v GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Izhaja vsak petek. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: K 4-— „ 2'-„ 1*— „ 0-10 celoletna . . poluletna . . četrtletna . . Posamezna št. Št. 21. V Ljubljani, dne 21. aprila 1911. Leto VI. V razsulu. Socialna demokracija razpada. Usoda političnih strank je sicer, da ne obstojajo večno, a da bo socialna demokracija tako kmalu pričela kazati znake bolezni, ki jo dovedejo do popotnega -razsula, tega' ne bi nihče pričakoval, kdor ne pozna natančneje ustroja rdeče stranke. Znan je spor med nemškimi in češkimi socialnimi demokrati, a zdaj je počilo tudi v nemški socialni demokraciji sami, in sicer v tistem Gradcu, kjer je jako veliko socialnih demokratov, v tistem Gradcu, kjer pred leti ni bilo 1. majnika, da niso morale ubogega, po svojih voditeljih nahuj-skega rdečega delavstva krotiti vojaški bajoneti in vojaške kroglje ... Socialna demokracija je v Gradcu zelo močna, ker protiodpor od nemške krščanskosocialne delavske stranke ni zadosten in ker se tudi od slovenske strani res premalo stori, da bi ostale nam zveste v Gradec do-šlc množice. Naše dijaštvo ise sicer, in čast mu za to, res pošteno trudi in dela, veliko več, kakor to zna in pripozna naš slovenski svet, a vsega tudi ne more .storiti, ker popolnoma pravilno tudi ne sime zanemarjati svojih študij. Na druigi strani pa tudi še nimamo popolnoma izvedenega varstva naših domačih ljudi v ptujini. Mesta s svojo lahkoživo moralo nam pokvarijo naše ljudi, delajo skupaj s socialnimi demokrati; ti ne dajo prej miru, da jih rdeče prebarvajo in ponemčijo. Slovenski in hrvaški delavski živelj, ko pride v Gradec, se po večini pordeči in ponemči, izjem je žal jako malo. Tako je, morebiti se razmere še kdaj izboljšajo, a zdaj je tako. Med graškimi socialnodemokraškimi delavci je 'že več časa nekaj vrelo. Med delavci se je pričela ustanavljati nova stranka. O tem se je sicer po Gradcu veliko govorilo, a mislilo se je, da stvar ni tako resna, da so najbrže huda nesporazumljenja, ki sa itak pojavijo v vsaki večji stranki od časa do časa, kar tudi mora biti, ker mirno, vedno prikimavanje pomen ja smrt vsakt, stranke in ker se taki pojavi v resnih strankah mirno poravnajo. Spor v graški socialni demokraciji je pa hujši. Tisti, ki so nezadovoljni s sedanjo socialnodemokraško komando, čutijo, da so dovolj močni izdajati lasten list in ustanoviti novo stranko. Listu so nad ali nekoliko bobneče ime »Ljudska volja« (»Der Volikswille«), glasilo Štajerskih svobodnih socialistov. V prvi številki izdajatelji novega lista izjavljajo, da socialni demokratje, ki so toliko časa držali s istranko, dokler so sodili o njej, da za-pa delavstvo. Zdarj s© pa. siti počenjanju s o cia 1 n o d e m ok r ašk i h mogotcev in njih slug komarjev, ki izrabljajo socialno demokra-djo za sebične svoje koristolovske namene v naj ožjem pomenu besede. O socialnode-mokraskih voditeljev pišejo: »Izdajalska politika sedanje socialne demokracije, ki je pozabila svojo dolžnost, povzročuje nestalnost delavstva, brezdelje, draginjo živil, zvišanje cen kuriva, obleke in stanovanj, tako da delavec v svojem obupu dejansko več ne ve, kako naj se ge preživi. Na to ise pa tisti, ki izrabljajo delavsko bedo, ne ozirajo, marveč ti socialnodemokraški glavarji in njih težaki izvabljajo zadnje vinarje iz delavčevih žepov zato, da sociaLnodemokra-ški koritarji ne glede na revščino delavcev lažje žive.« List napoveduje, da bo vse na- pake socialne demokracije brezobzirno bičal in šibal. V drugem ičlanku očita socialni demokraciji, da je majnika 1908 omogočila povišanje rekrutov, ker se je osem socialnih demokratov vzdržalo glasovanja iz strahu, da bi ne bila vlada odgodila ali razpustila državnega zbora in bi tako rdeči poslanci bili izgubili SOkronske dnevne dijete. Nadalje očita socialni demokraciji, da je ovadila nekega »svobodnega socialista« policiji, ker ni naznanil nekega shoda. Mi beležimo raizpor v graški socialni demokraciji z največjo .hladnokrvnostjo. Neuspehi političnega boja so povzročili graški spor. Koritarstvo se res v socialni demokraciji bujno razcvita, a to ne povzroča toliko nezadovoljnosti med rdečim delavstvom, kakor dejstvo, da socialna demokracija ne dosega političnih uspehov. To vzbuja nezadovoljnost in to povzroča tudi, da se rdeča trdnjava ruši. Mi to obžalujemo, ker znamo, da če se delavstva polasti topost, obup, zapusti socialno demokracijo in pomnoži vrste anarhistov, kar je večje zlo, kot rdeče zlo. Naše delavstvo naj z ozirom na spore v socialni demokraciji še krepkejše dela na to, da se pomnože naše vrste in da se med delavstvom razširi še bolj naš list. Z veselimi močmi v volilni boj. L j u bi j a n a , 21. aprila 1911. »Mi gremo na etan.« Malo časa nas še loči od dneva, ko se bo imel izvojevati odločilni boj za stolno mesto Ljubljana. Naskočili bodemo zadnjo trdnjavo, kjer je imela nečedna družba, ki se kliče na zunaj za liberalno stranko, doslej še svoje zavetišče. Delavci in delavke! Boj bo naperjen zoper ljudi, ki so vas leta in leta dosledno prezirali, blatili in sovražili; zoper ljudi, ki so še pred nekaj dnevi povodom štrajka v predilnici z nesramno odkritostjo se postavili na stran vašega nasprotnika. Udarili bodemo po onih, ki so vas v svojih listih napadali, ko je bilo delavstvo v težkih bojih za časa štrajkov v Vevčah in Medvodah. Komu ni to še v spominu? In kake besede so imeli liberalci v svojem glasilu »Slovenskem Narodu«, pa tudi v privatnih pogovorih za tobačno delavstvo? Sovražili in zaničevali so zlasti to, najboljše organizirano skupino kršč. soc. organizacije. Čas je napočil, ko se tej stranki njeno protidelavsko stremljenje temljito povrne. Večina tobačnih delavk po krivdi socialne demokracije nima volivne pravice; dočim bodo delavci z votivno listino v roki stopili na volišče in bo vsak glas, ki ga bodo oddali, plameneč protest zoper liberalne ošabneže, kfi delavca nikdar niso hoteli poznati, bodo naše somišljenice na drug način storile svojo dolžnost. Kakor je nepozabnemM Lueger-ju na Dunaju, ženstvo s svojo krepko agitacijo .zelo veliko, — nekateri trdijo da še največ — pripomoglo k zmagoviti osvoboditvi cesarskega mesta izpod jarma židovskega liberalizma, tako naj so tudi pri nas vsaka prijateljica naše misli odločno in pogumno udeležuje volilne agitacije. Vsaka ima svoj krog, kjer naj povzdigne svoj glas; vsaka ima znanke, prijateljice, sorodnike v Ljubljani, ki imajo morda volilno pravico; vsak glas je pomemben, ki se ga liberalcem in soc. demokratom iztrga. Koliko trgovcev in trgovk, gostilničarjev, prodajalcev živi od Vaših grošev. Ali bo Vam prav, če se ti ljudje v odločilnem boju pridružijo Vašim sovražnikom, in volijo nasprotno. Torej agitirajte! Razširjajte uprav te dni naše časopisje, da pride čim več med občinstvo; lokalom pa, ki o st en tat ivn o ponujajo in kažejo nasprotno časopisje, zlasti »Narod« in »Jutro« pa pokažite hrbet. Ostra so ta sredstva, pa potrebna; v vojski se strelja ostro in ne s slepimi patroni. »Slovenska Ljudska Stranka« je postavila kandidate, med katerimi so tudi zaupniki delavstva. Tako se bo zgodilo, da bodo tudi na ljubljanskem magistratu prvič zadoneli glasovi delavskih zastopnikov. Volilna reforma za občinski svet ljubljanski še ni višek popolnosti, to radi priznamo, toda, kar je bilo v danih razmerah mogoče, se je doseglo; splošne volilne pravice, kakor je v našem programu bji vlada ne bila potrdila. Kar nasprotniki klevečejo, je laž in obrekovanje, ki nikdar ne utihne, kadar storimo korak naprej. Zato se ne zmenimo, marveč korakamo v sklenjenih vrstah v volilno borbo. Če izvrši vsak somišljenik, in vsaka so-mišljenica svojo dolžnost, je zmaga zagotovljena. Torej na dan! Vsi do zadnjega v bojne vrste ,da se uveljavijo naša načela tudi pri upravi mestne občine ljubljanske. Ne potratna in razkošna olepšava mesta, preko katere liberalci niso poznali cilja, marveč praktične in koristne naprave za širše sloje ljudstva so naš komunalni program. One skupine delavstva, ki so se zaupale Slovenski Ljudski Stranki, so sc prepričale, da je stranka za nje šla pri vsaki priložnosti v ogenj. Ne s praznimi obljubami in hujskanjem, marveč s pozitivnim delom. Pošteno in odkrito je naše načelo, pri vsaki priložnosti doseči to, kar je doseči mogoče. Oni ki obljubujejo zlate gradove, obenem pa niti drobtinic ne privoščijo, so sleparji. Zavednemu delavstvu torej izbira ne bo težka in navdušeno ter z veselimi močmi bo pohitelo v volilni boj . . Ljubljanska krščansko socialna organizacija. V nedeljo se vrše volitve za občinski svet ljubljanski. Prvikrat stopa na volišče v Ljubljani tudi delavstvo. Ne sicer na podlagi splošne in enake volivne pravice, pač pa na podlagi razrednih volitev, v tretjem kot splošnem volilnem razredu. V danih razmerah pač ni bilo mogoče, za občinske volitve prodreti še s splošno in enako volivno pravico. Toda Slovenska Ljudska Stranka je storila, kar se je dalo. In tako bo v nedeljo poleg bogatina, marširal na volišče tudi delavec in tam z volivnim listom v roki, izrekel svoje mnenje glede ljubljanske občinske uprave. Do sedaj so v Ljubljani neomejeno gospodarili liberalci in to gospodarstvo se kaže na celi črti. Vse je narobe. Za delavstvo niso imeti ti gospodje druzega, kot Prcdovičev svinjski voz in valpeta »Tička«. Ni duha ne sluha o kaki akciji za delavska stanovanja. Draginja v Ljubljani vedno raste liberalci niso proti temu ničesar storili. O preskrbi mesta z živili nimajo nobenega »dunsta«. Podpirali so mesarje pri podraževanju mesa s tem, da se jim niso postavili po robu, a skrbeli tudi nič za to, da bi dobili mesarji ceneno živino. Niti tega niso storili, da bi bili mestno klavnico zve- zalli z železnico. Preprečili so po zasebnikih zidavo cenenih stanovanj, češ, delavec naj gre iz mesta — smrdi. Smrdel jim je delavec na dva načina: politično in stanovsko'. Volivno pravico za občinski odbor so delavcem le obljubovali. Več se jim ni zdelo potrebno. Za delavca je dovolj, da dela in trpi, tako si mislijo liberalci. Mi smo gospoda, vse drugo nas ne briga. Pravice v mestu so se delile po raznih merah. Naj večja pa je bila za liberalce. Delo pri občini so dobivali v prvi vrsti poznati liberalci. Vsi drugi pa so smeli plačevati občinske prispevke. Zidale so se nepotrebne stavbe, za potrebne reči ni bilo smisla. Ceste v predkrajih, kamor so podili delavstvo, so nerabne. Vodovoda tudi niso izpeljali ravno v tiste mestne dele, kjer biva delavstvo. Čemu tudi? Po liberalno je dovolj, da ima frakar vsega dovolj in vse lepo urejeno. Tega se naš delavec popolnoma zaveda. Zaito je pa tudi dana našemu delavstvu smer pri volitvah. Slovenska Ljudska Stranka je priborila delavstvu in ženskam volilno pravico, kolikor je to v sedanjih razmerah mogoče. Vsled tega bomo volili prihodnjo nedeljo tudi kandidate te stranke. Liberalni hinavci, ki so bili vedno protivniki delavske volilne pravice, naj vidijo, da jim zavedno in pošteno delavstvo ne gre na lim. Kako bi mogel voliti delavec stranko, katere zastopniki so v deželnem zboru glasovali proti volilni pravici delavstva? Kdor bi storil kaj tacega, je zrel za — Studenec! Kako naj se voli pri ljubljanski občinski volitvi. Voliti mora vsak, ki ima volilno pravico. Če kdo ne bo volil, bo moral plačati kazen. Vsak, kdor ima volilno pravico, je že dobil po posti dostavljeno izkaznico in volilno kuverto. Kdor ima volilno pravico v I. ali pa v II. volilnem razredu, je dobil poleg izkaznice za I. ali II. volilni razred tudi izkaznico in volilno kuverto za III. volilni razred. Če kdo, ki ima pravico voliti, ni dobil legitimacije ali pa volilne kuverte po pošti dostavljene, naj gre v »Katoliško tiskarno«, III. nadstropje, kjer se mu pove, kaj da mora storiti. S. L. S. je poslala vsem volilcem in volilkam tiskane glasovnice. Te (glasovnice dajte v volilno kuverto, ki jo zaprite. Na glasovnico, ki ste jo dobili po pošti poslano od naše stranke, kakor tudi na kuverto ne smete nič napisati, ker bi bil potem vaš glas neveljaven. Če niste morebiti dobili po pošti glasovnice naše stranke, stopite po njo sami v »Katoliško tiskarno«, III. nadstropje. Liberalci, socialni demokratje in tudi Nemci vam bodo po pošti in po svojih agitatorjih vsiljevali svoje glasovnice. Pazite zato, da vas ne ociga-nijo in ne speljejo za nos. Zato dobro pazite na to, da boste djali v volilno kuverto, ki jo v nedeljo oddaste od 10. ure dopoldne do 4. ure popoldne volilni komisiji, pravo glasovnico, glasovnico, ki ste jo dobili, ali pa, po katero ste sami šli, naše stranke. Naše glasovnice se glase, in sicer v prvem volilnem razredu: I. Lista Slovenske Ljudske Stranke: Kregar Ivan, hišni posestnik, pasar, predsednik, deželnega obrtno-poispeševalnega urada in podpredsednik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, Elizabetna cesta 3. Naša glasovnica za drugi volilni razred slove: II. Lista Slovenske Ljudske Stranke: L i 11 e g M a k s o, c. kr. višji davčni upravitelj v Ljubljani, Slomškova ulica 12. V tretjem volilnem razredu islove naša glasovnica: III. Lista Slovenske Ljudske Stranke: dr. Zajet, Ivan, zdravnik v Ljubljani, Frančiškanska ulica 2. Pazite tisti, ki volite v dveh razredih, da boste djali v volilno kuverto pravo glasovnico in da ne boste pomotoma djali v kuverto glasovnico kakega drugega volilnega razreda. Na kuvertah, ki ste jih dobili po pošti dostavljene, imate z rimskimi velikimi številkami označene volilne razrede. Kuverte prvega razreda so bele, .drugega modre (plave), tretjega rdeče. Tudi po naši stranki razposlane glasovnice imajo enake barve, a opozarjamo še enkrat, da pošiljajo liberalci tudi svoje glasovnice, ki so enakobarvene našim in morate zato jako dobro paziti, da se ne zmotite. V nedeljo v boj! Pravo glasovnico v pravo volilno kuverto. Delajte z vsemi silami in močmi na to, da store tako tudi vaši znanci in znanke, ki imajo pravico, da volijo zdaj v ljubljanski občinski svet. Na dan volitve dobite vsa pojasnila v agitačnih lokalih Slovenske Ljudske Stranke. Ti lokali so: 1. Centrala: tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št. 6, leve stopnice, II. nadstropje. 2. Poslopje »Katoliške tiskarne«, III. nadstropje. 3. Gostilna Lozar, Sv. Jakoba trg. 4. »Rokodelski dom«, Komenskega ulica. 5. »Ljudski dom«, Streliška ulica. 6. Pre-davalna soba deželnega muzeja, vhod iz Bleivveisove ceste. V vseh teh lokalih dobite po potrebi tudi uradne kuverte in glasovnice. — Vse morebitne pritožbe naslovite na tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št. 6. Tobačno delavstvo. Ljubljanske občinske volitve so vele-važne tudi za delavstvo ljubljanske tobačne tvornice. Po zasluigi S. L. S. bo imelo od zdaj naprej v občinskem zastopu mesta Ljubljane besedo in sodločitev vsaka stranka. Naše delavstvo je vedno zaupalo S. L. S. in njenim poslancem, ki so se, kar vsakdo zna, z vso silo in z vsem svojim vplivom zavzemali za koristi ljubljanskega tobačnega delavstva. Tobačno delavstvo nima nikakega povoda, da najmanj siimpati-zuje s tistimi liberalci, ki so vedno in ob vsaki priliki psovali oisobito tobačno delavstvo, nima pa tudi nikakega povoda, da bi simpatovalo kakorkoli s tisto socialno demokracijo, ki je izdala ljubljansko tobačno delavstvo, da je slabiše plačano, kakor tobačno delavstvo v takih tvornicah, kjer je življenje cenejše negoli v Ljubljani. Če presojamo liste vseli strank, ki se bore za go-spodstvo v ljubljanski občini, ne s strankarskega, marveč s strogo delavskega stališča, moramo hladno konstatirati, da ni ne libei’alcem in tudi ne socialnim demokratom, nič na tem, da bi prišel v občinski svet kak delavec. Liberalci gledajo v svoji listi na to, da pridejo v občinski svet njih veljaki, socialni demokrati; pa tudi, medtem ko S. L. S. kandidira več delavcev na takih mestih, da je gotovo, da bodo sedeli pravi delavci v ljubljanskem občinskem svetu. Zato pa naj pri teh volitvah stori ljubljansko tobačno delavstvo v polni meri svojo dolžnost ne glede na to, iče ima volilno pravico ali ne. Tiste delavke in delavci, ;ki stanujete v Ljubljani, porabite dobo, ki nas še loči od volitev, za to, da pritisnete na vse, ki jih poznate, da bodo volili tiste kandidate, ki jih priporoča S. L. S. Zdaj je čas boja, v katerem mora vsaka naša somiŠlje-nica in vsak naš somišljenik, ne glede na to, 'če ima volilno pravico ali ne, storiti svojo dolžnost. 1 Tobačna tovarna. Naš bolniški izavod ima to nesrečo, da je vsako leto sam bolan. Boleha pa ha tisti znani bolezni, ki tako rada po blagajnah divja, namreč na suši. Na vse sirarni se premišljuje, kako bi se dalo temu odpomoči. Vodstvo tovarne je slednjič prišlo na to slutnjo, morebiti so pa delavci in delavke v slučaju bolezni ina'boljšem, kakor pa zdravi v tovanni, in to iz tega vzroka, ker so člani raznih društev, iz katerih dobivajo v bolezni podporo. Iz tega naj sledi, da marsikdo le boleizen hlini ali simulira, zato da večjo plačo vleče in se tako nekoliko doma odpočije. Naši pazniki nas zato skrbno povprašujejo, v katerih društvih smo zapisani iin kako in kaj je s temi društvi .zaradi podpore. Kaj maj rečemo k temu? Si-ceir je hvalevredno, da vodstvo tovarne premišljuje, kako bi se dal bolniški zavod na primeren inačin primanjkljaja rešiti, toda na ta način me bo šlo. Če je res kaj siimulaniov v tovarni, potem je po naši misli dolžnost zdravnikov, da take »bolnike« strogo preiščejo in tako kako oškodJbo bolniškega izavOda preprečijo. Sicer se (nam pa ta islutnja ne zdi zelo verjetna. Človek, ki se je enkrat dela privadil, ga težko pogreša in veliko raJjši dela, kakor bi doma dolgčas prodajal, četudi bi slučajno več plače vlekel kakor če bi bil zdravi. Da je pa delavstvo razen pri bolniškem zavodu tudi pri drugih društvih proti bolezni zavarovano, se samoposebi razume. Saj v bolezni tudi človek veliko več potrebuje in troši kakor pa zdrav. Če bi delavec vlekel podporo samo iz bolniškega 'zavoda, bi bil na slabem. Direktorju Prossu pa bodi povedano, da ga prav nič me briga, v katerem društvu da so delavke, če so v petdesetih, to njemu ni nič mar, kakor tudi nam ni, če on ni v nobenem. Delavski odborniki in odbornice naj zato v seji bolniškega zavoda zaropotajo nad Prossom kakor zasluži in za kar imajo pravico po postavi in po pravilih bolniškega zavoda. Med brati in sestrami. Liberalcem gre za nohte. Izdali so le dni po ljubljanski okolici oklic, ki nesramno blati načelnika S. L. S. dr. Ivana Šušteršiča. Z liberalnimi lažnjivci in september-skimi morilci se prerekati je stvar, ki se prav za prav ne izplača, a da bodo ljubljanske liberalne barabe enkrat doznale resnico, jim'bodi povedano že danes, da bo v ljubljanski okolici slovensko krščanskosocialno delavstvo proti liberalcem tako nastopilo, kakor ne pričakujejo liberalne mrhovine, ki itak niso za nobeno drugo stvar na svetu, kakor da lažejo in da se postopa zato ž njimi, kot se postopa z lažnjivci. V lažnjivem, nesramnem oklicu liberalnih lumpov se čita tudi to-le: »Skoraj noben človek ga v njegovem oknaju nikdar ni videl. Nikogar ni dr. Šušteršič poznal, nobenega vprašal, če kaj potrebuje.« Če ni poznal liberalcev in če ni liberalcev nič vprašal, je imel popolnoma prav, ker tisti z liberalcem najbolje občuje, ki mu pokaže hrbet. Slovensko krščanskosocialno delavstvo v ljubljanski okolici zna, kako da liberalci lažejo. Ko smo štrajkali v medvoški in v vevški papirnici, se je tisti dr. Šušteršič, ki nobenega ne vpralša, takoj .informiral pri »Zvršilnem odboru slovenskega krščanskosocialnega delavstva« o stavki. Ni se pa zgolj informiral, marveč tudi takoj izjavil, da je stavkujočemiu delavstvu popolnoma na razpolago. Med tistimi, ki so podpirali štrajkujoče delavstvo, je tisti dr. Šušteršič, ki nobenega ne vpraša, če kaj potrebuje, z visokimi zneski podpiral štrajkujoče delavstvo. Dr. šusteršič, ki ga noben človek v njegovem okraju nikdar ni videl«, je sam prihitel med štrajkujoče delavstvo in vodil pogajanja pri deželni vladi med stavkujo-čim delavstvom in Leykamovo družbo in jih dovedel do uspeha, te katerim je bilo stavkujoče delavstvo popolnoma zadovoljno. Ob najhujšem času, v dobi delavskih bojev, se izkaže, kdo da ima srce za delavstvo in kdo da ne. Ob velikem delavskem boju, ki smo ga omenili, je storil dr. Šušteršič več kakor svojo dolžnost. Pri volitvah že pokaže slovensko krščanskosocialno delavstvo, da ne pusti sramotiti moža, ki se je izkazal v najhujšem boju. Ako pa liberalci še ne bodo dali miru in bodo naprej lagali, storimo'to tudi lahlko prej na način, ki liberalcem prav nič ne bo ugajal. Državnozborske volitve bodo 23. junija, kakor je že splošno znano. Z ozirom na državnozborske volitve opozarjamo delavstvo, da ima pravico voliti v državni zbor vsak moški, ki je 24 let star in ki biva vsaj eno leto v dotični občini. Kdor je avstrijski državljan in je bil 8. aprila t. 1. 24 let star ter je bival v eni občini (n. pr. Ljubljana, Idrija, Jesenice itd.) vsaj eno leto, naj že zdaj skrbi za to, da bo imel v rokah vse potrebne spise, da bo reklamiral, če bo potreba, svojo volilno pravico. Sava. Iluda se godi socijem v tem volilnem času, ko so že z vsem na kantu. Ko nimajo kaj, so pa pričeli s spovednico. No, ta bode pa držala, ker dobro vedo, da zavedno jeseniško ljudstvo ne mara za brezversko socialno demokracijo, bodo pa šli vsi tisti k spovedi, ki že več let niso bili. \ rumenjaku pišejo, da je gerent zahteval 60 kron za prepis imenika, zvedeli smo pa, da je zahteval le 30 kron, pa še teh niso imeli, ker ga niso dali prepisati. Strašno se pa boje sociji gerenta, tolažijo se s tem, da se boji kontrole. Tri tedne imate čas za kontrolo, le dobro jih porabite. Najlepša priložnost za fabriciranje socijev. Skrbi jih tudi, kako bi urezali volilno listo, da bi iz-gledala res mednarodno. — Na Savi je neko človeče, znani vohun za divjačino in kokoši. Zvedel je, da ima katol. del. društvo pripravljenega gamisa za igro. Ker sam »e ni upal iti pogledat, je to naznanil orožnikom. Ti so mu menda sporočili* da ga prej ne bo videl, ko pri igri »Zlatorog« v nedeljo, dne 23. t. m., samo vstopnico si bo moral kupiti. Hud poper za vohuna, ne bo ne darila ne medalje, ker gams se ni zredil v Koritniko-vem lovu. — Nasprotniki S. L- S. se bodo zmešali, če ne bodo kmalu občinske volitve. Humer tako snubi, da jih ima vedno manj, četudi je že imel narejeno zaroko med liberalci in sociji za dva razreda, za tretji se bode pa naredila na dan volitev, če bo še kdo takrat pod Ilumrovo komando. Idrija. Neki dopisnik »Napreja« popisuje v štev. 7 z dne 4. aprila občinsko sejo, ki se je vršila dne 13. marca. Med drugim omenja, kaj je ugovarjal Lapajne, zastop- Zavžijte, ako ste nahodni, hripavi, zaslezeni in če težko dihate, Fellerjev fluid z znamko „Elsa fluid“. Mi smo se sami prepričali pri prsnih, vratnih boleznih itd., o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočem učinku. Dvanajstorica za poskušnjo K 5'—, 2 tuceta K 8'60 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici štev. 16 (Hrvatsko). nik virilista kršC. gospod, društva proti računskemu zaključku za leto 1910, namreč zakaj da se je dalo nekaterim nepridnilm kakor tudi nerevnim dijakom podporo itd., ter da je bil pri teh opazkah od galerije tako 'spremljan, da ni vedel kaj početi. Ko-ncčno piše, da ta izvajanja so Lapajneta tako živo zadela, da je nehote padel s stolom vred pod mizo. Nam znani dopisnik naj si zapomni, da kar je ugovarjal, je v imenu idrijskih davkoplačevalcev, kakor bode tudi zanaprej, ter da se ne ustraši, akoravno vpijejo z galerije kake spodnje-idrij sice liberalno-mokraške barabe ali pa tudi kaki surovi realčni profesorji. Da pa je Lapajne padel s stolom vred pod mizo, to je pa dopisnik ravno narobe zavil. Ko je Lapajne ugovarjal proti postavki: Cesta na .Dole, ker se je 2084 K 30 h več izdalo, kakor je bilo proračunjeno, ter vprašal, kateri mojster da je delal neko škarpo pri tej cesti, katera škarpa pa še ni popolnoma dodelana, pa ise že podira, med tem ugovarjanjem je pa navzoči liberalno-mokraški odbornik, obenem prizadeti zidarski mojster Matej Moravec od sramote .s stolom vred na tla v omedlevce padel. Vse pa, kar je Lapajne ugovarjal, bode pa gotovo libe-ralno-mokraškim odbornikom še za par let dobro v spominu. V istem -članku tudi piše dopisnik, da so se pri tajni seji podelile prosilcem razne (koncesije, proti da je bil samo Lapajne. To je pa zopet naravnost navadila laž, za kar lahko pričujejo občinski tajnik, ko je zapisal v zapisnik: Predlog za podelitev koncesij se soglasno »prejme, ter tudi joverovatelja, ki sta se nato podpisala. Iz Idrije. Dobili smo rešitev priziva proti mestnemu proračunu za leto 1911. Mestnim uslužbencem je v smislu poziva odbita povišana plača v znesku 860 K; gerent je svoj čas tudi povišal plače a je deželni odbor na priziv notarja Pegana, župana Šepetavca in Drag. Lapajne povišanje zavrnili, d asi so mestni uslužbenci regulacijo uprav na prigovarjanje zgoraj imenovanih od gerenta izprosili. Sedaj pa so hoteli ti trije izvesti to, česar mestnim uradnikom pod gerentom niso privoščili. Dež. odbor je torej le dosledno postopal ,ker je tudi to regulacijo razveljavil, mestni uslužbenci naj se pa Šepetav -cu zahvalijo. Dalje je črtano: nedost. ubož-nemu zakladu od 8974 na 7974; vzdrževanje poslopij od 12.000 na 2000; za nakup zemljišč je črtanih vseh 3000; podpora visoko-šolcern od 3000 na 2000 (še to je preveč!); za »novo« klavnico od 20.000 na 16.000 (o tem bomo še govorili); za regulacijo Nikove vseh 10.000; za vzdrževanje cest od 5000 na 3000; za kanale in jarke od 3000 na 2500; za razširjenje vodovodov od 4000 na 3000 K. Znižala se je tudi občinska doklada od prora-čunanih 85 odstotkov na 73 odstotkov ozir. od 50 odstotkov na 43 odstotkov. Nedosta-tek ubožncnni zakladu se je zato za 1000 K znižal ker je znižana postavka društvu za otroško varstvo od 3000 na 2000; za društvo ki ima 6000 imenovine je še to preveč! Ostale točke so se poUajveč zato črtale ker v proračunu ni bilo navedenih nobenih podrobnih podatkov: brez nartov, brez stroškovnikov, sploh brez stvarne podlage je proračun tako površno sestavljen, kakor le naši učeni politični nasprotniki znajo. Marsikaj bi še pripomnili, povemo pa le toliko, da znaša vsa črtana vsota 33.360 K; da se bo natanko po teh določbah delalo bo pa naša skrb. Či-tatelji se še spominjajo, kako se je v decembru »Narod« norčeval iz našega priziva in glejte: visokoučeni obč.inski juristi i;i neju-risti so Propadli na Dunaju in v Ljubljani, S° u sodilo, ker je bila stvar ute-, moljena m dokazana. Sedaj naj se tista duševna revia, ki se je norčevala iz prizivnikov za nos prime, mi se ne borno več z njo pečali. Iz Idrije. »Slovenski Narod« je poročal, da so imeniki za bodočo občinsko volitev že razpoloženi n se norčuje ker po njegovem mnenju ne bo nobenega »klerikalca« več notri. Mi samo toliko povemo d‘a se za vašo zavoženo občinsko upravo nihče ne poteza, le sami pojejte, kar ste skuhali; povemo pa že danes, da vas bo imel po novem občinskem redu deželni odbor, še bolj na kratkem kakor sedaj, in da mu snovi ne bo zmanjkalo, bodo skrbeli naši pristaši. Mi varn svetujemo, da izvolite Lojzeta Kobala za župana v zadoščenje za podrto klet; ako bo Vipavec Kobal tako moder kakor je Vipavec egan, potem se mu bo tako godilo, kakor solidarcem, ki iso se dali tudi v zadoščenje za razpuščeni občinski odbor še enkrat voliti, da so si priborili v kratkih dveh letih zopet nekaj blamaž. Blamažo prve vrste je neka liberalna glava tudi na zadnjem uradnem dnevu doživela; no, gospod je tega že vajen, saj se mu je v Vipavi tudi že podobno pripetalo. Na vse »Narodove« klobasanje pa samo to zapišemo: S. L. S. je bila, je in bo ostala gospodar v deželi; kdor je z njo, dela prav, kdor je proti, ta sam sebe po obrazu bije. Za idrijske soc. demokrate in liberalce, brez razlike na stan in spol, pa se stranka toliko briga, kakor za lanski sneg. [Pa brez zamere! Da resnico govorimo, lahko Gangl potrdi, ki svoje stave še sedaj ni rešil. Škale pri Velenju. No, kdo bi si mislil, da je pri nas ,še toliko zanikanih in prifrk- ' njenih delavcev, da veičkrat sploh zine kaj takega, da je kar ob tla za treščit. Nekateri celo mislijo, da naša .strokovna zveza le nasprotuje delavcem sploh, seveda socialnim demokratom. Vsak krščansko misleči delavec to pozna, da je ta zveza neobhodno potrebna, posebno v takih industrijalnih krajih, kakor prti nas, kjer je toliko revnih delavcev. Nekateri seveda smatrajo to zvezo za cerkveno bratovščino; izzivajo jo z raznimi priimki, kakor n. pr. škrniceljferein, farovška suknja, podrepniki itd, sama taka imena dajejo tej zvezi, sploh tem članom. Vsakdo sme biti ponosen, če je kristjan tudi v delu in mišljenj/u ter da je obenem tudi član krščanske delavske zveze. Neki delavec zidar Založnik iz Gaberk, ki dela v tukajšnjem rudniku, se na poseben način odlikuje s tem, da noče biti farovški podrepnik, to je, član strokovne zveze, sploh da on ne drži s krščanskim delavcem, ne z duhovnikom, kratko rečeno, da on pač noče biti pristaš kršičanslke stranke. S tem pač hoče pokazati, da se on sramuje svojega imena, da je kristjan, in da se sramuje torej, da ga je rodila krščanska mati in da mu je duhovnik dal pri sv. krstu ijme kristjana. Torej taka olika je pri tebi, da obenem zaničuješ vse, kar je v verskem oziru, torej ti nisi kristjan s tem, ker zaničuješ duhovnike, ki so božji namestniki, s tem zaničuješ tudi krščanske delavce in Boga. Takih papirnatih kristjanov je žalibog še več pri nas. Drznil si ise celo reči, da boš, kadar bo kakšen delavski ali drugi krščanski shod, da. boš krščansko misleče delavce celo klofutal in spodbijal. No, večkrat se je že vršil kakšen shod, pa te ni bilo. Zakaj li ne? Si bil menda vsakokrat preveč vpe-han od svojega dolgega pota v Gaberke. Radi bi pa res enkrat videli tebe, kake zaušnice bi res dajal ljudem in jih spodbijal, da bi vsaj videli, kako si olikan in izbrih-tan. No, pa ne imiisli si, da bodo vsi tebe posnemali, kakor si misli®! Si še prepozno vstal! Sramotno pa je za tebe, ki te je rodila slovenska krščanska mati in ki te je učila Boga spoznavati in ljubiti svojega bližnjega kaor samega sebe, ter spoštovati svoje tovariše krščanske, spoštovati tudi duhovnike, ki so božji namestniki. Ti pa jih obdajaš ;s takimi raznovrstnimi priimki. Fe j, sramuj se! Kristanov žurnal. V neki številki Roni enaka rja smo 'čitali, da so bili klerikalci liho po volitvi rudarske zadruge in bratovske skladnice, kar pa ni res. Predsedstvo Strokovnega društva idrijskih rudarjev je takoj vložilo priziv ma rudniško ravnatelj-stvo; dvorni svetnik Bilek je potem dal poklicali k sebi gori imenovano osobje ter se je izjavil približno takole: 1. Priziv je popolnoma pravilno narejen in odgovarja resnici, prizna, da je vsemu temu le njegova krivda ter da ho gledal, da se drugikrat kaj tacega ne pripeti. 2. Dvorni svetnik se izjavi, da on stoji nad strankami, da pa mu je ljubo le to, kar se naredi, da je pravilno in dostojno in da napaka pri volitvi ni' bila narejena v prilog soc. demokratov, ampak da je to njegova krivda, obljubil je, da bo on delal nepristransko, končno jih je prosil, da naj umaknejo priziv, ker da to zopet veliko dela. Predsedstvo strokovnega društva je za enkrat ugodilo prošnji dvornega svetnika ter je priziv umaknilo.. Tako je stvar, ne pa kakor govori Kristanov žurnal. Idrija. Veliki manifestacijski shod se vrši v pivarni pri »Črnem Orlu« v nedeljo, dne 9. t. m., ob 9. uri dopoldne. Spored: Mir in oboroževanje. Tako je napisal neki dopisnik, kateri zna prav ljubeznivo liberalno-mokraške delavce za nos voditi. Kakor smo zvedeli, mir je bil res lep, ker ni bilo nobenega poslušalca, oboroževanja pa ni bilo treba, ker ni bilo nobenega liberal-no-mokraškega govornika-hujskača. V Kristanovem Rumenjakarju se zopet oznanjuje praznik prvega maja. No mi vemo dobro, kateri se bodo udeležili tega strankarskega praznika, saj jih vidimo kadar demonstrirajo, so vedno ravno isti, razloček je samo ta, da sokolade ni vmes, ker so pri demonstriranju vedno zraven.' Vidi se pa, da ni nobenega navdušenja med možmi-de-lavci za ta praznik, le mladeniška organizacija se ga veseli, to pa le zato, ker se zvečer pri in po plesu lahko delajo kravje kupčije, ker jim ni treba biti pod nikakim nadzorstvom, ker so svobodni. Glavno je terorizem. Naše mnenje bi bilo to, da bi vsak, kdor bi rad pokazal, da ne mara hiti pod komando tega fanatičnega terorizma in da se mu vse to gabi, šel na delo tudi tisti dan, brez bojazni, da bi ga morebiti kdo hotel šikanirati; ker sc lahko zaradi tega nemudoma vsak pritoži uh. pristojno mesto. Gospoda dvornega svetnika pa apeliramo, da naj poseže energično vmes, da bo že enkrat konec tega terorizma. Kako pa pridemo do tega, da nam že sme vsak hlapec, ki je pred en par leti pustil gajžlo doma, pa že zahteva od nas, kako moreš praznovati pni maj, kako moreš nositi v nikdar polno bisago, kako moreš čitali le njihovo cunje. Ali ni to že več kot neumno. Gotovo bi že velikokrat državno pravdništvo imelo priliko zanimati se za te neumnosti, ki jih včasih počenjajo ti fanatiki. Toda mi smo premehki, vise radi prenesemo, zaradi tega rase tem ljudem tako greben. Končamo z željo, da bi Bog dal, da bi se žc enkrat otresli tega terorizma in teh ljudi, ki niso ne tč ne mš. Okno v svet. Dve novi ljudski igri sta izšli, in sicer v 16. snopiču »Zbirke ljudskih iger«, ki se je pravkar objavil, igri sta: »Mojstra Križnika božični večer« v dveh dejanjih za moške, in ®S v o j e g 1 a v n a Minka« v štirih dejanjih za ženske vloge. »Mojstra Križnika božični večer« je ljubez-njiv igrokaz v dveh dejanjih, poln sveto-nočne milobe in ima namen, poživiti v gledalcih vero v človeiško in božjo dobroto; pa tudi pristen humor preveva zanimivo dejanje, ki mu bo tudi najskromnejši oder kos. — »Svojeglavim Minka« pa ima štiri dejanja, od katerih je eno bolj mikavno kakor drugo in v katerem vsak prizor vzbuja tako smeh nad različnimi, nerodnostmi kakor služi v rosen pouk dekletom, ki hočejo vse narediti po svoji trmi, ne ubogajo staršev in pride tako v nesrečo. Dialogi so kratki in živahni, tako da bodo ljudstvu v vsakem oziru ugajali. Obadva igrokaza pomenita korak naprej v skrbi za povzdigo ljudske izobrazbe in bosta na vseh naših odrih postala zelo ljuba gosta. — 16. snopič »Zbirko ljudskih iger« slane 80 vinarjev in se naroči v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo »Našo moč“. Cim več naročnikov, tem večji vpliv bo imelo Vaše glasilo. 5000 kron nagrade plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 600 komadov za samo 6 kron ni priložnostni nakup. — Zbirka vsebuje: 1 pravo švicarsko sist. Roskopf patent, žepno uro, natančno idočo, točno regulirano, s pismenim triletnim jamstvom tovarne, 1 ameriK. double-zlato oklopno verižico, 2 amerikanska double-zlata prstana (za gdspoda in damo), l angl pozlačeno garnituro, obstoječo iz gumbov za manšete, ovratnik in srajco, 1 amerik. petdelni žepni nož, 1 elegantno svilnato kravato, barva in vzorec po želji, najnovejše fa-sone, l krasno kravatno iglo s simili-briljanti, 1 mično damsko broško, zadnja novost, 1 koristno toaletno garnituro za potovanje, l elegantno denarnico iz pravega usnja, l par amerik. butonov z imitiranimi dragimi kamni, l patent angl. vremenski tlakomer, 1 salonski album s 36 umetniškimi slikami najlepših krajev sveta, l krasno verižico za okrog vratu iz pravih orientalskih biserov, 5 indijskih vragov-vedeževalcev, ki zabavajo vsako družbo, in še 550 komadov raznih predmetov, v vsaki hiši koristnih in nepogrešljivih, zastonj. Vse skupaj z elegantno sist. Roskopf patent, žepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, stane samo H kron. Pošilja po povzetju ali proti predplačilu (sprejemajo se tudi pismene znamke) H. GELB, razpošiljalnica Krakov St. 463. NB. Pri naročilu dveh zavojev se priloži 1 najboljša angleška britev ali 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj. Za neugajajoče se denar vrne brez ugovora, torej je vsak riziko popolnoma izključen. 'OSSSi HniboUšo, nolsisurnejšn ije ii mzi iiim Lastna glavnica K 503.575a98. Ljudska posojilnica rejistr.zndrujn z neomejeno zooezo Miklošičeva cesta 8 pritličje u lastni hiti nasproti hotela,Union^a (ranč. cerkvijo prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do l.ure pop. ter jih ^51/ O/ brez obrestuje “H" /o /n kakega po ' odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4*50 na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago. Dr. Ivan Šušteršič, predsednik; Josip Šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki; Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; pran povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl.; Anton Kobl, posest, in trg., Breg pri Borovn.; Karol KaUSChegg, veleposest, v Ljubljani; Matija Kolar, Stolni dekan v v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zborn. in hišni posest, v Ljubljani; F^an Leskovic, hišni posestnik in blag. „Ljudske posojil.“; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. fj\it/ii/ri: ir ^ ytateri Helija -dobra, po ceni in jmsnealjivo-potovali na/ se obrnejo <^Si77ion™c/fi7i etc/Xa v jjtihl/ttrii yibla / Ljubljana Pred skotijo 19. Lehama „pm 11“ ml boba «liiljiii, i rafal« llelmlsira in nimslit ceste priporoča sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 6 steklenic l krono. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin., 6 steklenic 2 kroni. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 4o vin., č steklenic ‘2 kroni 50 vin. Kapljice proti zobobolu, stoklenica 20 vin. ,,Sladiti4* za otroke. Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-Ijica 50 vin , večja 1 K 20 vin. Odvajalne krogljice, škatljica 3o vin. Poslpalnl prašek, proti ognjl-vanju otrok in proti potenju nog, škatljica 50 vin., 6 škatljic 2 kroni 50 vin. Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica I krono. Ribje olje, steklenica l krono. Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 7o vin. Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., 0 steklenic 1 krono. Tinkturazalase,steklenical K. Trpotčev sok, izvrsten pripo-moček proti kašlju steki. 1 K. Zeleznato vino, steklenica 2 kr. 60 vin., in 4 kr. 80 vin. Železnate krogljice,proti bledici (Bleichsucht) mala škatljica 70 vin., velika I krono 60 vin. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ Dežnike in g solnčnike g domačega izdelka | najboljše kakovosti, pri- □ poroča po najnižji ceni 8 slavnemu občinstvu g a a □ □ □ a a □ IP OIDMAR, t M Škofijo št J. stari tu šU Prešernova ulica št. 4. g Popravila se izvršujejo točno in ceno. g Hnaaannnnnnanaunnaaaa□□□□□□□□□□□□□□a Usojam si naznaniti častitim odjemalcem, da sem odprl na Tržaški cesti št. 1 moje trgovine z železnino, hišnega in kuhinjskega orodja. Blagovolite mi tudi nadalje ohraniti cenjeno naklonjenost. Z odličnim spoštovanjem StefAli m Edina in najkrajša črta u Hmeriko! Samo 6 dni! Samo 6 dni! HAVRE NEW-YORK Irancoska prchomorsKa družba Veljavne vožne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo ____________ ED. ŠMARBA ---------- oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani Dunajska cesta št. 18 v novi hiši „KMETSKE POSOJILNICE" nasproti gostilne pri .FIGOVCU". I1MN JHX m SIN u Ljubljani, Dunajska cesta št. 17 priporočata suojo bogato zalogo raznourstnih nožnih koles In šioalnih strojen 11 za rodbino in obrt. @11 m «#S5t Izdajatelj in odgovorni urednik Jožel Gostinčar Tisk Katoliške Tiskarne.