AMD OUfTKXBITTKD QVDKK
(»o. Ht)
• VaJrdtJI alovmskl
Velja za vse lato
Za pol Uta	- I
$1.00 «2^0
AfffOF OtffOUI ^ HIT, OSf IBI AT Btt POif OfflfllcfglW I.f. By Order of th< FrwMtat A. BL Burleson. Postmaster Qznersi
■omewwiiMiiaiiiiiiii n iiiWill
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
She Largest (Jlovenian Dtuy « in the United States
lamed Every Day Except Siicday? »ud Legal Holidays
* 760)00 Headers
aroMBrnaesmrar rnv
telefon : 2876 coetlandt.
Entered as Second Class Blatter. September 21, 1903, at tbe Post Office at New York, N. Y, tinder the Act ot Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 CORTLANDT
NO. 2C4 — STEV. 2C6.
NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 12, 1919. — SREDA, 12. NOVEMBRA, 1919.
PREMOGARSKA STAVKA JE RILA PREKLIGANA
VODITELJ PREMOOARJEV JE IZJAVIL, DA SE UNIJE NE MOREJO BORITI PROTI NARODU TER REKEL, DA SE BO PO KORIL SODNIJSKI PREPOVEDI PO NOČNI SEJI DELEGATOV DO SKLEPA SO PRIŠLI DELEGATI PO SEDEMNAJSTURNEM POSVEOVANJU. — MI SMO AMERIKANCI TER SE NOČEMO BQRITI PROTI NASI VLADI. THAT IS ALL.
Indianapolis, lini., 11. novembru. — t'nited Mine Workers ol America dsn en polom svojega generalnega odbora sklenili po koriti m- povi Ijem okrajnega sodnika Združenih držav A. li. Ander »•ona, kur pometija dejanski preklic poziva na stavko, ki se je ti kala 42">.OUO prem off* rje v v premogonikih mehkega premoga v te.« ile*»*li. I Ml.-pa ti ko prišli do tega važnega sklepa oh »tirih in desei /jutraj, po v,-ji ki je trajala ver kot 17 ur. Seja je hila nato od go ih'iia.
l\j»ltijo.i predsednik John L. Lewi* je izjavil naslednje:
— Gospodje, pokorili se homo povetjem sodišča. To storimo t protestom. Mi smo Amerikam i. Mi se ne moremo boriti proti naš % ladi. To je vse.
Noben Ostalih članov splošnega odbora, sestavljenega iz med narodnih uradnikov, okrajnih predsednikov ter članov izvrševal nega odbora in placliiiega komiteja, ni hotel pojasniti te akcije, in L< wis sam, ki je bU cm-i vid no izmučen vsled dolge razprave, je od I lonil vsako naduljno ugotovilo. Člani odbora, ki so se vsi do kon •a vdeležili s« je, mi bili oči vidno izmučeni ter so se hitro razpršili na \ >.e strani. John L. Lewis, potdujoči predsednik l*. M. W. je predsedoval konferenci, ki je J»ila sestavljena iz izvrševalnega odloča unije več kot dvi j-»<*t okrajnih predsednikov ter drugih, ki so šteli skupaj približno sto mož.
VOLUME XXVTL LETNIK XXVIL
KONFERENCA MED PREMOGARJI
IN PREMOGARSKIMI BARONI
POGAJANJA GLEDE PLAČILNE LESTVICE SE BODO PRIČALA V PETEK V WASHINGTONU. — DELAVSKI TAJNIK WILSON KOT POSREDOVALEC. — IZVRŠEVALNI ODBOR PKE-MOGARJEV JE IZJAVIL, DA JE ZADOVOLJEN Z WILSONO-
VIM PREDLOGOM.
Krstite v paroika "Koscinszko" po slavnem poljskem junaku iste a imena. Parnik je krstil Rev.
Kwiatkowski.
KONEC SUSE IZJAVA SCHEIDEMANNA; OBISK POINCARE-JA
Washington, I). <*.. 11. decembra. — Pod pritiskom /v. Jsodtiika Andersona j- bil premogarski štrajk preklica n in 4_'.~..< > | premojrarjev se bo vrnilo na delo.
Ko so bili premolar j i prisiljeni končati s stavko, je v!:t<!;i t. ko.i storila potrebne korak«', da 1»«» pomagala preinoirarjem ]■ t /. deJodajab-i v sojrlasje «rlede plače.
Delavski tajnik \ViIson je povabil zastopnike prentoc.sr i \ in pretuogarskili baronov n;ij pridejo v petek ob enajstih <!'♦]»>' !• ■ v Washington, kjer se bo začela konferenca.
Premogarji so povabilo takoj sprejeli. Ko se je vrnil 1 ■ Wilson zvečer domov, je že imel v rokah zadovoljiv odgovor John i L. Lewisii. načelnika izvrševalnega odbora premogarske itr.• .iI* mogurski baroni še niso izjavili, če bodo prišli ali ne, daMriv'::•• ■nahaja Toma/. T. Brewster v tem mestu. Dosedaj so baroni - v.o formalno izjavili, da >o pripravljeni storiti vse, samo da v• > premoga rji na delo.
Tajnik Wilson bo začet nadaljevati s pogajanji na i^t--a • — -1 i kot so se pred dvemi teilni prekinila. Pri konferenci ne I; •■! stopa na samo glavna premogovna polja (Indiana. Illinois. In. i:.:ii in zapadna Pennsvh anija), pa<" pa vsi rovi mehkega pi dvajsetih državah.
Ko so v Wasliinirtonu izvedeli, da je štrajk preklican, s.* si komu odvalil težak kamen od srca.
Vse zadeve imata sedaj v rokah justični in delavski dep; •
'mo«ra v
Na ameriški trg bo prišlo kmalo Scheidemann je izjavil, da je sedaj Mirovni problemi so napotili fran-za tisoč stoštirideset miljonov do- najbojsa demokracija v_Nemčji. coskcga predsednika, da je obiskal larjev žganja.	— Vsa sila izvira iz naroda.	Lloyd Georgea.
11. novembra.
Pol
ZNAČILNA IZJAVA SAMUELA 60MPERSA
Kadar pa se noče naša administracija prilagoditi tem principom in kadar se noče več zavzemati za nje. tedaj nam ne preostaja ni< ■•-sar drugega kot povdarjati ono
Z oz i rotil na glasovanje, <ia se bodo premogarji pokorili pove- j
Ijn sodiš«'a, j« treba pripisati največjo zaslugo štirim odvetnikom.	-
ki so imeli v rokah v io zadevo. Ko so prišli ti zjutraj na sejo, da Washington, D. C., 11. novem- Berlin, Nemčija. 11 novembra* picdlo/e skupščini ;w>lo/.aj kot ga vidijo oni, je bilo razpoloženje bra. — 75 miljonov galon viskija _ Mi se moremo dvigniti le v
delegatov v splošnem, da se v/drž v veljavi poziv na stafko ter bo na razpolago za osušena ame- slučaju, da naš narod dela, dela in ka Poincareja se smatra za skraj-! <|a bo celo"organizirano de'.O "pod- raora prevladovati proti kateriko pusti sodniku Andersonu storiti, kar hoče vspričo nastalega polo ri*ka ?rla- ko ho konec vojnoča ZOpet dela. Naša pot je jasno za no važno.	piralo stavkajoče majnerje 11 začasni administraciji z.-.-l v
/aja. —	sne prohibeiije vsled proklamaei- črtana.	| Francozi upajo, da bo mogoče
je predsednika, kar se bo najbrže Tako . k l ur#i2llii millistr do.rči nekaj definitivnega glede
London. Anglija.
itičm. stran obiska predsedni- Gompers je ponovil svojo izjavo.' ameriško prostost in pravico, ki
Zatem izjavili odvetniki, da je dolžnost linijskih članov po ^ortilo tAom dveh tednov.
1 »riti se sod i see m, čeprav mogoče nimajo slednja prav in čeprav	-n j • • i - i i	• - * t -
... ..... .... . .	* ladni izvedenci pravijo, da bo analirirnl ii«tw>W nn-P^a lotn' n istrski
Je tudi mogoče krivično stalile, ki ga je zavzela vlada v tem sno-	, . , • - • , -	Je analiziral usp< nc pr\ega let.i
* J p	do nakupicih lastniki zganja, ki nemške republike. Cela Nemčija forger
I'liyx. i	____ i_i ____-t i i rV.'i	v	'	J	.
ru. O bi storili premo-jrarji drugače, bi ne bili krivi le omalovaže-	v državnih skladiščih nri	i i v i - , - -	. , ,
. *	,	i ,	J s(«!aj ^ ciriavnin ssiaaiscin pri	,^-la dejanski ra<una za preteklo
xanja sort.nea, t--.^ se izpostavili tudi nevarnosti, da jih ,;eirc- bližno 600 miljonov dolarjev do-	Konserxatviei. junker ji mi i Curzonom
lalni pravdni k zasleduje vsled kršenja Levc-jeve postave. Po muc- bička pred uveljavljenjem ustav	iitaristi i„ pangermani polagajo
nju odvetnikov bi to sicer ne hila v vsakem slučaju zaporna kazen, ne prohibieije dne 1C. januarja	sicer važnost na velike dolgove.
naslednjega leta.
je rekel prejžnji ministr ski pn-dsednik Scheidemann. ko S'rije.na Pod'agi pogajanj z mi-
"m pretlsednikom Llovd e< m ter angleškim mini-j ptvar ter smo prepričani, <la ima- p0 svoji lastni sodbi ali pa dati i/.
piralo stavkajoče majnerje.
j naše dežele, j Mi nismo v zvezi z nobeno Washington, D. C.. 11. novem- ministraeijo. Ml smo prosti lju-bra. — Mi verujemo v svojo dje ter hočemo izvajati jirostost
a povzročilo vendar nepotrebne sitnosti.
— Morate namreč misliti — je rekel eden odvetnikov, da je vsled sklepa sodišča ves vaš denar zaprt in da ne morete nuditi v sedanjem položaju nobene primerne obrambe, za kateregakoli mo ža, ki bi bil mogoče aretiran.
Neki drugi odvetnik je rekel, da je samo v Indiani sto mož, ka
katere si je nakopala Nemčija, a Cenijo, da bo stalo žganje po v splošnem povdarjajo listi kon 20 dolarjev galona. Na ta način kretne uspehe, katere je dosegla brslo kupci plačali nekako tisoč nemška republika izza svojega stoinštirideset miljonov dolarjev obstanka.
za žganje, ki je sedaj v državnih — Kapitalisti se boje demokra skladiščih.	tienih uspehov revolucijo, ki so
Zadnje števike notranjega ea spravili delavce na seje ravnate-
istroiii 7a zunanje zadvee, lordom ni° prav.	! raza svojemu nasprotju napram
I S temi besedami je S. Gompers politiki, katero zasledujejo d m-i.
(predsednik American Federation'	-
Oficijelno odklon jen je Franci-; of Labor> vC.eraj zvečer ponovil
je z ozirom na predlog L. Geor-! in nanovo potrdil izjavo izvrše-] srea. naj se sklene mir z Rusijo, pa, valnega odbora federacije, ki je.
gotovo ne l»o prispevalo k prisrčnosti pogajanj, ki so se pričela sedaj.	»
PEEDSEDNIKOVO ZDRAVSTVENO STANJE.
Francija in Anglija pa popol- j
tere bo vlada v slm-aju nadaljnega odpora takoj aretirala.
V odgovor na f-i izvajanji, j«* eden delegatov rekel, da gredo rinskega urada kažejo, da je bilo ljev. Številni delavci pa na drugi,
t se pokore tako samovoljnemu nove ' dne 31. avgusta tekočega leta v strani so razočarani, ker ni princ
premogarji rajši v ječo kot pa se pokore tako samovoljnemu povi lju. Itekel je, da je tudi zaloga jetniakih celic omejena iu da bo A. K. of Labor v družbi n sorodnimi organizacijami gledala ua to, tla bodo pričele delavske organizacije s primernim bojem proti na-t-ilju.
Tekom popoldanske seje so obnovili odvetniki svoje napore ter o*tali iih seji do včeraj, nakar so inlžli ter izjavili, da ne vedo, kaj Im.Io de le jral i stor.li, da pa so storil, najboljše in da se ne IhkIo vr- p^Teduje d^tTliranj lull, dokler J.h ne pkličejo nazaj.	| nainPež <lne 30. avjmsU
pozicije ameriškega senata proti skladiščil «7 miljonov gal.m žfja sla revolucija soeijalizacije pod j odobrenju mirovne pogodbe, uja vsake vrsto kot brandy, gin, jetij. Popolna soeijalizacija v se Pričakovati je. da bo predsed rum in navadno rženo žganje. danjem času bi pa pomenila — Izza onega časa so eksportirali pnrušenje ter popolno uničenje približno pol milijona galon.	trgovine in industrije za desetletja
Žganje je bilo v bondu, odkar Ceprav ic plavna ,,aIoRa so"iia-
postala
ki
'1 ekor v»H-erne d« bate se je polagalo veliko važn«»st na možnost, da se premogarji ne ImsIo hoteli pokoriti povelju ter iti nazaj ns delo. (tovorniki so >i**rdli številne brzojavke \ tem zmislu, ki so prišle v roke delegatiun.
I. W. W. V AKCIJI
Neznanci so streljali na sprevod, smrtil) dva vojaka ter ranili veliko oseb.
Centralia, Wash., 11. nov. — Prebivalstvo tukajšnjega mesta je danes praznovalo oblet irieo sklenitve premirja. Ko se je vršila po ulicah velika parada, je padlo iz blhiinjih his med ljudi par strelov. Dva vojaka sta hila na metttu mrtva, veliko drugih oseb pa ranjenih.
Oblasti so prepričane, da so Napad vprizorili člani I. W. W. Veliko ljudi so aretirali. Enega mi*etiralica je ljudska množica iztrgala policiji ter ga linčala.
Proti večeru *e je zbralo pred jftnianico več kot 500 ljudi, ki so zahtevali, naj jim izroče aretiran-er, kar se pa ni zgodilo.
Mrtva »ta E. El fresh in D. G rim«.
Ko je množica iskala morilce, jc čisto razdejala glavni stan I.
ALFONZ SE JE VKNIL V MADRID.
Madrid, špansko, 11. novembra.] Španski kralj Alfonz, ki je ob-isk.ij Francijo in Aiiglijo, se je vrnil v Madrid.
pravomoena postava,
je pija«"-, — a 1917.
Vsledtega je povsem jasno, da so vse te pijače stare najmanj 2 leti in da so precej izgubile na vsebini vsled izhlapevanja.
Nekatere teh pijač so stare osem izv
- liztna še nerešena, so vendar vs-
bila izdana v nedeljo.
Svoje ugotovilo je podal včeraj zvečer pri obedu, ki ga je priredila federacija delegatom medna Predsednik noma soglašata gled > žalostnih r°dne konference za delo ter med pustil bolniško sobo. Posadili so posledic za Evropo in svet- v splo- narodne trgovske konference v pa na stoi ;ia kolesih ter ga pelja Snem- ki se bodo pojavile vsled o- nekem wasliingtonskem hotelu.
— Mi živimo v svojem lastnem času kot pač moremo, — je rekel. .
A ..... .	~ (stop
— A nasa življenja ne pomenijo ( . ničesar drugega kot izbežen dogodek z ozirom na neprestan napre
ni k Poineare povdarjal prav posebni* to točko na svojih pokaja-
njih ter se zavzemal za Lijro na-l<lek svfta. Se veliko bolj važno pa
I je, ee bomo prišli jaz in vi v je-' čo raditega, ker smo skušali vzdr
rodov.
Washington, D. C., 11. nov. — Wilson je danes z i-
li park rat krog hiše. Ko se je vrnil v posteljo, se je zbralo na ni«-ali več kot dvesto pcvee\-f ki so mu napravili l<*po	l<».
Številni drža\niiki. tako v An-i . .. _ -	_ .
4 • •	■	• .... ,	.....	. zati principe prostosti, pravice iu
t varjeni poltiein prepogoji za nje. ^.jj Uot v Franciji, ki so omalo-J, V.	1
no rešitev. Izza sprejema nove u- važevali Ligo narodov, spoznavaj T	.	,
nira/ nobena druga dežela' =------ - —	I Mr"	Je	so sPa
spoznava
stvae nira/ nobena druga dežela] in vP(|aj da je bila vizija prM-l , V-"" .	— ......
r -m rWi-n"	v,iik"L]-».V^OTrri,^
domoVra.-,.,o kot Jn ,ma n™kn.,lnl ko, nJ,h Iastna ln ,,„ bo po-', pradjlne Je ,^lilvsUe„a svetH republika.	^menjalo veliko nesrečo za člove tor r --------- za boljšo bodočnost jo štvo. če bo ameriški senat uničil, _ Lahko bomo n„dili dobro izlet in še več. Vladni izvedenci bil polwn A« moc izv.ra iz na-| Llff0 v lljeBI sedanj, oblik,. pričevalo o samih sebi v obrambi cenijo, da je izhlapelo približno ir, rfKla m vo,Ja Je najvnga| Xrkor. prevladovalo tukaj m zagovorih prineipjjev pravice, orlstotkov ter so na podlagi tega P°^ava- . ... . i spb šno naziranje. da je pomenjol kot jMh zastopa ameriško delav-izračunali, da je v bondu še vedno Hrepenenje Nemeije, da vpn- boj predsednika Wilsona na mi- sko čibanie
zori splošno "razpro^lajo". se bo ni konferenci veiiko oviro mi.| ® * '
7 miljonov galon vsakovrstnega
Mi soglašamo v polni meri s
mogoče izkazalo kot usodepolno
... ^ XV	1J " ""'"J	"«»«' ""»»principi ameriKanizma in z viso-
Sedanji davek na pijačo, vzeto P" mnenj.. > ol.ksa Deutseha ray | j:isim fla sf> prodstavljale resnič-|kimi idcaii amerikanizma. Mi so-
* r matrične druz-.J)0 m.jro Tnin| OJJO evropgte vlade! glašamo z našo vlado, kadar smo
no pozeljcnje p<-. ki Sf> nasprotovalc	njegovim na- prepričani ter vemo, da sledi poti
isevanje. ki bo v	- , . .	,
, . , om.	pravice, prostosti in eloveeanske-
esegalo dobavo.	. ..	i
zpanja.
belgijski kralj je dospel v francijo.
Brest, Francija, 11. novembra.
, m, a sedaj postaja vsak dan bol i principi amerikanizma in z viso-
--------4 ..	.	/ jasno, da so predstavljale resnic- kimi ideali amerikanizma. Mi so-
z bonda. zna«! ^6.40 na galon.l ,na,^a t\enera1ne ^tnene dmz-JJ10
To je dvakrat večji davek kot se ga je plačalo kedaj. kajti svota •$•3.20 je predstavljala najvišji da vek. katerejra se je plačevalo — pred prepovedjo distiliranja.
Vlada bo dobila $.364.800.000 kot zadnjo veliko svoto iz teea
vira. To je veliko ve<- kot je dobil
Danes sta dospela sem na parni- strJ<, Ram v preteklih Gasili, ko
je
l»e. ki vidi svetov blajrii ter povprašev brtdočih letih preseg
— <'e so moja domnevanja pra vilna, pomen ja to požel jen je po f vse, kar je naprodaj. Nemško e-blagn popolen pre^>brat v cko- konomijo smatrajo za veliko — nomskih razmerah, -«— je izjavilrazprodajo vsled požara". Dentseh. — Glavna skrb proizva-'
jalea je bila dosedaj. da proda^ bo<1° 5le stvari naPreJ
-	DENARNE POSlLJATVE V
-	ISTRO, NA OOSlfiKO IN
N0TBANJ8K0.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjih
razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem po ozemlja ki je *t-*edero po italjanski armadi.
Jamčimo ali garantimamo za vsako pošilja te v, toda za kake mo« goee zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti.
50 lir ____ $ 5.40
100 lir ---- $ 10.20
500 lir ____ S 50.00
1000 lir ____ $100.00
Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order ali pa pa New York Bank Dmft
ga razvoja kot je izražena v prin- TVRDXA FRANK SAKSER,
•ipih demokracije.
19 Oortlasdt «t.. Maw Tort ■ T.
na nove cene
kof
Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonijo. Bosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram ^MjskrkraU Albert in'kraljica Eli- ♦LlO^Loi'^l^piX To so ^^ne ekonomij^ je bila odiis ^	vT^lš^^- Primerno tudi hitro.
ku "George Washington", bel- znaSai davek na gabno žganja Ye ^ Proizvode. Negotovost kap!-' ^ —ime,i
talLstične ekonomije je bila odvi dobri stari easi", ko so pla na ^ dejstva- da bI1 proizva-,^ , . - —------— --- ,
zabeta. Kraljevi par bo odšel v Ost end, ne da bi se vstavil v Pa rizu.
bili
čevali ljudje
po 15 centov za
"highball* ter.5 centov za velik "skuner" piva.
Save die
EasyWay
PREDAVANJE SE NE BO VB-
ŠILO.
Zaradi nepričakovanih ovir se ne bo vršilo predavanje Miss Mal-vine Hoffman v četrtek zvečer ▼ Srbskem Domu, kar naj blagovo-ilijo rojaki vpoštevati.
jalec ločen od konsumenta in da' dukciJska bistva se bodo nalia-se je vsle<l te-a proizvajalec bal	v rokah tu-»cov-
producirati več kot je mogel spe-j Nemški razprodajalci. ki po-čati.	(magajo pri tej "razprodaji" Nem
Velike izpremmebe v cenah- pa- čije, pa ne spoznavajo mednarod-danje cen, panike, krize in ban- negr* učinkovanja tega postopa-keroti — vse to je bilo v tesnem nja. Jfctevilne zunanje dežele gost iku s to posebnostjo modeme vore 2e sedaj o visokih zavaro-industrijalne produkcije.	I valnii; tarifih proti nemškemu
Navidezno ugodni trenutek se blagu. Nekega lepega dne bo Nem-bo mogoče izkazal fatalnim za — čija — razprodana in nemška eko-Nemčijo. Privabi jen i vsled nizke- nomija bo uničena, konečno in za sra stanja nemške marke priha- vedno ter je ne bo nikdar več moja jo tujci v deželo ter kupujejo goce nanovo zgraditi.
Jamčimo ali garantiramo za vsako pošiljate v, toda za kake mo. goče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti.
Sedaj pošljemo v staro domovino, naprimer:
100 kron____$2.00	500 kron____$ 9.00
200 kron----$3.85	1,000 kron____$ 18.00
300 kron____ $5.80	5,000 kron____$ 90.00
400 kron .... $7.70	10,000 kron .... $178.00
Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z dragimi. —
Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft.
TVBDKA FRANK SAKSER, J «3 Cortlandt Street,	^	New York, N. Y,
_

......



'"'-""f
---------------.	Li.. , ,, .	, ..	. ,, , u ..	.. ----T—-
--



glas naroda, 12. nov. 1919
GLAS NAHODA"
cttj. m. z.
..........
Mw Tort UM i«fc m-99
Za pol tata ... Za Evropa ca i
• las naroda CV®4ca at ttia P—ple".> pt ter
a
po Monty *r4ar da aa nam t «41
L A« Tk A n O D A*
af Manhattan. N«w TM ■i ar« CartlanPl
91 S.
Konec premogarske stavke
ojrovnikih mehkega premoga jf delegatov, zbranih v Indianapo-
Mavka preaoofarjev v pren bila raz vel javi jena v sled sklepa
tiau. —
Poxlujo.-i pr<*ds<duik John L. Lewis jo izjavil, <la -so premo-irarji dobri \rm-rikanci in tla se nočejo boriti pr^ti vladi.
Nadalje ni hotel govoriti ali bolj podrobno pojasniti stališča voditeljev United Mine Workers of America.
•Jasno je, da se mora x*uk dober državljan pokoriti poveljem aodiic, čeprav je mogoče prepričan, da je povelje sodišča krivično.
Dati mapn vsakemu drugemu vzgled zvestobe napram napravam dežele, v kateri iivi. iled postavo ter njenimi izvršitelji pa obmtaja velika razlika.
Samuel Gompers, predsednik American Federation of Labor, o katerem gotovo ne more nikdo trditi, da je radikalec, je izjavil ponovno, da celo ameriško organizirano delo podpira premogarje v njih poštenem boju za izboljšanje življenskega položaja.
Kekel je, da je vsak Amerikam-c dol/.an boriti se za svobodšči-ne, ki so neprecenljiva ded i*-i na ameriškega državljana. Izjavil je, l;«ine<-no, da ne bo zarota organiziranega kapitala ničesar opravila v boju proti organiziranemu delavstvu, ki bo konečno zmagalo kljub vsem zaprekam.
Lincoln je nekoč pravilno rekel da ne more dežela obstajati na polovieo iz sužnjev in na polovico iz prostih mož.
Tako tudi ne mo»e v modernem času obstajati dežela iz pre te/.ne večine mezdnih sužnjev t«*r smešne manjšine kapitalistov in njih priganjačev.
Premogarji so pokazali, da znajo upoštevati postavo ter se u-klonili, a bodo kljub vsemu zmagali v svojih zahtevah, če ne preje pa »ileje.
Dopisi

~1MHBB
Forest City, Pa.
Čeravno nI tukajšnjega g. župnika doma, so tukajšnji samci in sarnke prav pridno začeli stopati v zakonski stan. Nedavno se je poročil Frank Erjavec, doma iz Krke na Dolenjskem, s tukaj rojeno Jožefo Marineie. Na volilni dan, t. j. 4. nov., pa nas je iznona-dil splošno znani in ugleden tukajšnji rojak Karol Kovaeič. iz volil si je za svojo tovaiišico gospodično Jožefo FSucenel. Yovopo ločencem rase iskrene čestitke!
Poročevalec
premoženje. Zopet vzgled za one* rojake, kateri še niso v nobenem društvu.
Uojaki, kateri niste še v acbe-nem društvu, pristopite k organizaciji čim prej mogoče, ker se ne ve. kje in kdaj človeka nesreča doleti. Tolik« in toliko organiza-imarno na razpolago, da nam pomagajo.
Pogreb je bil prvih dveli v nedeljo 2. nov. popoldne, enega so prepeljali v Cleveland, ostalih 17 so pokopali v ponedeljek popoldne. Pogreba se je vdeležilo nad ;HXHJ o-eh. Naj v miru počivajo!
Delavske razmere so bile zelo Nimam nič kaj veselega poro I Proline do 29. oktobra, potem čnti, pač pa žalostno novico Tu- I,a srao rok° vkriž «kl°Pili tcr kaj v rovu družbe Youghiogheny Imirno «kamo za nedoločen čas, & Ohio Coal Com nan v se j*, pri-j ka'*° '»'Noči jo, ali v pnd nam delila velika nesreča "dne 2«) 'okt. ilavecm aI1 v Pnd kapitalistom.*
nmiiii in iiiimMinii iiiiimi
PETER Zlili
Amsterdam, Ohio.
ob uri zjutraj katera je zahtevala 20 žrtev. Ponesrečeni so bili >le?eči- 2 Hrva'a. 2 Madžari. 7 1*. ljakov 8 Itaijanov in 1 Atneri kan.-c Eden omenjenih Hrvatov imernije Viktor Ora-kovi«'-. «tar l.cli 27 !et; druge^?. i:ne mi ni znano, k«kor tudi ne rojstni kraj '»' eh Hrvata nista bila v d.uštv«.. kar je pač Žalostno, ker ako bi bila bi se zd.ij lahko izvedelo, odkoder sta doma in če imata kakšne rodbine. Oba sta imela prc;c.i-
Pozdrav vsem čitateljAi in ti-tateljicam tega lista, posebno pa slovenskim evetkam.
Math. Kain.
Tacoma, Wash.
Tul:aj je umrl Jos;.p Stopar, star 38 let. doma iz vasi Veliko Brdo, pošta Jelčane, Istra Pokopali smo ga novembra na katoliškem pokopališču. Lahka mu bodi ameriška zemlja' Zapustil je
svoto denarja v gotovini ter j žalujočo soproga in Tletnega sina. «e ne ve, kam se ima dati njuno I
Poročevalec.
Moj soprog Borštnik
*** ! i
Da opišemtugo, žalost. obup/v pismu: "Spoštovana gospa*'ter ki me je zadel ob nenadni smrti se podpisal: "Z odličnim spošto-mojega predragega soproga Igna- van jem Borštnik."' eija, da opišem strah in grozo, ko In ko je bila njegova petindvaj sem stala ob smrtni postelji mo.ie-; setletniea, ni pozabil na svojo ga soproga, ko je trmast in svoje- Zofko, poslal mi je vabilo. Ko je glav do zadnjih trenotkov svoje- bil pred leti po nesreči obstreljen
Delo in kapital sta si napovedala boj do skrajnega konca. To se pravi z drugimi besedami, da bo tisti, ki kupuje, ugonobljen in končan.
* • *
Madžari Eo morejo biti brez kralja. Napoldivji madžarski narod hunskega izvora ni zmožen samovlade. Sedaj hočejo dati sedemletnemu sinu bivšega avstrijskega cesarja ogrsko krono. Fantič bi res potreboval v teh težkih
časih kake igrače.
* * #
Nekateri ljudje prosijo zato povišanje plače, da bi spravili na stran nekaj denarja in bi potem
lahko zaštrajkali.
• •
♦
D'Annunzio je pustil v nekem pariškem hotelu: trideset obl k, dvesto parov čevljev, tristo vezenih žepnih robcev, šestdeset svilnatih nočnih srajc ter šestnajst svilnatih kimon pink barve.
Reka si lahko čestita, ker ji vlada taka frajliea.	v
®=
Jugoslovanska
!Sl	---
Karol. Jednof*
Ustanovljena leta 1898 - tnkorporirana leta 1900, davni urad v 51LY, MINN J
•LAVNI URADNIKU Pradaadnlk: TFTAMT. BOVANSKK. boa »L Conema. Podpredsednik: LOUIS BALANT bos 10« Fearl At*. rajnik: J08KPH PISHLVR. Ely. Minn. BUaaJnlk: G BO. L- BROZICH. Dy. Mlnn Blagajnik aaUplačanlh emrtnln: LOU18 COBTKIXO.
_________VRHOVNI ZDRAVNIKI
'OS T. QHH1T MS m. Oblo 8t_, N8. Plttsbursk. rm.
___-	nadzorniku
JOHN GOUZai Bj, Mii>|
iNTHONT MOTZ. H41 An. M. So. Ckleaao, OL IVAN VABOQA. BUS Natrona Altoy PltUbur»b. n.
__ _	POROTNIKI:	T T
JKBOOS J. PORE.VTA. boa IT«. Black Diamond. M LEONARD BI^ftJBODWIK. boa 4SO. Kly Mina. JOHN RUFNIK. 8. A. boa M. Export.' Pa
m ____PRAVNI ODBORI
JOSEPH PLAUTB. Jr. us-TU 8t- Calumet,
movern, m-ioa AT™ Sut »CAI» POGORET.C. T W. Madison St. Room IM CM
'i
asI
Jodostlno claaUo: G LAB NARODA
f^ U1^dnih radev kakor tudl denarn« poSUJatve naj se p6-, - VBe	8e pošiljajo na predsednika porotni
^^ ln 8Ploh VBa ^nlika spričevala, se naj
-toDJl?^nrl^,^a,^at0lifiHl.Je!inota 18 Priporoča v»m Jugoslovanom za obilen ort t" ^ P(°tS'Uj,e ' ^a.UOnal FmternaI Confrre33" lestvici. V blagajni m>. ^l^JfL^,/^	B«lniSk;b podpor odškodnin ln posmrtnin Je
pihala ie nad po.druS( mlljon dolarjev. Jednota šteje okrog 8 U*oC rednib Članom g 3 UsoČ otrok v Mladinskem oddelku •« „TTtVa Jfdnote 8e nahajajo po raxnita slevenskjlb naeelblnab. Tam kjer J«b •	vstanovltev novih. Kdor ell postati član. nuj m r^-lasl pri taj-
niku bi j, i nega društva J. S. K. J. i Za vstanovitev novih d^ufiiev se pa obrnite J*
Ne začudili bi se toliko, če hi ■*>"amaM' tajaika- n'qvo društvo ^hko	* 8 "an* au eian;caml.
dobili iz kakega mesta naslednje g0va gospa joka, je rekel svoje-1 pofočilo:	glavo:
Proti Židom.
( Poročajo iz Pariza, da prirc-Ko so tukajšnji voditelji pro- —• Naj se, saj sem se zaratli nje ja general Denjikin s svojimi ko-, hibicijonistov izvedeli, da so zrna- tudi jaz v življenju mnogo jokal! zaki na ozemlju, ki se nahaja v gali, so se od samega veselja de. Trepetala sem ves Čas za njega v njegovi oblasti, organizirane po-nezavesti napili.	silnem strahu in bila sem pri grome proti Židom. Vprizarjajo se
* » •	njeni, ko je umiral iu klical Jc-j pravcati pokoiji med židovskim
v nekem hrvaškem starokraj-
zusa na pomoč.
prebivalstvom.
i	.	li-ii Revček moj! Cuilak moj! Da si	____
skem listu eitamo naslednji oglas:~	, , , , ' .
— Mlada samostojna dama se ® \ zv\bl zopet rekel- da tl ^odl pahnejo le. .iko Iz-
* . ' • - . — al1 to pot jc bilo po božji ir.biio s silo 'lmoače nu nikoli nudi za krpanje in popravljanje.'	------------j i ' .	• . 1 l - 1
Obletnica premirja
Včeraj je poteklo b'to <lni. ko se je zdrobila vojaška sila Nemčije ter je dobila nl««dnja premirje pod poboji, ki so bili bolj trdi kot se jih je kedaj lu-lo/.ilo arogantnemu in brezobzirnemu imperija Iizniu. Včeraj je {»oteklo l<-to dni, ko so se Amerikanei v Zdru-Združ»*nih <lr/av, je ;rrajen iz konkreta in j«-kla ter ima okna in irotovila, da so bil«- ameriške eet«» na bojni fronti odločilen faktor in da so v veliki meri pripomogle k konični zmagi.
Knajsti november bo o>tal vedno kot etlen največjih dni v zjro-dovini človeitva t«'r 1 ot ena izm«d obletnie, katero bodo praznovale Združene države v družbi številnih evropskih držav za vedno.
Nesrečen slučaj je hotel, <!* ni mogo.-e najti že danes skupne vezi med Ameriko in evropskimi narodi vsled polnega realiziranja tniru t«-r stavljenja tega naroda na njegovo primerno mesto v Ligi. ki naj bi nudila boljša jamstva za mir.
V— to na ne bo zdrževalo naroda Združenih držav pri obletni-ei sklenitve premirja. To pa raditega, ker hoče s tem že proslaviti spomin na one, ki so s svojim življenjem plačali ceno zmage ter murli za pravično in pošteno stvar.
volji prepozno.	inc aho se lo količkaj Ziiveiajo.
Toda Tvojo vročo željo, katero M n nsod:i iili Čaka le še ako so s imi tolikokrat izrazil, ko sva1 razi rese j o po prevelikem prostoru
........ A ... u »v,, ,	,	i • i	,	, ,	. šolana malem pokopališču v tvoijm se priseli med nje tnjanarod-
pa življenja, ko je umiral ter kli-|ter ležal bolan, hitela sem k nje-j _ Proda se molzna koza z jar-1 jih ljubljenih Cerkljah, to Ti bom',l0st ki jih	levil i in
eal v zadnjem trenutku Jezusa na mu, stregla sem mu, prenašala ga,«^ {n razne vinske steklenice v [ kmalu izpolnila. Potoval boš kma-|ob:Iiiost ' Fri-- T«-i!:n' i pomoč — tega ni mogoče: preslab s krepkimi svojimi rokami s po- knjigarni Janka Dujaka.	jlu s svojo Zofko v Cerklje podi
In še en značilen oglas v istem listu:
— Proda
je jezik, nevešče pero.	stelje na divan in zopet nazaj v
Prišel je ta grozni udarec nad posteljo kot malega otroka; jo-rnene kakor stdela z neba.	' kala sva oba, ko sem prihitela k(
Ljubil je pa svojo ženo, svojo >nJemu ranjenemu. Zofko, do zadnjega trenotka —j — Odslej ne bo vee loeitve! — samo njo! In med nama je vlada- je sklenil, ali ozdravel je in ho-lo do njegove smrti prijateljsko.! tel biti sam!
dobro razmerje. O tem so priča Tu zopet je sledilo pismo čez vsa njegova pisma, tudi zadnje pi delj časa:
srao, ki sem ga prejela dva dni. — Prisezam ti, da je bilo to za-preden je obolel 10. septembra, j dnjikrat. Odpusti, ne boš se ni-
Naš zakon ni bil navaden za- koli kesala, odpusti! kon. bil je nekaj čudnega, meni sami nepojmljivega — bil je in
! Tvoje gore, kakor si želel.
Ali se bomo še čudili, ker pro- j^j p^^1 *adak» moi p™-! dajajo ameriške lekarne štempse	e
in cigare?
•
Značilna novica v "Sisačkem Glasniku":
— Luči! — kričimo mi na Kon-trobi mestnemu svetu. Radi dveh ali treh svetilk ne bo prišlo mesto ob električni tok. Ali smo mi na
Zofija Borštnik Zvonar jeva.
Ali zopet se je med nama po-'Kontrobi pastorki mesta Siska? stavilo tisto strašilo "Sam". Po|Tako kriči eden, ki je v temi tre-oostane večna tajna, katero je po-1 presledku je zopet ta moj čudak ščil z glavo ob električni steber, nesel on — čudak — s seboj. ! pisal:
Bila sva mož in žena in vendar* — Sedaj vidim, da sem vsemu nisva bila; prihajal je k meni do-' jaz kriv. Sramujem se, in Bog
Kako je to mogoče — je vzklik-
nili tajno, da nihče za to ni ve-[ mi je priča, da sem bom sedaj
sam! — ki je meni in njemu uni-
Pisma, ki so bila pisana pred več kot isoe leti, omenjajo dve \rsti kokošjMi plemen, kateri je najti še danes na Kitajskem. Inku-b.t!orjt, katere uporablja jo danes, so v principu isti, kot so jih upo-
nibljali Egipčani pred štiri tiso«- leti.
• * *
N'ov tip skednjev za aeroplane, katerega je sprejela vlada drne/nih držav, je zgrajen iz konkreta in jekla ter ima okna in vrata za ventilacijo, kiitere je mogoče 7apreti v trenutku v slučaju osmja o<l znnaj ali znotraj.
Potnikom v naznanje
Stavka pristaniških delavcev v New Yorku je bila prejšnji teden končana in potniški promet med Ameriko in Evropo se je zopet pride!, da*i parniki še ne vozijo tako redno kot prej.
Kdor pa te je namenil potovati v stari kraj, temu svetujemo, da se že prej pismeno obrne na nas, da mu damo navodila, po kate-rh se mu je treba ravnati na potovanju.
Vsi oni, ki potujejo v Jugoslavijo, morajo dobiti jugoslovanski potili list. Kdor pa potuje v zasedeno ozemlje, pa mora imeti ita-ljanski potni list.
Da pa more dobiti potni list, mora vsako imeti s seboj kako iz-kazilo, kot n pr. vojaško knjižico, delavske bukvic~, domovnico, krstni list itd. Kdor pa vsega tega nima, naj prinese vsaj kako pismo, katro je pred kratkim prejel od svojega doma v starem kraju.
Tako izkazilo zahteva tako jugoslovanski kot italjaaski konzul.
Potnikom gremo vsestransko ni roke in vedno gledamo na to, da jim ni treba dolgo čakati v New Yorku. Če pa pride kaka zapreka, da parnik ne more pravočasno odpluti, kot je bilo prvotno določeno, tedaj nas ne zadene nobena odgovornost.
Za slučaj, da pride kaka zapreka, bomo vedno naznanili v "Glasu Naroda".
Prodno pa se mislite podati na pot, nam vedno pišite in čakajte na odgovor; in kar vam bomo odgovorili, po tem se pa ravnajte.
del — in zopet je odšel, da nihče ni za to vedel. Dokaz temu so njegova pisma, ki sem jih prejemala vedno od njega pri takih od hodih od mene. Boril se je eelo življenje sam s seboj, ker kot človek ni bil dovolj krepak, da nadvlada svoje prečudne posebnosti — posebnosti nepojmljivega čudaka !
Ljubil je svojo ženo., ali je ho- Ja bi od tega debela knjiga, tel biti sam! Prečudna njegova Moje življenje bilo vsled tega ideja, da hoče biti sam, ker je pi- njegovega hira pravo mueeni-satelj Ibsen rekel: — NajraoČnej-J Štvo. Prihajal in odhajal je ved-ši je tisti človek, ki je sam, — ta J no skozi celo življenje. Ko nisva biti sam in vendar ljubiti svojo bivala skupaj in sva stala za ku-ženo — to je bio krivo našeftiu za- lisami ter čakala na najin na-gonetnemu zakonu, to je prineslo marsikaj s seboj.
t nil pijanec, ki je poslušal pridi
* , 1" , . «ro proti nezmernemu zavživanju spreobrnil. Bližal se ti bom in „ .... ... „ . . '
prišel le. kadar boš Ti želela. Vi-!alkoholnih — -	- ^
pijač. — Kako je to
i- -	aq mogoče? — Že en požirek stori
dim m razumem prepozno, da sem "	1
vsemu sam kriv! Odpusti!	(človeku tako dobro, pa bi mu eel
a sledil je zopet ta njegov, za,kvart škodoval? mene toli strašni: — Hočem biti*	* - *
Narodi boje bi jejo krvave, zemljo oblastno z mečem- si del i jo,
narodom z jeklom pišejo
postave, ki v sužnih sponah žalostno
medlijo, krvavi lovor si vi jo krog tri;*, ve, pridobljen z jokom vdov in
podrtijo, !ii"it 7. bratovo ki dela.
da slava jim na veke bi živela Josip Stritar
HARMONIKE
boGUl kakrinekoll mU lsdolojea bi
popravljam po najnižjih cenah, a dal* trpežno in sanesljlro. V popravo m-> aealjlvo vsakdo pošlje, ker sem le 18 let tukaj ▼ tem poaln ln sedaj ■rojem lastnem doma. V popravo mem kranjske kakor tm droge Imai nlke. Stare kupim ali sprejmem ▼ aa*
■(M.
JOHN WENZEL,
1017 E. 62 St., ..Cleveland, Ohio,
POZOR ROJAKI!
irvjo si p i se
Nekoč zlata internaeijonala ka-
držati za roko ali kaj podobnega. Ta izrek njegov, o katerem soj Tedaj sem čutila, kako je drhtel sedaj ob njegovi smrti toliko pi-j in ko sem mu žalostno pogledala sali zagrebški časopisi, ta njegov:1 v oči — so se mu zalesketale sol — Jaz hočem hiti sam! — je bil 2e in stisnil mi je roko.
čil vse življenje in vso mladostno pitala je postala papirnata. Izpu srečo! —	j bila je upanje, da zavlada svetu.
Vsega ne morem opisati; nasta- Rvečjem zavije ga lahko.
#	a *
Ideali človeka so bodočnost človeštva.
#	a *
Učitelj je razlagal učencem razliko med živalmi in človekom. —
stop. tedaj sem ga morala večkrat no — vprašal — kaj zamore
ptič, česar jaz ne morem ? — Jajca lahko leže — se je jrlasil odgovor.
Naredi ki so na zelo nizki stop nji kulture, so sieer res igrava v rokah duševno d:ib»e jib nadkri-ljučet»a moffotca: ali t-» velja m hno za dobo najnižjega kulturnega j stanja. Kadar se na začenjajo na-
NajuspeSnejtf mašilo sa ženakd lase kakor tudi aa mofte brke ln brado. Od tega mazila irastejo vj etb tednih krasni, gosti ln dolgi lasje kakor tudi moiktm krasni br- ' ki ln brada ln n4 bodo odpadali 4 osiveli. ItevmatN aem. kostlbol aJ| trganje v rokah, nogah ln ▼ krilu, f osmih dneh popolnoma osdraylm, m ne, opekline, bule, ture, kraste 14 . . . .	grinte, potne noge, kurja očesa, oseb*
rodi sami kretati in kadar zace f llne ? ^ dnevih popolnoit* odrtra*
njajo nairxli sami upravljati s nim. Kdor bi moje sdravUo brea oa> j svojo usodo, te j:ij se kaze jasno, t peha rabil, mn Jamčim sa fS.00. Plil» da so tudi oni mogotci in vladarji, j ^f3 1)0 cenlk' u ** ukoJ P0«1^
ki igrajo vodilno ulogo. b* otro i svo.^e dobe in d:i so i>jih del i s ih
najhujši moj sovražnik, moj ne vidni sovražnik, neki fantom, — proti kateremu sem se jaz. soproga njegova, borila skozi vse življenje brez — uspeha.
Samo ta "Sam" je bil nepremagljiv sovražnik naš! Nadvla-dal je vedno vse solze — vse prisege — vsa večno ee ponavljajoča odpuščanja, vse, vse!
Ko je prišel za kratek čas večkrat tajno k meni, da za to niso vedeli ne naši kolegi, ni nihče, razen moje služabnice, tedaj sem štea ure in dneve, kdaj me bo premagal ta nevidni "Sam'\ Navadno je bilo to v teku tedna dni — in mojega soproga ni bilo več domov, sledilo pa je pismo:
— Poskusil bom, da se nadvladam, ali za sedaj ostanem še sam. Srčni pozdrav! Ignat.
Oez delj časa se je ponovilo isto in zopet je sledilo pismo:
Ko sva igrala skupaj na odru. tedaj sva oba jokala in občinstvo je drhtelo in jokalo z nama.
Ta njegov "Sam" pa se je včasih pojavil v bolj zagonetni obliki.
Ko sva skupaj popotovala, me je včasih v kakem velikem mestu — tako na primed na Dunaju — ko sva se vračala ponoči kasno domov, v kakem meni neznanem predmestju naenkrat pustil na cesti samo — steke je od mene, bežal po ulici, kot bi ga podili vsi strahovi, dokler ni izginil. Meni ni preostalo drugega, kot da sem naprosila prvega stražnika, naj mi pokaže pot na stanovanje.
Podobno je premnogokrat storil. Ko sva bila na Gorenjskem, sem hodila z njim na sprehod, hodila sva daleč po gozdu — naenkrat je zopet stekel ter me pustil — Oprosti, jaz sem v grozni, samo. Obupno sem prestrašena apatiji. za sedaj bi bila to grozna klicala njegovo ime — ali brez
zastonj.
Barva za sive las<», od katere postane Jo lai«je kakorSno ste Imeli
mogoča samo kot ; o*ledi < i pri Btekienica *i.?5 rodne evolucij * (razvoja)	|
K, IVrušek.
mladosti
poštnino.
JACOB WAHClC
«709 Bonna Ava. n. Cleveland. •
I'"11............................m............................
.................................................M.....HIIMIlJ
V Xew Yorku toži neka dama uprlednega bankirja za $12,000 odškodnine, ker ji jc ukradel poljub. Poljubi so v Ameriki veliko dražji kot pri nas na Slovenskem. V nekem dolenjskem trgu pravijo, da jih jc devet za en golobji odpadek.
Glavni Urad AMERICAN EXPRESS CO. 65 Broadway. New York Vstanovljeno 1841 Glavnica $18.000.000.00
lOO KRON $ l.SO
samo 2? centov za vsako svoto) tbne cene za večje nakupe.
Božič v domačem kraju
t
žrtev,ki bi me ubila. Srčni pozdrav. Tvoj Ignat. —
Pisal mi je vedno "Dtig»". —
Bili ao Ha rasi, Ira
i™'w	. i j1 t— - *
.. ......
> imkM aikrMI
odziva.
Kaj je to bilo T Kdo bil tisti nevidni Sam T Kdo bi m jiogel to


Tako je bilo skozi celo življenje.
Zadnje pismo, ki sem ga prejela ta mesec, se je zopet glasilo: — "Spoštovana gospa** itd.
V našem zakonu smo bile tre o-sebe: Jaz, moj Ignacij in naš zvesti spremljevalec "Sam"!
Ta "Sam"! —
Stal je ob njegovi postelji, tudi sedaj, ko je bil na smrt bolan. Seveda moj soprog ni verjel, da bi bilo mogoče, da bi umrl; do zadnjih trenotkov ne. Zato je bil svojeglav.
Ko sem takoj hitela k njemu, ga nisem hotela razburjati in sem poslala sestro strežnico notri, da me poprej naznani. Ko ga je sestra vprašala, je rekel trmasto: "&J'Y» kon jf rekla, da nje-
.i - i
itr~
To vallko ta krasno rtopja Ja agradlla Američan] Kjerkoli ln
ls 1a _
Denar, katerega pošljete v Jugoslavijo, bd dospel tja ravno ob pravem času za Božič. Če pošljete denar v Jugoslavijo, ga pošljita v obliki Foreign Money Ordra ali Foreign Draft
AMERICAN EXPRESS COMPANY ki pošlje vec denarja v tuje države kot katerakoli druga bančna naprava.
Oglasite se pri kateremkoli spodnjih naslovov ali pr našem najbližjem ekspresnem agentu oziroma koreš« pondentu z* popolne Informacije In za zadnjo ceno Fo relfln Money Order. AH pa piiite v svojem materinem I jeziku za Informacije, cene in zalepke. Ali pa Izpolnite gornjo nakaznico ter jo po&ljite zaeno z eksprea nim Money Ordrom ali poitnim Money Ordrom na na« naslov 65 Jroadway. Denar bomo odposlali hitro, ver« no po najniije mogoči ceni ter vam poslali potrdilo.
American Express Company
Foreign Money Order Department
65 Broadway. 18 Chatam Square, all 118 W. 88 at* New York	New v«	New York
kamorkoli pošiljate denar, »ahtevmjt« *anj potrdilo American Expreei Company, To ja
zavarovalnina prvtf UfubU
r- .....
GLAS NAHOD,
MOV. 1010
MRTVI KAPITALI
Hrvatski spisal JOSIP KOZARAC
(Nadaljevanje.)
Razen N'eline možitve je bilo še tleman ugajal že na prvi palled nekaj, kar se je pričakovalo v ter ga samo ni niojjla razumeti, za-i Matkovieevi hiši z nekim nemirom radi č««sa je Leniča tako vzljubil. — in to je bila nagla smrt debc-i ' llotc-l sem ga vzeti k sebi vj lega ravnatelja gosp« ;-ine ter sred^-e, pa on noče in noče; raje ž iijo združeni jKilustrah in polu J ostane /unaj — pa dobro, storili radost, kako se ImhIo	stvari sem mu j >o volj i Ali da je mene
v go«<po*in«kJ upravi razvile... slu>sl, bi enkrat pr-šel r.a moje irnenaden »c
J
Prvo imenadenje jc bilo to, da je Imejte, a bila za ravnatelja iinonr vana do-loskrbnik
nepoznana aseba (i os pa Mat- hladno ljubeznivostjo k 1 ešiču in Ceva je na to vest prebledcla, iz vsake njegove poteze se je ei-zakaj ona je že sanjala e ravna- tal* ona moč in samozavest viso-teljstvu; a brzo se pomiri z utiho. kepa uradnika.
da «e ji \>aj ne bo treba */oj:m| 4'Kol i k or mi je znano uživa go-d<*»e<j«mjim kolegicam klanjati, »pod LeSie na deželi'', reče gospa kar bi jo neizmerno bolelo... jMatkovičeva.
Prvo s\eje delo j« /spočel novi j "Ali bolje v Umaiakem delu",
/. naredi >o, > katero je pripomni Lešič.	--
>.(,) i podrejenih go po "V ostal* m, ako sc za leto dni ker je bilo vsak čas drugega posla uradnikov zahteval eur- i ne oženi, ga zopet premestim* ter nobeno hipno čustvo — bodi«i i c, pr 'vala o i/\rie re"e ravnatelj z onim privlačno- ugodno ali neugodno — ni moglo »h in o d<»se<lanj'*in službe-! Mroirim naoueškom. za katerega trajati dolgo časa... / sam t-.H t.' namibe je ne veš. ali je šala ali resnica	Lesič je prihajal v hišc» še češče
.-c uradnik ' z do*iej * Torej, sedaj vam ne predaje nego usedaj; tako je namreč za->tj»ri Mat nič drucega'*. sc obrne gosp* htevala služba pod novim ravua-/pri.*ev.'l Matkov-čeva k Lešiču, samo da teljeni. Ni bil povsem r.a jasnem,
'ako « stane na veke — ', se obrne ravnatelj s
kov:
113 Stcwmi Ave, C*. 8 St. Ne« Y«rfc, M. T 9 ft<». OrcUH 42W. ."mi it,,.
Pod nadzorstvom državico« bančnega oddelka.
NEW YORK
JE SREDIŠČE SVETOVNEGA PROMETA V VSEH OZIRIH
Denarne pofiljatre - Potovanje t stari kraj - Svojce in prijatelje dobiti is domovine sem - vse to ae izvrši najhitreje in nejzanealjivejše v velikem New Yorku s posredovanjem v obce znane, ned DVAJSET let obstojoče ter zlasti našim rojakom priljubljene P O TNIŠ KE PISARNE in BANKE
EMIL KISS
Ta tvrdka pošilja denar zanesljivo, hitro in po najnižji dnevni ceni, zastopa vse parobrodne družbe, izstavlja menjice DRAFTS na vse zanesljive denarne zavode sveta, sprejema denarne vloge, jih obrestuje od dneve vložitve in -izplačuje vloge brez odpovedi Ta tvrdka Vam daje GARANCIJO zavse po slovan je
Če kaj potrebujete, ne poskusajte drugje, temveč vselej vprašajte to tvrdko za pajasnilo, katera dobite brezplačno.
EMIL KISS
Iz Jugoslavije Pod spretnim vodstvom
Slovensko realna gimnazija v Ko	Gabriela Oznanjevalca
čevju	--
se je otvorila na slovesen način DR- GROŠIČ JE NA VSE NAČINE SLAVIL D'ANNUNZIA. — dne 25. septembra. Po službi božlSANJE S0 SE VRESNIČILE. — PO REŠKI OKOLICI VLADA
ji v mestni eerkvi se je zbrala v! VELIKA PANIKA. — DR. PABIANČIČ ARETIRAN.
lepo okrašeni risalnici zavoda od	■ • -.__
lična slovenska družba in slo-! Na seji "Consiglio nazionale
ra^
um
Dih at
vanju navda
nepoz kovič
mn
im strahom imel nobenih
>e ni/ 'O gimnazijo, stopi' nekaj reče; a ko se spomni Anke. ali mu je gospa Matkovičeva na-nee k ravnateljstvu r*po- se pokesa v istem trenutku teh klonjena ah ne, a vedel je, da v
ačnie ter ostal tam do vsp« vil se s easom do
pn	it'^a razreda.	Po	tolikih letih si
J"	pridobil p<^	»oln<	» izkust \ o v
»v«	•jem potiti t e!	r je	l il cenjen kot
ed<	mi najizkušeti	ejiili	i in iiiijbiljšib
un	»dnikor, a n	itn	>va tečnoat in
	* hično«? je b	. i _	prav posle v ič-
na.	.Nasproti ten	JU p	ii um je manj-
kal	1 dar pismen*	•ga i	i>bčeva.ija, ta-
	da ho bili nj<	pgOV	i dopisi in po-
PK'	•ila brez ylav	e in	repa, in pri
ten	n je bil narav	rno*t	len v reieva-
ni i	i sluiben k -p	iisov,	. Vedllo je l*o-
VCl	nI da to pis:	trjčii	ije ne pomeni
	e<ar. iu ne e	nkra	»t sta Lup in
Vil	»ko V* njeg«	»vem	navodilu rc
v	.»la #ae*tale spise		i a ve* inc»c-
<e\	v, b	ili v	»C krat razme-
tati	ti p.» v^h kil	ijijfa	h in noviuah.
	ri Mlitkr.vfc- s	e je	i/govarjal, da
	iti pokojni	ravn	atclj ni bil v
ten	• jmptedu bol	Ijii.	neyc<> jc inalo-
	n« vsaki tiari	edbi	do<lajal famJ-
•!j. po- !>ešed.	t«j hiši bijejo tri srca in mislijo
irbnika Ko so se uajiiveje razgo-varjali. z njegovo mislijo, in zato j'i ved j je mislila go^pa Mctkovičeva, da no vesel prihajal tja. ;e sedaj najboljša prilika, 3 fino
z1.»'k> očitati ravnatelju njihovo ,ir. no-^'enje na "Ci»rdarine *; a drugače ljubeznivi ravnatelj ni hotel niti slišati o tem, da bi ;z-
S svojo iskrenostjo, ki je bila napram njemu samemu enako piv-vična, je deloval trajno in polagoma na gospo Matkovičevo ki je pol< g vse prevzetnosti b:la ipak z vsakim dnem vedno toHejša
«evo.
Z Matkovičem je postepal rav naiclj kot s poštenim človekom kakor je to tudi zaslužil, a ven-ir >ta bili v neprestanem prepi-
d ru
cn zet, se ni mogla ustaliti v njeni glavi. Za to misel H av morda prej ocrela, ako bi vedenje Anki-no in Le^ičevo kazalo dvoje za-ljuMjeneev, ali gospa Matkjviče-v svoje inVJ j.j c| -c tQ (.ailje povsem druga "e predstavljala — tako n^Vako kakor pri Neti in Neumaverju — ni nuyla v ponašanju svoje hčere
niti trobite zapaziti, kar bi ji povedalo, da ji je Lešič drag in mil. NI nio^la pojmiti, da lahko človek živi s svojim čustvom zase, ne -Kaj hočemo za sedaj moramo Ja bi „a	da j- to čustvo
ker je bil Matkovi izkuatvu svojeglav, dov-im se je ravnatelj o]»iral na prakso :n teo-lije Zato so se njegovi naziri T e*j-iidol nagibali k f.eiičevim, ali izvršitev svetih idej so vendar jire-»-jstili Matkoviču krt izkušenej-
dbi
/a redi ilflll
IV pn
in pozdrave ter je > tako, ker nc morem niti jaz eez h sam vzel dollčni "oč narediti tega, kar sc je zar.e->lužbexM> strogost«, j kovane nadaljne od-
•iaj?-lajše. ako za njega nikdo ne ve. Lešič pa, čim bolj se je nrepri-
m a ril o sk« zi leta m leta; a člevek -avn] &A Anka jjubi tem bolj
e novega ravnatelja hudo za-jo gwpwiinsUe uradnike, a tretjina jih je bila odpušče-: oalnli so bili urejeni z novo
iti
biti
ji M
em b«» l(»hodk
ve« te tili...
<io>p ipati,
Po tej klisitikaeij. Lešič M at kovica, ta-ič — ker jc imel iz-\\ i»je«»a stro!:ovncga e| o<l novejra b'ta itk«»vi«'ev okraj, do Matkovi** iti u ♦ p isto , na ono ^uiuik*, m«d jc K'ispa Matkovičeva la. Ma-kovič je bil > to vvm zadovoljen, ker v letih je želel -»prav okraj iu uianj*e potde. er ><» se mu do*« danji odrom na do^vlanjo bo" tudi nad«Uje pu-
mora tudi napram cospoščini sami l iti cjtrezen, l cr te vedno gledajo po strani, kadarkoli prideš s ka-Kimi novimi zahtevami in izdatki. Iti h<»"eiii4» t>^la?oina, ali vztrajno naprej!"' S tem se je navadno krnčalo razmotrivanje »»ospodar->kih stvari med ravnateljem, Mat-kovičem in Leaičem.
jo postajal v njeni družbi molJee; in če se gra jra je kdaj lotila z«j;o-vornost, se je — dušeč in borec sam s seboj — izpiemenila v neko počasno ujedljivost, po kateri se je prej sodilo, da mu je Anka ravnodušna, nego da jo ljubi. Niti Lujo ni opažal čustva, ki je vedno tesneje vezalo Anko in Ivesič-a —
venska gimnazijska mladina. Pr- je sporočil dr. Grossieh nastopno: t vi je govoril gimnazijski vodja Moji prijatelji! Italjanska voj-(Watzl, ki je omenjal velike za-j ska prihaja zopet k nam, da naa preke in ovire ter razne intrige, reši. Čustev, ki nas navdajajo v ki so pretile onemogočiti sloven- tem trenotku, z besedami ni mo-jsko gimnazijo, katero so želeli in coče izraziti. Gabriede D'Annun-Izahtevali kočevski Slovenci s ta- zio, ta junak vseli junakov, ki je ko odločnostjo. Potem je govoril že v sto primerili tvegal svoje j ar. Ogrin, vodja okraj glavar- življenje za veličino Italije, je še |Stva ter povclarjal veliki pomen! pred kratkim z mrzlico ležal v (tega najmlajšega slov. srednje- Benetkah. Vojaštvo je čakalo • šolskega zavoda. Posl. Škulj je edinole svojega voditelja, da pri-spretno in zanimivo razvijal ml- teče Reki na pomoč. Gabricle D* i sel: inteligenca, ki bo v tem za- Annunzio se ni oziral na svoje vodu dobila svojo izobrazbo, naj; zdravstveno stanje, vstal je in od-to izobrazbo širi med ljudstvo,'Šel s svojimi vojaki. Pri Kastvu da se tako oddolži narodu, ki ji ga je zadržal general Pittaluga, stavi ta zavod. Okraj. nadz. Xo- ki je bil navdušen nad njegovim vak je predlagal, da se poverje- domoljubjem. Čim je dospel na *	niku dr. Verstovšku. ki si je ste- Reko, je izpregovoril naroilu ve-
lo in račun končaval. Dva dni r.a kel za mladi zavod največ zaslug liko besedo. Danes je ta polkov-teden sta delala račune pri Matko- izreče brzojavnim potom prisrč- nik, naš veliki pesnik Gabriele viču, a gosi>e Matkovi'cve se jc no zahvalo, ker je bila sprejeto z D'Annunzio, vso vojaško vojaško v sosedni sobi polaš -alo čudne Ču- j burnim odobravanjem.	oblast nad Reko vzel v svoje ro-
sivc ob mi>h da bi se iz teh pro	u., V;t;
. / . .	, K	Ke. Alti eden mescan ne sme se-
^toiov, v katenn je živela čez 20!	Tz TitiiP	3 • - , ... . , „
let, kjer je doživela toliko rad^i	J	VCt' dv°mitl °	na-
in neugodnosti, sedaj morala se- V tednu mi -1- do 2S- septem-	mesta, ltaljan^ki narod bo
liti. Komaj sije mogla predstaviti, i bra Je bi,a okradena cerkev v Li- ratificiral dovršeno dejstvo. Seda je temu res tako. Sedaj prvič tiJi- Tat» kateremu so morale bi-|<lai» ko ie aneksija izvršena, bi s*, ji je postalo jasno, da je že dolgo ti dobro znane razmere v cerkvi, moral tudi italjanski Consiplio v tej vasi, da ima dve hčeri za mo- j«1 podnevi šel v zakristijo in si nazionale razpustiti, ker je nje-žitev — in da taka žena ni več izbral predal, v katerem so bili "ova naloga dovršena. Na željo mlada, najsi čuti toliko življen- shranjeni prti in brisače. Nabral Panika vojaka pa ostane Consi-
m mestno prebivalstvo, se se jo preskrbelo z orožjem in bombami in hitelo pred guvernersko palačo. kjer so strojnice postavljene. Znamenje alarma je bilo dano. ker se jo raznesla vest, da sc italjanski general De Robilant s četami bliža Reki. da vpostavi zopet mir in red. Alarmirano vojaštvo in prebivalstvo je čakalo 4 ure. dokler okoli pol štirih ni bilo objavljeno, da je prišel general De Robilant le do Sapjan, da sc je pa na to zopet povrnil.
Slovenske
novice
Cleveland, Ohio.
Za zdravila slovenskim ranjencem in bolnikom v starem kraju *e je v Clevelandu do 1. nov. nabralo $410.50.
I "mrl je Anton Kramaršič. stanujoč na 1588 E. -14. St., star 50 let. doma i/ Žužemberka. Pokoju; jc bil vdovec in je bolehal več mesecev. Društvo Žužemberk mu je priredilo pogreb 31. oktobra. Naj počiva v miru!
Umrla je nagloma Apolonija Maver, stanujoča na Connecticut Road v Newburgu. Pogreb se je vrši 1. novembra. l»odi ji
Matkovičevi sobi, oni večni nemir
in vznemirjenost ki jo je povzro- Maksimalni tarifi za izvoščke. enla a.-lina poroka, v>e to jt pripomoglo, da se je gospa Matkovi-! Dež- vlada za Slovenijo, odde- . .	, . čeva čutila nekako mrfanholienojUk za trgovino in obrt, jc glede J J° ^iski vo.aki razna „a«l-
stva. Nase ljudstvo je skrajno
ašeno in beži iz Reke, tako,
prehaja v tiho resi«piacijo, je za- njih letih z ozirom na vojne raz-1;"1 Je VCS Rakai" P^uapolnjen z četek, ko se človeška duša jame mere ni več uporabljala, odloči-1	Vellk del beguncev se je
prilagati novemu stanju stvari da se maksimalna tarifa s 1. Iiap0tl1 tU(U Pr0tl Kra^J Arditi Iztrgana duša ne najde več zaprek j oktobrom 1919. zopet uveljavi
••e\.i cut na ncKuKo meianiiox:cno; ""	ju wux«., gicuc;^ "V-š '
in utrujeno bolj duševno neg j ic- j maksimalne tarife za ljubljanske s^ '
lesno. Ta duševna utrujenost, ki izvoščke iz leta 1919., ki se v zad i ^ ^ awM1° ____.. __ -_____- _	, ___- _	.	ida je ves
krožijo z bajoneti v rok, 1 po mestu in grozijo s pobojem. Naše ljudstvo je vznemirjeno, zlasti ker nima upanja na odpomoč. Angleške, francoske in ameriške
V. vt. da je M-dkovič p'« nHsccn;Kdi!!o yinku ki jc bil iskreno t:a 'Tarda/i; je neugodno dir- udan kakor s<>strf fclko , ^^ ni nila v Vukovičevi hi-i, m prejšnje niQaj0 uj- drugega priti na misel, zavlačevanje poroke sc je naen- kakor da ^ ta dva ijubita. Spa-krat izpremenilo v "eim preje — vaj0<-. na	v divnih jasnih
tem bolje". Cospa Vukovičeva je n(>-.ej1 sta si za def.et let naprej iz-
s.ikolUa na vse naeine svojo se>tro,,pred;ila sc.oj romau
n ij ne obupa, ako mora na ' < ar-j .jaz ti ^ tvoj homo stano-dač:ne"; za Anko je v enem o/jru va]. v& fardadinah Zo?er to ne tudi bolje, da bo na pusti m ne na mor<? imeti ra%liateij ničesar. Tvoj vasi. »;er ee ž^ nima družbe ^i,^ ^^ ty midva fKl<jezdiva
etia
k.
Matkovi >vi j«» bilo o je izvrdela za vse
vedno je mutila, da je samo začas- j vi«oko v no na tem ji odurnem »elu
ji ni treba tudi take, kakor v(_ak dan v va}. da urediva vse, jo je imela dosedaj na vasi; m Prl kar trf4>aj iu potem pa zopet na-. tem je seveda največ mislila na ■	,,
ob |,eši. a — ne vedoč, da je ta mladij 4 To> j>o divn() žlvljenje _ kaJ
t« človek v zadnjem času Poskocll nas ^riga vas!"
vrednosti. '*V ostalem A	jima je h,^odsL ustavila.
ter je drnffa ^.,-tra. i>oznaš mojo naklo- Pri^a sta do t<^.ke preko katera 1:1 v v> ' ! u ,,h	<lam' nje^-t napram tebi vei. da so ti ^ ^ lv>ftl roh<^en nc vedoč, če
alt jutri pr. . en x katen, v»V 1:loja vrata vedno odprta, ako pre- ^ . pn>ko	kako })i to delo_
:e n UR-dnejv nuVo _ a mhIhj	v<čjidel Ma pri metu. S^|valo na ono?a drugega,
evo obratno* \ prvem hipu je ho rjt; hočem vse mogoče, da ti olaj-1* la sesti v vo« in se odpeljati k ^m tvoje težko breme." rir^i»a ravnatelju, da izpridi od njega Vukovičeva se jc rada bahala « preklic te nar^fbc, a energična' takimi frazami, samo da v kate-la Matkovneva, ki ji j^|remktli pc»gledu izt^kue svojo
us..do odpu-en h urad ]o.cb0, zlasti tam, kier je vedela '^^rhtajem'da so^^hotele, a niso .v jo je odvrnila te naka da ne pride nikdar do tega, da v "ao„le izpreg0voriti. Nj< < i a pre močenje bolelo' r(.%n\c\ tudi doprinese svoje veli-j Jn n0|^den izmed njiju ni imel bolj ker v uprav >^laj možijkoduino ponujene žrtve. A aj«™-!moiit da bi ta razgovor nadaljc-a Zato je nanisala sestri p« ;Sostro so take besede vedno clo , val A to kar je ostalo neizirovor-da bi se poroka pospcii'a kar hoko dirnile ter je smatrala gr^po	sta'„ovorila dalje v sebi in
tibe*e< dočil
*'Moja mati in Ncla lahko ostaneta tam, a Anka pojde menda k nam", reče Vinko
l.ešič samo ostmi i na te besede, njegove ustne pokažejo samo z na
NV
tako težkih in neznosni, kakor si in obenem dovoli desetkratno j.'- je predstavljala v prvem hipu. U^e dosedanje tarife. Vsak Človek sc jame vol meje predajati' ijsvoggck je dolžau imeti pri se. onemu nečemu močnejšemu, kav L. en ^^ tar.fo Jn naj se _
rnvna Z njim"	'stopki naznanijo polic, ravnatelj y0J110	S0 °dPlule iz P«stani-
Ko sta nekega dne Lešic 11- Mat- &{tu v Ljubljanh
kovic dokončala cn del rarura ter j'oiskala krep7:ila je prišla gospa Matkovičeva k njima ter v žali'
vprašala Lešiča:	idne 27. septembra uničil v Ma-
4 Torej, kdaj nas boste izgnali l iLipju pri Žužemberku tri hi-Al: ste se že odločili kako si raz-z vsemi gospodarskimi poslop-d elit c in uredite urostore?"	i ji, dvema hišama pa samo gospo-
Požar je f 9
"Jaz\as izgnal, milostiva? Tojdarska poslopja. Naporu n;kate.t Presti bližnja bodočnost. Na Su-!ie bo nikdar."	irih fantov in požarne braanbe iz ^ 80 ba°kc zaPr|e' sole Pa
vako, mar je naredba preme-j Žužemberka se je zahvaliti, da ni SC • —zgorela cela vas. Škoda se ceni	».w .
"Kako njen
'•To ne, ali jaz bi pustil prej j na 70,000 kron. Zgorelo je razen službo, nego da bi vas krenil izjživine vse žito, orodje in obleka, te udobnosti, ki vam je tako dra- Beda je s5|na jn pomoč cd katetra, da bi jo moglo le malokaj n«- rekoU strani uujlla. domestiti na svetu... A kaj treba meni samemu f Ako bi me tudi
govoru je bila seja zaključena. |Cross 2. novembra zjutraj v jeze-Na Reki kakor tudi v okolici ni vznožju 4U. ceste Olasom vlada velika panika, ker izvršu- izjave nje-ove žene Uršule Stckla-
sa jo bil njen mož nekaj časa bolan in je mnenja, da se je njenemu možu mogočo trenotno um o-mračil in v takem stanju je padel v jezero, liil je šele 20 let star. Truplo so prepeljali z Grdinovo ambulanco v mrtvašnico.
V St. Vincent bolnišnic-) so prepeljali gospo Strniša iz Colliii-wocda.
Rojak Anton Nese, stanujte na 3S)6 Bonna Ave., je ležal štiri uro v nezavest: j>od nekim porvem na Carl Ave. blizu Norwood Road. Tja so ga wgli nočhi bmdit.ie, ki so ga oropali. Policija je spravila v Lakeside bolnišnico, k;er so zdravniki izjavili, d«, jc njegova lobanja prebita. Nose je izpovedal, da ie bil pri polni zavesti, ko aa je prijel eden izmed roparjev Kmalu je čutil udarec, in potem bil nezavesten, dokler ga niso prlj eljali v bolnišnico. Pozneje je detektiv prijel nekega moškega, kateri je bil v družbi N'oseta liu-par.ii so mu vzeli $17 v denarju.
sca. Domneva se, da so zapustile luko zato, da si ohranijo prostost za nadaljni nastop, druge vesti pa zopet govorijo, d so odšlo na intervencijo Italjanov.
Enaka panika vlada tudi na Su-saku, ker ni znano, kaj utegne
uprav prisilili, da moram stanovati tu. — pa dobro, naselim se na
se razpuščene, ker je deca pobelili so aretirali dr. Fa-jbijančiča in ga odvedli na vojno ladjo, kjer je zaprt. Na Reki in po vsej okolici je brezglavost in preplašenost vedno večja. Z reške strani se sliši pogostno streljanje z puškami. Pijani arditi se v avtomobilih vozijo po mestu in grozijo vsakomur, kdor bi se jim
Stanje žetve.
V Srbiji so žita, razen ovsa, do
podstrešju."v hlevu ali na senu - ^ obrodila. Koruza je zelo ^ ;z(.perstavl^l. 'Nas živel j je osup-pa mir in Bog! A do tega ne pn-;bro obrodila, tako tudi otava. V,-; Rjefl in	ker	fc .
de reiro iaz bom kakor d o seda i • nogradnistvo se ni posebno obne- s .. , . ' . , , , -ae, nego jaz oom KaKor uoseia.	^ pneaku)e Drugl dan vladavi-
avel ija 4voai pusti ter boni iz srcu j s,°» »oje pa siano. iuai znino-i	. .	.....
rad delil oni dve sobi z gospodom ^ «trPela radi raznih bolez- desorganizirand; in pijanih ita-
Matk«>\nčf m, koi* on ni mlad kakor ni jaz, da bi lahko odtod pregledoval dobro naPredovale.
polja in delo; meni bo to igra- y južni Srbiji: Žitna žetev sto-
vsak dan prijezditi odondod1 jj dobro, seno slabše, sadje po- ^P'*' lz na «l»eo. Okrog 10.
veliko škodo. Čebelo so zelo Uanskih čet na Reki je bil kakor
prvi poln razburjenj za mesto. Nobeden Jugoslovan si ne drzne
ca
sem. A gospodu ravnatelju bo menda več do tega, da mi svoje delo opravljamo, kakor je potrebno, nego do tega, ali med štiri zidovi stoji vaša omara ali moja — ki je, hvala Hogu, niti ni mam..."
Gospa Matkovičeva se ni nadejala vsega tega, ni vedela, ali bi se temu mlademu človeku zahvaljevala, ali bi s prezirom odbila njegovo uslugo. Imela je že precej jasno sodbo o tem mladeniču, a njena sestra je omadeževala Lesi-
voljno, vinogsadi dobro.
ure dopoldne so krožili nad Reko
V Dalmaciji: Žitna žetev sred 5t,irj° aeroPIani> ki so metali P"' nja, sadje precej slabo tako tudi z,lravno.,ptako na mesto- Istodoh-
da o premcŠLcnju ne VukoviČevo za edino svojo dotro re\zci da sta irnaye»fu niti besedice., j zvezdo Po vsakem takem pi-mu m^]ita isto. Vi štirinajst ini zatem	prišlo v Matkovičevi hiši do ur-, i-rat na jeeiku
vinogradi.
ČVnagora: Sploona slaba žetev, edino koruza obrodila dobro.
Hrvatska: Žitni in drugi polj-j ski pridelki so prav debro obro-, dili, tudi sladkorna repa je dobra. Slabo je obrodila sadje. Sena bo dosti, vina pa ne toliko.
Slovenija: Žitni in drugi polj-, ski pridelki srednji. Trpelo je vi nogradnistvo, trgatve bodo uni-
no je bilo s patrieijskim zvonom in sirenami alarmirano vojaštvo
Pomanjkanje premoga v Franciji.
Enoinpetdeset županov seineskej pra departmenta je sklenilo, da od" jtopijo. ako se preskrba s premogom -ne uredi tako, da bo vsaka ob čina imela premoga za mesec dni. Izjavili so, da njihove občine žo cele mesece sploh niso dobile premoga.
Branislav Nušič,
srbski pisatelj in intendant narodnega gledališča v Skoplju, je imenovan za sekčnega načelnika na od delku za umetnost v naučnem ministrstvu.
inku je bila že sto- (deluje njena s-j&tra nanjo, a ker krat na jeeiku beseda: t;Kdaj jo se je navadila uvaževati njene na-
čevo svetlo sliko pred njeno dušo: tudi znala, da oba tudi sedaj je opazila, s kako močio cene za 40 odst
Bosna in Hercegovina: Žitni pridelki srednji, oves slab, koruza dobra. Sadje je slabo, vino-' gradnki pa so obrodili prav do-
aice.
cment N Kakih
cblKdil rovi ravnatelj podrejene'lKr0dnili prizorov, ker je gospa,}(k cnkr;it zasnubiš? ' — aH rabi-j2oref si sedaj ni bila na jasnem, .■iu ck raje. K Matkovioevim je Matkovičeva morala dati duška denUIri stid mu je zaduSoval te be ' kaj da misli o Lešiču.
tvriiel nenadoma v spremstvu svojim čustvom, očitajo? Matko	v ustlht in ^^ nagla rdeči-! -Jaz, Vladko (I,ešič) in oče bo-j bro. Drugi poljski pridelki stoje'
katerega j* vzljubil m vodil iviču tvojo nesrečno možitev, nje- n3 llcll ga je Vdajala, da jo je mo stanovali na Cardačmah, in i zelo dobro.
inisliL------! vsako nedeljo odvedemo, makar: V Banatu, Bački in Baranji kaj
September se je bližal koncu ;J lihotapsko, tudi Anko s seboj, da
in napeče kopa bom, ma-
..	fWBBBHP^^MW	■■■ ------ __	,------- —, ,	----- ... bodete vi več-
ten Kljub svoji ljubeznivosti sije -r-rdačine a ona — go«pa — dela so sc dokončavaU in za<Va lcrat prišli k nam, kakor mi 'imel od podrejenih uradnikov naj gre kamorkoli no?e. .. Ko se se jesenska setev. Leaač in Matko-ridobiti izvanredno spoštovanje, je izkričal do aiU, je priiel zopet ,vič sta že začela izmenjavati svojo udi fOfpe Maikflvičfvi jc t« gen-1 k sebi, ker jih je bila poln« h^a • upravo, knk$r se je "p ač kdt«ro Ue-
s-Kj na svoj »m prvem potova-Uovo £alostno službo itd. 'u Nori ravnatelj je bil izredno! Ostri Matko^ič je vzkipel vsaki-

k vam..."
mtii	^gr..	. ■ ... .... v. .	__________m.r m-f
že žetev prav dobro, razen sadja. Sladkorna repa je prav dobra, tudi čebele so bile zelo pridne.
Is poitse slnibe.
Za nadpoštarja v Ormoža je ime novan Viktor Treven, za nadpo-
toiftt- tfispsah
AU STE BOLNI?
Ako Imata kako bolazan, na glada na to, kako dolgo In na ozirala aa na to. kateri zdravnik vaa nI mogal ozdraviti, prldlta k mani. Vrnil vam vaia zdravj«.
_	Oddaljanja ali pa pomanjkanja danarja naj
vaa na zadržuja. Vaa zdravim anako: bogata In ravna. Jaz aam v Pltaburgnu najboljši ipecljallat za molka In aam naatanjan ia mnogo lat. Imam najbolja opremljen urad. tudi atroj za X-iarka, « katerimi morem videti skoz vaa kakor akozl steklo. Imam avojo lastno lekarno v kateri aa nahajalo vaa vrata domačih In Importlranlh zdravit. Na bodita boje&l In pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vaiem Jeziku. En oblak vas bo prepričal kaj moram za vaa storiti.
Imam Crllchov sloviu SM za krvna bolezni In ozdravim boaznl v nekaj dneh. Ozdravil aam U-ao£e aluCaJav oalabaloatl, kotna bolezni revmatlzm. iaiodčna In Jetrna bo-'(•sni. srbenje mozola In vaa kronične boleznL.
ZMERNI CENE.	--
Prof Dr. H. G. BAERj 311 Soaithfie&d St.	__	Pittsburgh, Pa.
VAŽNO. —

mm^nr^jprn -'Ji" u
T"
■
W.AS NARODA, 12 N'OV. »19
--
-
TT
GOZDNI ROMAR
rBAMOOCKZ SPISAL OAB&DEL
c	——	^
gm "Qka Haroda" prmdal O- P«
FARME NA PRODAJ V NEW YORK.
Sedaj je čas da se pripravite za spomlad. Kdor hoče kupiti farmo v kraju kjer so dobri trgi, dobre vode, dobro podnebje, od 2 do 5 milj do železnice, v bližini šol? Kdor hoče zemljo, na kateri raste po 250 builov krompirja na aker in vsi drugi pridelki obrodijo ravno tako kot v stari domovini? Pišite koliko imate denarja in kakšno farmo želite, vse drugo bo na naši skrbi
THE ZTTLICH, FARM AGENCY, East Worcehster, N. Y.
Konvencija J. R. Z.
(Nadaljevanje.)
78	k V • (Nadaljevanje.)	f
Pogovori so pojenjali in v skd o je ohranil svoj nemir zase in v tabyriacu kot na neizmerni ravnini je vladala turobna tišina.
Kmalu pa so nedoločni glasovi prekinili ta slovesni mir. Vsi so mislili, da čujejo iz daljave slabotno razgetanje* Gomez, ki se je, /.c privadil časti poveljnika, katere je bil tako nepričakovano deležen, je hotel osebno govoriti z indijanskim slom, katerega je sina-j tral za resničnega glavarja.
Antilopa je bil sredi ljudi, ki so imeli nalogo pražiti ga, prav take hladnokrven kot drugače.
—	Ušesa belokožea, — je rekel Mehikanec v sfvojem nagovoru j mi A pa«'a, niso tako občutljiva kot ona Indijanca. Ali mi more j glavar povedati, če je to razgetanje ono konj odposlancev?	'
Indijanec je par sekund pozorno prisluškoval.	Če bodo zastopniki v sedanjem^ isicer ne n ogla biti uspešna ne
_ To so odposlanci, _ je odgovoril, — ter hočejjo vedeti, če sta	narodnem predstavništvu in v ka- na domačem ne na svetovnem trse k o ti ee no vrnila glaVar z puško dvoccvko ter onH, katerega ime-	snejem postavodajuem zboru slu- gu s državami, ki imajo že razvi-nujete IVdro Diaza	šali ta glas, sem prepričan, da
_ Indijanci vedo mogoče boljše kot belokožei, da se ta dva	s* razvije Jugoslavija v orjaka,
glavarja ne bosta nikdar vrnila. C'e se pa nočejo (ldposlanci poga-	ki bo v družbi drugih demokra-
/ati gle<le nirti z onim, katerega so tovariši izvolili na njih mesto.	tičnih ljudstev čuval svobodo in
domnevamo, da hočejo vojno.	pravico in delal na to, da postane
—	Dobro, — je rekel Indijanec. — Črni sr.kol je strašen gla-	ves civilizovani svet svoboden in var. ki nikdar »*e vpraša, kaj naj reče in kaj naj stlori.	bo živel med sabo v prijateljskih
Tekom tega kratkega pogovora je postajal ši^m vedno večji.: stikih brez vojn in krvavih pre-
/emlja je odmevala od udarcev konjskih nog, a vsled teme konj n*	pirov ter bo med sabo tekmoval
bilo mogoče videti. Neka čudna ^rr«»/.a se je polastila celega tabori-	le za palmo najvišje kulture in
iča. Ukalei >lata pa s«; se zanesli na navzočnost sla ter niso ničesar	civilizacije. Če se mlada jugoslo-
«>dredili za svojo obrambo, (iutnez j" že hotel dati tozadevna pove-	vanska država razvije v policij-
ija, ko in it je dal Indijanec znamenje, naj prisluškuje ter je tudi	sko d nižava z razrednimi privi-
m sklonil glavo naprej.	h*giji, tedaj jo doleti tista usoda,
To Iliso še odposlanci, — je reke!. — Glej!	ki je zadela avtokratično in poli-
Phelps črtaf
Prihodna odplotja na Grško 1 ali Trst
Parnik Argentina	Nov. 15 |
Parnik Belvedere (karca Nov.) g Nek ameriikl parnik (konca Ncv.) i
Tropa konj je skakala po ravnini in sicer dosti blizu, da je lah- cijsko avstro-ogrsko državo.
ko vsakdo videl, da ne nosi noben konj jezdeca.
— To so divji konji, — je nadaljeval Indijanec, — in naši voj-iii k i ko vprizorili lov nanje. Ko jih bodo ujel:, bodo dobili naši prijatelji belokožei svoj delež pri plenil. Črni sokol se bo kmalu vrnil, da razdeli plen.
Dvojica ali trojica Indijancev se je v resnici podila za divji mi konji, ki sc preplašeni begali semintja.
Belokožei so lahko mirni, — je rekel sel, da uspava na ta ^evami ki lmj služijo za soei_ -njeenost Gomeza. — Črni sokol prihaja, da se bo pogajal jalnQ p0iUa„0j na katero postavi-
Jugoslovanski državniki in politiki so na razpotju; ali naprej ali nazaj, ali v življenje ali v po-pribel. Druge poti ni! Mi nočemo nazaj, nočemo v pogibel, nočemo v narodno smrt in zato predlagam sledečo resolucijo z našimi
svojimi prijatelji.
mo temelje demokracije v korist
Indijanec je naslovil te besede na ljudi, kojih nezaupnost ni ju?osWnskcpa ijudstva, kajti
bila x4ed tega prizora niti v najmanjši meri zbujena. Večina Mfr. y^ pravica je temelj držav-h i kancev je smatrala to za nadaljni dokaz varnosti. Mislili so, da | ^ tvorbi je zaupnost, s katero so podili nekateri Indijanci konje prav dej	"
ograje taborišča, da bo mir kmalu sklenjen.	Nacionalizacija zemlje to je
Nikdo meti Mehikanci pa ni zapazil, da je sel polagoma odve-,	naravnega bogastva, ki naj
zal vez. svojega širokega plašča in da je njegova roka prijela za «vri. deloma z odkupom, de-ostro bojno sekiro. ki je tirala za pasom. Pozornost Mehikancev je l«nia s konfiskacijo. Pri odkupu , . .	.	naj se določi gotov višek, ki je
bila obrnjena na nov prizor.	J	** _	' .
skupina konj je morala vsled smeri, katero je zasledovala, le- j potreben za eksistenco doticuih
teli ob vrsti vozov taborišča. Meti Indijanci, ki so zasledovali divje j letnikov, preb.teg pa naj	kni)ičenje bo
Vonje j, bilo lahko »pazii.ti Črnega sokola. Pustolovci so videli. "»'■»«. -kom prevzame državajdela. Da se p,epreci kupicenje^bo
l a ko je s svojim konjem skočil naprej, da odreže divjim konjem	vsakega odkupa. Odkup naj
bo terminski, to j«': del svote se
v gotovini, »»stali zneski
to industrijo.
5.	Za uspešen gospodarski raz-1 voj je jako važno valutno vprašanje. Vsprejme naj se snov, ki • je priznana, vsprejemljivo, trpežna, stalna, za enoto denarne valu-; te. Poleg valute same naj banke j izdajejo tudi reprezentativen denar posebno za notranjo cirkula eijo in za pokritje tep-a naj se ra bi nacijonalno bogastvo.
6.	Vpeljati je treba dober ban čni sistem. Smatramo za najbo lje, da se vpelje za vsak del jugoslovanskega naroda po ena centralna banka, a vse te naj bi zopet tvorile eno telo. V stanove naj se podružnice- v vsaki gospodarski enoti. Garancije za podružnice bi dajalo nacijonalno boga stvo tiste gospodarske enote in te skupno bi bila telesa centralne banke.
Praktična izpeljava tega ekonomskega načrta bi ne povzroča la tolikih težkoč kot se zdi na prvi pogled. Medtem ko je podlaga današnje drpžbe privatna lastnina in posamezno družina kot ena i oaolnlk. celota, bi Jugoslavija delila last-, nino v nacijonalno in personalno. I Nacijonalna last bi bila vse narav- j no bogastvo, personalna last bi bila pa zaslužek, dobiček dela.
KOLEDARJI! — KOLEDARJI!
Sedaj je čas za KOLEDARJE. Naročite si koledarje sedaj in pošljite jih v staro domovino. V mesecu septembru sem poslal nekaj kolidarjev v staro domovino in ob .neseeu sem dobil zahvalo za preji te koledarje in p«>leg tega sem pa še dobil več prošenj zanje, ker _ ;i;n zelo d o pade jo. To je dokaz, da Paniki odplujejo S pomola 7. s pošta s staro domovino redno po ob vznožja 41. ulice, Brooklyn lj&'l,jc in so dospeli tja vsi ne-
PIITITC DPne JP TA B poškodovani Sedaj je čas da jih rnCiLliJ DliUiJ Ot LU« !| {naročite za sebe in svoje v donid-
vlni. ker ne vem, koliko mi jih bo (.stalo za poznejše čase. Cena j1^ enaka po Ameriki ali za v domo-jj : vino. To j^ zadnji oglas. Zapišite si moj naslov, ali pa takoj pišite Virginia. Minn.: Frank Hrovatlah. ; 'll pošljite naročnino za sebe n Ely, Minn, ta akotlea: Frank Uooflt j svoje v domovini. Denar pošljite Joa J. Peahelln Anton Poljanec. HL Louis, Mo.: Mike Grabrian. Great Falls. MaoL: M*tU. Orlfe Klein. Moot.: Gregor Zobec. GotmiH, N. ¥.: Kari Sternlfe. Little FaDa, N. 1: Frank Masla Bavfcerten. O. ta akaliea: Frank Po )e In Alb. Poljanec. CtttiiwMMi, Mata.
17 Battery Place New York
Cleveland, O.: Frank Sakaer. Chaa Kar linger, Frank Meh In Jakob Bet
ilk.
Lorain, O. In ofcoHes: Look Btla» J. Kumde In M. Ostanek. Nile«, O.: Frank Kogoviek. Yoongstown. O.: Anton KtkeiJ. Oregon City. Ore.: M J osti*. Allegheny, Pa.: M Klarich.
Ambridce, Pa: Frank Jakla, Beoemer. Pa.: tools Hribar. BroogfaUo. Pa. In okoUon: Auto
Ipavec.
Sordine, Pa. in afcal>ea{ Joto
DemS&r
ConcnMlk Pt.: Ivan PaJE, TU Bovanfiek. Claridge, Pn.: Anton Jortaa In Ant
Kozoglov.
Dunlo, Pa.: Joe Osfcabeo. Export. Pn.: Looli SnpukCUL Forest City. Pa.: Mat. Farell Pa.: Ant Valentino*. Grecnaburg* Pa. In akattca Novak.
floatetter. Pa. to Mil Jordan.
Imperial. Pa.: Tat PeterneL Johnstown. Pa: Frank Gabrenja ll
John Polanc.
v znamkah ali Money Oi-der in natančne naslove. Koledarji so vred ni veliko več kot to, kar plačate, namreč 24e s poštnino. To je zad-I nji eglas. Ne pozabitef
ANTON C,RDI NA ! 1053 K. 62. St.. Cleveland, Ohio (12-13—11 >
i Rad bi izvedel za raslov JOŽEFA in JANEZA TEVŽ. doma iz Sm a rt ne pri Gornjem (jradu.
_ PROŠNJA.
Prosim rojake v itaijanskl ujetništvu in sploh vse. kateri k vedo o FRANKU ZAVOI.AVŠL doma iz Otoka, pošta Bočna, 0» nji Grad, Štajersko. K dir m", resnične vesti o njem, mu dani dolarjev na urade. — John k><la Uox 116, .Middleville. Hetkime (o. N. V r s A meri (11 1.5—111
a.
VAŽNO NAZNANILO.
Pisi. na Jugoslovanskega generalnega konzulata v New Ycrka se je preselila iz h^e št 436 \V. 'i. St. v razširjene prostore Srb-skega Doma v Ntw Ynku Kdor ima s konzulatom kcj opravka, naj se obrne na sledeči naslov; Consulate General of the King-dom of the Serbs, Croats and Slovenes, 443 W. 22 St., New York, N. Y.	(15 10—15-11)
OPOMIN.
Vse tiste, ki mi kaj dolgujejo,
|>i"s:m lepo. da mi povrnejo v kratkem časn, ker jaz sem namenjen podati se v kratkem v staro domovino. Katerega sc t i oooruu čiče, naj mi poravna, ker drugače Pred par leti sta se nahajala vjsem prisiljen vsakega ohch daniti državi Washinston. Ako kdo veis polniui imenom v vseh" shvci-za nju naslov, naj mi ji a blago-jskih časopisih Moj naslov je;
Frank Kro.shel, 506 .Madison A* e.. North Side, Pittsbur-«h, P«.
Aoli naznaniti, ali naj ;e pa sama javita.. — Anthony Komar, 6l'0K fircenfield Ave., West Al-lis, Milwaukee, AY is.
streha s primernim kosom zemlje
r
po. j in vsak pr(nlukt
in«lividnalne«ra
pot V resnici so koi ji obslali pred odprtino, ki je hila preti par " urami narejena v vr>li vozov, «la se spusti noter parlamentarje.
Naenkrat pa se je «lvi«riiil med Mehikanci prozen krik presene
čenja in strahu.
Kot v »»I cd nekega čuda so se naenkrat pojavile femne postave pred očmi presenečenih Mehikancev.
Ti konji, ki so bili videti divji, so imeli naenkrat jezdece, ki so a inteli svoje orožje ter dvignili indijanski bojni krik.
Neki nesrečen slučaj je še povečal zmedo in strah Mehikancev.
Konji, katerim i" instinkt že zdavnaj povedal, da so Indijanci v bližini, so se sj»laš:l: vspričo nenadnega rjovenja ter se udali o i:"inu paničnemu struhn, ki ima za posledico beg, imenovan estam-pida (Stampede).
V trenutku so bila potrgana vsa jermena, s katerimi so bili konji privezani k vozovom in slednji so pričeli begati po taborišču
izpiaea
pa v letnih obrokih, ki naj se ravnajo po čistem iznosu in sicer brez obresti. S tem rešimo naše agraro vprašanje, ki je vsled o-sebne lastnine prišlo v tak položaj, da je vsak napredek na dosedanjih principih nemogoč. S tem omogočimo moderni napredek, tehnične pripomočke, regulacije, itd. Nadalje zagotovimo sirovine, ki so podlaga industriji in preprečimo porabo naravnih sil za privatne dobičkarske interese.
2. Nacionalizacija produkt i v-
ter teptati s kopiti gospodarje, ki niso bili v stanu obladovati jih.
Nekateri so se si *po zaletavali v ograjo in drugi so skočili sko „P;ra kapitala. Za zdrav industriji odprtino, i uti je bilo vzklike bolečine in groze, razgetanje konj jai<in razVoj in pravico je neob-Ssi tulenje Indijancev. Tudi najbolj pogumni niso vedeli, kaj nad hodno potrebno, da preprečimo siorc.	vse individualne koristi, ki rode
Kmalu ost a I i v taborišču le oni konji, ki so bili omamljeni, vselej in povsod izkoriščane de-Ostali so že galopirali po ravnini.
Ta nova nesreča, ki je zadela Mehikance, pa bi kmalu pomeui Ia zanje srečo.
Indijanci, ki so hitro skočili v sedla, ali naj zasledujejo živi plen, ki jim je ubežal. Nekateri so že planili za razpršenimi žival mi. a glas 1'rnega sokola jih je priklical nazaj.
lavnih
moči in ustvarjajo razmerje kot ga vidimo v sedanji družbi po vseh eivilizovanih državah sveta.
3. Nacijonalizacija produkcije,
HPH^P	distribucipe in tr^a. Produkcija
Apač! M> uporabili proti Mehikancem zvijačo, katere se more ^ ^^ ^^ ^ ^ prQ
I .os! n/iii le najbolj drzen jezdec. Obesili so se namreč z eno no«»t
na mmIIo ter skrili te!o ob strani konja. Tema jc to vojno zvijačo še ctl tjHala in pustolovci so videli vsled tega le divje konje, ne pa jez-cjiTfv, kstere w> konji «o*ili.
Ko oblak prahu, katerega žene veter preti seboj, so planili je/deei sko/i odprtino. Tla so se stresla pod galopom večjega od delk«, ki je prihitel, da se pridruži prvemu, ko je Gomez dvignil s\oje Itodalee, ds prel»ode |»oleg njega sedečega Indijanca. Sel pa je Itd hitrejši kot on. Plsšč mu je padel z ramen in z udarcem bojne sekire, katero je držal v roki, je preklal glavo nesrečnega iskalca i lata hkoro do oči.
V istem trenutku je zadonel od šotora sem tako presunljiv bojni krik, d« bi človek mislil, da je prišel iz grla demona, ne pa iz grla človeškega bitja.
Sel, ki je dal * t -ni sijrnal za prelivanje krvi. je skočil z vrha griča ter padel kot blisk sredi med belokožce. Stokratno tulenje sc je odzvalo njegovemu kriku.
— Belokožei ni*o niti psi, — je rekel Indijanec. — Nimajo niti toliko poguma kot ;a.ici in neumni so kot živina.
gastva in skrbi za kolikor niojro če enakomerno konsiunpcijo bo gasetva, se vpelje progresiven davek na osebno lastnino.
Po našem prepričanju bi bilo najbolje, da postane vsaka občina ena gospodarska enota. Vsaka občina je že danes enota v ver-1 Korenchsn.
skem. političnem in kulturnem Milwaukee, Wis.: Andrew Fan, U
, . rip Tratnik vprašanju, zato naj ostane sc v gheboygae. Wla.: Joba StampCal ft
gospodarskem. Občine so deloma a. Svetlin.
že danes porazdeljene tako, da W. Allls, Wla.: Frank Stol.
Pn. In škoden: Fr. Moon Ron. Pa.: Frank Mafiek la Fx
Podmilfiek
Pittsburgh, Fa. te akaOaat U. &
flkoblcb, Z. Jaksbe, BQarlcb Mat. 1» L Magister.
Kalphton. Pa. ki *ataf Martb
Koroscbets. bw^iwk. Pa. sa škoden: J. Pndln Steelton. Pa: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. la okoliea: FraaV
Hebifrer.
West Newton. Pa.: JoHd Jona.
White Valley, Pa. In okoIIco; Jurg Previč.
Willoek. Pa: J. Petemel. Black Diaaond, fftn.: O. J. Po centa.
Coketon, W. Ta: Fr. Kodan.
ta. trn sasnsn« a
NAZNANILO.
Društvo Horitelj št. 1 »SDPZ. v Conemauarh, Pa., je na redni mesečni seji dne 2. novembra t l oklenilo, da se mora vsak član vdeležiti prihodnje glavne letne ^ejt, ki se bo vršila dne 7 decembra o! o uri dopoldne. Na tej seji se ho volil odbor za I. l'»-J0. Sklep seje je, da kdor se ne vdeleži, p':i-i"a 50e v društveno blagajno U-v/eti so le bolniki in oddaljeni člani nad ~t milj. To-rej člani, vpo-števajte sklep seje' j S sobratskiui pozdravom
Ulaž lirezovšek, tajnik. (12-13—11)
Kje je JOŽE IiEČAJ T Doma je iz U'.len je Hrezoviee št. 12, fara Prcser, po<lomače Hruškarjev. Za njejia bi ra<l izvedel njegov brat Nace. Oglasi naj se na:
Jnhn Tegelj, (Junn. Wvo. (11-13—11)
Kje je JOHN K AND AR Ti* Doma je iz Dan, Stari trg pri Raheku. Prosim cenjene rojake, ako ve do za njega, da mi naznanijo, ali ]>a naj se sanijavi, imam mti nekaj važnega sporočiti — Frank Greirorka, 3S Doutdass St., Little Falls, N Y. (12-24—11)
so največkrat geografično ločene od sosednjih. Kjer manjka tega. sc lahko predrugači.
Izpeljejo naj se ekonomični načrti tako, da se najprej napravi iz posameznih vasi ali sel po eno telo. katero naj v zvezi s sosedni-nimi tvori v občini posamezno telo.
(Dalje prihodnjič.)
preprečimo, da bi zunanji repre-Po tci. besedah je skočil Indijanec urno preko ograje ter se zenUntje služili interesom posa-ropel nahaja i med svojimi divjimi tovariši.	meznikov, kot se to godi danes po
Strašna zmešnjava se je takrat polastila taborišča Mehikancev, drugih industrijalnih državah. Preplašeni so pričeli !»egati v temi vsi naokrog. Drug proti druge-j 4 Ker je Jugoslavija po veli-inii so dvigali nože, ker so se smatrali za sovražnike. Smrtna ura je j ki večini danes zaostala agrikul-
i>a počila
turna država, priporočamo pn-
Zamun je sprejelo Indijance par strelov iz pušk. Roka, ki je merne tarife. S tem bo dana pri-<*tdala stn»l, je bila-nemirna in ok^na kroglja ni zadela. Apači ni-1 lika, da se agrikultura razvije in -o 11 i ti odgovarjali na te »trele.	modernizira. Pred vsem pa rabi-
(Dalje prihodfljiij	^	. Imo tarife za našo industrijo, ker
duktivnega kapitala ne sme biti v rokah posameznika ali manjše skupiue, ker bi ustvarili s tem špekulacijo in profitarijo. Prav-tnko važno je, da kontroliramo distribucijo, ker le na ta način sejOostello. izognemo nadjirodukciji v imlu-slriji. uredimo izmenjavo prmluk-tov med posameznimi ekonomičnimi skupinami, skrbimo za dober in pravočasen transport. Zato je potrebna nacijonalizacija trga in sieer notranjega, to je v Jugoslaviji sami. kakor tudi zunanjega, to je izven Jugoslavije. S tem zagotovimo varstvo za narod, da ne ho izkoriščan zlasti v življenskih potrebščinah od nikogar, zaeno
naAi zastopniki.
kateri so pooMaiBan pobirati narOt nlno m dnevnik "Glas Naroda".
Vsak nastopni* laaa potrdilo ■ sroto, katero jo prejel ln Jlb rojat
kom priporočamo.
Naročnina aa "Glas Naroda" Jo: Za oelo leto 94.00; aa pol lets f2.Q0 as četrt leta »1-23.
fian rinulas CaL: Jakob LorMs Denver. Colo.: Louis Andoliek k Frank Skrabec.
' Pnsbls, Čoln.: Peter Oall*. Jotu Germ. Frank Janesb ln A. Kochevai
Wy«.i Lonla Tal
».bar £a A Jnadn.
NAZNANILO.
Tem potem naznanjam rojakom sirom Amerike, da je umrl JOSIP ST0PAB
v letu svoje dobe. Rojili je bil v Velikem Itrdu, pošta Jeliane v l.-tri Tiikrj je !>!1 samo mesece Poprej je delal v Culora.li v ja-mah. Zapušča enega 7 let starega -ina in žaluj«.'čo soprogo.
Jeva Stopar. Taconm, Wash., 4. nov. 10101
Rada bi izvedela za mojc/:t bratranca. Mislim, da je nekje v vzhodni Pcnnsvlvaniji. Prišla sva skupaj v Aim rik«. pred 7. leti Kad.i hi izvedeli, kje s, sedaj nr.haja, ker mu imam sporočati važne rovice i/, stare do-niovine. Ako bere ta ogla^, naj se uii čimprej oglasi, ali če kdo drug ve za njegov naslov naj mi blagovoli naznaniti. — Mary Pahernik, zdaj omožena Mary Matyash, Itox	Plack Dia-
mond, Kinsr f'o., Wash (11-13—11)
Rad bi izvedel za nr>lov svoje sestre TEREZIJE T R Ol IA j»o-ib.mače I^uk<>va i z Bab-ncga ps-lja št. 16 pri Ložu. Pred f>. leti sva bila skuhaj v Straight, Pa., in potem nisem vj'č slišal cd nje. Prosim cenjene rojake, da mi kaieii naznani nje nasi.,v, Ct? }>a sama bere te vrstice, naj se takoj oglasi svojemu bratu. — Jai-t.h Tr<ha. liox 22, Array o, Elk Co., Pa.
Coin.: Matk. Kernelj. Ind.: Alois Rodman IinL: Lambert Bolakar. OL: Joa Bostlč. Joa Bllsft Joa. Bet**'
MM, DL: Frann Bsmbim, Lnnrlch ln John ZaleteL Miimnlah. IlL: Fr. U SaUo, DL:
Usingstsn, HL: Mich. Obar. North Chicncn, HL In Kobal ln lutk. Ogrin.
DL: Frank DL: Matija BarbortA. DL: Frank PetkorAsk.
Dr. Koler
138 Pen 4ve^ PituUrck N
•ovtttat m. ki na J* taaS KHlck. Črn lsaats masoljs al _ {k* po tiliro. t |ria.'lBDt4uJt U«, ▼ kostsk. pridite la InBIstll bom kri. Ns teksjte. ksr «s bo>
▼os soiki bol—nI aCnTtn 90 okraj lul motodL Kakor kltro opsstte. te nn pronohojs adrsTjs, as Cskajts. toarofi pridi to ta fss na na bsa
povrnlL
s M tuab to Sew kras opwrtjo.
ki
▼ ki a In hrbte la
frt
Uradno aro: vsskdsa tilM *n-ttaf So a ar«e«r; w Htktk si a *m traf do a popoidao; ob uliljtfc s«
a sfotraj do a
POZOR, SLOVENCI IN SLOVENKE
v bližini in daljavi Greensburra, Pa. Vljudno ste vaJdjeni 11a. naio veliko slavnost in razvitje zastave, katero prire.ie skupna dvuštra na Zahvalni dan 27. novembra 1919 v dvorani Mrs. Mary Miheve na ITaydenville. Začetek točno ob 2. uri popoldne Vstopnina /.a moške -M 00 dame 15^. Z;i točno in do bro postrežbo ho skrbel vesehčni odlior. Najvljudnejne apeliramo 11a vse društvene tajnike, da naj posredujejo med svojim članstvom za večjo vdele/bo iz ller minie, Yukon, ("laridgc, Oelmont, Whitney, llagtrtky, Hostotter. Pa., in drugih neomenjenih naselbinah. Za njih trud se jin. že vnaprej zahvalimo in obljubljamo, da bomo 7. največjo hvaležnostjo vrnili. Na svidenje pri slavnost i I kliče	Odbor.
Rad bi izvedel, kje se nahaja sedaj moi bratranec SIMON KRANJC, doma iz J)režence na Primorskem (sedaj Venezi-i Clitilia). Pred nekaj mescei >e mi je oglasil med svojim potovanjem iz Minnefcnolisa, Minn. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi t?a javi, ali pa naj se sani oglasi, ker mu imam nekaj važnega poročati — Matko Koren liov 5. Clousilla, Okla. (VI 14—11)
Rada bi izvedela za svojega ' vaka ANTONA WOLF. Prosim cenj. rojake v sibirskem vjetništvn, ako ko j i zna za njegovo bivališče, da mi naznani, za kar se že vnaprej zahvaljujem in mu pošljem pet dolarjev nagrade. Leta l:)14 je bil vjet v Srbiji, potem sem izvedela, da se nah ijc.
v Sibiriji, po tem pa-ni več glasu o njem. Doma je z Dolenjskega iz vasi Žurtje .št. 15, občina Osilnica, okraj Kočevje. Ako pa sam čita te vrstice, ga prosim, da se mi takoj oglxsi Moj naslov je: Mary Janez, 40*i K. 6. St.T New York. N. Y.. U S. America.	(6-12—11 >
bmmbb—■—

MRi^
DOCTOR LORENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolpzni. Jaz sam § že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker 1 znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna- 3 ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Sko- |§ zi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških g bolezni. Zato »se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb i pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite |
čimpreje.	* ' "H
Jaz ozdravim zastrupljeno krt, mazuljo In liso po telesu, bolezni v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, iivin« bolezni, oslabelost, bolezni' v mehurju, ledcah, Jetra h In želodcu, rmenico, revmatlizem, katar, zlato lilo, naduha itd.
Uradne uro so: V pondeljek. sredah In petkih od 9. ure zjutraj do S. popoldne. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Ob nedeljah pa do 2. ure pipoidne. PO PO&TI NE ZDRAVIM. PRIDETE O8EBNO. NE POZABITE IME IN
NA8LOV.
Dr. LORENZINf« a«. _____________
Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vat razumajo. Jaz zn*m hrvatsko io Iz starega kraja, zato va» lažje zdravim, ker vae razumem.
PITTSBURGH, PA.
» B :. —