosoboški S* na za diakonsko posvečenje študentov teologije (26-letnegaA' marja iz župnije Dolenci na Goričkem, 24-letnega Simona Slarl° Ljutomer oziroma Babincev in 25-letnega Borisa Tibauta izžupbU^^P' vci), ki bodo imeli nove maše prihodnje leto. Obredje putakiiU jK1 Križa in v velikem občinskem šotoru na dvorišču pri cerkvi. Pris°*. 60 duhovnikov, bogoslovcev ter okoli tisoč vernikov in starše ■ nikov iz župnij, od koder so doma novi diakoni. Posvečenje je F". geslom Služite Gospodu z veseljem. Obred je vodil murskosob0^^ Matjan Turnšek, vse zbrane pa je v začetku nagovoril črensovski Krajnc. Diakoni so se pred škofom in svojimi župljani zaobljub1' ^r ' spoštovali cerkvena pravila, denimo se držali celibata in hodi11 vprašanja. niških stopinjah. Odgovarjali so na številna škofovska rok pa so prejeli tudi knjigo Evangelija. J. Ž. ; ftSINIK - 9. november 2006 IZ NAŠIH KRAJEV ’ Nekaj zanimivega v Paričjaku Zgodbe oskrbovancev Doma Lukavci Ida in Ana sta uspešni podjetnici Sašo je spet zaživel Sestri Ida in Ana Tivadar 1 -se krznarski zasebni deja-1 ’»osti zapisali pred šestnaj-leti. Čeprav nista dvo-(Ana je slabo leto starej-r *k sta skupaj obiskovali os-” **^0 šolo in se potem od-za enak poklic - skupaj obiskovali In uspešno * ^ali 4-letni program na ?oiarsk°-krznarski šoli v 1 ^lah. " Tivadar, podjetnica iz Paričjaka, v domačem salonu Skoraj gotovo bi dobili službo nekje v Ljubljani, Domžalah ali kje drugje, toda rajši sta se odločili za odprtje lastne obrtne delavnice, ki sta jo čez čas razvili v uspešno podjetje Krznarstvo Tivadar, izdelava krzna in usnjarske galanterije s sedežem v Paričjaku pri Radencih. Vodi ga Ida, Ana pa je zaposlena in hkrati 50-odstotna lastnica obratovalnice. Gre za zelo redko dejav nost, saj je naslednja takšna šele v Ljubljani! »Malo nas je, zato smo toliko bolj cenjeni, saj smo si s kakovostjo ustvarili tudi ugled,« pravi Ida. Po njenem mnenju brez korenitih premikov ni pričakovati razvoja tovrstne dejavnosti. »Izobraževal nihjprog ram o v ni, obstoječa usnjarsko-krznarska podjetja so propadla, mlajša populacija ljudi pa kljub dokaj razši rjeni modni obliki krznena in usnjena oblačila sprejema nekoliko drugače Obratovalnica Krznarstva Tivadar deluje na okoli 130 kvadratnih metrih poslovnih površin, kjer Ida in Ana ter po potrebi dodatna delovna moč izdelujejo oblačila iz usnja in krzna ter proizvajajo galanterijske izdelke iz naravnega in umetnega usnja. Poslovanje firme Tivadar temelji na pogodbenih delih z mnogimi konfekcijskimi podjetji, predvsem Muro in Labodom, številna pa so seveda individualna naročila, kjer Šivajo po željah naročnikov. Dela jim nikoli ne zmanjka in poslovanje so razširili tudi v Maribor, kjer so se pred kratkim preselili v lastne prostore na Glavnem trgu v Mariboru. Vodenje poslovanja, je bilo tako v prejšnjih najemnih prostorih v Tyrsevi ulici in tudi v sedanjih zaupano Ani. Na okoli 50 kvadratnih metrih površine ponujajo krzneno konfekcijo lastne proizvodnje. Ida Tivadar (na posnetku) ob maksimalni angažiranosti v svojem podjetju celotni prosti čas namenja vrtnarjenju in razvedrilnemu jahanju - z lastnim konjem iz Lipice. Besedilo In foto: Niko Šoštarič Sašo Kovač je eden od sto petdesetih stanovalcev Doma Lukavci. Ta ustanova je postala njegov drugi dom pred dvema letoma. Zanimala nas je njegova življenjska zgodba. Rodil se je v Murski Soboti, kjer je tudi odraščal z mamo in očetom. Žal je mamo prekmalu izgubil. Umrla je v Kliničnem centru v Ljubljani, kjer seje zdravila zaradi hudih bolečin v hrbtenici. Oče je po poklicu strojni ključavničar in je zaposlen v Avstriji kot varilec. Sašo je, dokler je bil zdrav, z veseljem obiskoval osnovno šolo v Murski Soboti, ki jo je končal z odličnim uspehom. Nato se je vpisal v soboško gimnazijo, kjer je bil prav tako odličnjak v 1. in Sašo in prijateljica Marica (ličkanje) koruze je bilo ne-; q°ičajno kmečkega opravilo, ki se na redkih kmetijah. Svoje strojna mehanizacija. Da do-ob tej priložnosti ne bi šla v po-j,.' s° poskrbeli pri Galundrovih v ' Pripravili so drugo tovrstno vaščanov, prijateljev in po-J^11^ gostov, ki so nastanjeni na ... '■" kmetiji Matije Galundra. Zb-P' je ref kui 30. Najprej so na točno potrgali, naložili na odpeljali na primeren prostor poslopja, kjer se je v lh Popoldanskih urah začelo ne-tld n° najbolj priljubljenih kmečki ^kovostnejše koruzne lati so po-'v snope, ki krasijo domačijo. * so poskrbeli za števil-: n dogodke (običaje), na voljo . Irt|nli tudi tipične domače dobro-^^nice, krapce, kuhane hruške, „ gOje bilo opravilo £^>*0 “prireditveni« prostor po-začel a se je prava kmečka ve-tu s Ptesom in petjem. Udeležence ......... ur na harmoniki zabaval E Niko Šoštarič Radgona E 1 11989 je bil v okviru Kra-^Pnosti G. Radgona usta-Kabelsko razdelilni siku’ ^dgona. Nanj je trenut-typ^)Učenih 1.690 uporab-» ^r> Krajevni skupnosti G. Radgona so vse od leta 2001 razmišljali o preoblikovanju sistema. V začetku letošnjega leta so bili vsi solastniki povabljeni, da se izjasnijo, ali so pripravljeni prenesti svoj delež v nanovo predlagano Zadrugo kabelsko komunikacijskega sistema G. Radgona. Za preoblikovanje se je odločilo 976 članov, preostalih 476 članov pa se še ni izjasnilo o prenosu svojca deleža. Zadnji četrtek v oktobru je bil v Domu kulture v G. Radgoni ustanovni občni zbor 'novonastale Zadruge kabelsko komunikacijskega sistema G. Ra- 2. letniku. Potem je hudo zbolel in poslali so ga v oskrbo v Dom Lukavci, kjer ima tudi vso potrebno zdravstveno nego. Hodi tudi delat z drugimi oskrbovanci pod strokovnim vodstvom terapevta. Pravi, da se vsak dan počuti bolje in da je spet dobil veselje do življenja. Pri sebi ima tudi kitaro, na katero bi se rad naučil igrati. Alkohola ne pije,.prija pa mu dobra kavica. Rad se druži s prijatelji, še posebej pa mu je pri srcu oskrbovanka Marica, s katero se imata zelo rada. Lado Nedeljkovih dgona, na katerem so izvolili vodstvo. Predsednikovanje je bilo zaupano Marku Žulu, funkcijo podpredsednice pa Joži Ravnikar. Poudarjeno je bilo, da bodo v okviru novonastale zadruge namenili več pozornosti modernizaciji sistemi F. KI. Dišalo je po prekmurskih Jedeh Na OŠ Beltinci so v okviru projekta Rad imam svojo pokrajino Prekmurje pripravili delavnico na temo Kuhanje prekmurskih jedi. Sodelovalo je 16 udeležencev iz občine Beltinci, delavnico pa sta vodili Majda Gjerek in Liljana Fujs Kojek. Med drugim so prikazali in se naučili, kako se pripravi pogrinjek, serviranje in degustiranje hrane, na koncu pa so še vse skupaj ovrednotili. Osnovni nameni kuharske delavnice pa so bili: ohranjanje prekmurskih jedi (dodoli, ajdova juha, pšenična zlevanka, koruzna pogača z makom in jabolki, pšenična zlevanka idr.), ki so na marsikaterem jedilniku že pozabljene, druženje in izmenjava kuharskih izkušenj. J. Ž. Matko Pogačnik je slovenski kipar in zdravilec Zemlje,svetovno znan strokovnjak za geomantijo, raziskovalec, ustanovitelj in sodelavec mnogih ekoloških projektov v Evropi in drugje po svetu. Kot je zapisal, Zemlja niso samo gore, morja, doline, živali... So tudi naravni duhovi in elementarna bitja, njena zavest. Je tudi mreža življenjske energije, Čaker in kanalov. In so tudi pokrajinski templji. Zanj je Zemlja živ, multidimenzionalni organizem z energijskimi centri in med seboj povezanimi meridiani, žilami energije. Zato je razvil različne metode zavarovanja in zdravljenja nevidnih ravni življenja, ki jih je poimenoval Zdravljenje Zemlje. To je nekakšna alternativa znanstveni ekologiji. Pogačnikova metoda Zdravljenja Zemlje je podobna akupunkturi in homeopatiji: na akupunkturne točke pokrajine postavlja litopunkturne (kamnite) stebre. Tako poskuša vzpostaviti stik z življenjskimi, zavestnimi in duhovnimi ravnmi prostora, mesta ali pokrajine. S stalnim dotikanjem teh akupunkturnih točk naj bi dosegli pozitivne in zdravilne učinke. Litopunktur-ni objekti imajo na površini vklesan vzorec kozmogram, ki odseva duhovni identiteto ustreznega mesta in omogoča delovanje zavestne ravni. In takšne zdravilne kamne so dali postaviti tudi v okvira projekta Murania, ki ga izvaja Razvojni center Lendava, gre pa za vzpostavitev turistične cone obmejnih regij za skupen razvoj inovativnih turističnih proizvodov ter za vzpostavitev mreže za skupno promocijo in trženje integralnega turističnega proizvoda čezmejnega območja. Na posnetku je litopunkturni kamen ob reki Muri blizu Kantine pri Srednji Bistriti. J. G. 16 REPO RTAZA 9. november 2006 - VESTNIK Posnetek stanja: avtocesta 7. november 2006, rok izgradnje konec leta 2008 Avtocesta A5 - cesta odrešitve? Pomurje je ta trenutek največje avtocestno gradbišče v državi Odsek Maribor-Lenart, dolžina 7,8 kilometra, delavci na enem izmed štirih Odsek Cogetinci-Vučja vas, dolžina 11,6 kilometra. Avtocestni odsek meji med občinama Cerkvenjak in Sveti Jurij ob Ščavnici. Na tej trasi je v bližini priključka Sveti Jurij ob Ščavnici predvidena oskrbna postaja z obojestranskim bencinskim servisom in parkirišči za počitek. Fotografija je iz Cogetincev, kjer cest bo umaknila skoraj 900 tisoč tovornjakov, kolikor so jih našteli leta in ki se iz meseca v mesec povečujejo. Na mednarodnem mejnem preh®1 Dolgi vasi so tako meseca oktobra našteli 93.314 tovornjakov, leto P' Stomwrski avtocestni V SLOV. MR1CAM I^RIBOp . Nekatere občineso znale izkoristit priložnost, ki jim jih je kljub številnim težavam prinesla avtocesta. V občini Sveti Jurij ob Ščavnici so tako obnovili številne ceste, zgradili pločnike, z Darsom pa sodelujejo tudi pri izgradnji vodovodne infrastrukture. Na odseku od Cogetincev do Vučje vasi bo zgrajenih kar 43 različnih objektov, med njimi štirje viadukti. Na fotografiji je viadukt čez dolino Stanetinskega potoka, kije dolg256,43 metra. Odsek Lendava-Pince, skupaj s hitro cesto do mejnega prehoda EWB dolžina 16,5 kilometra. Delavci so že začeli širiti lendavsko obvoznico, smeri proti mednarodnemu mejnemu prehodu Dolga vas zgrajena kot 1 Cijazenje do začetka avtoceste, na katero vstopam v Slovenski Bistrici, mi je pretekli teden po vsakodnevni vožnji popoldne v Ljubljano že pošteno presedalo. Prometni zamašek na Ptuju, kamor so bila preusmerjena vsa tovorna vozila zaradi del na železniški progi v Gornji Radgoni, je običajno dvajsetminutno čakanje podaljšal na štirldesetminutno. Pa naj sem se še tako trudila in pritiskala na plin svojega avtomobila, v Ljubljano nisem prispela hitreje kot v dveh urah in pol. Katastrofa, sem pomislila. Uro in pol do Slovenske Bistrice in 45 minut po avtocesti. Le kdaj bomo tudi mi imeli privilegij, da se bomo pripeljali do prvega odcepa, zavili na avtocesto, pritisnili na plin in se mirno, brez kakršnih koli ustavljanj, čakanj na semaforjih, voženj za traktorji, pospeševanj iz petdesetih na devetdeset kilometrov na uro in potem spet nazaj, pripeljali do naše prestolnice? Na Vladi, na Darsu in Direkciji za ceste pravijo, da najkasneje konec leta 2008 VESTNIK Primerjava tovornega prometa po mesecih v letih 2003 in 2006 Mesec / leto 2003 2006 Januar 22.712 68.317 Februar 26.764 70.336 Marec 30.746 80.881 April 29.965 73.909 Maj 30.448 83.788 Junij 26.643 81.864 Julij 30.568 83.486 Avgust 23.455 . 72.512 September 29.657 88.556 Oktober 29.667 93.314 November 22.094 December 23.944 SKUPAJ 333.663 724.963 VIR: Mesečna statistika Policijske uprave Murska Sobota Z Natašo sva se zato odpravili po zaenkrat še zelo prašnem odcepu avtoceste A5 Maribor- Pince, ki nam bo, upajmo, konec 2008 prinesla mirnejše, manj prometne, predvsem pa vsaj za odtenek bolj ohranjene lokalne ceste in mirnejše, hitrejše in bolj sproščeno potovanje po vsej Sloveniji. Vanja Poljanec, foto: NI. J. Prvovrstna naložbena priložnost za vaša sredstva AZiJAfGARANT Življenjsko zavarovanje, z vlaganji v indeks delniških hedge skladov. Jamstvo glavnice - Deutsche Bank. AdriaticSlovenica Svet zavarovanj, d. o. o., 08011 10 080 30 30 Q SLOVEN ICAŽIVLJ^ VESTNIK-9. november 2006 KRONIKA/OGLASI EUROPARK ODPRT TUDI OB NEDEUAH Od 12. novembra 2006 dalje Europark odprt tudi ob nedeljah - Nova garažna hiša z 2600 brezplačnimi parkirnimi prostori V skladu z novimi določili zakona bodo vse prodajalne h lokali Eti roparka od 12. novembra 2006 dalje vse ne-^Ije do konca leta odprti od 9. do 17. ure. Novost za vse kupce in obiskovalce Europarka je tudi nova prazna hiša z dodatnimi 1100 brezplačnimi parkirnimi prostori Skupno s staro garažno hišo je v Europarku rekordnih 2600 Drezplačnih parkirnih prostorov, razporejenih v kleti, prvi medetaži, pritličju, drugi medetaži in na strehi Vozniki v Snažni hiši se lahko orientirajo po barvah in številkah na ste-Min. Po nekajmesečnih gradbenih delih so poleg garažne hiše odprli tudi nov vhod iz kleti. Z novima panoramskima dvigalo-*1 se lahko kupci in obiskovalci pripeljejo neposredno do ®cgarnarketa Interspar ali do prodajalne Big Bang Mega, s tekočimi stopnicami pa pred megamarket Interspar. POSREDNIŠTVO KURILKO Tel.: 54 59 280 POREDOŠ, *. p., Brezovci 60s. 9201 Puconci EKOLOŠKO kurilno OLJE kurilno olje, PREMOG ^MECENE IN MOŽNOSTI Tel.: 57 88 200 Boja, s. p, K tbbica Si wwyy.vestnik.si PArlidir-ra IdfnimlMRi? ULorh. NeviHa 13. MuibkJ Pobijta _ Keleeanka 10, Troporci. Tlf isa 04172 30 80,040161581 ^ Welding Montaža kuhinj, dnevnih sob, spalnic, jedilnic, pisarniškega pohištva, polaganje laminatov in stopnišč po ugodnih cenah ^topite v svet neskončne mobilnosti w po»wx410 • 1.4BWU, pr>dnanwlwn -i /T'.W'rKrows’XPHome. ATI Rod, r. Xw . -OM(254**).512NB0DR2 f V If MB|, 60 GB S.41X) obratov SATA trdi disk, dvoplastna SuporUrXii fna,™ I ^11 ; Ja~™. 15.4-WXGA TFT barvni rasem 1200x800. WiFi rmrSOT LAN J * "O, HO avdio podpora, 12 nrosoew MEDNARODNA GARANCIAA _ -1't-CenatlSe.OOOsiTwunovosriooSTsOov.rai.ooEW^^B CorporaNon Morska Sobote, tU: 02 537 16 60, wwwjpcAl wwwJnsosMoshlb# TOSHIBA * ^hiu tu v n n u Hitu u i /hh- M J H °*21L211 'hn •Nin rtdh|nktiv n figura pndiwniih vuAl n bdirviiiijr1 toplim r.i rbo s pdno witlu nlwtnic knmlipluS jromifi, pc.nkcrvnr n mdujrijpr, ygpnlnn potopnih irpolli, ir.Hninu nifin^ttlwhih me spolna razprodaja okrog 3000 izdelkov iz stekla, porcelana, pohištvo, svetila, kuhinjska posoda , že od 120 tolarjev (50 centov). '' •n 12. novembra ter 18. in 19, novembra od 9.00 do 13.00. Werkgasse 2,8380 Jennersdorf, Avstrija Podrobnejše informacije; vMN.altwarenhandel.com 8. julija 1998 je neznano kam odšel Ladislav Mujdrica iz Čentibe Brez sledu: pogrešane osebe (I.) Iskanje pogrešanih osebje lahko uspešno le v sodelovanju s prizadetimi osebami in širšo javnostjo Ladislav Mujdrica iz Čentibe se v ponedeljek, 8, junija 1998, ni vrnil z dela v lendavski Komunali. Podatki so skopi; po službi se je s kolesom odpeljal v Lendavo, kolo je bilo najdeno, za njim pa se je izgubila vsaka sled. Njegovo ime je na policijskem spletnem seznamu pogrešanih oseb v Sloveniji. Takrat devetintridesetletni Ladislav Mujdrica tistega junijskega dne ni prišel iz službe kot običajno. Mama in brat takoj nista bila zaskrbljena, kajti ponavadi je tiste dni, ko je dobil plačo, domov prihajal nekoliko pozneje, vsekakor pa najpozneje do 23. ure, ko so zapirali gostilne. Brat ga je naslednji dan odšel iskat v Lendavo: Ladislava ni našel, pač pa njegovo kolo, ki je bilo zaklenjeno in odloženo pri transformatorju blizu hotela Elizabeta. Kakor smo 25. junija 1998 poročali v Vestniku, naj bi izginulega videlo nekaj domačinov, ki stanujejo v okolici lendavske tržnice domnevno naj bi bil v beli »štoenki« v družbi dveh Rominj in enega Roma. Nepojasnjena vprašanja Javnost je sklepala, da se je pogrešanemu zgodilo nekaj slabega. Razmišljali so tudi o umoru. Nihče ni natančno vedel, ali so bili z njim Romi iz Dolge vasi alt z romskega naselja v sosednji Hrvaški; prav tako ni bilo znano, kako bi se lahko znašel v domnevno slabi družbi. Če bi bili »naši« Romi, potem jih je seveda poznal, saj je delal z njimi pri komunalnem podjetju, smo takrat ugibali v Vestniku. Če bi bili Romi iz Murskega Središča, pa jih najbrž ni mogel poznati, zato se je pojavilo vprašanje, kako se je seznanil z njimi. Brez odgovora je ostalo še vprašanje, ali je kolo zaklenil sam in potem prisedel v avto ali pa je bil k temu prisiljen. Ladislav Mujdrica je imel v času izginotja pri sebi kakih štiristo nemških mark. Kje sta Maja injure? V slovenski javnosti sta med najbolj odmevnimi zgodbi o Maji Vojvoda iz Ljubljane in Juretu Plevniku Golobu iz Celja Pogrešana Maja se je 16. maja 1986 popoldan igrala v stopnišču domačega bloka. Ker po osemnajsti uri nt prišla domov, so jo starši pričeli iskati. Za njo se je izgubila vsaka sled, nekaj indicev pa kaže, da bi lahko šlo za Priredite. « m«wc« NOVEMMU Ustnik lahko kupite tudi Cenik: '^aii °9asi - do 80 znakov 2.400 sit(10,02eur) Mercator Center Murska Sobota Plese 1. Murska Sobota [SOBOTA. 11. tMMwnteraOE. ob 9 JO Uh °glase za objavo v Vestniku sprejemamo vsak delavnik do IS 30 “bjavo v četrtek je treba oddati oglas v ponedeljek do 2 kol x 10 cm-26.000 sit (108,50 eur) 2 kol x 11 cm 28.600 sit (119,35 eur) 2 tol x 12 cm-31-200 sit (130,20 eur) 2 kol x 13 cm-33,800 sit (Wt,04 eur) 2 tol x 14 cm-36,40(^(151,896(10 2 kol x 15 cm-39.000 sit (162,74 eur) Dodatno plačilo za fotografijo je 4 000 sit (16,69 evra). Naročniki Vestnika imajo 20 % popusta ob plačilu pri blagajni ob naročilu. Vse cene so bruto in imajo vračunan ^-L^ngen-vMihriM- 25,00 sit(O.lOeur) Vrtnice in zahvale 13 fizične osebe: ’S?"1" 18.200,OOsit (75,95 eur} Ja,,1"’ 20.800 sit (86,80 eur) 'rii-23.400 sit (97,65 eur) MARTINOVANJE ZABAVNA PRIREDITEV Martinovo je praznik, ki ga ne morete spregledati. Za vas smo pripravili veselo prireditev na kateri boste lahko degustirali mošt in grozdje, ter sodelovali v nagradni igri: Iskanje vina, pogledali nastop folklorne skupine in krst vina, za dobro vzdušje pa bo poskrbel harmonikar. Vabljeni na pokušino in zabavo! 20-odstOtni DDV. ra Mercator sosed ugrabitev Maja se je namreč večkrat zapletla v pogovor s Kuvajtčanom, sosedom iz bloka, ki se je v Sloveniji mudil na zdravniškem usposabljanju, dan pred izginotjem se je k njemu celo zatekla, ker je pozabila ključe stanovanja Kuvajtčan je kmalu, ko so pogrešili Majo, tudi sam izginil, pred tem se je zelo čudno vedel. Starši so kasneje v nabiralnik dobili veliko pošte in prejeli več telefonskih klicev, da so Majo videli v različnih evropskih mestih in da naj pridejo ponjo. Oče se je zato večkrat odpravil na pot, a hčerke ni našel. Maja Vojvoda je bila rojena 8 novembra 1974. Jure Plevnik Golob se 7. aprila 2000 ni vrnil domov iz šole. V obširni akciji so ga nazadnje neus; pesno iskali letos junija. Primer je slovenski javnosti dobro znan, predvsem po materinem samoiniciativnem in vnetem iskanju sina. Juretova mati že od vsega začetka domneva, da se je zgodilo najhujše. Za kakršnekoli informacije ponujala denarno nagrado, za pomoč se je obračala na jasnovidke. Pojavil se je tudi sum, da naj bi se Jure ukvarjal s finančnimi posli preko svetovnega spleta, zato bi bilo njegovo izginotje morda lahko s tem povezano. Jure Plevnik Golob je bil rojen 19. decembra 1981. Nenadna izginitev osebe iz okolja, kjer živi in dela, navadno ni posledica kaznivega dejanja, je pa pogosto izraz in končni izid globljih konfliktov v njenem okolju. Po drugi strani pa primeri iz pretekle policijske prakse opozarjajo, da se lahko za navideznim odhodom skriva hudo kaznivo dejanje. Prihodnjič: Kako policisti iščejo ljudi, ki so bili ali so prijavljeni kot pogrešani in kateri so bili najodmevnejši primeri v pokrajini ob Muri. Andrej Bedek Na spletni strani policije so objavljeni izključno podatki, fotografije in okoliščine pogrešanja oseb, za katere so svojci podali soglasje glede objave ali pa je izginotje povezano s sumom kaznivega dejanja. Med 38 imeni najdemo tudi Ladislava Mujdrico. ZASEBNA AMBULANTA ZVONIMIR CESAREC 2. oktobra je začela v Veržeju obratovati zasebna ambulanta medicine dela, prometa in športa. - Opravljajo preventivne zdravniške preglede delavcev, voznikov vseh kategorij vsak delavnik dopoldan, voznikov kategorij A, B, F In H tudi ob sredah popoldan. - Preglede opravljajo hitro, kakovostno in po konkurenčnih cenah. - Pokličite 584 44 60. Zasebna ambulanta Zvonimir Cesarec, Maistrova 7, Veržej V športni dvorani pri osnovni šoli III v Murski Soboti /n/n/ lladio Uvrsti »Z MHz 105,7 UMUJMO ^Ct « U»OIMO *> v petek 17.11.2006 ob 16.30 in ob 20.00 Prwlprodq)a vstopnic v Kompasu, knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti In PUBU GEZA Boltlncl GEZA l FARKAŠJ ‘TURBO ms 'BOŠTJAN KONKNK •FRANCGORZA •HALGATO NAGRADE ZA OBISKOVALCE ’BS0WI 8^iiW!l[Lll •DUŠKO ICHOH •ANnAKRAU •KORADO IBM •m •SASA10W •HUJSMHS •O« 1 cO^ •MARJAN ZGONC •NAlALUAVBm •HAUCANUM •EAMCABOaČ •BHGnAŠULR •LWDASA agroservis ptdaija rakgen avtombll Druse nagrada: Boiiinl Dursj, varilna aparata, soA GLAVNI POKROVITELJI: O triglav finrr reaiMn ^^1 lMM)ac«ko banka |ZI ATAK^Aj ®Ma ri® ■ ■■ I. M.. nN-, »KOMRAS POMURJE B0|fl|VFMJ4j| AdruocSloveraa NLB® Leasing popoldan 1200SIT zvečer 1500 SIT t Po naših znanih poteh^ Turistične prireditve Krašči - V soboto, 11. novembra, ob 8.30 se bo začet študijski izlet na izvir Ledave v organizaciji JZ Krajinski park Goričko. Izletniki se bodo od Ledavskega jezera popeljali med drugim do vrelca Nuskova, Solinskega kamnoloma, čez mejo do Kalcha, Jamma, Pichla in od tam do izvira Ledave, kjer bo ogled izvira Die Ludil. Odhod iz Lendave je ob 7. uri, na poti pa se bodo ustavili še v Murski Soboti in Cankovi. Ljutomer - V četrtek, 9. novembra, ob 10. uri bo v konferenčni dvorani Prleške razvojne agencije konferenca ob zaključku projekta Možnosti zaposlovanja v zavarovanih območjih Predavali bodo Goran Šuster, Jeno Horvath, Bernard Goršak, Ivanka Donko, Štefan Dravec in drugi Gornja Radgona - V soboto, 11. novembra, ob 10.30 se bo pred kletjo Radgonskih goric začelo 12. tradicionalno martinovanje s kulturnim programom, martin o vo ponudbo, krstom mošta in zabavnim programom, Lendava - V soboto, 1J novembra, ob 10. uri se bo na ploščadi hotela Elizabeta začel Martinov pohod po Lendavskih goricah, ob 14. uri pa bo martinovanje s ponudbo domačih vin, pečenim kostanjem, nastopi folklornih skupin, krstom mošta in glasbo v živo. Ljutomer - V petek, 10. novembra, ob 12. se bo na Glavnem trgu začelo martinovanje s ponudbo vin, mošta in domačih jedi ter nastopi kulturnih skupin. Zvečer bo nastop skupin Malibu in Posodi mi jurja. Prireditev se bo nadaljevala v soboto ob 12. uri, ob 17. uri bo nastop Gorenjskega kvinteta, kronanje vinske kraljice, prikaz vinogradništva, ob 22. pa nastop Davorja Borna. Gornja Radgona - V nedeljo, 12. novembra, ob 9. uri se bo začel Martinov pohod po radgonskih goricah. Zbirno mesto je na prostoru pred PD Gornja Radgona in OŠ Gornja Radgona. Nemčevci - V soboto, 11 novembra, ob 9. uri se bo z otvoritvijo novega dela kolesarske steze Nemčavci-Martjanci pri Športno-rekre-acijskem centru Nemčavci začel sedmi Martinov pohod do Martjanec, Moravskih Toplic, Rumičevcga brega, Jelovškovega brega in do Lovskega doma v Moravskih Toplicah, kjer bo družabno srečanje. Turnišče - V soboto, 11. novembra, ob 16 uri bo martinovanje s krstom mošta in družabnim srečanjem pred občinsko zgradbo. Gradišče - V soboto, 11. novembra, ob 10 uri se bo pri nogometnem igrišču začel drugi Martinov pohod, namenjen vsem staro-i stnim skupinam. Gornja Radgona - V sredo, 15. novembra, ob 8. uri bo na ploščadi pred Ljudsko univerzo tradicionalni Leopoldov sejem. Negova - V ponedeljek, 13- novembra, ob 18.30 uri bodo v prostorih OŠ dr. Antona Trstenjaka začeli z izvajanjem projekta za krepitev zdravja Živimo zdravo. Nadaljnja predavanja in druge aktivnosti bodo ob ponedeljkih v večernih urah. Moja dežela -lepa in gostoljubna Turistična zveza Slovenija je v Športnem centru v Novi Gorici s podelitvijo še preostalih nagrad in priznanj sklenila letošnje uresničevanje projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna 2006. Nagrade in priznanja v nekaterih kategorijah so podelili že čez leto. Na ocenjevanju, ki je potekalo pod geslom Turizem smo ljudje, so v kategoriji turistični kraji drugo mesto po oceni komisije dosegli Banovci pred Lipico in za Laškim. V kategoriji izletniški kraji sta bila Razkrižje in Šafarsko druga pred Muljavo in za Olimjem. V ocenjevanju akvarijev in vrtnih ribnikov pa je prvo mesto dosegel Tadej G Orni ec iz Martjanec za morski akvarij. Tokrat pa Pomurci nismo bili med prvimi tremi mesti v preostalih kategorijah, kot so velika mesta (prva je bila Nova Gorica), srednja mesta (zmagal je Slovenj G Padec), manjša mesta (prvi Ormož), izrazito turistični kraji, vasi, gasilski domovi, vojašnice, železniške postaje, naj kmetije, bencinski servisi in podobno. J. Ga. Cankova: tretji Evropski pohod ob meji Ob startu so namenu predali turistični infomat Pohod nosi ime »evropski« zato, ker se je razvil pred leti, potem ko je Slovenija postala članica Evropske unije. Takrat so nekateri ljudje v obmejnih krajih z Avstrijo dali pobudo, da bi lahko ob meji, ki je tako postala bolj odprta, vsako leto pripravili mednarodni pohod kot simbolični dokaz povezovanja. Tudi letos je organizatorjem, to je občinam Cankova, Tišina in Ra-dkersburg Umgebung na avstrijski strani, skupaj s cankovskim športnim društvom Studenec, uspelo zbrati blizu sto pohodnikov z obeh strani meje, ki so se kljub mrzlemu jutru podali na dvanajst kilometrov dolgo pot. Ta se sicer vsako leto nekoliko spremeni, vedno pa vodi po obmejnih krajih omenjenih treh občin. Tokrat je bil pohod tematski, saj namreč rodil na Cankovi, nekaj let svojega življenja pa prebil tudi v avstrijskem laafeldu/Potrni, Prav ob njegovi rojstni hiši, ki stoji blizu tankovske občinskega stavbe, je bil start pohoda. Tukaj so lahko pohodniki nekaj več izvedeli o njegovem življenju in delu. Prisluhnili pa so lahko tudi petju mešanega pevskega zbora s Cankove, ki nosi ime tega pomembnega rojaka. Pot jih je nato vodila ob meji do Gederovec in naprej vse do Pavlove hiše v Laafeldu, ki je pomemben kulturni dom štajerskih Slovencev v Avstriji. Zaključek poti je bil na Cankovi, kjer so pripravili družabno srečanje. Pohod pa so združili še z enim turističnim dogodkom, in sicer so že na starcu predali namenu turistični informacijski terminal oz. infomat, ki stoji pred vhodom v cankovsko občinsko stavbo. Info- mat je plod projekta imenovanega Zelena vez med Slovenijo in Avstrijo, ki je sofinanciran s strani EU in deloma s strani partnerjev Prijavitelj projekta je Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, ki je združil partnerje od tromeje z Madžarsko do tromeje z Italijo. Poleg medsebojnega povezovanja je cilj tega projekta razvoj naravi in zdravju prijazne rekreacijske turistične ponudbe, to je predvsem nordijske hoje. Prav na tem info mam lahko popotniki najdejo podrobne informacije o pohodnih poteh in turistični ponudbi, pošljejo pa lahko tudi elektronsko razglednico. V cankovski občini so infomata veseli, saj gre za pomembno turistično pridobitev, še posebej če vemo, da sta v okviru tega projekta le dva infomata, drugi stoji še v Murski Soboti. Besedilo in foto: C. K. toro len dava LENDVAu- ------------w ZAVOD ZA KULTURO I« PROMOCIJO LENDAVA 10. november ob 17. uri v Gledališk' in koncertni dvorani Lendava: Mini teater: Rdeča kapica, lutkovna predstava za otroke Vstopnina 500 tolarjev GALERIJA IN MUZEJ LENDAVA t Do konca novembra v Gradu Lendava: I Razstava 11. mladinske likovne kolonije Lindart 2006 t STALNE RAZSTAVE: KULTURA H ETI ŠKEG A TEKSTILA -stalna etnološka razstava Grad na preži - razstava srednji škega orožja in topov Razstava 0L0R1S, najdbe iz bronaste dobe Etnološka zbirka Spominska soba ak. kiparja Gyo® Zale: Pohištvo iz časa meščanstva m lekarna 1000 let kovanja denarja na , Madžarskem Odprto vsak dan med 8. in ' , ob sobotah, nedeljah in prazniRI med 10. in 14, uro. JSKD Do 20. novembra v Sinagogi Lendava: Razstava umetniških del 3. mednarodne likovne kolonije VI ART, Dobrovnik 2006 TURIZEM LENDAVA 11. novembra ob 10. uri na ploščadi pred Hotelom Eliza^ MARTINOVANJE J(J Martinovanje bomo pričeli že°^ . uri pred hotelom Elizabeta. od bodo krenili na Martinov pob0 goricah. Vrnitev bo ob 13. unča ka ta nas krst mošta, peka kostanjev in zabava ob prijeto' glasbi. Vabljeni! Zgodovina bančništva in otroški hranilniki V gledališki in koncertni dvorani v Lendavi so odprli razstavo z naslovom Zgodovina bančništva v Pomurju, ki so jo dopolnili še z razstavo otroških hranilnikov. Na razstavi v preddverju dvorane sta razstavljena dokumentarno gradivo in denar, med temi največ zgodovinskih predmetov iz časa pred drugo svetovno vojno. Poudarek je na dokumentarnem gradivu iz Dolnje Lendave, kot so takrat imenovali Lendavo, med njimi tudi zapisnik dolnjelendavske hranilnice iz obdobja od leta 1890 do 1914, zadolžnice, bančne knjižice in podobno. Razstavo o zgodovini bančništva, ki so jo pripravili v banki NLB, podružnica Pomurje, poslovalnica Lendava v sodelovanju z zbiratelji zgodovinskega gradiva iz Pomurja, dopolnjuje še razstava otroških hra- so ga posvetili spominu na 120. obletnico rojstva in 60. obletnico smrti dr. Avgusta Pavla, jezikoslovca, pesnika, etnografa itd. Ta se je Med Kapelo in Bratonci že štiriindvajsetič torna zvtz* u«»w sfonudmto u"1"* ŠPORTNA ZVEZA LENDA^ NOGOMET 9. novembra ob 14. uri: ,. Pomurska nogometna lig3 -Petišovci: Ižakovci Panonija: Hotiza nilnikov (na fotografiji), ki so jih iz papirja izdelovali otroci iz Vrtca Lendava, Dvojezične OŠ 1 Lendava, Dvojezične OŠ Dobrovnik in Dvojezične OŠ Genterovci. Razstavlje- nih je okrog sto ročno izdelanih hranilnikov, porisanih z otroško domišljijo, najlepše otroške hranilnike pa so tudi nagradili. J. Ga. V s o boto sta Tu risti čn o d m štvo B rato nci i n Tu risti čno d ruštvo KI o pote c Ka pe I a pripravili že 24. tradicionalni Martinov tek, pohod in kolesarjenje na relaciji Ka-pela-Bratonci. Start pohoda je izmenično eno leto v Bretoncih, drugo pa na Kapelskem Vrhu. Tokratje bil začetek poti pri zidanici Belak na Kapelskem Vrhu, od koderseje podalo, po besedah predsednice TD Bratonci Gene Virag, 224 kolesarjev, pohodnikov in tekačev po hriboviti pokrajini do Turjanskega Vrha, Hrašenskega Vrha, Murščaka in Murskega Vrha in do Vučje vasi. Tam so prečkali nov most na Muh in se podali skozi Bakovce in Dokležovje do Bratonec. Rekreativci so se na potodpravHi pri precej nizki jutranji temperaturi, do cilja v Bratoncih pa so prišli okrog dvanajste ure v prijetnem, sončnem jesenskem vremenu. Pot je dolga enaindvajset kilometrov. Pohod so pred 24 leti začeli nekateri družinski prijatelji, z leti pa je prerasel v množično akcijo. Z leti so sicer nekoliko spremenili traso in prizadevajo si, da bi pohod potekal v čim bolj zanimivem, naravnem okolju, cesarje na relaciji Kapela-Bratonci gotovo veliko. Najstarejši udeleženec je bil star nad sedemdeset, najmlajši pa dvanajst let. Na cilju v gasilskem domu Bratonci so tudi tokrat pripravili za udeležence družabno srečanje s ponudbo domačih jedi in pijače, organizirali pa so tudi krst mošta. - J. Ga. OSTALE PRIREDITVE Do konca novembra ob " v Knjižnici Lendava: Ure pravljic za predšolske Vsak drugi torek v madžarsk^ jeziku, vsak tretji torek v sl°* skem jeziku 10. novembra ob 18 uri v Knjižnici Lendava: Pravična delitev dobrin, , razstava ČB Unicefovih fuMg otrok s celega sveta 10. novembra ob 10 uri v Hotelu Elizabeta Lendava-Konferenca »Priložnosti rn3 gospodarstva na območju mikroregije Muranija« P od ro b nej še i nfo rm ac ije in prijave na po telefonu, številka je 02 578 83 90 11. novembra ob 14. uriv $ in koncertni dvorani v Len<* Javni državljanski forum c prihodnosti Evropske unije i i I < I s 1 ( 1 t b I »c Ur lir 'id 'it 4; %, l ’31 h, *1 . s 'ib ’h V !'ik kjl, fot, Si VESTNIK - 9. november 2006 ŠPORT 19 prilizni tenis Žibratu bronasta Medalja 'Sdrža^T °Pi^ 90 lgnkev iz "“Ilir za n °Kebinet°Šn,i prvi r^^^^^kzaev-^Pkostne lestvi«, v s)(> Mi tudi tPreZCnUnCi 50 na5to’ ^čani”^ POmUrCi’insi«r Jan2ibrat*r Pucon- ^fGorazd ^mt in Tomaž /^Pnem delu se je sloven-^rL’ht 6 In Za vst°Pmed Partiji.3> 2'bratjedobiI r^P°.San,e2niki sc ie Ži-.^^^agahvpredtek-ft",U“Vr«i‘v finalno sku-1 kolu « k tU izPadel V 1 Hn S tebora Siručekom z 0 »bre, n° zma8°-Peicar ^J^^'k^pehje 1r a)ljanom Marcom Re-< * kateri“ Sta osv°jila d P° zma8ah in s’°vaško w J CO Sta V četrtfinalu prema-lind T k° dv°ii« Soder-Wihrans3:Iinvpolfinalu “ 2 romuns^angleško ^’ierai Z°CZ 'Evans (drogi in ulosr . evroPske kadetske >1 J"ek5tvice)zl;3.Hor. arS,avrko1^ 8’isk<> dvojico in potem tie. p 3 s Sfbsfc0 dvojico Subo-r°Pov z 1:3. M. U. ^rate Odličen Jastop v . * Povabilo karate kluba Slavki Urad in Karate zveze 1 je na spominskem tur-Z™' Slavonskem Brodu so-i udi 29 slovenskih ka-t^K|"v. kandidatov za kadet-'Q mladinsko reprezentan-Umovanja se je udeležilo c SO tekmovalcev iz 45 klu-. P^tih držav. jf *bro vzdušje in številčnost tudi k uspešnemu Aleša Pregleja (TVD to/4"1 Ljutomer), ki je v kate-P ’•dadincev-članov do 80 t0 'svojil bronasto medaljo. vsekakor dober obet ^^avnliu prvenstvom v Namizni tenis Zmagi Sobote in Kerne Sobočani so na gostovanju v Ljubljani v 5. krogu 1. SNTL prišli do svoje tretje zmage precej lažje, kot so pričakovali. Domačinom ni pomagal niti nekdanji reprezentant Ignjatovič, ki je sicer dobil dve partiji. Proti najboljšemu igralcu dvoboja Kocuvanu, ki igra v izvrstni formi, pa je ostal praznih rok. Koščak in Roudi sta zanesljivo premagala drugega in tretjega igralca domačinov. V naslednje m krogu igrajo doma z Lendavo. Pucončani so po pričakovanju Uspešni Sobočani (z leve); trener Miran Močan ter igralci Gregor Kocuvan, Jure Koščak, Tomaž Roudi in Jan Žibrat Foto: M. J. Odbojkarski razgledi Sobočani klonili s Prvačino, Sobočanke na vrhu Po nekaj slabšem štartu, tu mislimo predvsem na poraz na domačem igrišču proti Krki, so se Dejan Fujs in njegovi varovanci pobrali in zaigrali boljše. Zato se je v novi športni dvorani v Novi Gorici, kjer so se Sobočani pomerili s Prvačani, obetala odlična odbojkarska predstava. Toda gostitelji tokrat niso dovolili nobenega presenečenja in so zanesljivo zmagali s3:1 (19,16,-22,21). Že od začetka so domačini zelo dobro izvajali začetne udarce, boljši pa so S tekme vodilnih Sobocank (za mrežo). Foto. J. Z. z lahkoto premagali Ptuj. Edini poraz je po neprepričljivi igri doživel Ropoša, ki mu ni uspelo nadigrati Piljka. V naslednjem krogu gostujejo pri Krki in prav ta dvoboj naj bi pokazal, ali se Pucončani lahko borijo za sam vrh. Lendavčani so proti petkratnim državnim prvakom Mariboru osvojili le tri sete. Še največ možnosti za zmago je imel Stojanovič proti Slovaku Illasu, Mrak in Rošič pa nista osvojila niti seta. Po 5. krogu se Pucončani nahajajo na bil pričakovan. Beltinčani (1) so deveti, v 5. krogu pa bodo igrali doma z ekipo Prigo Brezovica. 5. krog v 3- DOL vzhod (Ženske): DŠR Murska Sobota - Ču-lum s. p.-ValŠped 3 :1 (16,21, -20, 23), Sonimex Radenci - Slovenj Gradec 3 : 1 (- 17, 17, 13, 15), ŽOK Puconci - Dravograd 3:1 (-25, 23, 21, 17). Vse tri pomurske ženske ekipe so tokrat iztržile ves izkupiček Najpomembnejšo zmago pa so zabeležile Sobočanke, ki so se po prepričljivi igri v derbiju tretjem, Sobočani na četrtem in Lendavčani na zadnjem mestu. Kerna Puconci - Ptuj 6 : 1 (Plohl - Pavič 3 : 0, Horvat - Ovčar 3:0, Unger - Piljak 3:1, Horvat - Pavič 3:1, Ropoša - Piljak 0 : 3, Horvat-Plohl - Pavič-Piljak 3 : 1); Ilirija - Sobota 2 :6 (Peklenik - Koščak 0: 3, Ignjatovič - Roudi 3 :0, Tvrtkovič - Kocuvan 0: 3, Ignjatovič - Koščak 3 :0, Peklenik - Kocuvan 0:3, Kolenc - Roudi 0:3, Peklenik,Kolenc - Kocuvan, Koščak 0 : 3, Ignjatovič -Kocuvan 2: 3); LM-KO Lendava - Maribor Finea 0:6 (Mrak- Komac 0 : 3, Stojanovič - Illas 2 : 3, Rošič - Zafoštnik 0:3, Stojanovič - Komac 1:3, Mrak - Zafoštnik 0 : 3, Rošič - Illas 0:3). Čast pomurskih drugoligašev so z edino zmago rešili Pucončani, ki so nepričakovano premagali vodilno in dotlej neporaženo ekipo Preventa. Prevent - Sobota II6 : 0; Tempo 11 - Kerna II6 : 4 (Škraban 2, Gorčan 1, Škraban, Gorčan 1); Prevent - Kerna II2 : 6 (Škraban 3, Gorčan 2, T. Ropoša 1); Tempo - Sobota II 6 : 1 (Fridrih); ženske. Kerna - Iskra 4 : 6 (Železen 2, Vukan 2); Rakuša - Logatec 3:6 (Terbuc 3), Kerna - Logatec 2 :6 (Železen 2); Rakuša - Iskra 1 : 6 (Terbuc); 3. liga: LM-KO Lendava II - Kajuh 6:0 b. b.; LM-KO Lendava II-Melamin 110:6. M, U. Strelstvo Markoja premagal vso konkurenco V telovadnici OŠ Jursinci je na 40-steznem montažnem strelišču potekalo tekmovanje za pokal Strelske zveze Slovenije. Nastopile so reprezentance, sestavljene iz najboljših strelk in strelcev posamezne strelske regije, ki jih je sedem. Štirinajst reprezentantov regije sestavljajo po en tekmovalec in tekmovalka v vsaki starostni skupini z zračno puško in zračno pištolo Obenem je bila to tudi 1. kontrolna tekma z zračno puško in pištolo za sestavo državne reprezentance. Rezultati - zračna puška, člani 1. Robi Markoja (SD Štefana Kovača Turnišče), 593 krogov, 2. Izidor Hreščak (Vremščica), 590,3. Damjan Kandare (Cerknica), 585,4. Gorazd Kocbek (SD Janka Jurkoviča), 585,9. Dušan Ziško (SD Kolomana Flisarja Tišina), 581; zračna puška, članice: 1. Tadeja Urankar (Velenje), 392,8. Vesna Draškovič (Turnišče), 378; zračna puška, mladinke: 1. Jelica MajstroroviČ (Leskovec), 393,4. Katja Horvat (Turnišče), 384, 5. Saša Marija Ratnik (Tišina), 381; mladinci: 1. Robi Blažke (Ruše), 587; zračna pištola, člani 1. Robi Kranjc (Olimpija), 569,4. Dominik Vnuk (Turnišče), 566,5. Milan Cofek, 565,8. Miran Miholič (oba COAL Petišovci), 561; članice: 1. Majda Raušl (Ptuj), 379; mladinke: 1. Mojca Pors (Velenje), 358; mladinci: 1. Simon Se monič (JurŠinci), 562. Milan Jerše povzpele na prvo mesto. Imajo 12 točk, prav tako kot ekipi Črne na Koroškem. Pucončanke (8) so šeste, Radenčanke (4) pa desete. V 6. krogu bo domači derbi Sonimex Radenci - ŽOK Puconci, Sobočanke pa bodo gostovale v Dravogradu. Salonit 7 7 0 20 Prvačina 7 4 3 13 Krka 6 4 2 12 Gales Mir 6 3 3 10 Triglav 6 3 3 8 Kamnik 6 3 3 7 Fužinar 6 15 4 Logatec 6 0 6 1 Milan Jerše Šah Velika zmaga Gjurana V Monoštru je potekal turnir treh dežel. Sodelovalo je 52 šahistov iz Madžarske, Avstrije in Slovenije. Po 9. kolih švicarskega sistema je zmagal član ŠD Radenska Pomgrad Denis Gjuran, ki je zbral 7 točk. Toliko jih je imel tudi Laszlo Bekefi (Monošter), tretja pa je bila Eszter Remete (Sombotel), 6,5- Jernej Buzeti (6) je zasedel osmo mesto. V kategoriji do 8 let je zmagal Jernej Skuhala (Radenska Pomgrad), 3,5. Med 8 ekipami je bil prvi Sombotel (25) pred Monoštrom (24,5) in Radensko Pomgradom (23). M. J. Obisk žalske športne delegacije Ugodna ocena dosedanjega sodelovanja Na povabilo Športne zveze Lendava jih je obiskala športna delegacija županije Zala, ki jo je vodil predsednik Laszlo Pais. Skupaj z lendavskimi kolegi na čelu s predsednikom Ivanom Koncutom so pregledali realizacijo programa sodelovanja Športnih kolektivov v letu 2006. Sklepna ugotovitev je, da je načrtovano izpolnjeno 90-odstotno, saj je ostalo le nekaj športnih prireditev v novembru in decembru. V letu 2006 je bilo predvidenih 25 srečanj v 13 Športnih panogah. Madžarski gostje so izrazili željo, da bi sodelovanje razširili tudi na sodniški organizaciji in občine, ki delujejo v sklopu Upravne enote Lendava Ob tej priložnosti je žalska delegacija predala plaketi članoma Športne zveze Lendava, in sicer Stefanu Utroši in Francu Horvatu Meštroviču. Dogovorili so se, da bo naslednji sestanek obeh delegacij februarja v Zalaegerszegu, kjer bodo tudi uskladili program za leto 2007. F, H, M. M- J. ^iakaštvo ^eš Vitez k^^ržavnetn prvenstvu v in kanujih na divjih vo-Mp sPustu na reki Savi pri Aleš Vitez (Kajak !',h Mlin Krog) v kajaku med mlajšimi dečki ' naslov državnega pr- bil v letu 2006 tudi na slovenskih ^iij ■' ’ ^kmovanjih. V kate-',e bi’ Pri naiaj^ib mla Miholič peti. T G. bili tudi v bloku. Padec zbranosti v tretjem nizu, ki je bil tudi najbolj izenačen, so izkoristili Sobočani in znižali rezultat. Toda v četrtem nizu so domačini spet prevzeli vse niti igre v svoje roke. Do trinajste točke sta bili ekipi še izenačeni, nato pa so si razpoloženi Prvačam priigrali odločilno prednost. Galex Mir: Fujs, Vračarič, Pu-pič Novitovič, Kovačec, Ceh, B. Marič, Panker, B. Grut, M. Manč, A. Grut, Horvat - libero. Preostali izidi 6. kroga 1. DOL (moški): Astec Triglav - Logatec 3 1 Fužinar Metal Ravne - Calcit Kamnik 1:3, Krka - Salonit Anhovo 0:3- V 7. krogu bodo Sobočan« v soboto ob 20. uri igrali doma z moštvom Astec Triglav. Izid 4. kroga v 2. DOL (moški). Telemach Žirovnica - Beltinci 3 0(15, 21, 26). Poraz proti vodilnemu moštvu iz Žirovnice (12 točk) je Najboljši slovenski kolesar Tadej Valjavec v Prlekiji Sprostitev pred pripravami Najboljši slovenski cestni kolesar, 294etni Tadej Valjavec, je minule praznične dni preživel v Prlekiji. Po izjemno naporni sezoni poklicnega voznika pri italijanski ekipi Lampre Fondital se je za sprostitev in rekreacijo nastanil pri znani turistični kmetiji Stari hrast v Radomerju pri Ljutomeru. »Zgodilo sf je povsem po naključju. V Radencih in Banovcih ni bilo prostora, po nasvetih prijateljev pa sem poskusil pri družini Pihlar in - zadel v polno. Z ženo Matejo in sinčkom Erazmom smo doživeli toliko lepih in prijetnih trenutkov, da jih težko opišem. Vem le, da se bom zagotovo še vrnil v to čudovito okolje prijaznih in družabnih ljudi.« Sicer pa je Tadej sprostitveni čas koristno uporabil za obisk pri svojem stalnem fizioterapevtu Sašu Vogrinu v Lenartu, ki vestno skrbi za njegovo hrbtenico in kolena. Že čez nekaj dni ga čakajo priprave za naslednjo sezono, kjer bo po njegovih besedah zanj največji izziv dirka po Franciji Letos je bil zelo uspešen. Pravi, da je dosegel dva imenitna rezultata - tekmovalnega, z osvojitvijo 4 mesta kraljevske etape v dirki po Italiji ter družinskega, in sicer z rojstvom sina Erazma. Tadej Valjavec je doma na Vidmu v Zgornji Besnici, kolesarstvu pa se je zapisal z 12 leti. Devet let je tekmovat za KK Savo iz Kranja. Osvojil je sedem naslovov državnega prvaka v mlajših starostnih kategorijah. Leta 1999 je pristal v svetu profesionalizma pri italijanski ekipi Caneva. Kot poklicni cestni kolesar je osvajal številne trofeje in najvišje naslove. Mnoge dirke je v cilju končal kot zmagovalec ali z odličnimi uvrstitvami pri samem vrhu. Lampre Fondital je njegova tretja italijanska ekipa, kjer se bo kot vse kaže ustalil. Ob tem pa se vedno znova z veseljem in ponosom vrača domov ter veliko časa namenja razvoju kolesarstva pri nas. V septembru so vozili prvo dirko za pokal Tadeja Valjavca, ki jo je pripravil njegov matični klub KK Sava. Niko Šoštarič, foto: N. Š, 20 ŠPORT 9. november 2006 - fESfHIK Pikado Mitja Habijan drugi V Velenju je bil 2. izbirni turnir za sestavo slovenske reprezentance, ki ga je odlično organiziral PK Strela. Rezultati - DYP pari (30 dvojic, od tega 8 žensk)-1. Damjan Hajdarevič (Astro Caffe Nova Gorica) ■ Drago Vimer (Radlje), 2. Sašo Kopše (Strela Velenje) - Volfi Govekar (Bar Lovec Krško), 3. Mladen Josič (Strela Velenje>Aleš Čepon (Pizzeria Italia Krško); 501 DO (60 tekmo vakev in 6 tekmovalk: 1 Sašo Kopše (Strela Velenje), 2. Mitja Habijan (Top-Gun Grlava), 3 Damjan Hajdarevič (Astro Caffe Nova Gorica), 4. Volfi Govekar (Bar Lovec Krško). V skupni razvrstitvi je prevzel vodstvo Damjan Hajdarevič. Tretji izbirni turnir bo 18. novembra v Artičah pri Krškem M. J. Tenis Brez večjih presenečenj Začela se je nova sezona pomurskoštajerske zimske teniške lige, v kateri nastopa S ekip v 1 ligi m 16 ekip v 2. ligi, razdeljeni v modro in rdečo skupino V 1. ligi večjih presenečenj ni bilo, čeprav bi lahko Forming iztržil točko proti Primusu, v 2. ligi pa nekoliko preseneča poraz Rebela proti razpoloženi ekipi SKP Radgona in zmaga Petrola proti vedno solidni, a tokrat nerazpoloženi ekipi Publikum PDU. Rezultati - 1. liga Primus - Forming 3 : 0,1} M - Relax 3 : 0, prost Fišinger Ljutomer; 2. liga, rdeča skupina: TK Radenci - Vito-mi 0 : 3, TA BO - AMM MB 0 : 3, Krovstvo Rakuša - Zavarovalnica Triglav 0:3. Falke Rebel - SKP Radgona 1 : 2; modra skupina: Šampi - Geol im 0: 3, LO-KO - TK Ljutomer 0 : 3, Maraton treh src -Inžineri 0 : 3, Petrol - Publikum PDTJ 3 0. M. J. Košarka Dve zaporedni zmagi V zaostali tekmi 2. kroga so igralci Radenske Crcativa Sobote po podaljšku s 84 :83 (19 : 23, 23 :18,18 : 20,17 : 16,7: 6) premagali favorizirano Roglo. Strelci Sobočanov: SpeŠič 21, Šuran 20, Dominko 17, Maje 10, Novak 7, Vojičič 4, Pok 3, Juteršnik 2. V sobotnem 4. krogu pa so Sobočani gostovali v Jančah in premagali domačine z 82 : 67 (24 : 19, 18: 10, 20 : 20, 20:18) Koše so dosegli: Dominko 29, Spešič 15, Vojičič 11, Maje 8, Šuran in Pok po 6, Bratkovič 3, Kukel in Novak po 2, Na lestvici vodi Nova Gorica s 4 zmagami, Sobočani pa so z 2 zmagama deseti med 14 moštvi. V naslednjem krogu bo Radenska Creativ Sobota igrala doma s Hrastnikom. Tekma bo v soboto ob 17.30 v telovadnici OŠ I v Murski Soboti. Mladi ne popuščajo V 15 kolu 1 SKL za pionirje je vodilna Radenska Creativ Sobota na gostovanju premagala Zlatorog A s 75 : 70 (14 : 17, 20 : 14, 21 : 19, 20 : 20). Najboljša strelca Sobočanov: Pavlovič 32 in Bilič 25). Vrstni red: 1, Radenska Creativ Sobota, 30, 2. Union Olimpija A, 29, 3 Zlatorog A,, 4. Litija (oba po 25), 5. KŠ M. Primorac A, 24,6. Šentjur Alpos A, 23. V 9- krogu 1. SKL za starejše pionirke je Pomurje Skiny s 60: 58 premagalo Ježico ( Samec 24, Hašaj 18, Kerčmar 8) Še 6. krog 1. SKL vzhod, kadetinje: Pomurje Skiny - Merkur Celje 56: 91 (Mijato-vič 13, Smodiš 12, Gjorek 11). M. J. Karate Trije novi mojstri Seminarja Karate Kluba Žalec pod vodstvom prof, Dušana Dačiča, mojstra karateja 7. dan, so se udeležili tudi karateisti iz Karate kluba Gornja Radgona Janko Halec, Boštjan Halec, Dejan Halec in Boris Mauko. Seminar je bil namenjen kandidatom, ki so bili pripravljeni opravljati izpit za mojstre karateja. Dejan in Boštjan Halec ter Boris Mauko sta opravila izpit za mojstra 1. dan, najstarejši član Janko Halec pa za 2 dan A. R. Šah - Obrtna zbornica in Radosavljevič Na okrnjenem delavskem prvenstvu Pomurja je v ekipni konkurenci zmagala Obrtna zbornica M Sobota (Boris Kovač, Bogdan Hari, Matija Gabor, Franc Vučko) pred Društvom upokojencev M. Sobota (Štefan Režonja, Alojz Kos, Jože Glavač, Božo Bolčič) Obe ekipi sta zbrali po 9 točk, medsebojni dvoboj pa se je končal neodločeno. Tako je odločal boljši rezultat na višjih deskah. Tretje mesto je zasedel Carinski urad M. Sobota (6), četrta pa je bila Mura (0), Rezultati: DU MS - OZ MS 2 : 2, Mura - CU MS 0: 4, DU MS - Mura 4 : 0, CU Hokej Slovenske ekipe za pričakovanji Končan je jesenski del tekmovanja v mednarodni ligi. Po odstopu hrvaških ekip sta se naknadno vključila Triglav Predanovci in DŠR Murska Sobota. Ker slo venske ekipe niso odigrale vseh srečanj, je jesenska lestvica nepopolna. Slabše od pričakovanj pa so igrali tudi slovenski prvaki Pliva, ki so utrpeli dva poraza. Vrstni red: Rosco SE (Madžarska), 15, KPH Raca in ŠL Šenkvice (oba Slovaška) po J 2, Epitok (Madžarska) in Pliva Lipovci po 10, Triglav Predanovci 6, Moravske Toplice 3 in DŠR Murska Sobota, 0. V ženski konkurenci vodi Zrinje- Kegljanje Radenska uspešna Po dvotedenskem premoru se je s tekmami 6. kroga nadaljevalo državno prvenstvo. Rezultati pomurskih predstavnikov - 1. B slovenska liga (moški): Radenska - Calcit 6; 2 (3447 : 3269). Zmagali so Borovič (597), Mari- S kegljišča v Radencih. Foto: J. Z. Rokomet Prvi poraz Pomurja V 6. krogu 2. slovenske lige vzhod so rokometaši Pomurja iz M. Sobote utrpeli prvi poraz na gostovanju v Kočevju. Rokometaši Grče so bili boljši s 30 : 22 (17 : 11). Začetek tekme je pripadel Pomurju, ki je vodi lo z dvema zadetkoma prednosti, nato pa so gostitelji prevzeli pobudo in zaradi slabe obrambe Pomorcev, v kateri je manjkal poškodovani Buzeti, prednost šestih zadetkov Westell Uršičeva, Kavčič in Apšner Na 7 mednarodnem turnirju Heiedis v Celju, kjer je sodelovalo 90 tekmovalk iz 18 klubov, so uspešno nastopili tudi pomurski predstavniki. Maja Uršič (Sandaku) MS - OZ MS 1 : 3, CU MS - DU MS 1 : 3, OZ MS - Mura 4 : 0. V posamični konkurenci je med 14 igralci zmagal Robi Radosavljevič, ki je v 9. kolih zbral 7,5 točke in ostal edini neporažen, drugi je bil Jože Glavač (7), tretji pa Mitja Kovač (6,5). Sledijo Lea Števanec (6), Jože Gruškovnjak (5,5) in Matija Gabor (5). M. J. vac (Hrvaška), 7, pred KPH Račo, 6, Hoko Zlatimi Moravčami (obe Slovaška), 4, in Moravskimi Toplicami, 0. Dunajčani v finalu premagali Plivo Na dvodnevnem dvoranskem turnirju v Gradcu so hokejisti Plive osvojili drugo mesto. Najprej so izgubili z Gradcem 2 : 3 (R. in M. Mesarič), premagali pa AHTC z 9 : 1 (F. Maučec 4, G. Zajc in M. Mesarič po 2, B. Stanko), BHC s 5 : 0 (G. Zajc 2, B. Stanko, F. Maučec, M. Mesarič) in Frankfurt z 2:1 (R. Mesarič 2). Drugi dan je Pliva pre nič (577), Kos (535) in Kovačič (632). 4. krog 2. slovenske lige vzhod (ženske); Radenska -Drava 6: 2 (3065.2984), zmagale so Muršič (511), Kaučič (515), Divjak (497) in Tibaut (532); Nafta - Miroteks III 7 : 1 (2941 : iz prvega dela igre do konca tekme povečali. Strelci Pomurja: Koželj 7, Ovsenjak 5, Čerpnjak 4, Prelec in Smodiš po 3. Arcont Radgona pa je na gostovanju v Beli krajini doživel nov poraz; tokrat so bili boljši igralci Črnomlja s 33 : 24. Po izenačenem začetku se je ponovila stara zgodba letošnje sezone, ko Radgončani v kratkem Času v napadu zaporedoma po nepotrebnem iz je zmagala v kategoriji članic do 63 kg. Karin Kerec (JK Murska Sobota) v kategoriji do 52 kg ter kadetinji JK Lendava SašaTompa (do 48 kg) in Tadeja Hozjan (do 63 kg) so bile tretje. Na 25. Iršičevcm memorialu v dvorani Tabor v Mariboru je nastopilo 107 tekmovalcev iz 23 klubov. V kadetski konkurenci sta predstavnika J K Murska Sobota Papirnata letala - Kavašu uspel najdaljši let V OŠ Bogojina je nedavno potekalo prvo od petih tekmovanj pomurske lige s papirnatimi letali, ki ga je organiziral MK Ftič Mlajtinci magala Traun z 2 1 (B. Stanko 2), reprezentanco Madžarske U-18 z 2 :0 (B. Stanko, G. Zajc ) in Dunaj *z 2 : 0 (M. in R. Mesarič). V finalu je Pliva z 0:1 izgubila z Dunajem Mladi hokejisti Triglava Predanovci so v močni mednarodni konkurenci dosegli izjemen uspeh. Igralci Triglava U-10 so v finalu s 3 : 2 premagali WAC Dunaj (A. Fujs, Ja. in Ju. Bukvič), V kategoriji U-12 so v tekmi za tretje mesto prema gali Arminen z 2 : 0 (N. Berke, R. Dopuna). V polfinalu so z 2: 5 (G, Fujs, Ju Bukvič) izgubili z Munch nom. Tonček Gider 2817). Zmagale so: Stanič (533), Utroša (500), Gomzi (484), Sapač (498) in Ščap(481). 6. krog 3. slovenske lige vzhod (moški): Prepolje - Radenska 11 6: 2 (3247: 3070), zmagala sta Pirc (503) in Pohovnikar (570); Nafta - Piramida 5 : 3 (3100 : 3089), zmagah so Zadravec (506), Kuk (505) in Matjašič (560). M. J. gubljajo žoge, nasprotnik pa iz hitrih protinapadov dosega lahke zadetke. Domačini so z delnim izidom 10:2 naredili neulovljivo razliko. Gostje so se nato na vso moč trudili, da bi zmanjšali razliko, a bližje kot na 6 zadetkov zaostanka jim ni uspelo priti. Strelci Arconta: Petraš 8, Rauter in Žinkovič po 4, N. Klun 3, Sukič in Zorko po 2, Žunič Vodi Pomurje z 10 točkami pred Grčo Kočevje in Črnomljem po 6, Arčoni (1) pa je sedmi. Rad gončani bodo v soboto ob 19. uri v Apačah gostili ptujsko Dravo, Pomurje pa je prosto. T. G., N. K. Uroš Kavčič (do 65 kg) in Tilen ApŠner(do8I kg) zmagala,Jon Jerebic (KBV Lendava) je bil v kategoriji kadetov do 90 kg drugi, njegov klubski kolega Andrej Brda pa je bil med člani peli. Dve tretji mesti sta zasedla Andrej Pohajda (do 60 kg) in Goran Varga (nad 90 kg) iz J K Lendava. M. J., F. 8. skupaj z osnovnimi šolami. Sodelovalo je 29 tekmovalcev v 7 kategorijah. Zmagovalci: Tadej Ošlaj (OŠ Bogojina) do 9 let, Mihael Šinkec Badminton Utroša in Koncuto- va tretja Na 1. pozivnem A-turnirj" nove sezone v Medvodah je sfr delovalo 42 moških in 1« žensk. Lep uspeh so dosef’ predstavniki BK Mladost Lend* va. V družbi najboljših sta v samični konkurenci Iztok DU® ša pri fantih in Nika Koncut pf dekletih pristala na odličnem tretjem mestu. Druge uvrstil Lendavčanov: 2. mešana dvoj^ Miha Horvat - Maja Kersnr (Olimpija), 3 moška dvojic* Horvat ■ Pešehonov, 4. nios--1 dvojica Utroša-Murn (Mirna), do 8, mesto mešana dvojica U' rosa - Koncut. f.b- Motokros Končano državno prvenstvo Čeprav na stezah za mr kros v Mačkovcih in na J311* vem Vrhu zaradi strožjih zako skih določil za organizacijo** movanj ni več tekem za drz no prvenstvo, pa tekrnovak1 Mototuring kluba Radenci nj ( stopajo samo na gostovanji - 1 razredu do 125 ccm je nas■ 1 । državnega prvaka osvojil k-men Gerčar (AMD SHar T nik), Borut Bele je zbral1 , točke in zasedel 12 mesto,1 ko Topolovec (oba MTC R*1' . ci) je v isti kategoriji 01 . । tekmovalci 19. s 50 točk*0 । V razredu open, kjer je nas v državnega prvaka osvojil , Kragelj (AMD Feroda ■ bil Matjaž Grušovnik (Mb 1 denci) s 87 točkami med ” tekmovalci ob koncu 13 . , « Rokoborba Lepabetf Pomurce*; V Gradcu je bilo odp . J vensivo avstrijske Š,aie' p , rokoborbi grško-rimskeg^. ga za dečke in člane M* - । lo je 30 tekmovalcev, P .r domačih še RD Sobot*1 ( Herkul Križevci pri l|J ru h i Izmed treh soboški1 borcev sla v članski ko« ’ ci zmagala Malej Horva* kg) in Dejan Šernek kg), drugi pa je bil D"' sr t nič (do 84 kg). Izka^^jt tudi predstavniki RD Križevec pri Ljutomer11- jp | goriji dečkov sta ša Lipovec (do 47 kg)1 1 Ivanuša (do 35 kg),|p t bili Matjaž Majcen (dl’ pe . Blaž Štuhec (do 60 kl^ । . 4* ' nis Kosi (do 47 kg) ' ' ’. p* bila Mihael Kosi in Sin’0" s® bek. V skupni razvr5*' med osmimi klubi z*s lično drugo mesto. ■' ----------------7^ (DOS Prosenjakovci) do 1 i-men Nemec (OŠ Bogojl11^) let, David Kavaš (OŠ <’d^i k 15 let in Borut Talian (MW jr odraslih Najdaljši let dnO'3 V David Kavaš (7,1 s). VESTNIK - 9. november 2006 ŠPORT Zenski nogomet Pomurje na čelu 10. kroga ženske nogo-•^ne lige: Ljudski vrt Ptuj -^njGradecOiSfO^LPo-*uNe Maribor 24:0(13:0), MmenJerič-KrkaO:5(O:l), r'Jn - Senožeti-VODE 3:1 (1 (Strelke Pomurja; Špur 7, 5, Niki 3, Makovec in Lju-^POŽ. Zelko, Ladinek, Vuksa-■ Jevtič, Vuri (11 m). Pari kroga: Krka - Pomurje, Slo-Gradec - Slovan, Senožeti- - Kamen Jerič, Maribor 'Wskivrt Ptuj (zadnji jesenski) krog ,16 dekleta: Maribor - Pomu-£ i 2 Vodi Krka(22),Vele-O¥o in Skale - Inter imata po ’Pomurje pa 15 točk. 1010 0 0 120:2 30 10 9 0 1 73:6 27 ' 10 7 0 3 42:24 21 2 10 6 0 4 49:26 18 10 5 0 5 39:18 15 10 2 0 8 25:38 6 7. 10 1 0 9 7:105 3 10 0 010 6:142 0 M. J. M nogomet Trnju jesenski naslov ''Wnia lestjnsKai koto OŠZ 'MoravskeToplice:Moravske - Motvarjevci 3; O, Tešano-' ■ čja Gomila 9:2, Noršinci - _ 5:8, Trnje-Čarda 7:1, * Prosenjakovci 2:6, Sebe- re Filovci 2; 2. Vrstni red: Trti Z- Tešanovci28, Čarda 25, ^*e 02 KMN Puconci, skupijo. Renkovci - Košarovci 2:7, aftovci - Vaneča 2:3, Puževci ' $ka vas 1:3, Izvir - Struko-L ■ 1. Pečarovci - Breza 2:3, ^"nci - Wolf Skakovci 8:1. ^26 30, Šalamen- “^kvci 23’ Ptosečka vas 1 ■5*uPlna B: Moščanci - Otovci ^nritl - Dolina 8:0, Bez-U Mačkovci 3:1, Dankovci -r^11 -10, Radovci - Triglav 5: °n ci - Lemerje 3; 4. Vrstni C dovci in Mačkovci po 27, 1^23, Otovci 22. IL../0 MlMN Križevci: Križevci - !' 5:3, Ključarovci - Frizer-SNV 1:2, Berkovci - 4 S 6, Habitus Lukavci --° 1:2'Dama m 3: 2| Buneani - Ze-Irjču ,3= o . G Vrstni r 24, Frizerstvo Milena '(nci po 21, Zetor servis 11 J^820’ Ključarovci 19. . -M?KMNGoričko:Nerad-KCSulihci H: 0, Srebrni breg ' Pizzeria Kučan Križevci 2 V '";l - Lucova 2 :4, Dolič -V^o3.0,Trdkova-G. .' 5:1, Carioke Markovci - ' • 8, lsyp Šalovci - Budin-‘. ,'5tanjevci - Adrijanci Haj- red: 31»Lu' Domanjševci 24, Adrijan- nogomet .. ' Wtamkc lige; čarda --,(er -2, Bo rejci - Rakičan 3 S^ci-Tešanovci 2:1. Nto/' Mladost Pertoča 2 :2, iSi - b’' Nemčavci 5:3, Sebe-akovci 0:6, Old Boys -/ ir, J® *: 1. Vrstni red: Bako-'MkBoys 27, Rogašovci |( "Cavci 23. v^lj Kg® veteranov: ''Brenčičeva 14:2, Pa-%(i q^01«1 4:3, Slovan -; 1- Vrstni red: Slovan j**ti ‘b Panonska po 19, Li-’' Brenčičeva 9, Puconci Nogomet Maribor bliže zmagi Športni park v Lendavi, gledalcev 1.500, sodnik Matjaž Bohinc (Poljane nad Škofjo Loko). Strelca: 1:0 Eterovič (28), 1:1 Makriev (39). Rdeča kartona: Bogdanovič (59), Pregelj (61). Rumeni kartoni: Bogdanovič; Mu-jakovič, Pečnik. Nafta: Kuzma, Zemljič, Bogdanovič, Bunc (Matjašec, 43), Eterovič, Ceh, Repina (Celcar, 63), Benko, Ošlaj, Ristič (Zore, 62), Bukovec. Maribor: Ranilovič, Džinič, Lungu, Cipot, Pregelj, Mujakovič (Buzeti, 84)), Makriev, Pekič (Robnik, 78), Zeba, Vuksanovič, Pečnik. Videli smo všečno igro obeh mojtev z veliko priložnosti. Zmagi so bili sicer bliže Mariborčani, čigar napadalci pa niso imeli svojega dne. Čeprav je v postavah manjkalo nekaj standardnih Privlačen nogomet v Lendavi. Foto: J. Z. igralcev, se to v igri ni opazilo Začetek tekme je pripade! gostom, ki so si priigrali tri zrele priložnosti za zadetek, vendar je domači vratar Kuzma vedno posredoval pravočasno. V 4. minuti je Pregelj streljal, vendar je Kuzma njegov strel izbil v kot. V 10 minuti je Makriev zadel stativo po nesporazumu obrambnih igralcev Nafte. Pekič je v 17. minuti z desne strani zadel le Kuzmo in priložnost je splavala po vodi Ponovno priložnost je v 19. minuti zapravil Zeba. Nepisano pravilo, ki velja v nogometu, je, da moštvo, ki ne izkoristi priložnosti, prejme zadetek. Po prvi konkretni akciji napa- Mali nogomet Martinišče dobilo pomurski derbi V 4. krogu 2. SFL vzhod je bil v Ljutomeru pomurski derbi Bio-terme Mala Nedelja - Martinišče Codex Po dveh uvodnih zmagah SO v taboru Bioterm pričakovali nadaljevanje uspešnega niza, toda igralci soboškega Martinišča so zasluženo premagali tokrat nerazpoložene gostitelje (razen Mladinski nogomet Izidi 13. kroga U-14-vzhod: Jarem-na- Radgona 2:3. Aluminij- Nafta 2 2 Ljutomer-Mali šampion 3.1, Mura 05 - Železničar 1:0. VodiMan-bor(29),5.Mura05(24),&Radg<> na (20), H-Ljutomer (12), 13 .Nad ta (7). 13. krog 2. anvineŠ J - Mura 05 5:3, Nafta-Malečnik 8:0, Šmartno 1928 tomet 0 0. Zaostala tekma 6. kroga £ica Nafta 0 : 2-Vodi Nafta (35) 2. Mura 05 (31), 13. Ljutomer 5t 13 krogi SKL-vziiod:Trgovine nik9:0, Šmartno 1928 - Lju" : 3. Vodi Mura 05 (35), 2. Nafta (28),4.Ljutomer(26). dal ne vrste domačih je padel zadetek v 28. minuti. Prodor Benka po desni strani, predložek do Repine, ki je žogo vrnil do Etero-viča, ki je takoj z močnim nizkim strelom zadel v levi spodnji kot Ranilovičevih vrat. Gostje so izenačili 11 minut kasneje. Prosti strel z 18 metrov je izvajal Zeba in žoga je zadela prečnik Odbitek je v mrežp pospravil Makriev. V podaljšku prvega dela še priložnost za domačine. Strel Ošlaja z roba kazenskega prostora mimo leve vratnice gostujočih vrat. Pred odhodom igralcev v slačilnico pa še prava bomba Preglja, ki je z desetih metrov zadel prečnik. V nadaljevanju so prvo priložnost zapravili gostitelji. Repi-nin strel je v 49. minuti zletel tik mimo desne vratnice. Mariborčani so več pri žogi, imajo veliko priložnosti, toda brez zadetka. Najlepšo je v 53. minuti zapravil Makriev. Njegov strel z osmih metrov je zletel visoko Čez vrata, čeprav je bil sam pred Kuzmo. Lendavčani so se v tem delu branili in prežali na protinapade, iz katerih so si ustvarili nekaj pol-priložnosti. Tako je Džinič v 56. minuti svoja vrata rešil z izbijanjem žoge z golove črte. V 59. minuti je slab sodnik Bohinc po prekršku nad Pekičem izključil Bogdanoviča. Le dve minuti kasneje je mora pod prho še gostujoči igralec Pregelj. Ta je namreč grobo pokosil Čeha in ga je sodnik upravičeno izključil. Priložnost za zadetek so imeli Lendavčani ob samem zaključku sreča- vratarji Hlebca) s 3 : 2 (2 : 1). Domačini so povedli v 9. minuti z zadetkom kapetana Boštjana Žer-dina. Toda veselje gostiteljev je trajalo te dve minuti, saj je Boris Škedelj z leve strani zadel v polno. Sobočani so povedli v 19. minuti prek Andreja Kuharja, na 3: 1 pa je v 38 minuti povišal Kristjan Jambrovič. Le 52 sekund pred koncem je Primož Kolbl izid znižal. Marinci Veščica so bili prosti. Drugi izidi: Slovenske gorice - Nogomet Mrtvi tek Rome in Čarde Rezultati 13, kroga pomurske lige: Rakičan - Petišovci 2; 2, Tromejnik -Blisk - Panonija Gaberje 6:0, Aqua Ižakovci - Kema Puconci 0:1, Hotiza -Čarda 1:3, Bistrica - Roma 2:4, Turnišče - Grad 1:1, Vrstni red: Roma in Čarda po 31, Grad 26, Tromejnik 25, Petišovci in Hotiza po 21. Pari 14. (za Rezultati 17. kroga 1. SNL: Nafta -Maribor 1:1(1; 1), Bela krajina -Hit Gorica 1:1 (1:1), Drava - CMC Publikum 2 : 2 (1 : 1), Factor -Domžale 2 :2 (1:1), Primorje - Koper 0:0. Pari 18. kroga: Koper - Nafta, Hit Gorica - Primorje, Maribor -Factor, Domžale - Drava, CMC Publikum - Bela krajina. Domžale 17 11 6 0 32:14 39 Primorje 17 8 4 5 24:19 28 Maribor 17 7 6 4 29:20 27 ihto 17 7 5 5 24:23 26 Drava 17 6 5 6 27:24 23 Gorica 17 5 7 5 23:23 22 Koper 17 2 11 4 20:22 17 Publikum 17 3 7 7 20:26 16 B. krajina 17 2 7 8 20:29 13 Factor 17 2 6 9 17:36 12 nja v 83. minuti, vendar je bil Benko z glavo po predložku Ma-tjašeca nenatančen, Marjan Pušnik, trener Maribora: »Čestitam mojim fantom za dobro igro. Žal mi je, da nismo dosegli več zadetkov, za kar smo imeli priložnosti. V vsakem polčasu smo imeli po tri in prečnik ter stativo, vendar je danes Kuzma branil odlično. Ostaja mi grenak priokus, da bi lahko zmagali. Dotnačinom čestitam za športno igro; gledalcem pa za spodbu jan je.« Milko Durovski, trener Nafte: »Po težki tekmi v Domžalah sem pričakoval, da bodo igralci igrali pod določenim pritiskom. Prvi smo dosegli zadetek, nakar bi lahko vodstvo zadržali in zmagali. Res je, da je imel Maribor več priložnosti, vendar le te ne Štejejo, ampak je odločilno, kdo večkrat zatrese mrežo. Čestitam mojim igralcem za igro, ki so jo danes prikazali. Z njihovo borbenostjo sem zadovoljen. Sedaj nas čakajo tri gostovanja na Primorskem.« Feri Horvat M. Cerkvenjak Anton 11:3, Miklavž TBS Team - Tomaž 2 :7, Benedikt - Nazarje 6 :10. Vrstni red; Nazarje 12, Tomaž 10, Slovenske gorice in Martinišče Codex po 7, Bioterme Mala Nedelja 6, Marinci Veščica, Benedikt in Cerkvenjak po 1, Miklavž 0. Pati 5. kroga: Nazarje - Bioterme Mala Nedelja, Tomaž - Benedikt, Cerkvenjak -Miklavž, Marinci Veščica - Slovenske gorice, Martinišče Codex prost. Milan Jerse dnjega jesenskega) kroga: Roma -Grad, Čarda ■ Bistrica, Kerna Puconci -Tromejnik - Blisk, Rakičan - Turnišče, Petišova - Aqua Ižakovci, Panonija Ga-berje - Hotiza. 11. (zadnji jesenski) krog 1. MNL M. Sobota: Apače - Slatina 1:3, Go-ričanka Liv - Bratonci 4:0, Hodoš - Nogomet »Muraši« niso vzdržali Igrišče v Šenčurju, 400 gledalcev, sodnik Slavko Vinčič (MB), strelca: 1:0 Ovčina (71), 2 :0 Todorov (83). Rdeči karton: Prettner (57), rumeni kartoni: Osmanagič, Župič; Prettner, Smolkovič. Murtu Kamnik, SreŠ (Lebar, 74), Žilavec, Fajfar, Smolkovič, Slavic, Prettner, V. Horvat, Ke-rec (Pojbič, 79), Janža, Fajdiga. Dolgo časa je kazalo, da bodo čmo-beli iz Šentjurja odpotovali s točko, toda zadnjih 20 minut je bilo zanje usodnih. Tedaj so namreč dobili dva zadetka, ki sta odločila to srečanje. Poleg tega velja omeniti še 57. minuto, ko je v zaporedju dveh minut Ivo Prettner dobil dva rumena kartona, kar je pomenilo izključitev. Tako oslabljeni Muraši« se več niso mogli enakopravno zoperstaviti domačinom, ki so na koncu zasluženo osvojili vse tri točke. Podatek, da je bil najboljši igralec na igrišču domači vratar Po-pivoda, ki je v ključnih trenu- Nogomet Zadnji ugnal prvega! Najprej Izidi zaostalih tekem 11. kroga 3. SNL vzhod: Tehnostroj Veržej - KovinarŠtore 1:0, Stojnci - Odranci 0:0, Paloma - Trgovine Š. J. 2:4, Pohorje - Šenčur 0:2, črenšovci - Zavrč 0:2. Rezultati 13. kroga 3. SNL vzhod; Stojnci -Kovinar 1:3, Železničar-Tehnostroj Veržej 1:4, Patoma - Odranci 5:2, Pohorje - Dravograd 4: 0, Črenšovci -Trgovjne Š. J. 1:1, Malečnik - Šentjur 2:0, Tišina -Zavrč 2:1. Pari 14. kroga: Železničar MB - Stojnci, Paloma - Tehnostroj Veržej, Pohorje - Odranci, Črenšovci - Dravograd, Malečnik -Trgovine Š. J.,THlna - Šenčur, Kovinar Štore-Zavrč. Zmagoviti gol Časarja Igrišče v Veržeju, 200 gledalcev, sodnik Peter Šart (Prevalje), strelec: 1 :0 Časar (48). Veržej: Vugrinec, Kaučič, Osterc, Baler, Pučko, Vidmar, Hodnik (Hanže-kovič, 54), Rihtarič, Vogrinčič (Duh, 83), Časar, D. Puhar (Živič, 68). Rumena kartona: Švič, Vugrinec. Odločil Rampre Igrišče v Crenšovčih, 300 gledalcev, sodnik Emir Huselja (Velenje), strelec; 0 :1 Rampre (84), 0 :2 Rampre (85). Črenšovci: Pečelin, Marton, M. Balažič, Gone (Kavaš, 88), T. Horvat, B. Kulčar, Virag, M. Ivanič, Ko-cet (Kolarič, 75), Pantič (Antolin, 57), Forjan. Rumeni kartoni; Marton, Kolarič, B. Kulčar, Forjan; Gabrovec, Kokot, Gaiser. Remi z igralcem manj Igrišče v Stojncih, 180 gledalcev, sodnik Štefan Kovačič (Komen). Odranci: Ščančar, D. Zlatar, Erjavec, Jerebic, Tkalec, B. Balažič. Virag (Kociper, 24), J. Borovič, Zver (Žerdin, 67), Zadravec (D. Borovič, 91), Zelko. Rdeči karton: B. Balažič (12). Rumeni kartoni: Fruk, Topolovec, Bezjak, Kuserbanj. Tišina presenetila Zavrč Igrišče na Tišini, 150 gledalcev, sodnik BojanTkatčič (MB), strelci; 1: 0Varga(10), 2:0Cifer(27, llm), Cankova 0:0, ZMG-Gančani - Serdica KI. Šinko 3; 1, Triglav Bakovci - Šalovci 1:1, Bogojina - Ljutomer 4; 1. Vrstni red; Bakovci 25, Šalovci 24, Slatina 22, Gančani 21. 11. (zadnjijesenski) krog2. MNL M. Sobota: Arcont Radgona - Dokležovje 6; 0, Križevci - Lipa 1:5, ŠD Cven -ŠD Motvarjevci 2:1, Rotunda - Pušča 2: 4. Vrstni red: Radgona 31, Pušča 25, Rotunda 18, Dokležovje 17. 11. (zadnji jesenski) krog 1. MNL Lendava: Kobilje-Veterani Turnišče 1 tkih (pri izidu 0:0) ubranil nekaj lepih priložnosti »Murašev«, pove, da so bili Sobočani spet neu činkoviti v napadu. Slednjim ostaja le upanje, da v zadnjem jesenskem krogu, ko v Mursko Soboto prihaja vodilna Bonifika iz Kopra, iztržijo kaj več in se vsaj nekoliko odlepijo z dna prvenstvene lestvice. Rezultati 13. kroga 2. $NLTmexŠen-čur - Mura 05 2:0 (0:0), Bonifika -Dravinja Duol 1:0(1:0), Krško-Aluminij 1:1 (1:1), Livar-Triglav2 :1 (0:0), Zagorje - Rudar Velenje 4:0 (3:0). Pari 14. (zadnjega jesenskega) kroga: Mura 05 - Bonifika (nedelja ob 14. uri), Dravinja -Zagotje, Rudar - livar, Triglav - Krško, Aluminij - Tinex Šenčur. Bonifika 1310 Livar 13 8 Šenčur 13 6 Krško 13 5 Zagorje 13 5 Triglav 13 5 Dravinja 13 4 Rudar 13 3 lhr*05 13 2 Aluminij 13 2 2 1 34:14 32 2 3 22:17 26 2 5 22:19 20 4 4 16:22 19 3 5 22:16 18 3 5 14:14 18 1 8 12:14 13 4 6 13:20 13 5 6 18:26 11 4 7 10:21 10 M. J. 2 :1 Korez (39). Tišina; Kerman, Cifer, Šnurer, Benkič, Serdt, Grah (Pavel, 66), Granfol, Cotter (Kolmanič, 90), Varga, Vogrinčič (Bencak, 54), Hozjan. Rumeni kartoni: Šnurer, Varga, Grah, Pavel; DukariČ, Kupcič. Črenšovcem le točka Igrišče v Crenšovčih, 100 gledalcev, sodnik Sašo Habjanič (MS), strelca: 0 : 1 Prah (41), 1:1 Kolarič (57). črenšovci: Pečelin, T. Hoivat, Gone, M. Balažič, Hozjan (Antolin, 60), Ko-cet, Panič, M. Ivanič, Marton (Forjan, 89), Virag, Kolarič. Rumeni kartoni: Hozjan, M. Balažič, Kocet; Prah. Nepričakovano visok poraz Igrišče na Sladkem Vrhu, 150 gledalcev, sodnik Aleksander Ukič (U), strelci: 1: 0 Žabota (11), 2 :0 Mori (28), 3:0 Mori (37), 3:1 Zver (45), 4 : 1 Žabota (48), 4 :2 Zelko (58), 5:2 Burian (90). Odranci: Ščančar (8. Raduha, 46), Borovič, Erjavec, Jerebic, Tkalec, D. Zlatar, Zadravec (D. Raduha, 72), Žerdin, Kociper (Kohek, 70), Zver, Zelko. Rumeni kartoni: Podhostnik, Sajko, Vrabelj, Krajnc, Vajnhadi, Unger; Erjavec. Časar trikratni strelec Igrišče v Maribora, 300 gledalcev, sodnica Tanja Subotič (U), strelci: 0:1 Časar (43), 0 : 2 Časar (47), 0:3 Pucko (65), 0:4 Časar (79), 1:4 Filipovič (85). Veržej: Vugrinec, Osterc, Baler, Pučko, Vidmar; Kaučič, Rihtarič, Vogrinčič, Kokol (Živič, 75), Časar (Duh, 81), D. Puhar (Hanžekovič, 70). Rumeni kartoni: Filipovič, KneževiČ. Zavrč 13 9 2 2 35:9 29 hržtj 13 9 1 3 33; 19 28 Malečnik 13 7 3 3 25:19 24 Šmarje 13 7 2 4 22.20 23 Odranci 13 7 1 5 27:18 22 Kovinar 13 6- 2 5 13:16 20 ČrnioKi 13 5 4 4 18:19 19 Šenljur 13 5 2 6 18:19 17 Paloma 13 4 4 5 27:22 16 Železničar 13 4 2 7 17:21 14 Dravograd 13 4 2 7 13:26 14 Pohorje 13 3 3 7 18:22 12 Stojnci 13 3 3 7 10: 30 12 TIHn 13 1 3 9 9:25 6 Milan Jerše : 4, Kapca - Dobrovnik8:1, Graničar-Polana 1:10, Nedelica - Čentiba 0:2. Vrstni red: Polana 30, Čentiba 28, Nedelica 25, Dobrovnik, 14, Kapca in Veterani Turnišče po 12, Kobilje 6, Graničar 3. 11. (zadnji jesenski) krog 2. MNL Lendava: Olimpija Dolga vas - Nafta veterani 2; 2, Renkovci - Dolina 8:0, Mostje - Žitkovci 3:0. Vrstni red: Mostje 27, Renkovci 22, Nafta veterani 19, Žitkovci 13, Olimpija Dolga vas 8, Dolina 7, Lakoš 0. MADŽARSKI JEZIK: KUTYA (klitja) španski jezik: EL PERRO (elpero) italijanski jezik: CANE (kane) 22 OTROŠTVa ANGLEŠKI JEZIK: DOG (dog) NEMŠKI JEZIK: DER HOND (derhunt) francoski jezik: LE CHIEN (le šjen) Prevode besed priprav Ijajo učitelji tujih jezikov iz Ljudske univerze v Mur ski Soboti, gumpiča pa je ilustriral mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19- ure. Jaz pa pravim... Bila je črna, oči pa je imela rdeče Zadaj so Jan Balažič, Jure Fartelj in Gabrijel Pintarič, spredaj pa Miša Frumen in Katja Prem. Otroška domišljija ne pozna meja tudi kar se tiče pravljičnih junakov. Te dni so bile v ospredju čarovnice, ta strašna bitja, o katerih smo sicer slišali veliko hudega. Bolj ali malo se ve ali pa nič, da bi čarovnice kdaj komu naredile kaj strašnega. Nekateri pravijo, da so jih že srečali, pa se jim prav tako ni nič zgodilo. Tako smo se o čarovnicah in drugih pravljičnih junakih pogovarjali s prvošolci puconske osnovne šole. Morda oni vedo kaj več. Ste slišali, da so v teh dneh po zraku letale čarovnice. Ali pa ste jih morda videli? Miša: »Jaz sem slišala, da so v nedeljo čarovnice. Imajo velik klobuk, metlo pa črno mačko.* Katja: »V nedeljo so bile čarovnice pri gradu. Čarovnice letijo po zraku z metlo.« Jure: »Jaz sem že videl čarovnice, imajo dolg nos in pike. Bila je črna, oči pa je imela rdeče.« Jan: »Moj prijatelj je tudi že srečal čarovnice. Jaz sem jo pa srečal v gradu, bila je v kleti in je imela zelene oči.* Gabrijel: »Ja sem že srečal čarovnico. Pa tudi mačko je imela.« Pa se jih bojite? Vsi: »Ncee.* Miša: »Ne, to so samo oblečene.« Kje pa potem živijo čarovnice pa princeske...? Vsi: »V pravljicah.« Katja: »Lahko pa tudi v gradu- Jan: »V jami so tudi lahko.« Miša: »Ali pa na gori.* Kje pa ste potem toliko izvedeli o čarovnicah, Balmanih, princeskah — Ali o njih kaj berete? Jure: »Ja, najraje berem o Batmanu, Spidermanu in Aktionmanu pa tudi risanke gledam.« Gabrijel: »Jaz imam najraje zgodbe o kovinskih vojakih« Miša. »Jaz pa o Sneguljčici in palčkih, najraje pa berem tisto debelo knjigo, v kateri je veliko pravljic.« Katja: »Meni pa je najbolj všeč zgodba Dama in potepuh in tudi o princeskah.« Jan: »Jaz pa najraje berem knjigo o gradu* V kateri pravljici pa bi najraje živeli? Miša: »Jaz bi najraje živela v pravljici Princ in princesa, ker bi se lahko obla čila kot princeska.* Katja: »Jaz pa v pravljici Dama in potepuh. Zelo rada bi bila z njima, se z njima pogovarjala in delala to, kar počneta onadva.« Jan: »Jaz pa bi najraje živel v pravljici Mišja policija, ker imajo tam veliko prostorov in hodijo naokoli « Gabrijel: »Jaz pa v spajdermenski, v taki, kjer nastopa Spiderman. Tam bi lahko spuščal mreže.« Jure: Jaz pa v Batmanovi, ker bi zelo rad letel tako kot on. A. N. R. R. je naša učiteljica Majda Frančič nekega počitniškega dne sprehajala po ČrenŠovcih in pri tem naletela na cesti na ubogo muco, ki je bila po njenem prepričanju na robu preživetja. Takoj je poskrbela za njo, dala ji je hrano in bila začudena, ko je videla, da je muca popila nekaj kapljic mleka. Naslednji dan ga je popila še več, kar je bil znak, da bo preživela. Kaj kmalu zatem je Nataša odpeljala muco v veterinarsko ambulanto, kjer so zanjo odlično poskrbeli Nataša je posvojila muco in danes je ta mlada muca v zelo dobrem stanju, čeprav je na eno oko slepa, namesto drugega očesa pa ima le luknjico. Kljub vsemu pa živi lepo, dokaj normalno, predvsem pa ljubezni polno mačje življenje pri družini Zver v Ižakovcih. Nataša jo je prinesla s seboj in vsi smo lahko opazili, kako zdrava je, živahna, nagajiva ... skratka taka kot vsaka čisto zdra- va muca. Staša Horvat, 9- a, novinarka na OŠ F. Prešerna Črenšovci Z gumpiči se učimo tujih jezikov »Kuža je nasmeh in mahajoč rep, kar je vmes, je nepomembno/ je o kužkih in psih povedal neki njihov veliki ljubitelj. Pa povejte, ali ni res to eno tako bitje, ki nas zna vedno razve seliti in nam vrača ljubezen, ki mu jo dajemo. Poznamo pasemske in nali-špane pse pa tudi prave domače me-šančke, vsi pa znajo biti, če imajo dobrega gospodarja, nadvse dobri in zvesti prijatelji. Ne glede na to, kako prijazen je videti kuža, ga ne smemo nikakor dražiti, svetujejo gumpiči in pravijo, da se prav povsod po svetu enako oglašajo s hov hov. Svetovni dan živali Posvojena muca Na naši šoli smo namenili letos posebno pozornost 4, oktobru, svetovnemu dnevu živali, ki smo ga zaradi velikega zanimanja po daljšali na cel mesec. Podrobno smo predstavili zgodovino in pomen tega dneva, učenci 4. b/8 so nam pripravili lutkovno igrico, spoznali smo prizadevanja Društva za zaščito živali Pomurja, delo v azilu in zavržene živali, ki so tam našle svoj začasni dom. Pripravili pa smo tudi akcijo zbiranja hrane, igračk in denarnih prispevkov za živali. Presenečeni smo bili, da smo zbrali 16 tisoč tolarjev in tri zaboje hrane. Ves dan pa smo ustvarjali na temo o živalih. Pridružila se nam je tudi mlada veterinarka Nataša Zver, ki je pripovedovala, kako je posvojila muco. Namreč tako je bilo, da se Tudi jaz sem bil nekoč otrok Markec Hood Mlad izobčenec se je krepko odrinil od podrtega debla, z obema rokama se je oprijel spodnje veje mogočnega sherwoodskega hrasta, se spretno zavihtel nanj, z mačjim skokom skočil na višjo vejo in še na višjo in se naposled udobno zleknil na široki vodoravni veji zgoraj v mogočni krošnji... Z levico sem prijel knjigo, ki sem jo med plezanjem držal med zobmi, in z desnico odprl stran 37. Robin Hood. Sposodil sem si ga v solski knjižnici. Prevzel me je Takšne knjige ne moreš brati kar tako. Že po nekaj straneh te dvigne in te ponese dogodivščinam naproti. Pa čeprav samo na domačo hruško... In potem, tam nekje na strani 43, med četrtim in petim odstavkom, je postala veja nekam neprijetno trda in mlad izobčenec se je moral malo premakniti. »Aaa...« Veje sherwoodskega hrasta so druga za drugo letele mimo. Ali so bile veje domače hruške? Časa za poglobljen razmislek ni bilo, Ker je že reklo: »TRESK !« in me odbilo od pasje utice pod hruško. Trenutek kasneje me je zale- Čarovnica Natalija Paviinjek likovni kniM* 3. b, OŠ Tišini Strahovi in Strahe! Koga smo se nekoč najbolj bali? Čarovnic, volka ali hudobnih mačeh? Spomnim se, kako strti se mi je nekoč zdela Pehta v filmu o Kekcu, kiji ■ ■ bila Mojco. Ko sem jo pred nekaj leti videla po ziji, se mi je zdela le še smešna, bolj rečeno otož^ osamljena. Ampak še danes je otroke strah teh W pravzaprav nič ne naredijo, razen tega da poiff^ * strah. Strahot so najbolj aktivni proti večeru, kop ba v posteljo ali biti sam v svoji sobi. fn torej, koga se naj potem otroci najbolj duhcev ne čarovnic in ne hudobnega volka, । odraslih, ki ne zaznajo čudovitosti otrok in ki volijo, da se otroci razvijejo v vsej svoji razsezno-'' P. S,: Pridno nam pošiljate vaše izdelke, pesmi in prisrčne pošiljke vaše domišljije. Zelo -jih veseli. Še naprej jih pošiljajte po elektronsk* šti Nana.RR@pinfsi ali po pošti Vestnik zas Barve otroštva, Ulica arh. Novaka 13, 9000 MU-Sobota. Pa še nekaj zelo pomembnega! Tek „ vam ni potrebno oblikovati, za to bomo 1 mi. Fotografije pa pošljite posebej v dokument obliki jpg, le tako jih bomo lahko uporabili. Marko Kočar piše besedila in pe*u11 pogosteje v prleščini) in je zelo na kulturnem področju. Po dreve^** j. ne pleza, velikokrat pleza na odre, „ svoje ustvarjanje prejema prizn ' ''x nagrade. Čeprav piše bolj za O'1, , znajo njegove hudomušne pesmi11 I j met mnogi otroci. pilo ob prašna tla in reklo še: »PDF■J' pP’ rekel nič Na vso moč sem mižal, Sti* in prisluškoval, kaj me boli... . f Nič. Samo dolg slinast pasji jezik I' toval od brade do čela. »Pfffffff! Fuj, Rikab In sem pobral knjigo in sebe in1,1 čen, ker ni btlo nikjer nobenega ga soseda. ■ ies^' Spec je prišla v naše kraje J Učenci 1. razreda so z vesel jem šolo, kjer so jih drugošolčki učenci z veseljem sprejeli. prvo**71’ še vedno radi spominjajo sv*'1' ' jateljev iz vrtca in jih tudi r1 Zato smo se učenci 1. in 2. ločili, da povabimo na obisk'jr'' piz iz vrtca Prosenjakovci. Priprave tekale že od jutra. Oprali smo |'c ,< sadeže, ki jih je prinesla »botra F in jih zložili na pladnje. Z otroki*' smo sc igrali, peli in se zabavali- ' cu smo se posladkali s sadeži in ’ bili, da se kmalu spet vidimo- Učenci 1. InŽ-L^F OŠ Prosenjakovci jicama Liljano b1 KSTNIK - 9. november 2006 NA SCENI 23 I 1 । i j Krik in mladi Čez dan izobraževanje zvečer zabava Obiskali mentorja prleškega mladinskega centra Slednja Je video delavnica ^°vi mladinski prostori Krik v mursko-' boškem gradu, v katere so se preselili ^’dinski informacijski in kulturni klub Klub prekmurskih študentov in ^nfe /j mladino, so po besedah Domi-Steinerja, direktorja MIKK-a, po-Oetnbna pridobitev. 'z 150 kvadratnih metrov na štiristo kvadrat-'1 ®etrov ni malo. Prostore smo že opremili, "k vso informacijsko komunikacijsko trhlijo, ta mesec pa nameravamo otvoriti tudi ' ‘kulturni portal in tako bo multimedijski ikiblt svojo končno podobo«pravi Štei-r Sicer pa so v MIKK-u svoj program sedaj * ^li tudi na mlade do 14 let in celo predšol-^otroke. 'okrat mesečno za najmlajše v telovadnici ।' *skosoboške prve osnovne šole pripravijo ^»vno ali gledališko predstavo, v sodelo- I^inik Steiner, direktor Mladinskega ’^acijskega in kulturnega kluba da bodo prostori še bolj zaživeli, °odo v Kriku končno uredili lokal, ^opek smo speljali, kandidata že izbranega. Res pa je da so se >d ■ malo zamaknile zaradi načrta. . -------------- - v ■ odstotkov cene delavnice. '9 sedaj arhitekt pripravlja načrt za r^'nski pult in opremo prostora, po- E-točka pa bo pridobiti tudi gradbeno in Jrabno dovoljenje.« le pesmi te shMra, ko govoriš. besede globoko nežnost < jočeš, te slišim, "mp, te čutim, ko poješ, 4,1^ -Ku dotakne srca. ih? ,wjeztš lu' ' se bolečina rodi ',ni - duša rf । se slišim, čutim, I J**s tab° ^vim’ globoko skrita duša. Suzana ^aio sreče i* ""nrofe, mogoče hip, l<ne rii‘1 ^ito se pojavi privid, K '^in na srečne dni. ■ da ga objamem, ' zamahnejo, V. da imrem, dan se \ solze pretakajo, falusi hočeta proč, ’ stiskata -, t m« vsvoj obroč, nie izmučili. ali končam, se, zopet predam? rw vsaj za en dan. Sonja vanju s Centrom za socialno delo pa.pripra-vljajo tudi ustvarjalne delavnice za mlade. In kaj lahko mladi pričakujejo v svojih novih prostorih? E-točka že deluje in je dokaj dobro obiskana. Mladi se v Kriku lahko družijo ob koncertih, razstavah, tematskih večerih in številnih delavnicah, ki jih tam organizira MIKK. »Ohranili smo vse delavnice, ki so bile v teku še v starih prostorih. Od bobnarske, likovne, kitarske še zmeraj izvajamo tudi impro ligo. Mislim, da je prav, da smo jih ohranili, saj gre vendarle za oblike neformalnega izobraževanja. Dodali pa smo tudi nekatere nove, kot so na primer fotografska delavnica ali izobraževanja o programih Photoshop in Corel. Naslednja bo na vrsti video delavnica, v kateri se bodo udeleženci učili vse od snemanja filma do montaže, obdelave posnetkov, posebnih efektov in podobno, načrtujemo pa tudi poseben tečaj ali seminar d načrtovanju spletne strani. Saj, od kar smo v novih prostorih, imamo veliko možnostih na področju računalniških tehnologij,« pojasnjuje Steiner. Odziv mladih na delavnice Delavnice obiskujejo mladi iz vsega Pomurja, pa tudi kakšen malo manj mlad se najde med obiskovalci, pravijo v MIKK-u. »Sicer pa je odziv mladih na delavnice različen. Nekatere so jim bolj zanimive, druge manj. Recimo digitalna fotografija je bila najbolj obiskana Verjetno zaradi tega, ker se s tem ukvar ja več mladih in tudi zaradi tega, ker jih to bolj zanima. ZA Photoshop, v katerem so obdelovali fotografije, je bilo prav tako precejšnje zanimanje. V delavnici Corel pa smo jih imeli že manj, ker gre bolj za specifiko grafičnega oblikovanja, kjer mogoče ni takšnega interesa.* Sicer pa je večji del delavnic brezplačen, le pri zaposlenih so za določene delavnice postavili simbolične cene, saj se v MIKK-u trudijo, tako Steiner, da pokrijejo večji delež ali pa subvencionirajo 70 Mladi pa lahko v Kriku uporabljajo tudi računalnike in brskajo po svetovnem spletu. »Obisk Vanja Poljanec {•JK. m mikaj i> AhmIM - Me KAKO NALOŽBE V5EMN0?T Ifstbjno rttloiite tal«, ih m''' I 1919 E pojijo te SMS z ustrrzrvo kodo OZADJE: BO KUZAT MELODIJE & UVERTURE Za več vsebin pošljite SMS z vsebino P KRNEKI na 1919. TEME & OZADJA OŽAME: 80 MOOTH OZADJE; W SHH OZADJE: AO MEVIHTAf OZADJfc 10 LEOPARDI OZADJE: BO RASTRI Dolgoletni spodbujevalec mladinskih aktivnosti ter mentor Mladinskega centra Prlekije vse od uradne registracije leta 1994, Jožef Kosec, starost svojega življenja preživlja pri Mariji Rubin v Jastreb-cih 9 pri Kogu v občini Ormož v okviru državnega socialnovarstvenega programa. Kosec je bil tudi tisti, ki je uradno predal namenu nove prostore Regionalnega pomurskega multimedijskega centra, ki kot organizacijska oblika deluje v okviru Mladinskega centra Prlekije. Jožefa sedaj večkrat med drugimi obiščejo tudi njegovi prijatelji iz prleškega mladinskega centra, z njim pokramljajo in se na- Trenutno je Še e-točka, z ureditvijo spletnega kulturnega portala pa bo v Kliku urejen pravi multimedijski center. Sicer pa na internet lahko v novih mladinskih prostorih že vstopate. e-točke je zadovoljiv. Zagotovo sc tu in tam še najde kakšen prost računalnik, ampak verjetno tudi zaradi tega, ker še nimamo urejenega lokala v sami stavbi. Ko bo k nam lahko nekdo prišel na kavo ali čaj, bo imel še razlog več. Mislim, da za to, da bi ti prostori dobro zaživeli, manjka le še lokal« Sicer pa imajo za ureditev lokdla že izbranega kandidata, arhitekt pa pripravlja načrt za ureditev gostinskega pulta in opreme. Kdaj bo lokal končan, je odvisno od dinamike pridobivanja gradbenega in uporabniškega dovoljenja. Koncerte obiskujejo tudi tujci Med tem ko po dnevi potekajo izobraževalne delavnice, se trudijo zvečer zadovoljiti različne glasbene okuse mladih »To počne posebna ekipa, ki spremlja sceno in zato pogosto k nam pride kakšna skupina, ki je zelo draga, je pa na turneji v bližini in pride k nam. Ravno zaradi tega so nekateri koncerti ob neobičajnih dnevih, recimo sredi tedna. Ampak to je pač cena, če želimo v naše okolje pripeljati kvalitetne skupine po recimo temu ugodni ceni. Mislim, da je obisk koncertov zadovoljiv. Ob koncih tedna jih obišče od sto do dvesto ljudi. Opažamo pa, da na koncerte sredi tedna k nam prihajajo tudi gostje iz tujine, kot sta Madžarska in Hrvaška. Tako je Murska Sobota z Mi-kkom in to glasbeno sceno dobila poseben pomen. Zadnjič smo imeli celo dva obiskovalca iz Češke, ki sta bila slučajno v Ljubljani in sta v časopisu prebrala, da pri nas nastopa skupina, ki sta jo poznala in sta se zato odločila, da prideta na koncert. smejijo njegovi večni hudomušnosti in občudujejo njegovo življenjsko krepost. Tako je bilo tudi nedavno, ko so ga obiskali Janez Vencelj, diplomirani varstvosiovec, strokovni sodelavec MCP in predan čebelar ter od minulih lokalnih volitev tudi svetnik Občine Ljutomer, Rudi Stegmuller, vodja MCP, Anita Furjan, moderatorka MCP in strokovna sodelavka Lokalnega mladinskega sveta, Stanko Brunčič, predsednik Lokalnega mladinskega sveta in Rosvi-ta Kokol, animatorka v MCP-ju. Obiskovalci so Jožefu prinesli tudi priložnostna darila, Janez Vencelj pa kot strastni čebelar seveda ni pozaba niti na čebelje dobrote. priporočamo Vse je šlo k vragu, Pete long - 9- in 12. novembra v kinu Park. Kaj se zgodi z di-džejem, ki vrti glasbo v najboljših klubih na Ibizi? Začne postajati bogat? Ne, začne postajati gluh. Didžej brez sluha pomeni tudi didžej brez posluha. Tako Frankieja poleg sluha začnejo zapuščati tudi žena, menedžer in prijatelj. Nekoliko drugačen film z neznanimi igralci in znanimi didžeji (Tiesto, Carl Cox ...). Zaradi povezanosti vseh elementov, T. K. Planet Opremite svoj mobilnih! Brez članstva v SMS-klubu! OZADJE: H PARADIŽI OZADJE; M HLTOPlfrJfll f L*# JIFH.Tfilll X Tutte Anpfat-S tabo 9*11 r Mftta luki - Kmi KODA: OH KAHRCA1 ten*-$*teni KODA; DM SECEMJ1 0» PhMHltMM - P^dap KODA: OH PWAP! tepi Dm»- tepi Dm* (N KODA: OH HAKTJAl Awowlkl - Na oetičt KODA: OH M LICA 1 Ptak - tet Th* Party Started KOCA: 0M PARTY1 Slkikir* - Don't Bate«- KODA: ON B0THEH1 Glbtewi * Ante* v tabt KODA: 0M TEDU M*dkMM «• tet Tapathrt KODA: 0M6ET1 ?«l*0nw UllHt KODA: PM GMAJMO1 SkwW'En«Man*Mkte KODA: PM HISHJ TrH > V tedni tihi KODA: m OOL1N11 Jun« - A dl« l« ptdo KODA: 0 DDQHK fr*-7ln*i KODA: U CPNMDW Turbo A*p«lt-J*z um ia KODA; U CPMWMG tepi D*r - tepi Dm* KODA: UGPPWA0 CM*'K»tevka KODA: U teADGD Slteterte - PtesttM KODA: u GPMrrr teMte terttey -KODA: U GPMVfTP TU Dp«ra - UfM My Hr* KODA: U GPPDAT Duprn* - N« apmf mate rhajk KDDAtUJDWOa -UT« KODA; PM AW0S1 Parit Milton - Start Ar* tetef KOM: PM $TAkS2 AtonMkMitfmooat-lihrtdaj KODA: PR ZAVRISKAJ! Pfak - U ♦ Ur Nate KODA; PM HANOI W«w • Mata > teta KODA: PH DALA) it 1 od tragedije do komedije in obratno, je bil nominiran na številnih festivalih. In nekaj nagrad tudi dobil Ni vse stroboskopska krogla, kar se sveti v diskotekah. Mali veliki MIKK-ov oder -17. novembra v MIKK-u. Pridite pogledat in poslušat nekatere najbolj mlade nadebudne skupine, ki želijo uspeti v svetu (alternativne) glasbe. To ni tekmovanje, kjer bi se bendi delali, da so cool, če niso pri vrhu. Zmaga je tukaj zelo zaželena. Na tem odru so se pojavile že skupine, kot so Sphericube, Manul, DeMiron in Rae Mikkelson Band (alter ego bend Psycho-Path). Tokrat prvič v novih prostorih v gradu. Sproščeno dihanje, kajenje in pitje (da, tudi piva) dovoljeno. Ščuka, da te kap - 10. novembra v Domu kulture v Ljutomeru. Gledališka izvedba znamenite ekranizacije Toneta Partljiča, ki so jo gledali pripadniki srednje in starejše generacije. Če ste pripadnik mlajše, boste videli, zakaj je bila Ščuka tako uspešna v socialističnem obdobju Če ste pripadnik ostalih dveh generacij, velja isto. Saj ste to že takrat vpdeli, ampak ste do zdaj že pozabili. KUD Zarja iz Trnovelj vam bo povrnil spomin. In za to sploh ni treba, da ste Arnold Schwarzenberger. Ali za-flikani Ben. Interlibcr - Do 11. novembra na Zagrebačkem velesaj-mu. Skočite preko meje do najbolj kozmopolitskega mesta v naši bližini. Interliber je velikanski sejem knjig in učil, ki vam bo znova povrnil navdušenje do knjig. Ali pa vas bo s svojo količino prestrašil, da boste zbežali od njih. Poleg loterliberja še Educa Plus, razstava celovitega vseživljenjskega učenja in razvoja ljudskega potenciala, ter Info dani s svojimi razstavami, konferencami in delavnicami. In kaj je glavni razlog, da vam priporočamo obisk? Vse tri manifestacije so brezplačne!!! Tomo Koles 24 DOBRO JE VEDETI 9. november 2006 - OK Suttuje. Srečko Durov univ. dipt. pravnik C pip pravo Inlocaacfc pMoč Brezplačna pravna pomoč Dedovanje zaščitene kmetije Moj oče je edini lastnik zaščitene kmetije. Poleg n jega na kmetiji živita in delata še moja mati in brat. Sam živini in sem zaposlen v mestu, s kmetije sem se odselil pri 18 letih. Od takrat s starši in bratom nimam več pravega stika. Slišal sem, da naj bi celotno kmetijo oče z oporoko zapustil mojemu bratu. Zanima me, ali to lahko Stori in ali meni kaj pripada? Kaj pa v primeru, da oporoke ne naredi? Dedovanje zaščitenih kmetij ureja Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG). Ta ima posebna določila o dedovanju kmetijskih gospodarstev oz. zaščitenih kmetij, ki so namenjene predvsem preprečevanju njihovih drobitev in ustvarjanju možnosti za ohranitev in krepitev njihove gospodarske, socialne in ekološke funkcije. Zaščiteno kmetijo praviloma deduje smo en dedič. Glede na to, da je vaš oče edini lastnik, bi dedovanje na podlagi zakona (torej Če vaš oče ne bi sestavil oporoke) potekalo po določilih 7 člena ZDKG. Ta določa, da če je več dedičev istega dednega reda (v vašem primeru ste to vi, vas brat in vaša mati), deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju (tj. po Zakonu o dedovanju), ki ima namen obdelovati kmctijsko-zem-l j išče, in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči. Glede na to, da s starši in bratom niste v stikih, predvidevam, da bi do sporazuma med vami težko prišlo, zato bi bilo treba upoštevati nadaljnja določila 7. člena ZDKG, ki natančneje določa, kdo od sodedičev istega dednega reda deduje v primeru, da se sporazum ne doseže. V vašem primeru bi najverjetneje dedoval vaš brat ali vaša mati, saj sta, glede na to, da vi že dalj časa ne živite in ne delate na kmetiji, najbolje usposobljena za opravljanje poklica kmeta, kar je eden glavnih kriterijev, ki se upošteva pri določitvi dediča. Glede na to, da po dedovanju na podlagi zakona najverjetneje ne bi dedovali zaščitene kmetije, bi vam, skladno s 14. členom ZDKG, pripadala denarna vrednost nujnega deleža po splošnih predpisih o dedovanju, kar pomeni, da bi bili upravičeni do denarnega zneska v vrednosti polovice deleža, ki bi vam šel po zakonu, torej do ene šestine vrednosti celotne zapuščine. Ta delež se pod zakonsko določenimi pogoji lahko poveča ali zmanjša, o čemer odloča sodisce v vsakem posameznem primeru posebej. Nujni delež bi vam izplačal dedič, ki bi podedoval zaščiteno kmetijo (torej vaš brat ali mati), v roku, ki ga določi sodišče. V primeru, da je oče sestavil oporoko in kot edinega dediča postavil vašega brata, bi njegova volja vsekakor obveljala, saj to ni v nasprotju z določili ZDKG. Tudi v tem primeru ste upravičeni do nujnega deleža. Če potrebujete brezplačni pravni nasvet, nam pošljite vprašanje na naslov Zavoda PIP. Zvezna ulica 10, Murska Sobota, s pripisom 'Za Vestnik" ali nas obiščite v Zavodu PIP ob ponedeljkih in sredah od 9. do 18. ure in ob petkih od 9. do 15. ure. lahko nas pokličete po telefonu, številka je02 53527 60. Zavod PIP daje brezplačno pravno pomoč s soglasjem Ministrstva za pravosodje. Pomen ogljikovih hidratov Ogljikovi hidrati imajo pomembno vlogo v človeškem telesu. So vir energije in omogočajo normalno presnovo v celicah kot tudi opravljanje specifičnih nalog (možganske in živčne celice pridobivajo energijo samo iz ogljikovih hidratov). Če jih v primerjavi s skupnimi energijskimi potrebami zaužijemo preveč, lahko povzročimo pomanjkanje beljakovin in maščob, nasičenost in napenjanje ter tudi pomanjkanje vitamina Br Ogljikove hidrate lahko zaužijemo z energijsko bogatimi živili (sladkor, živila, ki vsebujejo škrob, in živila iz pšenične moke) ter z energijsko revnimi živili in živili, bogatimi z vlakninami (izdelki iz polnozrnate moke, sadje in zelenjava), kar vsekakor bolj priporočajo. Enaka oskrba za vse ljudi s sladkorno boleznijo 105 Ob Svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 14. novembru, vam v Sanolaborjevih specializiranih prodajalnah v obdobju od 6.11. do 19.11.2006 ob nakupu merilnika krvnega sladkorja ... T. podarimo: -10 testnih trakov Rightest GS300 -10 lancet za enkratno uporabo Rightest GL300 - zbiralnik za odpadne igle. © Sanolabor J Ko' Prodajalna z medicinskimi pripomočki, zdravili brez recepta in raznovrstnimi izdelki za zdravo življenje. Murska Sobota, Ulica Staneta Rozmana 7, tel.: 02 536 10 30 Izdajamo pripomočke, ki jih predpiše zdravnik na naročilnico ZZZS Pet stresnih tipov Strokovnjaki ugotavljajo, da sleherni od nas reagira na obremenitve in stres na svoj način Kljub temu pa je sodobno populacijo glede na tipično reakcijo, s katero se odziva na stresorje, mogoče dokaj uspešno klasificirati v pet osnovnih (stresnih tipov): - agresivec, ki deluje po načelu napada, je najboljša obramba in takoj vrne udarec; ■ analitik, ki se vedno znova poglobi v povzročitelje stresa in jih poskuša čim ele-gantneje odstraniti ali vsaj onemogočiti; - strateg, ki poskuša najti način, kako bi enkrat za vselej učinkovito opravil s stresom; - pragmatik, ki si hoče stres podrediti in si (upoštevajoč dejstvo, da se mu ne more povsem izogniti) iz njega ustvariti zaveznika, ki mu bo pomagal na poti do uspeha; - ignorant, flegmatični posameznik, ki se za stres praviloma sploh nc zmeni in poskuša nadaljevati po svoji poti, ne da bi si z njim belil glavo. Japonski psihologi so prepričani, da si želijo vrhunski lastniki in delodajalci med sodelavci idealno kombinacijo analitika, stratega in pragmatika. Na najbolj izpostavljenih in napornih lokacijah so dobrodošli tudi ignoranti in flegmatiki, vsi pa se načrtno izogibajo agresivcev POMURSKE LEKARNE Svet digitalnih tehnologij www. pomu rs ke- le karne.si Šele ko izključimo nevarnost, da bi z odložitvijo obiska pri zdravniku lahko škodovali, bolniku svetujemo zdravilo. Na voljo imamo tri različne zdravilne učinkovine, ki spadajo v skupino protibolečinskih zdravil, strokovno imenovanih analgetiki: acetilsalicilna kislina, paracetamol, ibuprofen/naprosin. Acetilsalicilna kislina (ASK) Deluje protibolečinsko, protivročinsko in, v višjih odmerkih, tudi protivnetno. Pri tem velja opozorilo, da je ne dajemo otrokom do 16. leta starosti. Primerna je tudi pri zelo hudih glavobolih, kot je migrena, ko vzamemo posebno obliko šumečih tablet. Le te moramo raztopiti v vodi in zaužiti ob prvih znakih migrenskega napada. Da bi se izognili škodljivim vplivom na prebavila, svetujemo zaužitje s hrano ali po njej. Če ne gre za ga-strorerezistentno obliko tablet, priporočamo, da tableto raztopite v vodi in nato spijete. Odsvetujemo jo bolnikom, ki imajo ali so v preteklosti imeli razjedo na želodcu, bolnikom, ki prejemajo zdravila proti strjevanju krvi, prav tako pa je ne priporočamo za lajšanje bolečin po izruvan ju zoba, saj zavira strjevanje krvi. Odsvetujemo sočasno uživanje alkohola, nosečnicam in materam, ki dojijo. Pri štirih odstotkih bolnikov z astmo se lahko pojavi preobčutljivost na ASK, zato jo pri bolnikih z astmo odsvetujemo. Paracetamol Deluje protibolečinsko in protivročinsko. Je protibolečinsko zdravilo pri otrocih, mlajših od 12 let, lahko pa se daje že od treh mesecev naprej. V primerjavi z acerilšalicilno kislino je manj dražeč za želodec, zato ga lahko svetujemo bolnikom, ki zara di tega ne morejo uporabljati ASK-ja Pri glavobolu je precej učinkovit, le pri migreni se ponavadi ne obnese najbolje. Pri čezmernem odmerku lahko povzroči okvaro jeter, zato moramo biti pozorni, da ne presežemo najvišjega dnevnega odmerka (pri odraslih 4 g). Prav tako lahko odrasli naenkrat zaužijemo največ dve tableti. Ibuprofen/naprosin Delujeta protibolečinsko, protivnetno in protivročinsko Manj dražita želodec kot ASK, a pri bolnikih s težavami želodca se ju raje izogibamo. Tablet ne dajemo otrokom, mlajšim od 12 let Prav tako kot pri ASK svetujemo, da se zaužijeta z obrokom ali po njem Ker obstaja nevarnost navzkrižne občutljivosti, ju odsvetujemo bolnikom, alergičnim na ASK, prav tako tudi astmatikom. Zaradi zadrževanja natrija in vode ju odsvetujemo bolnikom z razkrivajo zdravilne skrivnosti Zdravljenje glavobola okvaro ledvic ali kongestivnim srčnim popuščanjem. Prav tako ga odsvetujemo nosečnicam Dodatne učinkovine Kodein Spada med narkotične analgetike, zato lahko povzroči slabost in zaprtje. Ponavadi ga najdemo v kombinaciji z drugimi učinkovinami. Pomirja tudi suh, dražeč kašelj. Sam pa lahko prispeva k pojavu anal geti Čn ega glavobola. Kofein Dodan je nekaterim kombinacijam z namenom, da prispeva k budnosti in povečani mentalni sposobnosti. Zaradi stimulirajočega učinka se mu je bolje izogibati pred spanjem. Deluje dražeče na želodec, dokazi, da bi stopnjeval učinek drugih protibolečinskih zdravil, niso povsem prepričljivi. Omogoča pa hitrejši nastop delovanja. Ob jemanju kombiniranih analgetičnih pripravkov svetujemo previdnost. Zaradi več učinkovin obstaja večja verjetnost pojava neželenih učinkov. Ob glavobolu je seveda najlažje vzeti zdravilo in ga v 15 do 30 minutah odpraviti. A če nam ne bo uspelo izogniti se dejavnikom, ki ga povzrpčajo, nas bo prej ali slej spet doletel. Zato je priporočljivo biti pozoren na stres, ki lahko povzroči tenzijski glavobol ali migreno. Na slednjo lahko vpliva tudi določena hrana (čokolada, sir, kofein) ali hormonske spremembe. Poleg tega je predvsem pri najpogostejši obliki glavobola priporočljiva telesna dejavnost. Za preventivo pred ponavljajočim se glavobolom priporočamo izogibanje dolgotrajnemu sedenju, branju, pretiranemu hrupu in močnemu nihanju svetlobe. Navsezadnje so dobrodošli zdrava prehrana, reden spanec in zadosten vnos tekočine. Nekateri ljudje se zelo radi zatekajo k zdravilom, ki jih dobijo brez recepta v lekarni. Premalo se zavedajo, da so tudi ta lahko škodljiva, če se prepogosto uporabljajo. Po dolgotrajnem jemanju analgetikov (vsaj 15 dni v mesecu in vsaj tri mesece) se lahko razvijejo t. i. analgetični glavoboli, ki jih sprožijo analgetiki. To je pogost pojav predvsem pri jemanju kombiniranih analgetičnih pripravkov (posebej tistih, ki vsebujejo kofein in kodein). Kot vidite, glavobol ni vedno nedolžna zadeva. Sicer redko kdaj, a vseeno lahko predstavlja resno zdravstveno stanje. Poleg tega obstajajo za lajšanje različna zdravila, ki kljub temu, da se dajo kupiti brez recepta, niso vsa priporočljiva za vse ljudi. V nekaterih primerih imajo celo resne omejitve, iz teh dveh razlogov je vsekakor priporočljiv posvet pri strokovnjaku. Do tega krhko pridete, posebno v lekarni, pravzaprav ob kateri koli uri dneva. Bojan Madjar, mag. farm. Trdi disk praznuje 50 .0^ let <1 (2) Takratna slabost shrani vanja podatkov na mag1*' ne trakove je bila, da jej treba le te vedno najprej vrteti na pravo mesto. J«1" sonova rešitev tega je n postavitvi več diskov abs na drugega in ra* vol*1* gnetnih glav, ki bi znale r’ ti in pisati na te diske. Na ta način je |W* , magnetno površino bb večjega povečanja napr^ S tem je postavil IBM največjih tovarn v znati* ti Silicijevi dolini, čepra*/ na koncu (l. 2002) svoj delek diskov prodal p' jetju Hitachi. ]( Trg diskov je še vedno tekmovalen. Zadnji iz^’* konkurenca je pomnilnik Ta je manjši, vendar tret* tudi z manjšo kapaciteto bolj se uveljavlja v majhnih P nosnih napravicah, kot JOP dvajalniki mp3 >n usb-klf Njihova zmogljivost se im večuje (trenutno okoli 3' in postajajo čedalje prin*ef tudi za namene s potreb večjih kapacitetah. t Eden od odgovorov pr® jalcev diskov je uvajanje • izboljšav. Tehnika ni’ l®1 ., sh ran je van ja podatkov na' primerjavi s sedanjim vo nim že prinaša precejsfr , večanje kapacitete. Poj8 , se nenehno izboljšujejo riali, iz katerih so sestavliel” . gnetni disk in tudi braln; nacija diska in pomnili*1' ,. Predvsem proizvajaj’ $ snikov iščejo čim vecj°® .. vost ob čim ma njši p*** Ji? gije. S takšnim hibrid"’ kom lahko hitreje pr'°’ pogosto uporabljen1** j . kov. Poleg tega je tud* ., ga zagona računalnika R . na iz hibernacije kraj5' napredku drugih telit10 f; taja disk še vedno n>ed f Jr Šimi in najhitrejšimi ranjevanja podatkom' lotno zgodovino disk0 dje govorili, da la*1^^^ šnim zagonom no*c 1 . gije nadomestijo mag" , ke. Vendar so proi*va^ no znali reagirali tak°> . . ostal bolj ekononiičn” Analitiki predvide*^^1 imelo tipično gosji0' ’ naslednjih petih do tih deset do 20 disk°v' v kamerah, multimedT pF dvajalnikih, digital1" h > rekorderjih, avtom0*’’^^ prenosnikih, pid'.''' oz. povsod, kjer bo**0 f# vsebine zahtevale _ ne shranjevanja po**3 Dr. Matej 1 VESTNIK -9-november 2006 DOBRO JE VEDETI 25 Združenje potrošnikov Pomurja svetuje k Reklamacija del pri prekrivanju strehe Gospod, ki nas je prosil za nasvet, se je odločil, da ptekril streho. Pred nekaj tedni je bila storitev 'Ončana in tudi plačana. Žal so se pri izvedbi del Pojavile napake (s samo strešno kritino ni nič naro-‘eX za katere pa izvajalec noče slišati oz trdi, da je W'opravil korektno. Prizadeti nas sprašuje, kak-sne so njegove možnosti za uveljavitev reklamacije 'n kako naj postopa naprej. Potrošnike pri ponujanju, prodajanju in drugih c[>kah trženja blaga in storitev s strani podjetij '<••1 Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot, Uradni RS, Št. 98/04 - UPB2). Ta določa, da ima potro-Sn>k, ki je izvajalca storitve o napaki pravočasno (2 ixl odkritja napake, pri čemer od oprave Rotitve ne smeta miniti več kot 2 leti) in pravilno .' "bvesti]u je potrebno natančno opisati napako in l2Tajalcu storitve omogočiti, da stvar pregleda; sve-wali smo mu, da reklamira pisno in pošlje s povrat-"R®) obvestil, v skladu z 38. čl. ZVPot od njega pra-Ro alternativno zahtevati, da: Opravi pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi ali ¥tne del plačanega zneska v sorazmerju s pomanjkljivostjo pri opravljeni storitvi ali Ponovno opravi storitev ali Vri|e plačam znesek. , I’d tem velja, da je potrošnik tisti, ki ima pravico l irati> katerega od omenjenih zahtevkov želi uve-Wvljati. V kolikor napaka ni sporna, mora podjetje ’•Pozneje v roku 8 dni po prejemu zahteve ugoditi *foŠnikovi zahtevi, v kolikor pa je napaka sporna, w Oiora podjetje najpozneje v 8 dneh po prejemu '^Rove zahteve pisno odgovoriti na njegovo zahte-P(39. člen ZVPot), Po tretjem odstavku 37. b člena , pot obstaja zakonska domneva, da je napaka na obstajala že v trenutku izročitve stvari, če se J Pojavi v roku Šest mesecev od izročitve. S tak-’ 0 domnevo se potrošnik izogne dokazovanju, saj f^Ove navedbe podpira že sam ZVPot. Se pravi, da 0 moral izvajalec del v prvih šestih mesecih po Prwljeni storitvi dokazati nasprotno (s strokov-7’’ Mnenjem), v kolikor se bo hotel rešiti svoje odpornosti iz naslova stvarne napake. Če izvajalec ' ’ »e bo ravnal v skladu z ZVPot, bo moral naroč-' ri pomoč zaprositi Tržni inšpektorat RS, ki v sk-. s svojimi pooblastili nadzira uresničevanje '1 ot in izreka ukrepe v skladu z zakonom. Obra-“2 sini čag pisarne: telefonsko svetovanje v po-chtk. torek, sredo, četrtek in petek od 9. do 13-. In osebno svetovanje v sredo in četrtek od 9. do Brezplačni tel.; 080 88 99, Trg zmage 4, p. p. ■ 9101 M. Sobota. Andrej Čimer, predsednik ZPP ?našega tilnika ČASAR, j a,ski mojster Pri Lovenjaku “■ani juha z rdečim zeljem L g račjih prsi brez kosti in kože, 80 g Če-U' 5 cl olja, 60 g korenja. 40 g mesnate sla-(hamburger), 120 g krompirja, 10 g sk-moke, 10 d rdečega vina, 160 g rdeče L'11 . 120 d zelenjavne osnove, sol, poper, ^fevlist in prsi narežemo na tanke rezance. Čebulo nare^cn10 na drobne kocke, korenje i....naribamo. v kozici segrejemo, na njem prepražimo 1^' Pni čebulo, korenje in mesnato slanino. Za-hF 0 z zelenjavno osnovo, začinimo in dobro t ■'nbl Dodamo na kocke narezan krompir in o J do konca leta | >bno presenečert*!-.; 8 prišlo je do velikega rOvni-med Turniščem n kom. Župana naj ^7 rilaedabodobrovn^^^ žavnemu monop\ n Mfb H z geotermalno čai zahtevano' r „1^ milijonov, tumiski P (11)r Ijevanjem posta-P' K|Pn niškemu preseže v vTi"' teka iz vrtine. Tako nišču končno zaceli dPbi« die afriškega soma čmri.iuipuradimi^ ampak cvetov, * * * Kot kaže, tokrat ne!D movz nasipi m ce .^^ Ci LB, ki so izgub'1 ^ib ropskem sodisc^ da ga bodo zased i m birad mitnino l "i novem letu v evnh, ^.3: • plačati devizne vloge tem želijo opozo denar, ki so ga po namenili njim, 1 ne bi bilo. * . Radenski poWJ