J. Roš
BESEDA O VEJICI
Kakor se zdi, da so ta vprašanja že na vse strani obdelana in zraven vsega malenkostna, je vendar gotovo, da se stavijo še zmeraj nova. Gotovo je pa tudi, da pri ljudeh, ki imajo opraviti s pisanjem, ni čutiti pravega živega razmerja do ločil. Pogosto se slišijo zahteve, naj SP postavi tako jasna, popolna in preprosta pravila, da si jih bo lahko vsakdo osvojil. Taka zahteva pa ravno kaže veliko nerazumevanje ločil, kakor da je to nekaj čisto zunanje tehničnega, ne pa prav tako zadnji odtenek jezika. Mislimo samo na Iv. Cankarja, kako mu je bila pri srcu vsaka vejica in se je tepel zanjo z uredniki. Zakaj? Zato, ker jih ni postavljal samo mehanično, marveč po svojem osebnem razčlenjevanju jezika, stavčne celote, miselnega toka.
V prvem letniku JiS (42 si.) je A. Bajec načel nekaj takih vprašanj. Človek bi pričakoval, da se bo zbudil živahen pomenek, toda ostalo je vse tiho. SP 1950 obravnava stavo vejice dosti nadrobno. Da bi bilo po tem letu v stavi vejic več reda, kakor ga je bilo prej, ni mogoče trditi. Nekatere napake so se mimo SP tako posplošile, kakor da je to SP na kljub^
21
Ko bi bilo to v spornih primerih, bi rekel: praksa je odločila. Toda dogaja se v popolnoma jasnih primerih, kjer bi moral narekovati vejico mnogo bolj jezikovni čut kakor pravila SP. Na nekatera vprašanja s tem v zvezi se mi torej zdi potrebno opozoriti.
V omenjenem članku se je Bajec lotil vprašanja vejice pri »sestavljenih« veznikih. SP 1950 obravnava to vprašanje v § 69 v točkah 4 in 5; v četrti govori o dveh veznikih, v peti pa o sestavljenih veznikih.
O dveh veznikih govorimo tedaj, kadar je stavek zgrajen tako, da trčita skupaj veznika dveh različnih stavkov. SP navaja primer: Skusili ste, da, kdor se iz prvega prenagli, se kmalu upeha. Tu sta trčila skupaj veznika da in kdor, ker je z odvisnikom izraženi osebek postavljen neposredno za da, ki uvaja predmetni odvisnik. Včasih so tako stavo osebka hudo preganjali, češ da je treba osebkov odvisnik postaviti šele za predmetni odvisnik, torej: Skusili ste, da se kmalu upeha, kdor se iz prvega prenagli. Ko bi osebek izrazili z eno samo besedo namesto s celim stavkom, bi videli, da je pravo mesto osebka samo na tem mestu, n. pr.: Skusili ste, da se prenagljenec kmalu upeha. Ce zveza narekuje smiselni poudarek povedka upeha, potem je njegovo pravo mesto na koncu stavka in ga osebkov odvisnik slabi, če šele za njim pojasnjuje, kdo je tisti, ki se kmalu upeha. Zato ima taka stava osebkovega odvisnika svoj smisel in je torej dana možnost, da trčita skupaj veznika dveh različnih stavkov. Vejico stavimo v takem primeru tako, kakor terja smiselna povezava stavkov. Pred da jo terja ločitev predmetnega odvisnika od glavnega stavka, pred kdor pa ločitev odvisnika druge stopnje od nadrednega odvisnika prve stopnje. Vendar se prav k tej vejici pred osebkovim odvisnikom še povrnemo.
SP navaja drug primer iz Prešerna: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Tu imamo enak primer, le da je v prilastni odvisnik, ki ga uvaja veznik da, neposredno postavljeno z odvisnikom izraženo prislovno določilo kraja z veznim koder. Primer je sicer na zunaj močno podoben prvemu, vendar toliko različen, kolikor je osebek v stavku različen od prišlovnega določila v stavku. O tem kasneje. Pogosto srečujemo stavke z da!če, ne toliko v knjižni rabi, kolikor v govoru, n. pr.: Le piši, da, če ne bo denarja do sobote, ne bo več stanoval pri nas. Take zveze so zelo razumljive, ker je pogojno zvezo Če ne bo denarja do sobote, ne boš več stanoval pri nas, treba postaviti samo v odvisnost, n. pr. Piši (ali: reci, povej, vedi itd.), da -t" pogojna zveza kot predmetni odvisnik.
Lahko se tudi dogodi, da je kak stavčni člen izražen z odvisnikom neposredno za veznikom med istovrstnimi stavčnimi členi, n. pr.: Votlina je suha in, ker je ne doseže nobena sapica, tudi topla. Tukaj veže in dvoje povednih določil: Votlina je suha in tudi topla. Neposredno pred drugo povedno določilo pa je postavljeno z vzročnim odvisnikom izraženo pojasnilo, zakaj je topla. Po obstoječih pravilih in praksi tak odvisnik oklenemo z vejicama spredaj in zadaj.
V vseh teh primerih imamo torej opraviti z dvema veznikoma, ki uvajata vsak svoj stavek ali stavčni člen in se torej ravnata v ločilih vsak po svoji zakonitosti. Zato smo postavili v obeh zgornjih primerih vejico pred da, ker jo terja njegova vloga tu, ne pa pred in v tretjem
22
primeru, ker je ne sme biti na tem mestu; postavili smo jo pred kdor in koder in ker, ker jo terja zakonitost odvisnikov, ki jih uvajajo.
Kaj pa so potem sestavljeni vezniki? SP to nekoliko nakazuje, ko pravi, da so dobili »pomen enotnih izrazov« in dostavlja »zlasti v začetku stavka«. Oboje je res in prav, ni pa še popolno. Saj je med zglede zašel pod točko 4 celo zgled, ki ne sodi tja. Poglejmo primer, ki je popolnoma jasen: Denar je moj, in vendar ga ne morenti terjati. Tu imamo dva stavka v protivnem razmerju, zvezana sta pa z dvočlenskim veznikom in vendar. To nista veznika dveh različnih stavkov, marveč en sam dvočlenski veznik z enotno vezno vlogo. Gre zdaj za to, da določimo pravo vrednost tega veznika, ker je od nje odvisno ločilo pred njim. Veznik in je sam zase vezalnega značaja in izključuje vejico. Veznik vendar pa je protivnega značaja in jo terja. Kaj torej? Poskusimo v stavku opustiti in: Denar je moj, vendar ga ne morem terjati. Stavčni smisel se bistveno ni spremenil, izgubil je morda le nekaj moči v izrazu protivnosti. Kaj pa, če opustim vendar: Denar je moj in ga ne morem terjati. V tej obliki stavek nima pravega smisla. Kakšna je torej vloga tega in? Strnil se je z vendar v enoten protivni veznik ter mu s svojo vezalnostjo, ki z njo še močneje kaže na to, kar trdi prejšnji stavek, še poudaril nasprotje. Zato je seveda treba staviti ločilo pred enoten dvočlenski veznik po vlogi njegove protivnosti. Kakor je to razvidno in občutno iz stavčne melodije, je vendarle res, da pred in vendar kar dosledno nihče več ne piše vejice. Tukaj jo stavčna melodija terja tako izrazito, da bi jo moral vsakdo staviti, naj bi jo tudi SP prepovedoval, nikar, ko jo ukazuje pod vendar v slovarju (850). Mislim, da je s tem jasno, kaj je sestavljeni ali veččlenski veznik: to je iz več členov (besed) sestoječ vezniški izraz z enotno vezno vlogo, ki uvaja v en sam stavek.
Ker smo že pri in vendar, poglejmo nekaj primerov, da se prepričamo, ali je res zmeraj protivnega značaja ali ne. Tisti in spredaj pa moti po vrsti vse, da predenj ne stavijo vejice, kef je pač pred in ne stavimo. Tudi zgoraj navedeni primer je nima tam, od koder je zgled vzet (Bevk, Izbr. sp. I, 328). Črni piščanec z materjo in vendar brez matere (r. t. 136). Ljudje zmagujejo nad temo in vendar padejo navadno nazaj vanjo (r. t. 37). Burja je huda prikazen in vendar ima malo pravcatih sovražnikov (H. Dolenec, Izbr. sp. 116). Človek hi ne verjel in vendar je res (J. Trdina, ZD IV, 252). Tako na kratko in vendar silno nam nohen pesnik ni znal srca ganiti (J. Trdina, ZD V, 327). Prav poučen je tale zgled iz istega dela v presledku nekaj strani: Strašen je evangelij svobode in vendar pravičen (J. Kozak, Stezice 121). Niti en atom obtožbe ni obveljal. In vendar nisem vplival jaz na to (r. t. 137). Piko torej lahko postavim med oba dela, vejice pa ne!
Zglede bi lahko kopičil po mili volji, povsod je ista izrazita protivnost. Povsod zraste stavčna melodija pred veznikom in vendar v izrazit vrh, se ustavi za trenutek in se potem z istega viška spusti proti koncu. Denar je moj / in vendar ga ne morem terjati. Vezalni in ima čisto drugačno melodijo: Denar je moj in ga bom terjal. Pa še tu ima in nekaj posledičnega v sebi.
Kako je potemtakem mogoče, da je tako dosledno izginila vejica pred in. vendar? Pohujšati jih ni mogla nemščina, ki pred und doch ne
23
samo po pravopisnih pravilih, marveč tudi v praksi stavi vejico, prav kakor francoščina pred et pourtant. Pohujšal je sam nesrečni in, ko je pa vendar prvo — za marsikoga skoraj edino — pravilo pravopisa to, da pred in, pa, ter vejice ne stavimo. Ce je tako, je to žalostno spričevalo za pisatelje, da jim narekuje ločila tak mehanizem, ne pa živi čut za smisel in stavčno melodijo. Ce naj bi se SP oziral na splošno rabo, bi moral to smiselno in melodično utemeljeno vejico odpraviti; to pa bi pomenilo odmik od dejanskega govora in pravilnega branja, zato SP mora vztrajati, da je pred dvočlenskim protivnim veznikom in vendar treba pisati vejico, pa naj jo pišoči svet še tako zanemarja in prezira.
Ni pa povsod tako lahko ločiti dveh veznikov od sestavljenega ali veččlenskega. To dokazuje zgled, ki ga navaja SP pod točko 4 za zgled dveh veznikov: Medveda je priklenil k skladanici in, ko je spet prišel divji mož, sta se sprijela. Tu imamo tri stavke: 1. Medveda je priklenil (os.: x) ?c skladanici — 2. ko je divji mož spet prišel (os.: divji mož) — 3. sta se sprijela (os. najbrž: divji mož in medved, čeprav slovnično ni nujno, lahko bi bil tudi x in divji mož). Kam torej sodi tisti in, kaj veže? Po tem, kakor je postavljena vejica zgoraj in v SP, naj bi vezal oba glavna stavka: Medveda je priklenil k skladanici in .. . sta se sprijela. V taki obliki nam je povsem jasno, da je zveza nesmiselna, saj ne vemo, kdo se je sprijel: ali medved in skladanica, ali x in medved ali x in skladanica itd. Ker ima vsak teh treh stavkov svoj osebek, jih sploh ni lahko vezati z vezalnim in. Cisto lahko pa bi napisal stavek tudi takole: Medveda je priklenil k skladanici. In ko je spet prišel divji mož, sta se (z medvedom) sprijela. V tej obliki je misel prav tako razumljiva (čeprav nerodno izražena) kakor v enako nerodnem trozložnem stavku. Kakor hitro pa pred tak dvočlenski veznik lahko postavimo piko in začnemo z njim nov stavek, je to najzanesljivejše znamenje, da nimamo opraviti z dvema veznikoma dveh različnih stavkov, marveč z enim samim dvočlenskim veznikom z enotnim pomenom. Zgornji poskus, da bi z in zvezali oba glavna stavka, je pokazal, da je drugi glavni stavek brez časovnega odvisnika pred seboj nerazumljiv, da torej ni zasnovan kot enota s prvim glavnim stavkom, marveč šele kot dopolnilo k časovnemu odvisniku. Veznik in ima tu le zelo splošno vezalno vrednost, kakršno ima lahko tudi v začetku stavka ali celo odstavka, v splošnem nakazujoč zvezo z vsem, kar je spredaj. Prav lahko bi ga zamenjali z nato, po vsem tem ipd. Vse to nam kaže, da je in ko tukaj res dvočlenski veznik z enotno časovno vezno vrednostjo; zato stavimo predenj ločilo, kakršno terja njegova vezna vrednost, to se pravi vejico, ker je podredni veznik časovnega odvisnika. Tako redno tak veznik tudi govorimo; ustavimo se pred in, ne pa za njim pred ko. Tako govorimo ne le na začetku stavka, marveč tudi sredi stavka. Zato je tisti dostavek v SP, kakor da je pri takih dvočlen-skih veznikih kak razloček na začetku stavka in v sredini, nepotreben in celo zavaja v zmoto, kakor da je v sredi stavka drugače.
Da je naša analiza pravilna, nam dokazuje tudi nekdanja stava vejice pred takim dvočlenskim veznikom, naj se tudi začenja z in. H. Do-lenec v LZ 1903 in v Izbr. spisih redno piše vejico pred in: Privzdignem puško, in ko je prišel (jelen) kakih 30 korakov vštric mene, sem mu nameril naravnost na pleče in stisnil (IS 78). Le malo sem obstal, in ko je
24
izginil, sem šel pogledat na strel (IS 78). Kar začujem rohnenje pod seboj, in ko pogledam dol, zapazim medvedko z dvema mladičema (IS 79). Ne boš me ne, in ako se še tako zaganjaš, na tla me ne spraviš (IS 115). Kuna mora pri vrhu ven skočiti, in ko to stori, jo pobijemo s streli (IS 107). Tako kar dosledno. Zakaj tako? Ali ne veže morda tukaj in vendarle obeh glavnih stavkov? Poglejmo nekaj primerov! Ce pri prvem stavku zvežemo oba glavna stavka z in, dobimo: Privzdignem puško in sem mu nameril naravnost na pleče in stisnil, ko . . . Smiselno je ta zveza seveda dana, ne pa oblikovno. Da prvi in drugi glavni stavek nista bila spočeta kot neposredna celota, zvezana z veznikom in — kakor n. pr. sem nameril... in stisnil — nam priča že sprememba časovne oblike: pripovedni dovršni sedanj ik privzdignem proti dovršnemu preteklemu času sem nameril; ko bi bila oba stavka spočela ista oblikovna zveza, bi rekel: privzdignem puško in.. . mu namerim... ali pa: privzdignil sem puško in.. . mu nameril... Da, veznik in terja celo, da ne ponavljamo pomož-nika pri drugem povedku; če ga ponovim, je znamenje, da je oblikovna enota vezanja nekje pretrgana. Zato je tudi v drugem stavku taka zveza izključena: Le malo sem obstal in... sem (!) šel pogledat na strel. Tako delitev stavka bi lahko napravili v vseh primerih in povsod dokazuje, da drugi glavni stavek ni bil oblikovno spočet hkrati s prvim glavnim stavkom, marveč kot miselna in oblikovna celota z odvisnikom, tisti in pa opravlja zelo splošno opozarjanje na prejšnja dejanja. Da je to res, nam pričajo posebno zgovorno primeri, v katerih imamo v drugem glavnem stavku prislovno odnosnico k vezniku v odvisniku, n. pr.: Brez zastave ni prav hude burje, in ko se že zastava pogubi in postanejo vrhovi jasni, takrat odneha silovitost burje {H. Dolenec, IS 133). Megle se pomi-čejo proti jugozahodu in postajajo čimdalje bolj svetle in redke, in kadar se poprimejo le najvišjih vrhov in se iz njih trgajo..., takrat so pravi znaki za hudo burjo (r. t. 132). Nesmiselno je vezati, n. pr.: Brez zastave ni prav hude burje in takrat odneha silovitost burje. .., pač pa bi bilo čisto dobro: Brez zastave ni prav hude burje. In ko (ali: Ko pa ipd.) se že zastava pogubi in postanejo vrhovi jasni, takrat (ali: tedaj) odneha silovitost burje (smiselno bi bilo bolje: tedaj silovitost burje odneha). Tu imamo torej povsod opraviti z veččlenskim veznikom z enotno vezno vrednostjo odvisnika, zato je povsod pravilna vejica pred njim, čeprav je prvi člen veznika in.
Zadnjih 20 let pa je v tem pogledu vedno večja zmeda in vejica gine izpred veččlenskih veznikov, ki imajo za prvi člen in. Od kod izvira ta razvada, mi ni prav jasno. Morda je nekaj krivde v usodni tiskovni napaki v SP 1935, ki v § 41 navaja tudi tale primer: V svoji neizkušeni poštenosti si je mislila da, če se sama ne briga po nepotrebnem za druge, jo bodo pustili tudi drugi pri miru. V tem primeru je na koncu vrstice pred veznikom da odpadla vejica, prostor zanjo je še viden, vejice pa ni. Toda da bi ena sama takale napaka mogla povzročiti celo povodenj, je le težko verjeti. Pa naj bo že tako ali drugače, vsekakor je res, da danes le še redko naletite na ločilo pred takimi vezniki, katerih prvi člen je in {in/ko, injče, injako, injker ipd.). Tu sta najbrž na delu dve pravili: 1. da pred in vejice ne stavimo, 2. da na začetku stavka pri takih veznikih ne stavimo vejice pred ko, če, ako, ker itd. (kakor izrecno uči SP 1950
25
v § 69, 5). Tako se je praksa prenesla tudi v sredo stavka; pred in je ne stavijo, ker je tako splošno pravilo, pred drugi člen pa zato ne, ker te svari pred njo v začetku stavka. Tako vejica gine pred časovnimi, pogojnimi, vzročnimi, oziralnimi podrednimi vezniki, če je njih prvi člen in. Tako beremo kar redno: Ne bom opisoval človeka in njegovega srca in če bom opisal greh, mu bom s prvo besedo že začrtal kazen (Bevk, Izbr. sp. I, 302). Da, sedem jih je šlo in ko je bilo ostalih šest še majhnih, ji je mož zbolel za jetiko (Naši razgl. IV, 21, 516c). Skozi umazano okence je bilo videti žalostno daljavo neba in če so bili na nebu oblaki, si imel vtis, da so to zelo obrabljeni, stari oblaki... (r. t. 21, 516c). Krčevito stisnem iglo in ko vpraša po mojem delu in moji družini, se sklonim globlje nad ploščo (r. t. 24, 599c). Gozd so sestavljale velike drevesaste rastline in kakor hitro smo se potopili pod njegove mogočne oboke, mi je oko takoj ugotovilo značilno usmerjenost njihovih vej (J. Moder-Verne, 20.000 milj pod morjem I, 130). Ljudje so že vstali in ko so začutili bobnenje, ... so odhiteli na vrtove (Borba 29. VI. 1953, str. 3č).
Zgledov bi lahko naštevali po mili volji, toda razmerje se ne bi spremenilo, kakor da je vejica res neupravičena ali njena stava na takem mestu prepovedana. Včasih resda naletiš na stavek, kjer bi smiselno in mogel vezati oba glavna stavka, toda oblika stavkov kaže, da ni:sta spočeta v glavi kot enota, n. pr.: Ali nisi udaril na tipke klavirja in ker nisi našel sozvočja, si umrl sam v sebi (Bevk, IS I, 318). Ker je obema glav-nim.a stavkoma skupen isti osebek, bi tu smiselno lahko vezali oba stavka z in; toda kakor hitro bi ju vezali z in v miselno enoto, bi moral odpasti v drugem stavku pomožnik si: Ali nisi udaril na tipke klavirja in (si) umrl sam v sebi, ker nisi našel sozvočja. Pa prav ta si to zvezo preprečuje, medtem ko ga zveza z odvisnikom terja. Podobno v stavku: Potem pa je molče obesil bič nazaj in ne da bi bil kaj rekel Andrašu, je stopil v hlev (F. Godina, NS 1951, 115). Dekle se je nagnilo med oseke in ko je vodo zajemalo, se je zravnalo (r. t. 107). V tem stavku tudi jasno vidimo, kako šibka je vezalna moč veznika in, saj ima v tem primeru bolj protivno kakor vezalno vrednost: Dekle se je nagnilo med oseke in (pa, toda, a) se (je) zravnalo, ko je zajemalo vodo. Tak in sam zase terja vejico, ker ima protivni pomen, kolikor ga je v takem pomenu sploh mogoče uporabljati. Pregledujmo in v teh veznikih še tako natančno, zmeraj se nam bo odkrilo, da pravo vrednost dobiva tak veznik od drugega veznika in da mu je in popolnoma podrejen le kot opozorilo na to, da se je spredaj že nekaj zgodilo, nima pa pravega vezalnega značaja. Zato je podobno kakor pri in vendar tudi tu le nekaka okrepitev pravega veznika.
Tako so take zveze čutili v slovenskem pisanju že zelo zgodaj. Naj navedem samo en primer. V prevodu Nove zaveze 1925 beremo pri Luku 24, 22—23: Pa tudi nekatere žene izmed naših so nas ostrašile; šle so namreč zarana h grobu, in ko niso našle njegovega telesa, so prišle in rekle... Pri Japlju imamo v Listih in evangelijih (1787): So nafs pak tudi ene Shene teh nafhih vftrafhile, katere (o per pokopalilhi pred dne-vam bile. Inu ker ni!o njegoviga telela ne!hle, fo prUhle inu rekle... V prvem primeru imamo vejico, v drugem piko, oba prevajalca sta torej dobro čutila, da in nima tukaj kar skoraj nobene vezalne moči, bolj posledično ali vzročno, saj bi ga po smislu prav lahko zamenjali s pa: ... ko
26
pa niso našle ..., Ker pa mfo... Dalmatin je prvotno deležniško zvezo razrešil drugače: Nas fo tudi preitradiile ene Shene téh nafhih, katere fo sguda bile per Grobu, inu né lo nathle njegoviga teleia, te fo prifhle inu pravio ... Za njim ima tako Candek in nasledniki; pa tudi za Japljem nasledniki niso sprejeli njegovega besedila, tako se je Bürger vrnil skoraj po besedi k Dalmatinu: Pa tudi ene shene nafhih fo na! ojtrafhile, ktere to bile pred dnevam per grobu, in ni(o nathle njegoviga teleta, ter to prithle in rekle . .. Ko bi in ne bil tesno povezan v pom.ensko enoto z ostalimi členi takega veznika, bi ga ne mogli tako pogosto srečevati na začetku stavka in celo odstavka.
Kadar vezeta dva veznika vsak svoj stavek, je izgovor čisto drugačen. V stavku Votlina je suha in, ker je ne doseže nobena sapica, tudi topla zraste melodija na in, med vsem trajanjem odvisnika melodija poteka nekako na enaki ravni pod prejšnjo višino, da se potem zopet povzpne na prvotni višek in se spusti h koncu: Votlina je suha in, ker je ne doseže nobena sapica, tudi topla. ^„„^,. ,,,,„„rf„j„.
J. Roš
BESEDA O VEJICI
Nadaljevanje in konec
Kar zadeva s prislovi sestavljene veznike (pred ko, brž ko, potem ko, vtem ko, precej ko, namesto da, tako da, češ da itd.), je res strnjenost obeh členov veznika v eno samo pomensko enoto občutna predvsem na začetku stavka, medtem ko sredi stavka prislovu lahko oživi prvotni pomen in se pomensko nasloni drugam. Potem ko je prišel domov, je začel snovati novo delo. V tej zvezi nam je potem ko enoten časovni veznik. Ce pa bi stavek zasukal: Novo delo je začel snovati potem, ko je prišel domov — tedaj je potem spet dobil svoj prislovni pomen in ga lahko vežem s povedkom je začel snovati, ne pa z veznikom ko; mogel bi pa seveda reči tudi: JVouo delo je začel snovati, potem ko je prišel domov. — Podobno je pri brž ko, n. pr.: Brž ko knjigo dobim, ti jo pošljem. — Knjigo ti pošljem brž, ko jo dobim; ali: Knjigo ti pošljem, brž ko jo dobim. Med obema oblikama je rahel pomenski odtenek: prvi zagotavlja nemudnost pošiljatve, drugi pa neposrednost z dobitvijo. To so drobni razločki, pri katerih se vsakdo lahko ravna po § 64 SP, ki govori o osebnem čutu pri stavi ločil.
Mnogo teže pa je odločati tedaj, kadar gre za skrčene stavke. Bajec (o. m.) meni, da je med kako da treba staviti vejico, ker je nastala zveza iz okrajšanega: kako (je,) da ... V tem ima čisto prav. Vendar pa to ni edini činitelj, ki odloča o vejici. Tu bom sprožil nekaj vprašanj, ki bodo morda koga oplašila, češ da zanašam s tem revolucijo v naš sistem ločil. A saj imamo zato glasilo, da se stvari z vseh strani obdelajo.
V slovenščini smo prevzeli sistem ločil po nemškem, kar je dosti razumljivo pri našem življenju v kulturni in šolski skupnosti z Nemci skozi dolga stoletja. Ta sistem je po svoje dober, vendar premehanično in dosledno izveden lahko vodi v nasprotje z našim živim govorom. Ce
83
ie res, da so ločila pravorečna znamenja, bi morali upoštevati tudi živi govor, ne le golo črko. Vzemimo n. pr. stavek v prvotni obliki: Se ve, da je tako. Tu sta dva stavka; povedek se ve in njegov osebek da je tako. Zveza med osebkom in povedkom pa je tako tesna, da ju v govoru ne trgamo, posebno še ne, če sta oba primerno kratka. Zveza osebka in povedka je osnova stavka, najožja možna zveza v stavku, zato ju tudi v govoru vežemo. Ko bi bil tu res odmor, kakor ga nakazuje vejica, bi se se ve ne bil mogel strniti z da v prislovni izraz seveda; razviti se je mogel samo v zvezi brez odmora. Današnji sistem ločil bi to enoto razbil, ker imamo pač oblikovno dva stavka, ker ima osebek svoj povedek. Med te primere sodi tudi Bajčev (o. m.): Vprašal sem jo, kako da poje, ko ji je mati holna. Primer pa ni nič manj zgovoren, nasprotno še zgovorne j ši postane, če mu damo preprostejšo obliko. Vzemimo tako zvezo v čisto preprosti in zelo živi obliki vsakdanjega govora, n. pr.: Kako da ga še ni?
V tej zvezi ima kako še močnejši poudarek in je njegova miselna nosilnost še izrazitejša. In vendar v govoru za njim ne prenehamo, se ne ustavljamo, čeprav je tudi ta stavek nastal iz: Kako (je) da ga še ni. Čeprav bi je govorili, se v govoru ne ustavljamo pred da, ki uvaja samo osebek k povedku. Kaj pa, če bi odmor le napravili: Kako, da ga še ni? Ce tak odmor napravimo, se stavku spremeni pomen, zakaj v taki obliki je to omiljeni: Kako? Da ga še ni? ali Kako! Da ga še ni! če je izraz začudenja ali nejevolje. S tem se je pomen čisto premaknil, ta dva stavka izražata nekaj čisto drugega. Odmor ali vejica za kako me torej lahko spravi na čisto drugo vsebino. Ločiti bi bilo torej treba med: Kako, da ga še ni?(!} in Kako da ga še ni?(!); ali če vzamemo poenostavljeni Bajčev primer: Kako, da poje?(!) in Kako da poje?f.'j in Kako poje?(!) Mogoče so vse tri oblike, ali vsaka s svojim pomenom in izgovorom. Škrabec, ki je pisal kar se da fonetično, ni pisal vejice pri osebkovem odvisniku, n. pr.: Kako da pišejo naši stari ptuj za tuj ni jasno (Cv. 13, 4). Primerov takih zvez z osebkovim odvisnikom imamo kar precej. Po isti poti kakor seveda so nastajali tudi kajpada, kakopada ipd. Tudi ti so danes le še prislovni izrazi pritrjevanja kakor seveda. Toda pri vpraševanju dobijo sestavni deli spet svoj prvotni pomen, zato jih pišemo narazen in po SP celo z vejico pred da: Kako pa, da ni prišel (SP pod kako). Enako bi torej tudi morali pisati: Kaj pa, da ne pride?, česar pod kajpada v SP ni. Tudi te vejice nihče ne govori. Ce bi pisal: Kaj, da ne pride? (iz Kaj je, da ne pride?), bi vejica zapeljala v napačno razumevanje, kakor da je to namesto: Kaj? Da ne pride? V pomenu zakaj? pa bi rekli samo Koj ne pride? v nasprotju z nepoudarjenima kaj v pomenu »ali«: Kaj ne pride? Nekaj drugega je seveda spet: Kajpa da ne pride ali Kakopa da ne pride.
V teh dveh primerih sta kajpa in kakopa(k) pritrdilnici kakor seveda, le da se je tu tudi da strnil s prislovom: Seveda ne pride, namesto Seve da ne pride. Tudi pri teh dveh pritrdilnicah bi lahko pisali: Kajpada pride ali: Kakopada pride ali: Kajpada ne pride in Kakopada ne pride, čeprav nam je zlasti v negativni obliki še nekoliko nenavadno.
Po isti poti gre vrsta drugih podobnih zvez: res da, gotovo da, jasno da, razumljivo da itd. Pri teh izrazih se pomenske samostojnosti teh besed še tako živo zavedamo, da se nam še niso zrasle v prislovne enote. Toda v stavkih, "kakor: Res da je mlad... Gotovo da ve, toda ...
84
Jasno da bi moral plačati, toda ... v govoru nikoli ne delamo odmora pred da, zato vejica vodi v napačno izgovarjavo in branje. Ce berem: Res, da je mlad, pričakujem v drugem delu čisto drugačne zveze, n. pr. sem vedel ali pod. V tem primeru je res samostojen stavek, ki pojasnjuje sem vedel: Da je mlad, sem res vedel, ni pa povedek k osebku da je mlad: Res (je) da je mlad, toda delati le mora. Vejica za res nam je razumljiva v izgovoru v stavku: Res, mlad je še, toda ... Toda tu so razmerja med stavčnimi členi čisto drugačna. Po obstoječem sistemu ločil pa moramo vejico pisati proti stavčni melodiji, dokler se ne bo spor tako zaostril kakor pri seveda in kajpada, da se bomo zaleteli v drugo skrajnost in pisali vse skupaj kot prislovni izraz, potem naj pa še kdo postavlja vejico pred da!
Tu naj omenim še osebkove odvisnike, ki smo jih srečali že ko j spočetka v primeru: Skusili ste, da, kdor se iz prvega prenagli, se kmalu upeha. Vzemimo preprostejši primer: Pravijo, da, kdor laže, tudi krade. Tako moramo pisati po današnjih predpisih v sistemu ločil. Dokler mi vejici v takem stavku pomenita samo optični oklepaj veččlenskega osebka, da ga tako strne v enoto, je vse v najlepšem redu; tak pomen so začetniki tega sistema ločil vejicam hoteli dati. Toda kakor hitro naj bo vejica tudi pravorečno znamenje za stavčno melodijo, za odmor v stavku, je na takem mestu odveč in pri branju moti. Kakor izgovarjamo Lažnivec je tudi kradljivce brez odmora med osebkom in povedkom, tako govorimo brez odmora tudi Kdor laže tudi krade, zato tudi: Pravijo, da kdor laže tudi krade. Vejica nas je med takimi členi zapeljala, da si pogosto pomagamo z zaimki, n. pr.: Kdor laže, ta tudi krade. Ce sem z odmorom osebek odtrgal od povedka, potem seve sežem po slovničnem pomagalu, da 'oblikovno zamašim pom.anjkanje osebka. Tako so slovnični osebki v navadi v nemščini in romanskih jezikih; po tej strani je ustroj slovenščine in slovanskih jezikov različen od germanskih in romanskih, zato je tudi razumljivo, da isti sistem ločil ni enako primeren za vse jezike. Vprašujem se, če ni prav ta mehanizem ločil kriv, da smo izgubili posluh za pravo vrednost ločil po govornih enotah in stavčni melodiji. V primerih osebkovih odvisnikov romanski jeziki in latinščina ne stavijo vejice, nemščina jo stavi, toda osebek je po navadi povzet v slovnični osebek v prejšnjem stavku, tako da se oblikovno osebek spremeni v prilastni odvisnik. Morda je tudi prav to razkosavanje z vejico krivo, da so se nam stavki z da kdor, da ki, da kar, da kateri ipd. uprli in se jih ogibljemo ko hud'ga vraga. Včasih so bili pogostnejši in med ljudmi so še zmeraj v rabi. Tudi o tem bi bilo treba zbirati gradivo.
No, ko že govorimo o vejici, kdaj je iz tega ali drugega razloga upravičena ali ne, naj omenim še en primer, kjer vejice ne stavimo in je nihče ne terja, pa je vendar upravičena po izgovoru in stavčni obliki. Mislim na priredni veznik, s katerim utemeljujemo, zakaj, n. pr.: Sedel je na prag, zakaj vrata so bila že zaklenjena. Ce primerjamo tale zakaj z vprašalnim zakaj?, bomo najprej ugotovili, da stoji za njim drugačen besedni red kakor za vprašalnim: zakaj so bila vrata zaklenjena? Zakaj tako in od kod ta zakonitost? Zato, ker je utemelje valni veznik zakaj nastal iz samostojnega vprašalnega stavka; kar pa postavljamo za njim, je odgovor na to vprašanje. Tako je gornji stavek trodelen: Sedel je na
85
prag. -\~ Zakaj (je sedel na prag)? -\- Vrata so hila že zaklenjena. Torej: trditev + vprašanje -{- odgovor. Tak je tudi izgovor po stavčni melodiji; Sedel je na prag / zakaj j vrata so bila že zaklenjena. Tu imamo torej vse, kar je potrebno, da bi postavljali vejico, pa je ne stavimo: izgovarjava je tako izrazita, ker besedni red sam sili na odmor za zakaj, nastanek iz okrajnega stavka je očiten in še zmeraj izražen v posebnem besednem redu. Kako da je ne stavimo? Zato ker (tu vmes bi lahko postavili vejico zato, ker, če je zato izrazito poudarjen kot samostojen prislov!) smo izgubili posluh za svoje stavčne melodije in zveze. To se je zgodilo toliko laže, ker smo utemeljevalni zakaj — v 16. stoletju tako živ! — postavili v kot in ga nadomestili z neljudskim kajti, ki pa je prav tako ohranil besedni red veznika zakaj. Celo s ker so ga nadomeščali kot s pri-rednim veznikom, n. pr.: Sakaj Joannes je s'vodo karitil, vy pak imate s'!vetim Duhom kerfzheni biti, piše Dalmatin (Apd 1, 5), Bürger pa je 1833 besedilo spremenil v:. Ker Janes je keriheval s' vodo, vi pa böte kertheni... Ob današnjem podrednem ker bi moralo stati (kakor stoji tak besedni red že davno prej): Ker je Janez krščeval z vodo... Pri tem zakaj je torej primer skoraj takšen, kakor sem ga omenil pri: Kako? Da ga seni?, če ga omilimo v Kako, da ga še ni?
Zelo blizu osebkovih odvisnikov so tudi predmetni, čeprav predmet ni tako tesno strnjen s povedkom kakor osebek. Tako so se tudi pri predmetnih stavkih godile strnitve v prislovne izraze. Pri vprašanju Kdo ve kod hodi? ne delamo odmora pred kod niti tedaj ne, če res vprašujem ljudi: Kdo ve kod hodi?, kaj šele tedaj, če ta kdo ni namenjen nikomur in je popolnoma nepoudarjen brez svojega prvotnega pomena, V takih zvezah se je' strnil z ve v kdove, kar je v narečjih dalo različne spake, kakor dóvi dóve ipd., v pomenu navadne vprašalnice. Zato bi v nasprotju s kdo ve? kazalo pisati skupaj kdove v prislovnih zvezah: kdove kje, kdove kod, kdove kam ipd., podobno kakor bogve kam, bogve zakaj itd. Pred letom 1914 je bila taka pisava tudi v rabi; piše jo med drugimi celo A. Breznik v razpravi Razvoj novejše slov. pisave na Levčev Pravopis. SP ima danes bogve, toda kdo ve kje; mislim, da bi tu lahko izenačili, da bi tako lahko ločili: Kdove kod hodi? ali Kdove kako naj zida! (=Le kako naj zida!) od: Kdo ve(,) kod hodi? Kdo ve(,) kako bo zidal? Sicer izgovor tudi tu ne pozna odmorov in vejic, toda preko osebkovih odvisnikov bi le težko spreminjali svoj sistem ločil. Ali pa ga bomo sploh načenjali?
S temi opombami sem hotel opozoriti na nekatera vprašanja naše vejice, ki bi jih bilo treba upoštevati pri pisanju in ki bi jih morali tako ali drugače še rešiti. Vsekakor bi pa pričakovali pri pisateljih mnogo več čuta za ločila in ritem v jeziku. Ločila ne smejo biti gol mehanizem. SP se tega dobro zaveda, zato je pač postavil neka objektivna pravila, a je v § 64 zavvroval svobodo ustvarjalnemu duhu in čustveni razgibanosti. Zal, takih smiselnih osebnih ločil zaman iščeš po našem slovstvu, če ne sodi sem včasih kar nesramen prezir vseh pravopisnih pravil, ki mu ni mogoče najti opravičila v ničemer. Morda bo iz teh razmišljanj kdo vsaj to začutil, da imajo ločila vendarle svoj smisel in da včasih lahko celo izrazito posežejo v pomen.
86