Posamezna številka Din 1«
Št. 144.
V Ljubljani, v sredo 2. julija 1924.
Poštnina v gotovini.
Leto 1.
NARODNI
J
mm
Q-
Izhaja vsak dan popoldne, f	Mesečna	naročnina:	?
| V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. i
■-? Neodvisen političen list.
Uredništvo: U/olfova ulica št. 1/JL — Telefon 213. Upravnlštvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
|	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	I
f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f 1	Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	!
Brezplodno
prerekanje.
»Slovenec« in »Slovenski Narod« sta fe začela prepirati, kdo da je pisal pred ® med vojno bolj jugo-, oziroma proti-^goslovensko. In »Slovenec« citira »Slovenski Narod« iz leta 1914., »Slo-venski Narod* pa se skuša braniti s Drotiočitki in z dokazom, da je pisal ‘Slovenec« še bolj protijugoslovensko.
In tako smo doživeli novo brezplodno Prerekanje, ki ne more nikomur pri-slave. Zakaj greha »Slovenca« in ‘Slovenskega Naroda« ne izbriše nihče, pr niti enemu in niti drugemu ni bilo reba pisati tako protijugoslovensko, ^*or sta to oba lista zagrešila. Ni se J;0 treba »Slovenskemu Narodu« na-ni k 6Vati za »Presvitlega cesarja« in ^ °Uo treba pasti »Slovencu« tako niz-j ’ ^ je napisal tisto svojo najpodlej-
V	k?®56111’ da je treba Srbe obesiti na .. *~e> Zakaj vse polno jugoslovenskih stov je bdo, ki so bili ravno tako v “e0ci bajonetov, kakor junaški »Slo-v®nski Narod«, ki se pa vendar niso Dllcdar Ponižali do klečeplazenja in ki ?° raje tvegali preganjanje oblastnikov, Kakor pa da bi pisali čisto proti svoji ^esti. In da so bili taki pogumni listi v Sloveniji, je dokazala goriška »Soča«, ki je bila vsled svojega nacionalnega stališča od vlade začetkom januarja 1915. leta ustavljena. In da je bilo tudi med klerikalnimi žurnalisti še £ekaj pogumnih mož, je dokazal celovški »Mir«, ki je v najtežavnejših razmerah neustrašeno zagovarjal slovensko misel,
. Zato naj »Slovenec« in »Slovenski
t ar.°d« lepo opustita medsebojno oči-
nie in naj se raje skesano potrkata
™ Prsa, ker oba sta grešila in oba sta
«S°dnih časih zapravila svojo nacijo-*alno čast
, V opravičbo more obema služiti le Ven? ^ bila slovenska javnost po ‘svoji večini niti za vinar boljša od 0 10venca« in »Slov. Naroda«. Tudi t a Se je bala žrtve, tudi ona je sma* v5la 2a nezaslišanost, če bi morala za-y° oacijonalne misli trpeti ali pa celo življenje.
t , p^i se nam, da ne pretiravamo, če c«no, da je prepričanje naše javno-hitH°StaI° v svo^em bistvu isto. In kako >ln ne* ^sa-i so na vodilnih mestih isti ^“Sosloveni«, kakor leta 1914. In vsaj Končno jugoslovenski patrijotje rav-Vd g ^ reveži, ko leta 1914. Samo lij ■e slovenskega dobrovoljca, ki jjlle sliJžbe, koliko mu pomaga to, da je n ..jtobrovoljec! In koliko takozvanlh Vs ® Podjetij je še danes, v katerih so v,a boljša mesta prihranjena edino eft,cem.
. Zato ne prerekajmo se o tem, kdo je jj0 ?red desetimi leti več ali manj ju-jjj Vensko orijentiran, temveč skrbi-dihrl^’ k°do odslej pri nas na vo-
testih samo pravi Jugosloveni.
donenje po toči in delajmo, da Hov	skoraj oni veseli glas zvo-
rod’	oznan&l> da je slovenski na-
ŽiveH^ 'n ]e Pr*čel v vsakem oziru ^foda Sv°^°^n0 živUenje svobodnega
borJ° 4Pa ^°mo dosegli le tedaj, kadar Iti ® trpeli kot svoje voditelje le ljudi, hom H ° Pre^e** z vidovdanskim du-težiiii Se Sramu|ejo celo svojih naj-Samn Za na.r°d doprinešenih žrtev tudi ditniu or^eniati. Danes žal takšnih vo-jev ge nimamo mnogo in kako tu-Wbe°5 S'jPa UDa »Slov. Narod« hvaliti Pisal te. anes* da je v senci bajonetov Vračil!1: , kakor so mu diktirali sodniki lugoslovenstva.
Prav^v3 naša naPaka je, da ne goji in j en,a stranka zmisla za žrtev
vzd]sM,na/° s1toraj nikdar ne vidi po-^isnjočega vzgleda vo<utel^ ki se
lv«le za narodi
dai\.£asil\taborov hUo drugače. Te-bremp	Si ponosoin prevzel na se
ha vsei	t£i?° smo napredovali
da	*	asitatorična	bese-
°ajvS " Je’ namreč vz«'ed žrtve in
ea^n vslSPSe Wa ^ W je pre'
v*žSf# narod tega Požrtvovalnega weda ne vidi v tem k vzrok, da
Rekonstrukcija kabineta!
Pričakovanje uspeha Pašičevega poseta na Bledu.
Beograd, 1. julija. (B) Po odhodu g. Pašiča na Bled je.opažati v Beogradu pri vseh političnih krogih samo pričakovanje nadaljnjih dogodkov. Tudi opozicija nestrpno pričakuje rezultata prve avdijence. V političnih krogih trdijo da je zelo lahko mogoče, da Pašič ne dobi volilnega mandata, ampak da samo predloži novo vladno listo kralju v podpis. Vseeno pa bo omenil vprašanje volitev, tako, da bi bili radikali na jasnem o mnenju krone o takem izhodu iz situacije.
Beograd, 1. julija. (B) Sinoči se je v radikalnih krogih hitro razširila vest, da je poslal kralj z Bleda Pašiču v Ljubljano nasproti svojega adjutanta in svoj avtomobil, s katerim se je Pašič odpeljal na Bled. Na Bledu je bil nastanjen v vili Suvobor kot kraljev gost. To tolmačijo radikalni krogi kot zelo dobro znamenje za Pašiča in radikale. Pašič bo ostal na Bledu samo kratek čas in se vrne potem v Beograd. Radikali smatrajo, da Pašič ne bo zahteval sedaj od kralja volilnega mandata, ampak da bo samo predložil kralju obširen referat o situaciji. Vsekakor ne izključujejo možnosti, da bo pozval kralj tudi nekoliko imenitnejših politikov k sebi na posvetovanje.
Beograd, 1. julija. Ministrskega
predsednika Pašiča zastopa v Beogradu minister Marko Trifkovič. Včeraj se je vršila v predsedništvu vlade konferenca o tekočih vprašanjih. Ker je cela situacija samo v rokah Pašiča, pričakuje vlada samo poročila od tamkaj. Do sinoči je prejela vlada z Bleda samo poročilo, da je imel kralj s Pašičem dolgo posvetovanje. Interesantno je, da radikali sploh ne govore o volilni vladi, temveč samo o rekonstrukciji kabineta, ki bo popolnoma drugačna od vseh dosedanjih kombinacij in ki bo opozicijo zelo iznenadila. Med kandidati omenjajo tudi Jovana Cirkovica. Vlada smatra, da se kralj sedaj še ne povrne z Bleda v Beograd, vsaj ne v prihodnjih dneh. Ce se povrne, pride ob času, ko se bo vršila proslava desetletnice mobilizacije proti Avstro-Ogrski.
Beograd,!, julija. (B) V politični situaciji je pričakovati skorajšnjih velikih sprememb. Tu smatrajo za gotovo, da se bodo morale vršiti volitve 26. oktobra, ker je situacija danes taka, da so edini izhod volitve.
Beograd, 1. julija. (B) Iz vladnih krogov se doznava, da bo rekonstrukcija vlade, ki jo bo sedaj izvedel Pašič, ožjega značaja. Iz vlade izpadeta samo Janjič in Kojič, poleg tega se iz-vrše tudi spremembe v resortih.
Obtožba Radiča in HRSS*a.
Utis obtožbe v Beogradu.
Beograd, 1. julija. Obtožba Radiča in HRSS-a, ki je bila vložena zagrebškemu sodnemu stolu in ki je bila danes objavljena v Beogradu, je izzvala najrazličnejše komentarje. Krogi naci-jonalnega bloka izjavljajo, da ona ne predstavlja nobenega iznenadenja, ker se je obtožbeni materijal že od davnaj pripravljal. Politični krogi smatrajo, da se na podlagi te obtožbe ne more za sedaj ničesar podvzeti proti Radiču in
ostalim obtožencem, dokler jih ne izroči imunitetni odbor. Zato je potreben sestanek narodne skupščine, da sprejme to poročilo. Obtožba je povzročila v krogih opozicije zelo neprijetne občutke. Smatra se, da se je sedaj položaj opozicijonalnega bloka zopet močno poslabšal. Ni pa še predložen obtožbeni materijal v špijonski aferi Androličeve, kjer je Radič tudi umešan.
(Glej 3. stran.)
»Tovariš" Radič v Moskvi.
Beograd, 1. julija. (B) Iz Moskve poročajo, da je dal Radič moskovski »Pravdi« izjavo kot »tovariš« Radič, da je prišel, da veže bratske stike z ruskimi seljaki za seliaško balkansko federativno svobodno državo in za samoodločbo narodov in zvezo sovjetskih republik. Hrvatje so 6 let čakali solnca iz zahoda, prišlo pa bo samo iz vzhoda. »Tovariš« Radič ostane v Moskvi še nekaj časa. Opozicija v Beogradu taji zvezo Radiča z Moskvo ter pravi, da je njegovo potovanje v Moskvo njegova osebna stvar.
Priprave za salo opo-ziciionainaga bSoka.
Beograd, 1. julija. (B) V tffku včerajšnjega dne je konfeiiral g. Davl-dovič po svojem prihodu iz Šabca z ve-Činri predstavniki opozicije, zlasti z zemljoradnikom Joco Jovanovičem. Davidovič je tudi podal v svojem klubu referat o rezultatu svojih zborovanj v Dalmaciji. Davidovič gre zopet na agitacijo; sedaj samo čaka na sejo glavnega odbora demokratske stranke in na sejo opozicijonalnega bloka, za katero se vrše sedatj priprave. Davidovič je prepričan, da ni nikakršnih nesoglasij v krogih opozicije.
LIKVIDACIJA INCIDENTA PRI UNCU.
Beograd, 1. julija. (B) Vladno poročilo objavlja, da je likvidiran incident pri Uncu v popolno zadovoljnost vlad obeh držav.
je narod zadvomil nad nacijonalizmom in da je vsled tega moralno pal. Tragično je, da je narod zadvomil iz istega vzroka tudi nad cerkvijo, ker tudi tu ni videl vzgleda žrtve in odtod današnji podivjani časi.
Zato pa konec brezplodnemu prerekanju in na delo za bodočnosti
Klerikalci propadaš®.
Beograd, 1. julija. (B) V nacijo-nalnih političnih krogih je izzvala veliko pozornost vest o zmagi samostojnih kmetov in demokratov nad klerikalci pri občinskih volitvah v Sloveniji.
V	Beogradu smatrajo to za začetek opredelitve naroda za nacijonalno politiko.
Beograd, 1. julija. Voditelj klerikalcev dr. Korošec, je v razgovoru z nekim prijateljem izjavil, da bo sedaj v Sloveniji obšel nekaj važnih volilnih mest, v petek pa pride v Beograd na sejo opozicijonalnega bloka. Korošec je v pogovoru Izjavil, da je SLS sklenila, da ne bo priredila v Sloveniji nobenega zborovanja več radi velikega terorja m pa radi tega, ker bi moglo priti na zborovanjih do prelivanja krvi. SLS bo čakala na prvo odločbo opozicijonalnega bloka v Beogradu in razvoj situacije na Bledu, da potem usmeri svoje nadaljne zadržanje.
Proglas nezavisnih radikalov.
Beograd, 1. julija. (B) Nezavisni radikali, pristaši pokojnega Stojana Protiča, so izdali svoj proglas, ki je zelo obširen in v katerem opozarjajo na sedanji politični položaj in na potrebo sporazuma. Na nekaterih mestih proglas ostro napada današnjo vlado, na koncu pa poziva vse radikale, ki delijo njihovo mišljenje in vse druge državljane, ki uvidevajo današnje zlo, da se udeleže 13. julija njihove konference v Beogradu.
JANKOVIČEV POVRATEK V BEOGRAD. ,
Beograd, 1. julija. (B) Danes je prispel semkaj ii Zagreba Velizar Jankovič, ki je takoj odšel na kratko kon-ierenco v predsedništvo vlade in refe-riral o svojem bivanju v Zagrebu, ki .ie tudi v zvezi z obtožbo Radičevcev in HUSS-a.
Sestanek Hale antante v Praši*
Beograd, 1. julija. (B) Vladno poročilo objavlja, da bo seja Male antante v Pragi 11. julija. S strani naše države se udeležita te konference zunanji minister dr. NinčiČ in pomočnik v zunanjem ministrstvu Pamta Gavri-lovič. Ker je ministrski predsednik Pašič oviran radi notranjepolitičnih poslov, ne bo zapustil države in se konference ne udeleži. Od strani Romu-
nije pride na konferenco Duca, verjet* no pa tudi Bratianu. Konferenca bo razpravljala poleg ostalih važnih stvari tudi vprašanje obnovitve cdnošajev z Rusijo. Rumunija se bo pritožila Mali antanti radi incidenta v Dobruclži kjer so bolgarski vojaki ubili nekaj rumun-skih, ne da bi dala bolgarska vlada za to nnmmski zadoščenje.
Nova italijanska vlada.
Rim, 1. julija. (T) Včeraj je imel kralj o priliki izročitve odgovorov obeh zbornic na kronski govor na zastopnike zbornic kratek nagovor, o katerem so v političnih krogih napovedovali, da bo važen političen govor. Kralj je predvsem pozival italijanski narod k slogi. Izrazil je prepričanje, da bosta zbornici da3i italijanskemu narodu dober vzgled solidarnosti in sprave.
Popoldne so podali ostavko minister državnega gospodarstva, prosvet-
ni minister in minister javnih del. Mus solini je takoj predložil kralju naslednjo listo novih ministrov: kolonije Nassa di Scala* poslanec; prosveta Casatf. Alessandiro, senator; javna dela Saroc-chi Dino, poslanec; državno gospodarstvo Nava Cesare, senator. Kralj je predloženo listo podpisal.
Rim, 1. julija. (T) Danes zjutraj so prisegli novi ministri. Prihodnji teden se sestane ministrski ‘'.vet. ki bc sestavil listo državnih podtajnikov.
Ital. tisk o govoru ital. kralja.
Rim, 1. julija. (T) Listi dodajajo kraljevemu govoru najrazličnejše komentarje. Najznačilnejše so pripombe opozicijonalnega tiska. Popolarski »Po-polo« pravi, da je pri sedanjih razmerah, ki se še vedno slabšajo materijal-no in moralno izključeno, da bi se povrnila sloga v deželo. Sedanji položaj, ki ga je ustvarila vladajoča stranka, je neznosen. »Mondo« piše, da postaja skoraj smešen kraljev poziv k slogi v času. ko so nekateri državljani oboroženi od pete do glave v boju proti drugim. Skrajni čas je že. da razoroži vlada brez vsakih zavijanj državljane in da vzpostavi ustavno življenje. Kakor je razvidno iz teh komentarjev, vztraja opozicija odločno na svojem stališču m zdi se. da se ji tudi obnašanje kralja ne dopade. Tako se niso včeraj udeležili ceremonije na Kvirinalu. ko so zastopniki obeh zbornic izročili odgovora na prestolni govor demokrat socijalec Va-rino Amella, popolar Rodino in maksi-malist Galeno. Omenjeni so bili izbrani v komisijo, ki je imela predložiti odgovora kralju. Rodino je raje podal ostavko kot podpredsednik zbornice, kakor
da bi šel na Kvirinal. Fašistovsko in fi« lofašistovsko časopisje ne šteje socijS: listom in maksimalistom toliko v zle ® njihovega obnašanja; s toliko večjo silo pa se zaganja v popolare in ustavne opozicijonalce, češ da so ti odgovorni za posledice, ki bi znale nastati, če bo opozicija še nadalje tako intransigen-'tna. Mussolini se je uklonil opoziciji ter izpolnil eno izmed njenih zahtev: rekonstruiral je vlado. Sodnijska oblastv zasledujejo krivce Matteottijevega unv ra. V državo se vrača zakonitost kaj še hoče opozicija, se vprašuje <. našnja »Tribuna«. Glede rekonstrukcije vlade pravi »Tribuna«, da je minister Carnazza, ki je postal šele v zadnjem času fašist, odstavljen, ker je bil baje v zvezi s financiranjem fašistovskega lista »Corriere Italiano« in z Naldijem, ki je obtožen, da je sodeloval pri umoru Matteottija. Gentile je morad Iti radi svoje radikalne šolske reforme, za njim pojde tudi reforma. Corbino ni bil sposoben za vodstvo tako važnega ministrstva, kakor je ministrstvo državnega gospodarstva.
Londonska konferenca in naša država.
Beograd, 1. julija. (B) V Beogradu je izzvala zelo neugoden vtis vest, da naša država, Poljska, Češkoslovaška, Romunija in Portugalska ne bodo direktno udeležene na londonski konferenci, temveč da se bodo njihovi delegati pozivali na konferenco samo pri vprašanjih, ki te države zadevajo.
POSET ANGLEŠKEGA VOJ. BRO-DOVJA V NAŠEM MORJU.
Beograd, L julija (B) Danes je dobila naša vlada iz Londona poročilo, da dopotuje dne 31. julija v Dubrovnik angleška vojna eskadra, ki jo sestavlja
6	velikih dreadnoughtov in 16 manjših edinic. Na teh ladjah je preko 7000 mornarjev in nekaj 100 oficirjev. Na admiralskem brodu bo potoval princ Nikola romunski, brat naše kraljice. V Dubrovniku bo pozdravil eskadro admiral Priča, za našega kralja pa maršal Damjanovič. Eskadra ostane v Dubrovniku nekaj dni, potem pa obišče Split, Šibenik in Kotor. To je prvi uradni poset angleške vojne mornarice našim vodam.
ROMUNIJA IN RUSIJA.
Beograd, 1. julija. (B) Iz Bukarešte poročajo, da so opazili na vzhodu reke Dnjestra koncentriranje močnih sovjetskih čet. Romunska vlada se pritožuje, da so sovjeti ponovno ih to tudi sedaj nadaljevali svojo propagando in to ne samo v Besarabiji, temveč celo v sami Romuniji. Sovjetska vlada je tudi nadaljevala pogajanja v Londonu za nabavo velike množine topov in munl-cije za svojo vojsko, ki tih ie naročila za srako miliion funtov.
Albanska vlada pred detnisijo.
Beograd, 1. julija. (B) Po vesteh iz Tirane se nahaja vlada Pan Nolija pred ostavko. Povsod so nastali spopadi med kristjani in muslimani. Poleg tega je zapustil komandant južnih čet Šefket-Korza Tirano in odšel v Valono. Njegove namere še niso znane. Kot naslednika Fan Nolija omenjajo Redžeb-Saja. Njegova vlada bi bila popolnoma vojaška.
PONOVEN SPOR V ALBANIJI.
Beograd, 1. julija. (B) Iz Tirane poročajo, da je došlo do ponovnih nesoglasij med Redeb-Sajcm in Fan No-lijem. Pričakujejo, da bo imel ta spor večje posledice.
ZBOROVANJE SAMOST. DEMOKRA-TOV V NIŠU.
Beograd, 1. julija. (B) Samostu.i-ni demokrati so imeli veliko zborovanje v Nišu. Zborovanja sta se udeležila ministra Lukinič in Grizogono. Zboro. vanje je zelo dobro uspelo in poročajo, da se ga je udeležilo več tisoč oseb. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki odobrava politiko nacijonailnega bloka.
Borzna poročila.
New York, 30. jun:ja. Devize: Beograd 114^, Dunaj 14.125. ItalHa 43125, London 4323/u. Praga 294. Curlb 1776.
T r s t. 1. julija. (Današnja predboraa.) Dunaj 325. Boosrad 27, London 100.40, Nev,-York 23.17. Pariz 122.75, Praga 68.50, Curih 411.50.
Curih, 1. julija. Beograd 045.50, Du naj 7950, Italija 2430, London 2435, N«w York 563, Pariz 2970, Praga 1667.
Beograd, 1. julija. Dunal 1208, Italija 367—369, London 370—370.5, Nev York 85.50—65,65, Pariz 455-456. Praga 253.25
3SSJS. Curih 1K5—1530.
'Anton Lajovic:
Internaciionalni glasbeni festival v Pragi 1924.
m.
(Prva dva oiicUelna orkestralna koncerta.)
Jedro festivala so tvorili trije orke-fstraJni koncerti, ki so tuli grupirani na soboto, nedelio in pondeljek v dnevih 31. maja do 2. junija. Prinesli so kar petnajst novih del. Med njimi štiri simfonije, dva vijolinska koncerta, ostalo pa večje ali manjše orkestralne stvari. Za naštudiranje vseh teh Velikih in deloma izredno težavnih skladb je imela češka Filharmonija!, ki jih je vse izvajala, na razpolago samo šest dni. Izmed izvajanih del je bilo orkestru znano samo Sukovo »Dozorevanje«. Da je orkester navzlic tako kratkemu času svojo nalogo mojstrsko rešil, je kazalo neomejeno občudovanje in splošno priznanje zlasti tujerodne publike, ki je razprodanim koncertom prisostvovala v izredno velikem številu.
S	prva so nameravali, da bi se ti trije oficijelni koncerti začeli s češkimi deli in ravno tako tudi končali. Kasneje se je program nekoliko izpremenil, tako da je Sukovo delo »Dozorevanje«, mesto da bi bilo imelo zadnje mesto tretjega koncerta, prišlo na prvo mesto istega. koncerta in tako dolilo mnogo ugodnejšo pozicijo.
Začel pa se je prvi koncert z dvemi feškimi deli. V počeščenje Smetane se je izvajal »Praški karneval« eno izmed zadnjih mojstrovih del, glede katerega so nekateri trdili, da ima take drznosti, da bi ga po njih bilo treba smatrati za direktnega predhodnika modemih glasbenih prizadevanj. Zdi se, da se je to mnenje kasneje izpremenilo. Pri motrenju celotne mojstrove umetniške tvorbe sicer tudi »Praški karneval« pomen j a zanimivo sklepno stopnjo, toda vzet iz takega razmerja sam na sebi človeka ne navduši in se mi zdi, da ga bo šteti med slabotnejša mojstrova dela.
Brez globljegai utiša je prošte tudi druga češka stvar »simfonijeta« Otokarja Ostrčila. Ostrčtl nudi v svojem precej razsežnera delu v katerem so le njegovi srednji stavki nekoliko krajši, i« bolj intelektualistično, bolj mrzlo glasbo. Močnejši je le tam, kjer se more udejstvovati s svojo duhovitostjo, tako n. pr. v »scherzandu«. Navzlic temu ima poslušalec utis, da se delo vleče fako, da se mu končno zdi označba dela kot simfonijeta skoro pretenzijozna in da s strahom pomisli, kakšna bi bila šele Ostrčilova simfonija.
Sledili sta. dve stvari 2idov Karla Honvitza in Ernesta Blocha. Slednjega psalm za bariton z orkestrom je prav simpatična stvar, v kateri se Bloch s svojim bogom pogovarja v melodiki, spominjajoči na židovsko sinagogalno petje in v kateri najde mnogo samobitnega in gorkega izraza svojemu čustvovanju. Temu nasproti pa dela puščoben utis Honvitzev cUdus pesmi za bariton in orkester »0 smrti«, ciklus, katerega je skladatelj posvetil spominu Gustava
•	Mahlerja. Pri njem sem imel dojem one mnogoobraane in zato pravzaprav brez-pbrazne intemacijonalne glasbe, kakor jo je Rihard Wagner v svojem članku O »Zidovstvu v muziki« popteoval kot specijelno židovsko. Trdil je, dai židov-■, iki komponisti, ker nimajo rodnih tal in so kot posamezniki razsuti in raztreseni med drugimi narodi, posricavajo razne zunanje in površne znake druzih narodov in tako ustvarjajo intemacijena Ino glasbe* ki nima nikajkšne lastne fiziognomije.
Sledil je mlad laški skladatelj Vitto-rio Rleti, čegar koncert za pihalni kvintet, godalni orkester, trompete in pavke je sveža, brezskrbna stvar s prav porednimi domislek^ ki je napravila čisto ugoden utis.
Sledeči dve deli sta bili francoskega izvora. Oboje je dirigiral G. M. Vitkov-ski (menda pofrancozen Rus). 1 r:ii obeh je zlasti »Bacchanale« Flon .td Schmitta laboriral na nedostatnostj di-rigentaJn dasiravno se zdi, da je stvar temperamentna in učinkovita, vendar
spričo dolgočasnosti dirigentove ni mogla doseči uspeha.
Interesanten pojav je Arthur Ho-negger, še mlad francoski skladatelj. Njega so smatrali za glavo francoske skladateljske skupine (ki se je pa medtem že razšla), takozvane »Šestorice« (Les six), kateri so poleg njega pripadali Dairius Milhaud, Poulenc, Ger-maine Taillefere, Auric in Durey. Svoje delo »Pacific (231)« označuje skladatelj sam kot »mouvement symphonique« in pravi, da je to delo zloženo v proslavo najpopolnejšega in najgrandijoznejšega modernega Iokomotivnega tipa. Pravi, da so zanj lokomotive kot živa bitja in da jih ljubi tako, kot ljubijo drugi ljudje ženske ali pa lepe konje. Ni imel namena posnemati trušč, ki ga dela lokomotiva, temveč le izraziti optični dojem in fizično radost. Izhajal je iz objektivnega prosmatranja: mirno sopenje stroja, ko še stoji, njegov napor, ko potegne in potem naraščanje hitrosti, dokler ne doseže iiričnega viška, patetičnosti vlaka s tristo tonami, ki vihra skozi temno noč s 120 km na uro. Kot predmet si je vzel lokomotivo tipa »Pacific« marka 231 za tovorne brzovlake.
Ta stvar začne v orkestru s tern. da ves godalni orkester ob kobilicah proizvaja nek šum, ki se prav bliža onemu ostremu žviždenju, ki ga stroj napravi, če podrči po tračnicah. Nato se oglasijo v fortisimu sordinirane trobente z nekim čudnim brenčanjem (narejenim s prhutajočim jezikom) in vlak se začne pomikati počasi, počasi in vedno hitreje, pri čemer kontrabasovi udarci imitirajo vedno hitrejše se ponavljajoče udarce koles ob konce tračnic. Do sem se zdi, da je početje Honeggerja nekako zunanje slikanje (čemur se pa on sam protivi). V resnici njegovo delo, ko pride mimo bolj zunanjega začetka, postane tudi muzikalično zanimivejše in se zlasti v ritmičnem pogledu prav temperamentno razživi. Ne smatram sicer tega dela za toliko pomembnega, kot kolikor prostora sem zanj porabil v tem poročilu, vendar se mi je zdel Honegger po svoji drznosti prav simpatičen, po svojem mišljenju pa prav značilen za glasbeno in umetniško nazira-nje nekaterih struj v ravno preteklem časa tako da zasluži pozornost vsaj kroničarja.
V	drugem orkestralnem koncertu se mi zdi, da je ob izborni reprodukciji vzbudil največjo pozornost violinski koncert Sergjeja Prokofjeva, delo, ki je navzlic modernim tehničnim pridobitvam v svojem značaju izrazito rusko. Nič manj ni ruski »Chant du Rossignol« Igora Stravinskega. V to simfonično pesnitev je Stravinski predelal drugi in četrti akt svoje bajne opere »Slavček«. Stravinski govori prav poseben svoj orkestralni dialekt, katerega takoj ločiš od vsakogar drugega. Da pa Stravinskega siavčje petje ni preveč ugajalo, se ima zahvaliti nesrečni usodi, ki ga. je dala v roke istemu Vitkovskemu.
Druga simfonija estonskega Nemca Eduarda Erdmanm mi je zapustila utis, da je njen tvorec resen simpatičen mož, globljega utišaj pa mi ni pustila.
Zaključila je drugi koncert simfonija v es duru Angleža Arnolda Baxa, katero, moram reči, sem ves čas poslušal z nekim relativnim čustvom, relativnim tako-le: Mislil sem, kako dolgo že Angleška ni producirala iz sebe močnejšega glasbenega tvorca in kako malo jih je producirala že mnogo lustrov nazaj. Mislil sem si, da je potem naravno, da novo uveljavljajoča se generacija nikakor ne bo mogla stati na absolutnem umetniškem stališču onih tujerodnih kultur, pri katerih drži veriga močnih glasbenih tvorcev nepretrgana iz stoletja v stoletje. Iz tega vidika se mi je zdelal Baxova simfonija prav prijazna, zdrava in mestoma celo krepka. Drugi so pa Mii tudi, ki so nanjo gledali z jako nemilostnim očesom.
Triaiko pismo.
Vest, da bo »Narodni Dnevnik« zopet izhajat, je sprejela tukajšnja javnost z vo-Hkkn veseljem. To je najboljši dokaz, kako priljubljen je bil ta list med našim tukajšnjim narodom. Nepristransko in objektivno poročanje toliko o dogodkih v Jugoslaviji Jsoltor tudi o razvoju tukajšnjega političnega življenja, je vrlina. ’.i Je dlčtla malokateri slovenski list 'razen »Narodnega Dnevnika«. To vrlino pa cenijo mddarnl Citate® v mnogo večji meri, nego M se rofslflo ne prvi pogled, posebno pa velja to dejstvo glede tukajšnje naše narodne javnosti, ki tvori zdravo jedro naše narodne manjšine v ItadiH in ki odklanja vsako strankarsko rovarjenje. Zato ste lahko prepričani, g. urednik, da bo užival na Primorskem novi »Narodni Dnevnik« iste simpatije In teto zaupanje, katerih je bil v ved-jHD) večji meri deležen tudi poprej. Naj Vam
V Trstu, 27. junija 1924.
bo to veselo dejstvo v spodbudo in bodrilo
na Vaši strmi in težki, toda častni poti, ki pelje k vzvišenim narodnim idealom! — Odkar sem Vam poslal zadnje pismo
—	v začetku tega meseca — so se godile
v Italiji velike stvari. Politični položaj stoji še vedno v znamenju umora poslanca Matteottija, ki je vzbudil toliko ogorčenja tudi v inozemstvu. Zmešnjava, ki Jo je povzročil ta grozni zločin v Italiji sami, pa se je začela v toliko čistiti, da se nam razodevajo v daljavi gotove možnosti izhoda iz sedanje .krize. Mussolinijeva govora v senata in na sestanku parlamentarne večine sta bila še mnogo bolj pomirljiva nego njegov govor, ki ga je imel v zbornici 7. t. m. to o katerem sem poročal že v zadnjem pismu. Diktator Italije je popolnoma spremenil svoj običajni ton, kar dokazuje, da za te rimski škandal precej
streznil. Fašizem so zadnji dogodki moralno degradirali, medtem ko se je istočasno visoko povzdignil ugled opozicije. S tem, da je ta poslednja demonstrativno zapustila zbornico, je postavila ves režim na nekak sramotni kamen ne samo pred italijansko, temveč tudi pred vso svetovno javnostjo.
Kar je sedanjemu režimu najbolj potrebno, je torej nekaka moralna rehabilitacija. Kako jo bo dosegel, s kakšno vodo bi se mogel vsaj za silo oprati? Mussolini je povedal to v svojih govorih, ki sem jih zgoraj omenil: parlamentu bo povrnil so njegovo oblast, vzpostavil bo absolutno spoštovanje zakonov, v fašizmu bo izvedel temeljito čiščenje, narodna milica se spravi v sklad z ustavo ter se preuredi tako da postane prava dTŽavna oborožena sila, ki bo prisegla zvestobo kralju in bo podrejena generalnemu štabu italijanske armade. Nasproti temu programu pa stojijo zahteve opozicije, ki so v glavnem sledeče: demi-sija vlade, razpust narodne milice, razpust zbornice, nove volitve.
Že na prvi pogled je jasno, da sta ti dve stališči nezdružljivi, in to tem bolj, ker j Mussolini v svojih zadnjih govorih tudi odločno Izjavil, da vlada ostane, da se na nove volitve ne more niti misliti, da ne bo narodna milica v nobenem slučaju razpuščena. Težišče- sedanjega položaja je v vprašanju, kakšno bo stališče, ki ga zavzame opozicija napram Mussolinijevim »koncesijam«. O tem velevažnem vprašanju pade odločitev že danes. Za danes ob štirih popoldne je namreč sklican sestanek opo-zicijonalnih strank. Sestanek je določen v prvi vrsti za počastitev spomina pokojnega Matteottija, toda javnost zanima sedaj v prvi vrsti, kakšno bo nadaljnje zadržanje opozicije, ali se bo odločila, da sprejme »spravo«, ki ji jo ponuja Mussolini, ali pa bo vztrajala na nepopustljivem stališču, da se sploh ne bo več udeleževala parlamentarnih sej, dokler se ne izpolnijo njene zahteve.
Glede teh vprašanj po zadnjih vesteh v opoziciji ni pravega soglasja in zato se lahko zgodi, da se opozicijonalni blok razbije. Na vsak način pa je gotovo, da je od postopanja opozicije v prvi vrsti odvisen nadaljnf
razvoj političnih dogodkov. To je Mussolini jasno priznal obenem pa tudi zagrozil, da ima že pripravljene težke odločitve, ako bi hotela opozicija izvajati trajen bojkot parlamenta. Kaj naj se razume pod to njegovo grožnjo, ni natančneje označil, vendar pa se da to lahko ugeniti, ako pomislimo, da se njegova sedanja diktatura naslanja ne samo na fašistovsko večino v parlamentu, temveč tudi na narodno milico, ki je izven parlamenta in ki mu je prisegla zvestobo.
Naj pa se opozicija odloči kakorkoli, ugled sedanjega režima je zadobl z umorom posl. Matteottija nepopravljiv udarec. Lahko se svobodno trdi, da ima fašizem svoj vrhunec že za seboj in da je že krenil po poti, ki pelje nizdol. Mogoče je, da bo ta pot dolga, toda veTa v edinozveličavnost fašizma je 2 a vedno omajana. V umor so zapletene najvišje osebe, najožji Mussolinijevi 90trudniki so popolnoma kompromitirani. Tudi je nedvomno dokazano, da je obstojala v fašistovski stranki zločinska teroristična organizacija, katere so se posluževale osebe na najvišjih mestih fašistovske-ga vodstva. Med temi poslednjimi se je nahajal tudi požigalec Narodnega doma v Trstu poslanec Giunta, prejšnji glavni tajnik fašistovske stranke. Fašistovski disident Cesare Forni ga je javno obtožil, da je on ukazal teroristični bandi ali »Ceki«, da naj ga (Forni-ja) spravi na oni svet. Načrt Pa se, kakor znano, ni posrečil. Pred nekoliko dnevi so poročali listi, da je odrejena sodna preiskava tudi radi tega zločina, a so potem ti glasovi zopet utihnili. Značilno pa je, da ni o Giunti od umora posl. Matteottija nikakega sledu. Znani razgrajač, ki je bil navadno tako glasen in kričav, se je skril v ozadje, tako da ga ni mogoče nikjer iztaknita
Razume se, da se v tukajšnji slovanski javnosti tajinstvenošt, v katero se je zgubil ta gospod takoj po rimskem umoru, vsestransko komentira. Razumljiva je tudi velika radovednost, kdaj kje in v kakšnih okoliščinah se bo ta mili znanec in prijatelj našega naroda v Primorju zopet oglasil.
A. Z.
Orgije terorizma v sovjetski Rusiji.
Pod tem naslovom priobčuje dunajska »Arbeiter-Zeitung« sledeče poročilo petro-grajske socialnodemokratične organizacije. Naj si to poročilo pazno prebere tudi gosp. Lemež in drugi komunistični glavarji, da bodo potem lažje govorili o nasilju v Jugoslaviji. Poročilo petrograjskih sodrugov, ne buržujev, se glasi:
Dvoje socialnih plasti so si v zadnjem času izbrali boljševiki kot glavni objekt svojega terorja: dijake n socialncdemokra-tične delavce.
Tako imenovano čiščenje visokih šol je končalo z odstranitvijo tisočih dijakov, od katerih pripada 90 odstotkov najrevnejšim slojem in ki stoje sedaj obupani pred vse-učiliškimi vratami. To »čiščenje« se je izvršilo z neverjetno brezsrčnostjo. »Akade-mični napredki« niso drugega ko prazen izgovor. Glavni vzrok je politika. Na celi vrsti zavodov so bili odpuščeni priznano najboljši dijaki samo zato, ker so bili politično neljubi. Nad vse značilno je, da so bili dobesedno odpuščeni vsi tisti, ki so kdajkoli obiskali kakega iz političnih vzrokov aretiranega ali ki so stanovali z njim skupaj. Pipetilo se je, da so bile popolnoma nestrankarske študentke odpuščene samo zato, keT jim je nekoč dvoril kdo od aretiranih dijakov. Komunistične organizacije so pač informirane o največjih intimnostih posameznikov. (Za špfjone je sovjetska Rusija paradiž. Op. ur.)
Kakor ni bilo drugače pričakovati, se je pripetilo vsled tega »čiščenja« vse polno samomorov. Nn slučaj je bil posebno tragičen. Ko je izvršil nek dijak samomor, so takoj sledili njegovemu primeru njegovi staršši. Sploh se dogaja vse polno tragedij.
Razumljivo je, da je vsled teh razmer nastopanje dijaštva zelo razdraženo. Iz prvotno čisto dijaškega gibanja se azvija politično gibanje. Kakor v starih časih se dogajajo vsako noč hišne preiskave in njim slede številne aretacije. Aretiranci se nato izženejo v najoddaljenejše gubernije.
Kot posledica dijaškega gibanja se je polotila razdraženost tudi drugih slojev. Tako se je pripetil dne 30. aprila sledeč značilen dogodek. Skupino izgnanih dijakov in delavcev — 17 moških in 2 ženski — vozijo v tovornem avtomobilu iz ječe na kolodvor. Slučajno pa se polomi avtomobil in to ravno na vogalu Nevskega prospekta. Nabere se takoj polno ljudi in to priliko uporabijo »zločinci« in prično govoriti in peti revolucionarne pesmi. Občinstvo je na njihovi strani in posluša s simpatijami njihove govore. Navzoč! miliclonarji skušajo množico razgnati, pa so brez moči, ker se je polastila množice silna razburjenost. Tudi najostrejša povelja milicionarjev so bila zaman.
Konec obupnega boja se odigra v Je-čaih. Dol za pravico, za osnovne človeške pravice za zidovi ječe zadene na brutal-
nost,, ki je nepopisna. Koncem aprila je prišlo tako daleč, da so aretirani dijaki po brezuspešnem zahtevanju pravice pričeli z gladno stavko. Šele po sedemdnevnem stradanju je bilo njhovim zahtevam ugodeno.
Dne 7. maja pa so dobili socijalni demokrati Malevski, Savackij in Habinzon povelje, da se pripravijo za odhod v Moskvo. Ogorčeni, ker se jih hoče proti izrecno dani obljubi, brez predhodnega obvestila in še vse izmučene od gladne stavke odposlati, se niso hoteli odpeljati. Nato so jih s silo prisilili in Malevskemu je pri tem te-kia kri iz vratu v potoku. To je izzvalo ogorčenje vsega političnega hodnika, novo obstrukcijo in enodnevno protestno gladno stavko, katere se je udeležilo 200 aretirancev. Vsi ti so bili nato kaznovani z odtegnitvijo »sprehoda« in pravico prejemanja stvari od prijateljev. Zadnjo kazen so jim kasneje odpustili. Za »uničenje državnega imetja« pa je bila zahtevana horendna vsota.
Značilno za sovjetske razmere je, kako je nato vodil preiskavo iz Moskve do-šli preiskovalni sodnik Koževnikov. Popolnoma izmišljene obdolžitve so bile dvignjene. Tako se je očitalo nekaterim, da so pripadali organizacijam, ki so bile sploh nepoznane. Zaslišavanje je bila sama formalnost. Preiskovalni sodnik se je obnašal pri zaslišanju na neverjeten način. Kričal je, vse je tikal, klel in psoval obdolžence s »sodrgo«, »šufti«, »pobi« in rabil najpodlej-še izraze. Posebno sramotno je bilo njegovo ponašanje proti ženskam. Grozil je s solovjeskimi otoki, ki jih je označil kot kraj, kjer se kontrarevolucijonarjem izganja kri in kjer je bilo še pred kratkim ustreljenih šest socljalistov. Mnogim je predlagal, da naj postanejo ovaduhi za Ceko in jim grozil, da jim bo, če tega ne store, vzel vsako možnost, da bi študije nadaljevali. Tekom »preiskave« so bile izrečene neverjetno krute sodbe. Dosedaj je bilo obsojenih: 41	mož in	15	žen na	3 leta
koncentracijskega	tabora,	21	mož in	7 žen
pa na dve leti koncentracijskega tabora. Na triletno izgnanstvo je bilo obsojenih 6 mož in 1 žena, na dveletno pa dva moža in 6 žen. Pri tem pa	je večina	obsojencev nestrankarska in del	od njih	se	sploh iti	brigal
za politiko. Vzrok krute kazni je zelo enostaven. Koževnikov se je zagovoril in prl-fHal, da se je operacija ponesrečila in da je bilo neobhodno potrebno kaznovati ob-dolžence_ tako kruto, da se s tem preplašijo pravi krivci, katerih nj bilo mogoče prijeti.«
Kaj pravite k temu poročilu petrograjskih sodrugov, g. Lemež. Ali Vas nič ne miče sovjetski raj? In kaj bi rekli, če bi naša »nasilna« sodišča samo primeroma tako postopala z zaprtimi komunisti, kakor delajo komunistični sodniki s svojimi žrtvami?
AmeriSke zanimanje za ivropo.
Odkar je zapustil pokojni ameriški predsednik Wilson evropska tla, je bilo opažati, da se Amerikanci čezdalje manj brigajo za usodo evropskega kontinenta, ki se jim je dozdeval kup razvalin, nezmožen vsakega prerojenja. Monroeva doktrina se je uveljavila bolj kot kdaj prej. V zunanjepolitičnem pogledu je značllo že velik plus, ako se je udeležil kake konference tud; ameriški »opazovalec«.
Amerika je bogata, obnova Evrope brez njenega sodelovanja je Uuzorlčna, tako Je že nekoč izjavil bivši angleški ministrski predsednik Lloyd George. Ta Amerika pa se ni mogla vživeti v evropsko politično ozračje. V reparadtekem problemu je videla samo »trgovski posel« in ni mogla zapo-pastl francoske politike ln francoskih teženj ter bojazni pred nemškim maščevanjem. Ponovno je očitala Franciji njena posojila novim manjšim evropskim državam, češ, da bi morala v prvi VTStl misliti na izpolnitev svojih lastnih obveznosti napram Ameriki. Sete * Izidom decembrskih volitev
na Angleškem in s prihodom angleške delavske stranke na vlado se je njeno zadržanje nekoliko spremenilo. Sodelovala je po svojih zastopnikih v obeh odborih strokovnjakov, ki so izdelali izvedeniško poročilo za končnoveljavno rešitev reparacijskega problema. Jasno je, da sedaj budno zasleduje vse dogodke, ki so v zvezi z uresničenjem tega poročila. V tem ozfru pa prihaja v prvi vrsti v poštev vprašanje medzavez-niških dolgov. Kakor znano stojijo vse zavezniške države razen Anglije, ki je deloma sama upnica, na stališču, da tvori vprašanje medzavezniških dolgov integralen del celotnega odškodninskega problema. Dosedanje ameriško mnenje v tem pogledu ni še povsem jasno. Nasplošno pa je verjetno, da preteče še precej časa. predno bodo mogle evropske dTžave prepričati Ameriko o nujnosti in potrebi črtanja medzavezniških dolgov.
Povračilo dolgov je v velikanskem interesu ameriške Industrije, a tudi v interesu ameriških veleposestnikov, id morajo da*
nes plačevati velikanske davke. Toda 1J njihovem interesu je tudi, da sl evropsnr kontinent opomore, kajti brez tega mora nastopiti tudi v Ameriki občutna 20sP°®f' ska kriza. Doslej je Amerika preplavia evropski trg s svojimi proizvodi. Izpraznile so se zaloge, nakopičene tekom svetovne vojne. Toda Amerikanci niso tedaj pomislili, da se dviga tudi produkcija v evr0£" skih državah, da naleti ameriško blago na konkurenco evropskega trga.
Polagoma pa se je tudi to spremenilo in Amerikanci prihajajo vedno bolj do prepričanja, da je vprašanje obnove Evrope obenem vprašanje ameriškega napredka, i o uverjenje so v zadnjem času javno maniie-stiralj kot prvi ameriški demokrati na svojem narodnem konventu. Kot prvi se tor« zopet oglašajo tisti, ki so zadnji sodelovali z evropskimi državami. In morda se jim sedaj posreči prepričati ljudske množice o potrebi sodelovanja z Evropo, ki je za* lostno prenehalo z nezaupnico senata predsedniku Wilsonu.	.
Demokrati so izrekli na svojem zoo-rovanju zaupnico Zvezi narodov In mednarodnemu razsodišču. Obe ti dve evropski ustanovi nista uživali doslej v Ameriki ve* likega ugleda. V Zvezi narodov so viden Amerikanci ustanovo zmagovalcev, da oo* drže v šahu premagance. Vzvišene Ideje, ki jih zasleduje Zveza narodov, so Jim P°sta' jale jasne šele s prihodom pacifista Mac Donalda na državno krmilo. Naravno Je seveda, da so demokrati obsodili izolacijsko politiko predsednika Coolidgea in značilno je. da zahtevajo sodelovanje z Evropo v interesu ameriškega izvoza. Demokratska stranka je nadalje zahtevala zmanjšanje ameriške armade in ukrepe proti splošnemu oboroževanju. Glede ameriško-japonskeg* spora je zavzela stališče, da Je treba !** kl.iučiti iz Amerike vse Japonce in sP‘°a vse Azijce. Končno je razjjravljala to".® lozanski pogodbi in prišla do zaključka, d* niso zadostno zaščiteni ameriški interes^ Kot najvažnejše pri tem prihaja v po*™’ mozulsko vprašanje, ki je v tako tesna gve-zi z ameriško petrolejsko politiko.
Upati je, da se streznijo tudi repunii' kanci in izrečejo za vstop v Zvezo narodov, ki bi s tem znatno pridobila na svojem ugledu, ki bi ga predvsem potrebovala se* daj, ko gre zato, da se ji odkaže v odškodninskem vprašanju vodilna vloga s tem, d* bo pazila nad točno izvršitvijo izvedeniškega poročila.
PošgfS&t© vesti.
= Tožbe narodnostnih manjšin je t*®*
ba zaslišati. Osmo plenarno zasedanje Um* je narodnih zvez je bilo 28. junija otvorje* no v Lyonu. Zasedanja so se skoraj polno* številno udeležili vsi delegati. Komisija z* narodnostne manjšine je najprej vala vprašanje galiških Ukrajincev. Sklenjeno je bilo, da je treba vse tožbe manjši" upoštevati, pa čeprav so dostikrat pretira* ne. Razorožitvena komisija je razpravljaj*
o	izjemni defenzivni zvezi, h kateri naj m pristopili vsi narodi, ki so dobre volje.
= Cehoslovaški legijonarjl za demo* kracijo. Na velikem zborovanju čehoslova* ških legijonarjev v Pragi so bile sprejete resolucije za washingtonske deklaracije, ** socialne zahteve in za resnično demokr*' tično državo.
= Ghandi ali Das. V petek se je pd* če! v Ahme Dabad kongres indijskih n*' cionalistov. Kongres je imel odločiti o tem, ali naj zmaga, obvelja Ghandijeva zmerna politika ali pa teroristična politika orgam* zacije Das. Tako Ghandi ko Das sta Prte®* ljala na kongres pristaše iz vse Indije. P® dosedanjih informacijah bo imel Ghandi naj* brže majhno večino.
= Protifašistovske demonstracije v Londonu ln Njujorku. V soboto se je vršil® na Trafalgar Squaru v Londonu veliko socialistično zborovanje kot protest pro° usmrtitvi Matteottija. Soglasno Je bila sprejeta resolucija proti fašizmu. — Iz Njojork* pa se poroča, da je moralo redarstvo intervenirati na shodu Italijanov, kjer so nekateri govorniki silovito napadali Mussolinli* in fašizem.	,
= Italijani so izgnali našega železniškega delegata v PostojnL Na VidoV dto* sta vdrla v Postojni dva oficirja fašistovske milice v naš železniški urad ter napa* dla tam našega železniškega uradnika ter mu grozila z najhujšim, če takoj ne zapusti Postojne in odide v Jugoslavijo. Uradnik s* je sili umaknil. Radovedni smo, če dobi na* ša vlada zadoščenje.
= Razpust Orjuue. Iz Beograda poročajo, da ne bo Orjuna razpuščena. v
= Divjanja fašistov še niso nehala, ’ četrtek je ustavilo nekoliko fašistov železniškega delavca Oldanija z vprašanjem, se misli udeležiti žalnih manifestacij P® Matteottiju. Ko je delavec odgovoril, da s® bo udeležil, so ga fašisti pretepli, da je M0' ral biti prepeljan v bolnico.____________ -
Slovanski svet.
RUSIJA.
Značilen govor Trockega. Kot predse^
nik društva za pomnožitev in okrepit® sovjetskega brodovja je imel Trockij n»r vse značilen govor Med drugim je dej* • »Neobhodno potrebno je, da okrepimo varstvo morskih mej in da pomnožimo nasv trgovsko mornarico na dveh oceanih to J*” štirih sovjetskih morjih. Šele tedaj se rw* remo v miru in zaupanju lotiti našega 9?" cijalističnega dela v državi, kadar J00 naše meje popolnoma zavarovane. Toda. ta namen se ne smemo organizirati ***? slučajno, temveč ustvarjati je treba ta*v organizacijo, da bodo blagajne komlteta ** dvig mornarice hipoma polne. — Naš Jovanovič, kot predsednik Jadranske Str že ne bi govoril drugače
Komunističen tisk opravičuje nlla. Komunistična Pravda z dne 21. luii. brani Mussolinija in prav; med drugto1; *. moremo potTditi, da je bil Mussolini o« Matteottijevega umora neprijetno irnen-den. Umazanija, ki se je odkrila v fay®sK;* skl stranki, ga je naravnost osupla. P®* se verjeti, da je bil umazan umor Man" ottija izvršen brez njegove vednosti.
Stanje posevkov v Rusiji. Na Uk™ e izboljšal dež izglede na žetev. Na kazu so izgledi po poročilu kavkaške«* vršilnega komiteta neugodni. Na Ural v Sibiriji je dež znatno popravil žetv Izglede. V Tomski guberniji se priča*« celo dobra letina. V splošnem je upau, bo letina vsaj normalna- ________________ ,
„Steni«ol‘‘
najboljšo sredstvo proti stenicam, ®*v?* j.
Drogerija A. KANC Uubiien«. Židova*«
Dnevne vesti.
Občinske volitve.
, Kljub posebni izdaji »Slovenca« in 'kljub plakatnemu oznanilu o »veličastni SLS pri nedeljskih občinskih volitvah«, se vendar ne da prikriti resni-^ da je SLS pri nedeljskih volitvah Jbo odrezala in da; je v primeru z lan-s^ni volitvami nazadovala.
Je sicer samoposebi umljivo, da si i® ohranila SLS pri voiitvali večino, vsa<3 ji Je opozicionalno stališče dalo vse ugodnosti političnega boja. Enako je fe®; da ni vsak rezultait pri občinskih Volitvah tudi že dokaz napredovanja nazadovanja kake stranke, ker so ®sto lokalni otziri le prepogosto močnejši od vseh drugih.
Ampak celoten pregled volilnih le-t~^tov dokazuje nedvomno, da je nazadovala in to je vidno tudi iz Pisave »Slovenca*. Stranka, ki zmaguje rabi laži, potvarjanj>a resnice se poslužuje samo tisti, kateremu je resnica “prijetna. Neresnične vesti »Slovenca« naboljši doka^ da je SLS z vollt-van,i nezadovoljna.
Kako težke so neresnice »Sloveniš Dar primerov.
V Brusnicah je proglasil »Slovenec« J* odbornike za pristaše SLS. V res-2*» je bilo izvoljenih 9 pristašev in samo 8 pristašev SLS.
^Sililo slepari »Slovenec« tudi s ^PTooijisnimi listami. Po številnih ob-so dejali namreč ljudje:	Kaj	se
Prepirali zaradi volitev, dogovo-
litev 56 1336 *n re^eai 51110 sitnosti vo-J^-Nl skoraj kompromisne liste, kjer n samo pristaši SLS, temveč so j^otno dostikrat naprednjaki v ve-v«n temu pa je proglasil »Slo-Prejšnji teden vse take liste v kot čisto eselesar-hi isto nečednost ie ponovil Pri občinah Črnomeljskega okraja. ^^Cilno za oslaJbljenje pozicij ie tudi ta, da je morala SLS po Sv Jh občinah postaviti celo vrsto j list, da ni imela dovolj avtoritete, r® « preprečila cepljenje svojih vollv-
V	predvojnih časih bi diktatorji skomine po takih ekstraturah temeljito odpravili Napredne stranke so v splošnem ^Oredovale. Zlasti velja to za SKS, ki k Pokazala posebno v novomeškem fcraju naravnost razveseljiv napredek. .^ splošnem se more reči, da so bile iJ^iske volitve ugodne za SLS le v ■Jgem. okraju, dočim so biie v karnijskem in radovljiškem okraju neugod-> v novomegkem pa za SLS narav-^ žalostne.
Pri tej priliki bi samo še omenili, da o,Y korist napredni stvari, če hoče « 7°* zmanjševati uspehe SKS. Tudi j. ^or^ktno, če proglaša zmage SKS j^^oje, kakor se je to zgodilo pri r^Oalu o volitvah v Lescah. »Jutro* ^r^feč poroča, da je dobila JDS 68 in 5 odbornikov, v resnici pa je lista župana Vidica (pristaša J,?' 68 glasov, lista g. Ažmana (pri-st« • ^KS) 31), JDS pa sploh svoje li-»nela ni.
^ naslednjem par rezultatov.
Novomeški okrai.
n^ca|teiih občin v Novomeškem Prečna: SKS 208. SLS 132 gia-Velika Loka: SKS 228. SLS 93 iJr^ov. Brusnice: kompromisna 9 od-SKS, 8 odbornikov SLS, »Slo-Mt ** Pa je proglasil vse za SLS. $4^1 Peč: SKS 89 glasov, obrt. del. ŠIst07" vezaini skupno 13 odbornikov’, i«c- o fflasov 12 odbornikov. Zagra-nu' ^KS lio, SLS 34 glasov. Gore-86 £?lje samo lista SKS. Dvor: SKS 100 glasov. Mirna: SLS ISO, 37j	JDS 68 glasov. Trebnje: SLS
^*Vei-	^ g’asov- Lista SKS je bila
Miljena. 346 volilcev se volitev ni ^tas	“jimi je bila večina
sev SKS.
Litijski okraj.
samo SKS, Muljava samo
tS’ tT Lan^bert kompromisna SKS in g’ Radohova vas SKS 5 odbornikov, ^ iif, ^boniika. Temenca SKS 3 od'
|LS 4 odborniki. Vače SKS 79 Mb* un S 43, Gorenja vas SKS 35 ^^“kov, SLS 13 odbornikov.
.	Radovljica,
h panSKS 97, SLS 58, socijalisti %S Begunje SKS 6 odbornikov, .%* ,-^mlki. Boh. Bistrica SKS in Sred«, opornikov. SLS 8 odbornikov. 13 odil vas SKS 12 odbornikov, SLS °vsiše SKS 7 odbor-6 OdL „ 10 odbornikov. Rateče SKS ^	3	odbornike.	Lan-
7	Zbornikov, SLS 2 odbor-
6	O^j^^^SKS 11 odbornikov, SLS
V«*]*. Kamniški okraj.
4 odbornike, SLS
•	Homec SKS 2 odbornika, odbornikov. Prevoje SKS 4 od-
St c^et*	listat	2	odbor-
L odborniki. Moste SKS 4 4 SLS 3 odborniki. Moravče borniki, SLS 13 odbornikov.
Ljubljana, 1. julija 1924.
RADIČ IN TOVARIŠI OBTOŽENL
Državnemu pravdništvu v Zagrebu je bila izročena obtožnica proti Stepanu Radiču in predsedništvu HRSS. Obtožnica je datirana z dne 6. junija. Od pTedsedništva HRSS 90 poleg Radiča obtoženi še dr. Maček, dr. Krnjevič, Predavec m štirje poslancu Ministrstvo notranjih zadev Je_ predlagalo, da se Radič obtoži med drugim:
1. radi govora z dne 30. oktobra 1921 na sestanku strank Hrvatskega bloka v Zagrebu.
2. Radi govora na sestanku v Sisku z dne 21. marca 1923, kjer se mu očita, da je Radič pozval hrvatsko seljaštvo na vojno za hrvatsko seljačko republiko z namenom, da prevzame seljaštvo vso oblast v svoje roke.
3. radi govora na sestanku v restavraciji »Kolo« dne 21. maja 1923. Tu se Radiču posebno očita njegova Izjava o kraljevski vladi, da ni niti arnavtska, nego da je kot turška pred 500 letL Dalje, da je klical: Dol z »beogradsko smeče«.
4. radi govora na sestanku v selu Njemcima.
Ti inkriminirani govori predstavljajo prestopek § 103. in 104. srb. kaz. zakona, kakor navaja obtožnica.
Nadalje omenja obtožnica članek dr. Karla Hauslerja, ki je izšel meseca decembra 1922 v »Pokretu«. Tu je napisal dr. Hausler, da mu je Radič izjavil; »Ako pride Karel Habsburški na Dunaj, se bomo z njim pogajali.« Po obtožnici predstavja ta izjava krivdo po členu 1. točka 5.
Drugi del materijala proti Radiču je zbral sodirtsski oddelek ministrstva vojne in mornarice. Ta materijal je poslal poveljnik I. in II. aTmijske oblasti. V glavnem se povdarja dejstvo, da je Radič vodil propagando proti služenju v vojski.
Proti ostalim štirim obtoženim poslancem HRSS navaja obtožnica 23 slučajev, v katerih lih dolži da so vodili propagando proti vstopu v vojsko.
Poslednji del materijala je zbralo ministrstvo mranjih zadev po obvestilu našega odpr?vnika poslov v Pragi dne 5. avgusta 1923, da se je Radič sestal na Dunaju z Daskalovom in se izrazil — kot pravi obtožnica — v razgovoru, da je makedonska organizacija močna in da ]i bo uspelo vpri-zoriti Jeseni revolucijo. Obtožnica pTavi, da Je Radič skušal Daskalova pomiriti z novim položajem v Bolgariji in z revolucljo-namJm odborom, ki ima namen, da se Izvede akcija za osvoboditev Makedonije.
Po obvestilu našega odpravnika v Pragi Je izjavil neki član bolgarskega poslaništva v Pragi našemu odpravniku, da ga je nekdo od Radičevih poslancev vprašal, če se bo bolgarska emigracija pomirila s sedanjim položajem v Bolgarski in z makedonskim komitetom. Iz tega, pravi obtožnica, se vidi, da se je Radič razgovarjal z Daskalovom glede pridružitve gotovega dela kraljevine SHS Bolgarski.
Radič je torej delal proti celotni državi SHS, kar znači veleizdajništvo po § 87. srb. kazen, zakona.
Obtožnica navaja dalje faksimile nekega pisma TodoTa Aleksandrova, v kate-rem_ pravi, da je potrebno izmenjavanje misli po Protogerovu s predsedništvom HRSS v svrho, da se izvede bodisi zakonita bodisi nezakonita akcija za osvoboditev Makedonije in Hrvatske. Po tem pismu je Radič obdolžen, da je hotel izvesU s pomočjo makedonskega komiteta veleizdajnl-Sko akcijo z zakonitimi ali nezakonitimi sredstvi, kar da pomeni krivdo po § 58 srb. zakona.
Obdolžnica navaja tudi članek nekega francoskega lista, v katerem je orisano razmerje med Stjepanom Radičem in To-dorom Aleksandrovom.
Proti članom predsedništva HRSS: dr. Mačku, dr. Krnjeviču in Predavcu govori obtožnica sledeče:
Neki odposlanec revolucionarnega makedonskega komiteta je prišel v Zagreb, da se pooblaščen od rev. mak. komiteja pogaja s Stjepanom Radičem. Ker pa omenjeni odposlanec v Zagrebu ni našel Radiča, se Je sestal z dr. Mačkom, dr. Krnje-vičem m Predavcem. Ti so mu izjavili, da pristanejo na revolucionarno akcijo potem, ko se oborože preko Avstrije In Ogrske in potem ko se Izvršijo volitve, pri katerih upajo doseči 140 mandatov.
— Minister za vojsko in mornarico general Miloš M. VasIC, ki je bil glasom ukaza z dne 16. novembra 1923 stavljen na razpoloženje, Je na lastno prošnjo stalno upokojen.
— Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer
se mudi te dni v našem planinskem letovišču Bohinj.
— Drugi kongres iugoslov. esperantistov v Splitu bo od 23. do 25. avgusta t. L Udeležencem kongresa je dovoljen 50 odstotni popust na vseh SHS železjiicah in parobrodih od 9. avgusta do 8. septembra 1924. Te ugodnosti se dobe na podlagi posebne kongresno legitimacije, ki stane 25 Din. Legitimacije izdaja Kongresni odbor v Splitu, Kružlčeva ulica 7. Prijateljem morja se nudi lepa prilika, da se navžijejo ob tej Priliki lepot našega Juga.
— IntemacilonainI protltobačni dan bo letos v Gradcu v dneh od 19. do 21. t m.
V	zvezi s tem bo razstava. Kot udeleženci *> prijavljeni sloveči zdravniki, pedagogi ta drugi strokovnjaki iz tu- to inozemstva, kakor univerzitetni profesorji Hartmann te Leipziga. Hamburger, Reutter, Poland in Ude iz Graza. dr. Ottosen iz Kopenhagna. Navedeni bodo nastopili vsi kot govorniki-Obravnavalo se bo predvsem o ženskih kadilcih. —
— Svetovni poitni kongres v Stockholmu. Te dni se bo vršil v Stockholmu kongres vseh poštnih uprav celega sveta. Kongres bo obenem prodava 50 letalce svetovnega postnega saveza. ki je bil osnovan 1. 1874 v Bernu.
— Nove vojašnice. Ministrstvo vojske ln mornarice je odobrilo potrebne kredite za gradfoo novih vofeinic v Railovcu in Ja-senici.	•
— Spremembe v sodni službi. Predstojnik okrajnega sodišča v Ormožu sodni svetnik Ivan Zemljič Je premeščen k okrožnemu sodiSču v Maribor, Franc Zorer sodnik v Litiji v Slov. Bistrico, a Karol Novak, sodnik v Slov. Bistrici v Litijo.
— Natečai za gojence I. artilerijske podčastniške šole v Cupriji. Uradni list št. 58 z dne 1. t. m prtobčuje natečaj za sprejem v artiljerijsko podčastniško šolo v Cupriji. Reflektanti za sprejem ne smejo biti mlajši od 17. & ne starejši od 21 let. Na*
tančnejši pogoji so v omenjenem razpisu natečaja v »Uradnem listu«.
— Nov poštni urad. Vsled odredbe poštnega ministrstva dobi Sv. Ožbalt ob Dravi svoj poštni urad, ki bo spadal v področje ljubljanske postne direkcije. —
— Adaptacijska dela v tobačni tovarni v Ljubljani. InteTesirane obrtne kroge opozarjamo na razglas v zadnjem Uradnem listu o prevzemu adaptacijskih del v tobač. tovarni v Ljubljani.
— Društvo naiemnikbv za Slovenijo opozarja, da se vtš! prihodnja javna od-borova seja v sredo, dne 2. julija 1924 ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od
18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritličje, desno.
c— Volitev župana v občini Cslje-oKu-Iica. Pri zadnjih občinskih volitvah je dobila SLS 12 odbornikov, združeni naprednjaki '•). Korenovi socijalisti 6, Bernotovci 2 in nem-škutarska_ stranka 4 odbornike. Včeraj se je vršila volitev župana. Pri prvem glasovanju je volila vsaka stranka svojega kandidata. Pri drugem glasovanju pa so nastopili kle-rvkalci in nemškutarji skupno ter je bil nato izvoljen za župana klerikalec Glinšek s 16 glasovi, dočim je bilo 17 glasovnic praznih. Nato so prešli klerikalci kar na volitve svetovalcev in so bil! izvoljeni trije klerikalci in en nemškutar, dočim so dvoje mest milostno prepustili večini. Interesantno Je bilo po glasovanju. »-Izvoljeni« svetovalci so dobili namreč samo 16 glasov, dočim je imela opozicija 17 glasov Klerikalci so bili zato v silni zadregi in niso znali, ali 90 njihovi svetovalci v resnici izvoljeni ali ne. Zgleda, da bo občinski zastop občine Celje-okolica razpuščen, ker pri sedanjem razmerju strank ni mogoče redno delovanje.
—t*. Novomeškim maturantom letmka 1914! Pnjateiiskl sestanek ob priliki IC-letnice mature se vrši v soboto 12. ju!i'a ob
19. uri pri Stamburj’.! v Kandijl pri N-.-vem mestu. Na sestanek vabimo vse takratne gg. profesorje. Sošolci, udeležite sc sestanka polnoštevilno!
i	kranjsKe gimnazije le‘ni-
ka 1904 pnrede v avgustu ob dvajsetletnici mature prijateljski sestanek v Kranlu pri bivšem sošolcu Petru Majerju. Vabljeni so tudi vsi, ki so vstopili v jeseni L 1896 v prvi (a ali b; razred gimnazije v Kranju, pa so pozneje Iz kateregakoli vzroka prej odšli fe razreda. Podrobnejše informacije daje Janez Klemenčič, kaplan v Mengšu.
Jugoslovanski zhrsko s portski Savez ima svojo redno glavno skupščino v nedeljo, dne 6. julija ob 9. uri dopo-ldne v ka-varni Emona. Pozivajo se vsi klubi, da se udeleže skupščine po delegatih s primernim pooblastilom.
Avtomobil povozil otroka. Dne 29.
junija se je peljal angleški konzul v Zagre-5“ v sPremstvu angleškega polkovnika -.cotta v avtomobilu na sprehod proti Ste-njevcu. Avtomobil je vodil polkovnik Scott. Na cesti blizu Vrapč je hotelo dveletno dete gostiln. Ivana Koseka preko ceste, a drveči avtomobil je podrl otroka in ga povozil. Otrok je ostal na mestu mrtev. Konzul In polkovnik sta obrnila in se odpeljala nazaj v Zagreb, kjer sta nesrečo prijavila policiji.
Ljubljana.
1— Zvišana cena voznim listkom na električni železnici. Temeljem naredbe vel. župana se zvišajo cene voznim listkom na električni cestni železnici za 5 par. Ta davščina 5 paT se bo stekala v stanovanjski fond uslužbencev cestne železnice.________
1— Praktično uvajanje v uživanje zakonskih dobrot je te dni hotel poizkusiti novoporočeni mož I. Ko je prišel s svojo nevesto od poroke, so aranžirali v neki znani gostilni skromno »ohcet«, kateri so prisostvovali ožji znanci ženinovi. Harmonika. ples, madžarske pesmi (ženin Je Iz Prekmurja), »auf bfks«, nastop ženina z natakarico pri plesu, užaljena mlada nevesta, še »en Štefan«, zavreta kri in — dosti je bilo. Razkačeni ženin je snel poročni prstan, ga vrgel skozi odprto okno na cesto, pogTabil nevesto, ji prisolil par zaušnic, nato pa odšel sam s prijatelji v — oblačno noč. —
1— Policijske prijave. V zadnjih 24 urah
so prispele na policijo sledeče ovadbe: 2 tatvini, 2 kaljenji nočnega miru. 1 prekorač. polic, ure, 2 pretepa, 11 prestopkov cestno-P°ic- Je“3’ 1 Prekršaj pasjega kontumaca, 2 lahki tel. poškodbi, 1 Izgubljen otrok.
I— Pogrešana deklica. Rozalija Haller, učenka v cvetličarni Herzmansky Je odšla
29.	junija na pokopališče k sv. Križu, odkoder se je nameravala iti kopat v Savo. Dekletce se do danes še ni vrnilo domov in je mogoče, da se JI fe pripetila nesreča pri kopanju.
Utapljajočo je rešil. V Robežniko-vem kopališču na Viču bi se včeraj skoraj dogodila smrtna nesreča. Nek deček je sunil iz šale neko deklic« v vodo. Ker ni znala plavati, se je začela potapljati ta jo je voda odnesla že 4 metre daleč. Ljudje, ?ledaI! Potapljajočo se deklico, so mi-slill da je vse skupaj le šala. K sreči pa le bil med gledalci tudi pogumen in razsoden človek, Joško Bačar po imenu, ki je skočil v vodo in rešil deklico, ki je že izgubila zavest. Posrečilo pa se je, da so deklico zopet obudili k življenju.
1— Umrli so v Ljubljani: Terezija Sever, zasebnica. 70 let — Anton Bitenc, upokojenec, 86 let. — Marija Brezovar, delav-ka 43 let. — Justina Klemenc, hči ključav-nicarja, 15 mesecev. — Terezija Jerovšek, kuharica, 71 let — Pavla Mutler, žena strojnega mojstra, B5 let. — Vladislav Pav-1K. sta varnostnega organa. 6 let. —MaTtin Leder, zasebnik. 94 let. — Ana Gorenc, bivša gostačka-hiralka, 45 let.
Maribor.
»Tabor« skrčen. Mariborski »Tabor«, ki je izhajal dosedal med tednom na 4, v sobotah pa na 8 straneh, bo izhajal odslej dnevno na 2, ob sobotah pa na 4 straneh. Izvršene so bile tudi redukcije v uredništvu.
Umor pri Treh ribnikih. Policija Je prišla končno na sled morilcu pred par tedni Pri Treh rfbnlkji umorjene kmetice Stel-cerjeve. Ker pa 'se vrši še nadaljna preiskava, podrobnosti še ne moremo poročati.
Policijske prijave. Včeraj je dobile policija 14 prijav radi tatvtae. vloma, poškodovanja nasadov, vmešavanja v službo, 11 sr iz a po psu, prekoračenja policijske ure m pet prijav najdenih ter dveh izgubljenih Stvari. Poteg tega je bilo od policije zaplenjeno eno koto.
Tatvina. Dne 25. junija so ukradli do-sedaj še neznani tatovi Antonu HndMeku iz Oplotnice 5000 dinarjev vredno kTava Po-iavedovania to v teku.
Gospodarstvo.
Finančni minister o padcu dinarja.
Radi vznemirjenja, ki se je polastilo nage javnosti radi padca dinarja v zadnjih dneh, je poslala beograjska »Politika« k finančnemu ministru dr. Stoja-dinoviču svojega sotrudnika. da sliši njegovo mnenje o vzrokih deprecijacije našega denarja. Iz odgovora, ki ga je dal finančni minister posnemamo sledeče:
Začetkom 1. 1923 je notiral dinar v Curihu 5.0 Tekom leta pa se je dvignil za 150 enot in je notiral koncem leta 6.50. Začetkom t. 1. pa je rnašala njegova vrednost 7 švic. fr. in to višino je obdržal do zadnjih dni, ko je naenkrat zopet padel na 6.50. Kjerkoli pa bi se človek informiral o vzrokih padca, bi naletel na skomiganje z rameni. Kljub temu pa skušajmo najti vzroke, ki so spravili našo valuto z njene višine.
Enega izmed razlogov vtegnemo najti v krizi, ki jo preživljajo dunajske banke vsled ponesrečene špekulacije s francoskim frankom. Velik del dunaj skih bank je že propadel, druge pa so se rešile samo s fuzijami z drugimi denarnimi zavodi. Dunaj je ostal tudi po vojni nekak posredovalec med našo državo in zapadom. Plasiral je znatne svoje in tuie vsote v našo 'r/ovino in industrijo in te vsote je danes prisiljen zahtevati nazaj. Razumljivo je tudi, da nimamo na Dunaju več onih kreditnih virov. Dunaj pa je tudi prodal velik del vrednostnih papirjev naših podjetij, ki so jih kupovali tudi naši državljani za dinarje. Dunajska kriza vpliva torej na našo valuto silno nepovoljno. Pomembno za nas pa ja, da izgublja Dunaj svojo posredniško vlogo, in da se čezdalje bolj osvajamo in stopamo v neposredne stike z velikimi zapadnimi denarnimi tržišči.
' Drugi gospodarski razlog za padanje dinarja vtegne tičati v letnem času. Nahajamo se tik pred žetvijo. Po vojni pa se je redno dogajalo, da je vrednost naše valute pred izvozno sezono padla. Širše plasti naroda so mnenja, da so tega krivi izvozniki, ki skušajo zmanjšati vrednost našega denarja, da zar morejo poceni založiti svoja skladišča. Opozoriti pa je treba na nekaj. Pri nas, predvsem pa v Srbiji, se je udomačila navada, da odlašajo ljudje svoja plačila v tuji valuti do časa žetve. Pred vojno je mogel človek v Srbiji obogateti na zelo enostaven način. Izposodil si je tujo valuto spomladi in jo vrnil v jeseni, ali pa je obratno kupil tujo valuto v jeseni in jo prodal spomladi. Danes pa ni več naša država izključno agrarna država in »izvozna sezona« nima več svojega nekdanjega pomena.
Oba razloga pa nista taka, da bi morala vplivati na vrednost naše valute. Dodati je treba, da je naša publika silno lahkoverna.. Isti ljudje, ki danes govore
o	potrebi zvišanja vrednosti naše valute na 8 in še več, so drugi dan uver-jeni, da ne more vztrajati niti na sedem. Ko pričnejo padati devize, čakajo naši ljudje še na nižje tečaje, čim pa se pojavi obratna tendenca popolnoma Izgube svojo glava
Končno je stara znanstvena resnica, da je vrednost valute kake države odvisna od dveh glavnih črni tel je v: 1. od mednarodne plačilne bilance in 2. od stanja državnih financ. Kar se tiče prvega činitelja lahko zaznamujemo porast izvoza v letošnjem letu v primeri z lanskim za celih 30 odstotkov, ravno tako pa so letos narastli državni dohodki za 30 odstotkov.
Končno je treba spomniti tudi na obtok bankovcev. Statistika nam v tem pogledu dokazuje, da je obtok bankovcev tekom zadnjih dveh let stalno padal. Deflacijska politika se le nadaljevala tudi tekom junija. V devetih mesecih se je zmanjšal obtok bankovcev za 600 milijonov dinarjev. Inflacija pa je povzročila v raznih državah zmanjšanje vrednosti dotlčne valute. Pri nas pa inflacije ni in tudi nimamo razloga za inflacijsko politiko. Zakaj bi torej bdi dinar manj vreden kot doslej?
Ravno taiko je nesmiselno trditi, da obstoja vzrok za padec vrednosti naše valute v notranjepolitični situaciji. Vse stranke stoje na parlamentarnem stališču, in ako se ne sporazumejo za stvo-ritev skupne vlade, bo moral o sporu med njmii odločiti narod pri volitvah. Zunanja politika pa je dobro in celo boljša nego prejšnji dve leti.
Iz vsega tega je razvidno, da ni nobenega razloga za nadaljno padanje dinarja, vsled česar je finančni minister mnenja, da gre samo za prehodni pojav, ki nas ne sme nadalje vznemirjati.
X Mednarodne Insolvence. Mednarodne statistike o insolvencah Izkazujejo želo velike itevllke insolvenc v posameznih državah. Kriza v Avstriji Je itak znana; prav nič ne zaostaja Nemčija, kjer Je bfio maja 326 konkurzov proti 50 v maTcu In 139 v aprilu. Severoameriike Združene države Izkazujejo v januarju preko 2000 insolvenc In potem mesečno 1500—«1800, dočim število Insolvenc na Švedskem precej nazaduje. Precej visoke wo tudi številke insolvenc v Angliji, kar dokazuje, da razmere tudi tam ni«o povsem rožnate.
BigBeeSi na našo bodolo žetev.
Po poslednjih poročilih o stanju naše posetve smemo računati tudi letos z zelo dobro žetvijo. Obenem z vprašanjem naše žetve pa stopa v ospredje tudi vprašanje našega izvoza, oziroma vprašanje zagotovitve zadostnih denarnih sredstev za financiranje Izvoza, da ne nastane v njem zastoj in da ostane glavni dobiček doma. Letos se je razvijal naš izvoz zelo zadovoljivo, kar je razvidno iz poročil generalne direkcije carin; manj zadovoljivo pa je bilo izvedeno financiranje izvoza, kar se pozna zlasti pri izvozu enega naših najvažnejših sezonskih izvoznih pridelkov, suhih sljiv. Izvozna postavka tega produkta je dosegala zelo razveseljive postavke in so si osvojile naše sljive radi prizadevanja trgovinskega ministrstva, da se izvaža kar najboljše blago, tudi najoddaljenejša svetovna tržišča. Vendar prvotni producenti niso z efektom izvozne kampanje tako zadovoljni, kakor bi bilo pričakovati, ravno radi slabega financiranja izvoza; glavni del dobička pri izvozu naših sljiv, oziroma vsaj večji del dobička so imeli inozemski izvozniki, ki so razpolagali z zadostnimi denarnimi sredstvi
Poleg stavbnega lesa je eden naših najvažnejših izvoznih produktov koruza. Setvena poročila izkazujejo zelo dohro stanje posevkov in je pričakovati dobrega in bogatega pridelka, /'er so tudi stare zaloge še dovolj znatne, ie zagotovljeno pokritje konzuma do nove žetve in se tore ni bati kakih sprememb na trgu s koruzo.
Tudi pšenice je še dovolj stare za* loge najboljše kvalitete. 2al ni pričakovati, da bo tudi nova žetev dala isto kvaliteto. Prevlažno vreme je posetvi zelo škodovalo in moremo ž« danes reči, da bo letošnji pridelek le srednje, vrsten. Tudi velike povodnji so spomladi uničile precejšen del posetve, vendar se je to deloma popravilo, delom« pa paraliziralo že poprej, ker so bil« "letos obdelane večje površine zemlje s pšenico, kakor lansko leto. Pridelek bo torej kvantitativno enak lanskoletnemu ali pa še nekoliko večji, kvalitativno wr slabši.
Deloma še nekoliko slabša bo žetev ovsa. Ta produkt pri nas kvalitativno itak redno nazaduje in bo treba na vsak način odpomočl z izboljšanjem semenja.
Približno isto velja tudi o ječmenu, ki je kvalitativno nezadovoljiv. Posetev je uspevala dobro in je računati z kvalitativno in kvantitativno lanskoletni enakovredno žetvijo. Škoda le. da naš ječmen ni ravno najboljši za varjenje; dalo pa bi se tudi tu odpomoči z uvozom dobrega semenja.
Žetev rži bo srednjav vendar bo popolnoma pokrila domačo potrebo. Za nas Je to dovolj, ker je rž pri nas 1« lokalnega pomena in ne pride v poštev za izvoz.
X Reforma poravnalnega postopanja v AvstrljL Avstrijska vlada Izdeluje zakonski osnutek za noveliranje poravnalnega reda. Minimalna kvota, ki Jo predvideva kon-kurzni red, se bo kasneje zakonitim potom zvišala na 35%, dotlej pa bo veljala minimalna kvota 25%, ki bo uvedena naredbe-nlm potom. Dopustnost obnovitvene klavzule v slučaju neizpolnitve bo sprejeta v zakon. Za poravnavo sodnih stroškov bo določen prekluzlvni rok In se bo poravnalno postopanje ustavilo, če do preteka tega roka ne bodo poravnani sodni stroški. Nadalje bo dobila novela določilo, ki bo pospeševalo Izvensodne poravnave, ki so tudi t narodno - gospodarskega stalSča mnogo ugodnejše.
X Italijanski proračun 1924-25 izkazuje (za finančno leto od 1. julija 1924 do dne
30.	juniia 1925) 17.999 milijonov izdatkov ia 16.644 milijonov dohodkov, torej primanjkljaj 1355 milijonov lir. Ta deficit pa se nanaša le na izredni del proračuna; redni proračun izkazuje suficlt 2737 milijonov lir.
L E K g NA
OB
O IS ROKE
OfittK	MESTNI	TRG	S
.B ERNATOVIČ
ICar Vi hotele
to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28 —. Lekarnar Eufj. Feller Stu-bica Donja, Elzatrg 357, Hrvatsk«
Vedno zadnje novosti
SAMO
| GRIČAR & MEJAČ, f ielenbupgova nJUca 3»
Naši v Ameriki.
— Naši rojaki — umetniki v Ameriki.
iirvatska umetniška revija »Kolo«, ki izhaja v New-Yc<rku, prinaša o gostovanju slovenske umetnice gospe Danilove v Clevelandu naslednje poročilo:
Prvo gostovanje Auscuste Danilove je Mk> — kakor je bilo pričakovati — nad vse uspešno. Pravijo, da je okoli 2000 ljudi prišlo oneta dne poadravit in poslušat našo d tč no stovensko umetnico. Dramatično društvo »Ivan Cankar« kot da je napelo vse sile. da bode kos velikemu dogodku. Največji uspeli tega gostovanja pa je ta, da se je Clevelandčanom posrečilo pridobiti Danilovo za stalno sodelovanje. Oospa Danilova se je že preselila iz New-Yorka v Cleveland, kjer je otvorila dramatično šolo in bo režirala predstave dramatičnega društva. Ta dogodek je velikanske važnosti za ves daljni razvoj gledališkega delovanja v Clevelandu in sploh za kulturno življenje tamkajšnje slovenske kolonije.
— Zlatko Balokovlč. Naš naj večji virtuoz na vijoikm, mladi Zlatko Balokovič je seznanil malone ves kulturni svet z jugoslovansko umetnostjo. Ta fenomenalni pojav na nebu naše glasbene umetnosti je dal v zadnjem času v New-Yorku kar 16 koncertov, Navdušenje muzikalnih Amerikan-cev za Balokovičevo umetnost je velikansko. Koncertiral je dne 23. aprila v Clevelandu, a 30. aprila v Čikagu Povsod z velikim uspehom. Nato ie odšel v cvetočo Kalifornijo, kjer so ga prvič poslušali v San Frančišku, nato v Los Angdosu. Na povratku v New-York ie priredil koncert v Pu-eblo, Colo, Kansas Cityju, -St. Louisu, Detroitu in Pittsburghu. Sedaj je na potu v domovino.
Amnestija za ruske begunce.
Praški zastopnik SSSR objavlja: V proslavo triletnice osvoboditve Minska, prestolice Belo-Rusije od poljske okupacije je proglasfla vlada SSSR obsežno amnestijo, ki se razteza:
. J. na vse udeležence protisovjetskih beloruskih nacijonalniti formacij iz let 1918, 1919 ta 1920.
2. na beloruske politične in kulturne delavce, ki so se udeležili protisovjetskih organizacij.
3. na vse člane beloruskih nacijonalnih organizacij, ki se niso udeležili organizacij Savimkova, Balahovskega in kontrašpiona-že bu-ržujskih držav.
4. na člane beloruskih socijalnorevolu-cijonamih organizacij, ki so Iz te stranke izstopili in so svojo lojalnost do sovjetov prijavili.
5. na vse beloruske kmete, ki so iz nevednosti vstopili v protisovjetske odrede in ubežali iiz dežele.
Kdor se želi posiužiti amnestije, mora vložiti prošnjo na praškega upolnomočene-ga delegata SSSR, Kr. Vinohrady, Žižkova ulica vila Teresa.
, Amnestija je torej v resnici zelo malo obsežna in more po njej tvegati povratek le majhen del Belorusov. To pripominjamo, če bi naši rusožerl hoteli zopet čvekati, da se naj tukaišnji begunci vrnejo v Rusija
Šport.
IV. IZBIRNA OLIMPIJSKA KOLESARSKA DIRKA.
Na 188 km dolgi olimpijski progi Pod-sused-Kostanjevica-Nbvomesto-Velfkl Gaber in nazaj v Podsused se je vršila v nedeljo četrta izbirna kolesarska dirka za Olimpijado. Dirke se je udeležilo 6 dirkačev in sicer Kosmatin (Primorje). Šolar (Ilirija, Ljubljana), Sovič, Šoštarko (Oradjanski Zg.) in Truban. Kranjc (Orao. Zg.), Prvak Jugoslavije. Dukanovlč ni startai. Kot prvi je došel na cilj Truban (Orao) v času 6:53:42.4 komaj za dobro ped pred Kosmatinom (Primorje) 6:53:42 5, ki je vodil na celi progi do cilja, III. šoštarko 6:53:43. IV. Sovič 6:59, V. Kranjc 7 :10. Šolar si Je pri karambolu s Sovičem pokvaril kolo ter vsled tega odstopil. Kosmatin si je s svojim zadnjimi. uspehi zasigural mesto v državni kolesarski reprezentanci ter postane s tem prvi slovenski internacijonaiec-kdesar.
NEDELJSKE NOGOMETNE TEKME.
Zagreb. Sobota: pokalne tekme: Concorde : Gradjanski 3 : 2, HAŠK : SpaTta 5 : 1. Nedelja: HAŠK : Concordia 4 : 3,
Oradiansk? : šparta 12 : 3. Zmagovalec HAŠK.
Dunaj. Prvenstvene tekme: Amateure : Heriha 3 : 1, (2 : 0), Vienna : Simmering
2	: 1, (0 : 0), Wacker : Hakoah 3 : 1, (2 : 1). Ostmark : Admira 2 : 2. (1 : 2). 11. razred WAC : Red Star 6 : 0.
Stockholm: Švedska : Egipt 5 :0. (4 :0).
Lodz: Poljska : Turčija 2 : 0.
Gradec: Sturm : Wiener Sportklub 3:1.
Karlsruhe: Tekma za južnonemški pokal: F. C. Nflraberg : Suttgarter Kickers 1 : 0.
Užice: DFC Praga : Teplitzer FC 7 : 1, prvenstvena.
Praga: Slavia : Meteor Vinohradl 5:3. Šparta : Uni>n Žižkov 3 : 1.
Te in ono.
: Zamorka kot poslanec. Edin črni poslanec nacijonalne skupščine v Clevelandu (Ohio) je zamorka Geo S. WMliaTns. Izhaja iz rodbine nekega zamorskega duhovnika iz Savarme. Par let Že deluje kot politična vzgojiteljica svojih rojakov. Zamorska poslanica je doživela te dni svoj prvi uspeh.
V	nekem vprašanju je bila Izvoljena kot referentka in je izvedla zadevo sijajno, pa čeprav je imela kot zamorka najtežje stališče.
: Za vsako besedo deset dolarjev. V
Njnjorku živi mož, ki nima drugega posla, ko da dnevno napiše dve besedi in zato dobi dnevno 20 dolarjev ali okoli 1600 dinarjev. Da pa ne dobi kdo skomine, povemo še, kako mora zapisati ta človek obe besedi. Mož je nad vse izurjen letalec In nje.iovo delo je v tem. da vodi aparat tako spretno, da napiše v zrak velike črke iz dima, ki so reklama nekega podjetja — Taka dimasta reklama je v Ameriki vedno bolj priljubljena in v brezvetrovnih dnevih se vidi vedno več na njujor^em nebu teh oblačnih d trnast‘h reklam.
: Slike Franca Ferdinanda. V Njujorku je bila dražba slik Franca Ferdinanda. V vsem je bik) na prodaj n slik. ki so jih slikali italijanski, francoski in španski umetniki. V začetku je šla dražba dobro. Naenkrat pa ni nihče več hotel dražiti Raz-
nesel se je namreč glas, da? prinaša slika Ferdinanda lastniku nesrečo. Kdor od av-strijakantov še hrani kako sliko Ferdinanda, naj jo v lastno korist takoj uničil
: Granatna eksplozija v Kaiserstein-bruchu. Pred par dnevi se je zgodila na vojaškem strelišču Kaisersteinbruch pri Dunaju velika granatna eksplozija, ki je zahtevala tri težko ranjene vojaške žrtve. Uradno poročilo o tej nesreči se glasi: V taborišču Kaisersteinbruch so bili vsled eksplozije granatne glave težko ranjeni trije vojaki samostojnega artilerijskega polka. Od ranjencev je zadobil eden dve težki poškodbi v trebuh, ostala dva sta močno poškodovana na nogah. Poleg tega imajo vsi trije še več manjših ran. Ponesrečenci izpovedujejo, da jim je bil poverjen prenos raznega topovskega materijala po končanem streljanju. Med kosi razstreljenih šrap-neiov in granat Je bila najbrže tudi granatna glava, ki še ni eksplodirala. Kako ie prišla med ostali materijah ranjenci ne morejo pojasniti. Pri skladanju materijala je granatna glava padla na tla, kjer je eksplodirala. Stanje ponesrečenih vojakov je zelo resno.
: Fronta ln zaledje. Počasi prihaja Iz-treznenje tudi med najbolj zagrizenimi nemškimi nacijonalci. Tako popisuje nemški na-cijonalec, član bojne organizacije »Stahl-helm« v »Leipziger Volkszeitung« na sledeč način nemško nacijonain-o slavnost v Halle: »Tovariši! Ko smo se peljali v Halle na Nemšk? dan. smo mislili, da bo vladal na tem dnevu pristen frontni in tovarški duh. Kaj pa smo moral! doživeti? Velik del bivših oficirjev ni bil v zeleni vojni uniformi. temveč se je šopiril v razkošnih uniformah miru. V blatu in nesnagi strelskih jarkov te uniforme sicer nismo videli. Ni se dalo skriti, da so K> oblekli njeni nosilci samo zato, da bi impon!rali ženskemu svetu In mladini... Ali je bilo ma: pravilno, da je tvoril višek dneva svečanostni banket v dvorani hotela Hamburg In nH tem so se pošiljala vabila ie na gotove osebe in bilo vse prirejeno n» način, ko Ja bi se zbrali v Halle ljudie 7aled!a in da ie bil tu praznik one zloglasne etape, ki le znala za domovino samo jesti? Značilno je bilo. da ni bil povabljen k banketu niti predsednik »Stahl-helma«, pa čeprav ie ravno »Stahlhelm« nosil skoraj vse stroške za prireditev Nem-
škega dne. Ta predsednik »Stablhehna« J le priprost trgovec, čeprav zasluzen, zervni oficir, ki je izgubil na ironti :roku, ampak vseeno .samo trgovec in KaKO mogel kot tak sedeti za mizo skupno * Njegovo kraljevsko visokostjo. Smeli J p še tolči pred Njegovim Kr. Veličanstvom pred generali paradni marš. toda s te opravil« To je verna slika hohenzoliern
skega patriotizma!	„i*vice
:	Najdeni Chignon. Otroške glavic«
kratko pristriženih las, ali kakor bi se tu terarno-mondeno reklo: Ninon kakor pon ne, 90 prišle iz mode — seda) v Chignon (kita). Ta dovoljuje dragocen6 glavnike in lesketajoče se ifcle. P°gle*\ sošrejo v predmestju Saint-Honore Je z V popolnoma drugačen Sicer poizkušajo druge fantazije: mali umetni lasje, ki v* krivajo vso glavo kot gosii P_uh. katere pokrijejo zvečer z dragocenimi čipkam!,' frizura Young-boy, ali pa »japonska 00 pupe.« NEkdaT pa ne manjka glavniK, vseh mogočih oblikah in velikostih: krog, obroč, polmesec purpume barve, p lenina Iz slonove kosti ali iz žade. 1 boljši dokaz za univerzalnost tega na doprinaša Statistika urada za najdentne policijski prefekturL V zadnjih 4 te~nl _]* bilo od šoferjev-''zvoščkov oddanih manj kakor 3229 glavnikov, za katere do danes ni javrla nobena lastnica. |_
I
dobavlja
DRUŽBA ILIRIJA
L3UBL3ANA Kralja Petra trs 8
Telefon štev. £20
Plačilo tntii na obroke^
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika** Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. » Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljub«8?’
42
[UGAitRHi Burroughs:
TARZAN
SIN OPICE.
»Mr. Clayton,« je rekla mimo in mu dala roko, /»dovolite, da se vam najprej zahvalim za vašo viteško zvestobo, ki ste jo izkazali mojemu očetu. Pravil mi je, kako plemenito ste se žrtvovali. Kako uaj vam to poplačam?!«
Clayton je opazil, da se ni zmenila za njegov prijateljski pozdrav, pa se ni vznemirjal vsled tega. Toliko je pretrpela, in neprikladno bi bilo, vsiljevati ji zdaj svojo ljubezen.
»Že s tem sem obilno poplačan,« je dejal, »da vas vidim pri vašem očetu rešeno in zdravo. Njegova tiha nema bolest je človeku ranila srce. Ta Izkušnja je najbolj žalostna v mojem življenju, mis Porter in zraven se je družila še moja lastna bolest, največja. kar sem jih doslej doživeL Toda njegova je bila tako brezupna — bil je osmiljenja vreden. Pokazal mi je, da niti ljubezen moža do svoje žene ne more biti tako globoka, močna in požrtvovalna, kakor je očetovska ljubezen do svoje hčere.«
Mlada deklica je povesila glavo.
»Kje je gozdni mož, ki vam je šel na pomoč?« je vprašala. »Zakaj se ni vrnil?«
Claytona je to vprašanje tako presenetilo, da jo je začudeno pogledal.
»Koga mislite?« je vprašal.
»Gozdnega moža, ki je rešil vas in očeta in ki je rešil mene iz gorilinih rok.«
»O,« je Clayton presenečen vzkliknil »On vas je rešil? Saj mi še niste povedala svojega doživljaja. Prosim vas, pripovedujte.«
Toda ona je ponovila svoje prejšnje vprašanje
»Kaj niste videli gozdnega mota? Ko je čul strele iz daljave, me je zapustil. Prišla sva baš do sem, ko je odhitel proti bojišču. Vem, da vam je hotel iti na pomoč.«
Govorila je s tako toplim, skoro razburjenim glasom, da se je Clayton čudil, zakaj jo tako skrbi, kje se nahaja gozdni mož. Resnice sicer ni mogel uganiti, imel pa je temne slutnje; v njegovem srcu se je rodila prva nezavedna kal ljubosumja in sumničenja opičjega človeka, kateremu je moral biti hvaležen za svoje življenje.
»Nismo ga videli,« je mirno odvrnil. »K nam ga ni bilo.« In po daljšem molku: »Morda se je vrnil k svojemu plemenu, k ljudem, ki so ga napadli.« Sam ni vedel, zakaj je to dejal, česar sam ni verjel Toda ljubezen je čudna gospodarica.
Mlada deklica ga je debelo pogledala.
»Ne!« je glasno vzkliknila. »To ni res. Vas so napadli zamorci in on je belokožec in — gentle-maui.«
Clayton je. bil v zadregi.
»On je čudaško, napol divje bitje džungle, mis Porter,« je rekel. »Ničesar ne vemo o njem. Nobenega evropskega Jezika ne razume in tudi ne govori. Njegovo okrasje in orožje je podobno onemu, ki ga imajo divjaki na zapadni obali.«
Clayton je govoril naglo.
»Sto milj naokrog ni tu nobenega drugega človeka razven divjakov, mis Porter. Najbrže pripada plemetiu, ki nas je napadlo, ali pa podobnemu divjemu narodu. Morda jč celo ljudi.«
Jane Porter je prebledela.
»Ne morem verjeti,« je šepetala. »Ni res. Videli bodete,« se je obrnila h Claytonu, »da se vrne in vam dokaže, da ni res, kar pravite. Povem vam: on je gentleman.«
Clayton je bil velikodušen, viteški mož, toda živahno dekličje zagovarjanje gozdnega moža je vzbudilo v njem nespametno ljubosumnost, da je za hip pozabil na vse dobrote, ki jim jih je izkaza! in odgovoril s porogljivim smehljajem:
»Morda imate prav, mis Porter, toda jaz ne verjamem, da bi se kdo od nas potegoval za znanje s tem bitjem, ki jč sirovo meso. Najbrže je kakšen napol nor izobčenec, ki bo kmalu pozabil na nas, kakor bomo mi pozabili nanj. On je le divja žival džungle, mis Porter.«
Ona ni odgovorila, čutila pa je, da je njeno srce vztrepetalo. Jeza in sovraštvo, naperjena proti onemu, ki ga ljubimo, zjekleni naše srce, to zaničevanje in usmiljenje pa nas osramoti in nam odvzame besedo.
Vedela je, da je Clayton govoril le to, kar je mislil, in prvič je pričela svojo novo ljubezen kritično presojati.
Dočim se je počasi vrnila proti koči, si je poskušala predstavljati svojega gozdnega boga ob svoji strani v salonu pomorskega parnika. Videla ga je, kako je z rokami, kako se bori za hrano kakor zver in kako si briše mastne prste ob stegna. Vsa se je stresla.
Predstavljala si je, kako ga seznanja s svojimi prijatelji — neizobraženega, slabejšega od kmeta.
Kmalu je prišla v svojo sobo in ko je sedela na robu postelje iz trave in držala roke na valujočih grudih, je začutila trde obrise medaljona pod obleko.
Vzela ga je ven, držala nekaj časa v roki in se s solznimi očmi sklonila nad njega. Potem ga je pritisnila na ustnice, zagrebla obraz v mehko ležišče in zaihtela:
»Da je žival?«, Je mrmrala. »Potem, ljubi bog. naj postanem tudi jaz žival kajti — človek aii žival, njegova sem!«
Ta dan je Clayton ni več videl, Esmeralda ji je prinesla večerjo in očetu je sporočila, da ji zaradi razburjenja ni dobro in da bi rada ostala sama.
Drugo jutro na vse zgodaj je odšel Clayton z mornarji iskat d’Araota. Tokrat je šlo dvesto oboroženih mož z desetimi častniki in dvemi zdravniki. Poleg živeža za cel teden so vzeli s seboj tudi posteljno opravo in viseče mreže za prenos ranjencev in bolnikov.
Moštvo je bilo hrabro in se je dobro zavedalo težav te pomožne ekspedicije.
Kor so šli po stezi in se niso mudili z poizvedovanjem, so kmalu že pred poldnevom prišli na mesto bojišča.
Odtod jih je slonova pot vodila naravnost v Mbongino vas. Ura je bila dve, ko je čelo ekspedicije prišlo do jase.
Poročnik Charpentier, ki je poveljeval moštvu, je takoj poslal del svojih sil na nasprotno stran vasi. Drugi oddelek je odšel proti vratom vasi, dočim je sam z ostankom ostal na južni strani jase.
Sklenili so, da bo tisti oddelek, ki zasede severno stran in zato poslednji dospe na svoj cilj, pričel z napadom. Njegovo streljanje bo obenem znamenje za skupen naskok na vas, ki so Jo hoteli s prvim jurišom zavzeti.
Pol ure so ležali ljudie poročnika Chatpen-tierja v gostem grmovju džungle in nestrpno £a<
’tali dogovorjeno znamenje. Videli so domorodce "a polju. Nekateri so mirno prihajali in odhajali skozi vaška vrata.
Končno se je oglasilo ostro streljanje pušk. Takoj je sledila salva z zapadne in južne strani.
Domorodci na polju so pometali svoje orodje in drevili proti vaškemu plotu". Kroglje so jih kosile in mornarji so preko njihovih trupel hiteli k vratom.
Napad je bil tako nepričakovan in nenaden, da so belokožci prišli do vrat, še predno so jih zamorci utegnili zapreti V minuti je bila vaška ulica polna borečih se mož.
Par trenutkov so se črnci držali ob vaškem vhodu, toda vojaki so s svojimi puškami, samokresi in sabljami strašno gospodarili med domačini, oboroženimi le s sulicami in puščicami. Boj se je izpremenil v divje klanje, posebno ker so mornarji spoznali dele d’Arnotove uniforme, ki so jih nosili nekateri črni vojščaki.
četa je prizanašala ženam in otrokom, v kolikor niso aktivno posegale v boj, ko so končno zasopli, potni in s krvjo obrizgani prenehali, ni bilo v celi vasi nobenega moža več. ki bi se jim lahko postavil v bran.
Skrbno so preiskali vse koče in kote vasi, toda nikjer niso mogli odkriti niti najmanjšega sledu po d’Amotu. Izpraševali so s pomočjo zna-
za trgovino 'mešanega blaga itd. za prometen kraj v Slovenskih goricah Iščem. Prevzamem eventuelno blago na raiun ali dam lokal v najem. Ponudbe na Frinc Slmoniž. trgovec v Sv. Urbanu pri Ptuiu.
dirke Ino in navadno moŠKO, skoraj novo. se ugodno prodata radi odhod* k vojakom Naslov v upravi lista.
dobro ohranjeno kupim, Cenj. ponudbe na upravo lista pod Plačam takoj".
Stara moia oblima.
še dobro ohraniena, se ugodno proda. Naslov pri upravi lista.
doiii. Cen« od 180 Oin vlije. Minka Horvat, modistka, Ljub-lajna.
M« lil
Puch. S ks. dobro ohranieno, se vsied odpotovanja proda za 6000 Din. Jamski trg 196. Zelena jama. Liubiiana.
H pet
popolnoma samostojen, išče službe za takoj ali pozneje. Ponudbe pod „Pek'‘ na upravo lista
Prvovrstne
premoge
na drobno in debelo za industrijo in domačo kurjavo
dobavlja
po najugodnejših cenah in plačilnih pogojih
Dom. Čebin
trgovin« s premogom Ljubljana, Wolfo*a ul 1/IL
AVTO VOZI
BREZ BENCINA
KURI Z OGLJEM
ZAHTEVAJ PROSPEKTE
JUGO-HAG
LJUBLJANA
BOHORIČEVA UL 24 TEL 560
menj ujetnike, pa niso dobili nobenega Končno je izjavil neki mornar, ki je služil v “Sj coskem Kongu, da zna mešanico, ki jo rabijo v svojem občevanju z obrežnimi plemeni; je govoriti z ujetniki, toda tudi njemu se ni P0^ čilo izvedeti kaj podrobnejšega o d’ Arnotovi uS?**
Na vsa tozadevna vprašanja so odgova^ črnci z živahnimi kretnjami in izrazi strahu, <*» bili beli prepričani, da so njihovega tovariša ™ klali in pojedli.
I Najmodernejši !
i	i
• trakovi, svila j
• mmmmmmmmmaauBasm •
•	in	•
l modni nakiti i
ravnokar dospelo »
modni trgovini
T. EGER
UUBL3ANA
SV. PETRA CESTA Z
Oglašajte
Lep. Srn
prem*;
s4—5000kalorij, Ormož tona & Din prodaja Slovenska r'. mogokopna družba -z. v Ljubljani, Wol*° nlica štev. U
MERAKL ^
BOHE, MASTILA. LAKOVE, ŠTUK, EM^ KISTOVE 1 3AMAČNO ČISTI FiRNIS NA3BO^b
KAKVOČE N UD:
MEDiC-ZANKt
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
CENTRALA
MARIBOR
PODRUŽNICA	SKLADI!
TVORNiCE:
LJUBLJANA-MEDVODE
NOVI fAD
SKLADIŠČ
Gumi za cepljenje trt
Peronospora cevi, iamčeno novo kakor tudi vsi v to stroko spadajoč m—mmm—m predmeti.
iiMiniit miu.	MojjLfflffi
Tovarniška za losa:
4, Zdravko Krajnc - Celil«- * ■»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*
ČEŠKA INDUSTRIJAMA IN GOSPODARSKA BANKA
Telefon it. 104.	PO(lru2lliCa	V	Ullbllailif	Marijin	trg	5.	Br*.naelov:	1NDUSBANKA.
Delnlika glavnica in rezerve cca KI 290,000.000 —.	Hranilne	vloge	na knjižice in tekoči raiun Ki 2.170.000.000.
Centrala ▼ Pragi, na Prikopa 36, 87 podružnic v vaeh večjih krajih Čehoalovaike republike. — Sprejema vloge na knjižice in raCune ter provaja  	vse	bančne	in	borzne	transakcije	kar	najkulantneje.	      —