f iMimnwn (*«• iUTBOIliP BT TBI ACT OF POTOMK i, itlT, pridobile reakeijoniarne stranke pri volitvah v Meklenburgu, Strel ieu, (idansku in Brtinšvi-ku. so /r|n povedale upanj«' ii<*tuške narodne ljudske stranko (I>eut-H-lie Nationale Vulkvpartei) in Nemške ljudske stranke (Detithehe Volkspai tei >t da b*»do prišle na i^t i naoin zmagoslavno tudi iz .volitev /a državni 7.bor. IVsrn naravno je, da ne pričakujejo velikega reakei jimarnepa preobrata, vendar pa so pristaši teh strank pre-j rir-ani, da bodo lahko iz\«»lili zadostno veliko štcvUo državnozbor-skili poslancev, da b« do slednji pomagali omahujorim klerikalcem in demokratom pri nstanovljonju vlade brez soeijaJistov ali drugih klerikalnih strank. 1'rerej splošno s * priznata. tla bodo reakeijoname stranke pridobil«* \ «*l i ko število glasov, kajti velike mase, ki so tvorile prejo takozvani srednji razml, dol/ijo sedanjo vlado in prav posebno še soeijalistiette m nist ro da *-«> slednji povzročili vso bedo. ki je pri-hJi« nad Nemčijo iz/,' velikega umikanja v j«*%erii leta I1HS. Najbolj i.oNiri in najbolj trezni med reukrijonartiimi voditelji pa prosijo ]>o |?a. da bi ne b In njib /mapa prevelika, v katerem slučaju bi padla v s;) od|?irv4»run>t /a novo vlado na olie uav«*deni reakeijonarni stran-k.. kiijti v takem slih jju bi -.<■ s«H-ijalisti«~ne stranke. — čeprav no < t«-;r;i priznati nji1* viMlitolji. - združilo brez dvoma z radikalei v nadaljlii n*v«»ltiri ji proti junkorstvn in zatiranju. Ma^i« d«-la\ • I IZJAVA BANDITA FRANCISGA VILLE Znani ustaški voditelj, Francisco [Villa, je izjavil, da bo zahteval od revolucionarjev jamstva. uoia*"oe\ v mlnstrijalnil. okrajih k..t V.stfal>ka in Saška Ko so Turki imičili ameriško zavetišče v Adann, Armenija, jc Ame-m "J organi, ne .b-Iajo nikako-skrivnosti iz dejstva. da ne bodo rikanec William Gilbert, katerega nam kaže slika, rizkiral svoje živ- —-- Ijenje ter tešil dva tisoč armensk:h otrok. ti|M*li pod nobenimi okoliščinami napada na r-'publikaiisko ustavo lleitlselie To««-"./oitun^ in drnjri reakeijonarni organi prioh«'-ajo vsa ! 1.' i porabile! t«m\ke stranke nasilje proti, Glasgow, škotska, 21. maja. — Ti It -/ni voditelji pa biilo komaj k<»s številnim prijateljem Kappa. •' v,'"tl|alni reakeijonarni vladi. fj0(.ai Upiioii postava, ki je bila vendar pa s»'in prepričali, da bi hil učinek na ekonomske razme- k«' strauke nasili * v Kappa staneta kruh in surovo maslo vet kot Sta Stala pod Viljemom. j„ v Nemčiji naravnost katastro- Kot pa sem /e preje rekel.Ifalen. če bi dovedle volitve do re- sprejeta leta 1913 po trideset let trajajoei a-itaeiji bo postala pra-voiiHH'na dne 1. junija tekočega leta. zvezi z uvel javi jen jeni te po^rinita. < ska vlada jem v kak vendar bodo •i* bo s>'dauja koalieij poražeiiH. .laz ne veni nisti vpprizoriti volilno kami>a-iijo, katero bo mogoče jrbile ob- Si uator dr. Karol P^ierseii, na čel ni k stranke demokratov, se ji izraz I proti pororevaleu nevvvor ► k.-,.. Ti...... ... iiii-Wtlnji ,.,.m,,:|Im, ......... koaliciji! «.-„a. .l»-:ilk,ijn.....rue veftae. V m- UeUvske u.n^ravajo'^hii.icij., Ifakeijonarna zmaga, ki ho kler se je bo držala eentralna!stranke bi se združile v najostrej- stranka. Nova kr>mbiuaeija. u-boju proti onim, ki se bodo st varjena vsi, d volitev, bo n.o-o- j Ukazali kot sovražniki republike j s,^MO>t ^ stroškov in uporabe vseh ake.jonarni preobrat. eC k-al.eija med ne.nško ljudsko j,, 11Hj se,] a j govore kar luwjo. L^.jj, sredstev primerjati le s pa obstaja nevarnost, da siranko ter eentrumom. Voditelji Kljub temu pa upam. da bo >eda-jkoneč demokrati in soeijalni de- .-entruma for Nemške ljudske j nja koalieija zmajrala, kajti vsaka mokratje izgubili tU. Kler.kalei -franke vedo. da ne morejo via-j izprememba hi pomenila min za j hodo obdržali kar imajo in z njih dati proti masam in če hi skušali > \>,n«-.y0. pon.->čjo bo mogoče ohraniti k«>a- /opet ustanoviti monarhijo, hi se! Pniski finančni minister Lue lieijsko vlado. uprle najmanj Iri četrtine nem-:demann. eden izmeni soeijalistie Kako pojasnjujete to. da iz ske^a naroda, guhljajo tla demokrati in večin Karol Trimborn, ! • • iii voditeljev, je mnenja, da ni ne prejšnji dr- i mogoče, da bi reakeijoname ».ki soeijalisti? Mogoče prihaja uajnuH-nejšii j^ izjavil poroeevaleu istega opozieija proti tema dvema stran lista, da ne veruje, da hi prišla kanu. i/ povsem nepričakovane pri volitvah na dau r.'akeijonar- straui, - namreč od strani žensk, na večina. ki hi mora le hiti prav poselmo Obe rekaeijouari.i stranki ne hvaležne tema dvema strankama. I.,rsta v stanu ustvariti vlado brez k iff i / njih pomočjo so dobile vo poiiun'-i rent ruma, to je nemških l.lno pravico Ženske pa se 1» ma klerikaleev. — je rekel, — in mi lo brigajo za pamet ter delajo kot eentristi smo trdno prepričani, da jim narekuje čustvo. One vidijo ni danes mogoča nobena vlada mizerijo Nemeije ter dolžijo via brrz delavskili strank. Centristi bi do. Nadaljnih stotisis*- žensk bo ne vstopili v uikako koalicijo, ki plusuvalo za neodvisne soeijaliste hi izključevala soeijalne demo-in komuniste in tole radit<'<;;<. kepikrate. Izb»eiti soeijalne demokra- Iirunerjati no proti-alkoholno križar-jNko vojno v Združenih državah. Pri volitvah, ki se bodo vršile v vsakem mestu in okraju Škat-ske, se bodo morali ljudje odločiti glede ene izmed treh alternativ: — splošno prohihieija, skrčenje popivanja zh eno četrtino žavni tajnik ter načelnik Centru-j si ranke sklenile zveze z neodvisni; liadalnje obstajanje sedaj ob nimi soeijalisti. ki bodo največ stoječih predpisov, tikajočih se pridobili pri volitvah ter ustvari-:t(Mv„ja opojnih pijač. Celo lia-le konib:naeijsko vlado. Ker pa Spr»»tniki prohibicije izjavljajo, s. o srenj in votla ne moreta pome-!da bo postai suh dobršen del šali. hi sr 1a kimibinaeija kmalu jj^feotske razbila, potem ko bi napravila ne- ]j0r;d option se bo izvajalo na izmerilo škodo. Nove volitve pa sorazmerno majhnih ozemljih, b". nato najbrž zopet ustanovile! kajt i cela Škotska jo razdeljena sedanjo koalicijo. „a 1;W0 okrajev, ki bodo glaso- "SUSQUEHANNA" NE ODPLUJE Za potovanje v st;:ro domovino so se pojavile zopet nove težko-<*f. \ Franeiji je velik« sta\ ka, vsled česar fraueoski parniki, na kater:!, je na\ailno potovalo največ naših rojakov, ne vozijo. Kadar bo ta si*\ka končana in se bo zopet * ričel redni potniški promet, i varnosti takoj združila % ostalimi Friderik (leier in Krnil Eseh-sort, vod i tel ji neodvisnih soeijali-stov. ne verujeta v možnost, da hi kedaj postaja tovariša in zaveznika Weterna in lletdebralid-ta. Oba sJa prperičana. da bodo dobili neodvisni soeijalisti pri volitvah veliko število glasov, večje kot se splošno pričakuje ter mogoče dtmineva v krogih Idmgih strank, a sta tudi izjavi rt. da se bos^a v slučaju reak«-ij" »isrne ne- L-omo naznanili v "Clas Naroda". Vsled te st*\ke je za Jugoslovane odprta st-mo Cosulieh proga, katere parniki vozijo v Trst. Pa tudi tu so se pojavile ovire; par-i» k "Susquehanna", ki bi bil imel odpluti 12. maji, je sopet preklican, tako da od parnika "Argentina", ki odpluje 5. junija, pa do Y>arnika "President Wilson", ki odpluje 8. julija, nimamo na razpolago nobenfa paruJca. Oni rojaki, kateri'n smo sporočili, da smo za nje preskrbeli prostore na "hUMftiehanoi'naj tedaj ne pridejo v New York v juniju, kakor j.m je bilo naročeno, temveč šele okoli 4. julija, ker smo jih vpisali za paru i k "President Wilson*'. V"w*m on i m pa, ki bili namenjeni v kratkem odpotovati ▼ Jugoslavijo. svetujemo, da ostanejo na svojih mestih in pri svojem d* I i. dokler ne bomo v našetn lr*n sporočili, da so se razmere kaj izboljšale in j* potov tuje zopet odprto. soeijalisti, ki so sedaj njih na-sprol niki. — Ohranjeuje republike je naj lolj nujna ludoga. katero imamo sedaj in katero bomo imeli tudi \ bodočnosti. — je izjavil Gever, ko ga je vprašal poročevalec, če jrre nasprotje med posameznimi skupinami soe i ja listov tako daleč, da bi se ta ali dru?a skupina združila z reakeionarei v namenu, da |»orazi drugo. vali vsak zase. Volitve se bodo vršile novembra ali deeembra meseea in na volilni dan htro škov, katero smatrajo /a najbolj zanesljivo, kar se jih je ilo^laj objavilo. V svojem kotiienl.irju glede nenadnega padanja een. o katerem so poročali z vseh delov dežele, je obrnil Meeker pozornost na dejstvo. da se padanje een omejuje večinoma na suho robo in na <>h!e-ko. ki predstavlja le približno petnajst odstotkov povprečnih izdatkov vsakega konsumenta. — Višek visokih een ni bil še dosežen .— j«» izjavil — in padanja v eenah živil ne ho opaziti prej, kot po preteku enega leta od letošnje jeseni naprej. Ceie živil zadenejo konsuiuenta najbolj. Zavzemajo namreč ;tS odstotkov zaslužka povprečnega odjemalca. Cen živil pa ni mogoče skrčiti, dokler se ne poveča produk eija na farmah, kar se bo zgodilo v tej jeseni. Vmetua sredstva re morejo trajno uplivati na visoke ži\Ije^sk«"' stroške — je izjavil ta izvedenec na temelju svojih go^po*; r^kili študij. Vrednost dena/ja mora hiti najprej zopet vstavljena, prntno bodo eene za stalno padle. Statistika Meekerja kaže, ua ni v ameriških industrijah zmanjšano produkcije. — Zmanjšana produkcija .je le v gotovih panogah industrije — je rekel. — Časopisi sc preveč povdarjali dejstvo, da d'do ne produ-cira toliko pot ponav -d'. To je povsem napačno. Številke nam kažejo, tla delavstvo ne postopa na svojem delu. Kjer uporabljajo delo uspešno in na inteligenten način, proizvaja svetinje svojo polno mero. Drujri izdelovalci pa lahko povečajo sv«>j izdelek, če se bodo naučili pravilno razpolagati / delom. Meeker je nadalj" mnenja, da bi morala vlada neposredno po vojni še nadalje obdržati koutroloo nad živili in drugimi življenjskimi potrebščinami. — Po mojem mnenju je bil položaj zelo otežkočen vsled odprave javne kontrole na cenami živil, kuriva iu vsled dejstva, da so bile železnice vrnjene privatnim lastnikom. — Mi potrebujemo centralne kontrole in centralne politike, ki iias bo usposobila, da se zopet prilagodimo miru. Prehod industrij iz vojnočasne na miroMiočasno bazo, je še veliko bolj važen kot pa je izpremehuiha od miru v vojno. Meeker je tudi strogo obsodil razpoloženje, ki ga je opaziti po deželi in kojega glavna vsebina je. da hočejo dobiti Ijdje nekaj za nič. Rekel je, da je to tudi glavni vzrok profitirstva. Napadel je kontroliranje vlade od strani kongresa, o katerem je izjavil, da je prisilil predsednika, du je izročil kontrolo nad železnicami t«'r gospodarskim položajem. — Cene so poskoi ile tako visoko, da ljudje ne morejo kupovati stvari, ki jih potrebujejo — je rekel v svojem pojasnilu glede reakcije, vsled katere so pričele eene padati. ■— Posledica tega so bile velike zaloge in gospodarska postava sili prodajalce in trgovec, da znižajo eene. To ni nikako člornko-Ijnbje iu tudi ne ogbiševanje temveč enostavna potreba proizvajalcev. DEBS V SVILI. Ncwyorske šivalne unije so skle MIROVNA RESOLUCIJA. Imiteja za zunanje zadeve, je sta- ----\ il pri predložitvi resolucije, ki Washington, D. C., 21. maja —bila že sprejeta v senatu, pred-Republikanska mirovna resoluei- naj sprejme zbornica resolu- j.i je bila danes predložena po-j cijo neizpremenjeno, da bo pri slamki zbornici z naročilom, na j sla čimpreje v roke predsednika, jo slednja hitro sprejme, nakar, Soglasno s pravili zbornice je bo poslana predsedniku Wilsonu do.oljena 1" debata ene ure, rnz-v podpis. Vnaprej je gotova stvar, ven potom soglasnega sklepa in da bo predsednik vetiral to reso- Porter je izjavil, da ne bo dovo-1 j cijo in tla nimajo republikanci! lil nikake daljše razprave ali de-dosti glasov na razpolapro, da bi hate o tem predmetu, uveljavili resolucijo tudi preko! veta predsednika. Predsednik Porter hišnejra ko- g«.na na konvenciji v Aguas Ca-lientes, ki je dove.lel do izvolitve Cj.rranze kot mehiškega predsednika vsled razdora med revoluei- ANGLEŠKI ŠPIJONI SLUŽIJO. DOBRO jr.narji. Dublin, Irska, 21. maja. — Anglija uporablja za špijone na Irskem bivše vojake. Nekateri imajo po dvesto dolarjev na teden. FRANCOSKI PARNIKI ZOPET VOZUO Parniki francoske proge prično prihodnji teden zopet z vožnjo v Havre. Parnik "FRANCE" odpluje 29. maja. Odhod dra&ih parnikov bomo pozneje naznanili. Kdor bi želel potovati s "FRANCE", naj se takoj prijavi ter naj bo ▼ našem uradu najkasneje v sredo, 26. maja zjutraj. Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke. Sedaj živimo t easn negotovosti in »lorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometa nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malini neizkušenim začetnikom mogoč« izpolniti svoje neutemeljene oblja« be, je veliko vprašanje. Naše denarna pošiljatve m zadnji (as primeroma sedanjim ras* meram ▼ Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. ,» 300 kron $2.40 1,000 kron $ 7.70 1 400 kron .... $3.20 1 manjka železnicam delavcev, potem je najti za to le dva pojasnita. Prvo je "molčeča stavka". Drugo pa je. da zapuščajo železničarji svoje službe er hodijo v drupe posle, ki jim nudijo več zaslužka in napredka. To razpoloženje ni prav nič zmanjšano vsled splošneganera-zumcvanja plač, katere se plačuje železniškim uslužbencem. Žele" zničarje se v splošnem smatra za "aristokrate med delavci" in to radi Adamson postave, radi Lane mezdne komisije i.t.d. Obširen pogled celega polja železniškega dela pa nam nudi povsem drugačno sliko. Številni delavci. posebno pa oni izven bratovščin. se ne valjajo v razkošju ter se tudi nikdar niso. ■Nadaljni vir nezadovoljstva leži v upanju na novo ureditev mezdnega vprašanja, kojega rešitev s«- obeta že od avgusta me seea preteklega leta naprej. Pri naprtenju krivde za sedanjo transportaeijsko krizo je treba pri/nati. da so pokazali možje precejšno mero potrpežljivost in popustljivosti napram javnim činitcljcm in uradnikom železnic, ki so zavlačevali razpravo glede uravnave plač skozi dolgih devet, mesecev. Delodajalci — in sko/.i pretežni čas je bila javnost. — morajo odgovoriti na več kot eno vprašanje. Sedaj, ko je prišla cela mešanica v roko Meddržavni trgovski komisiji, je upati, da bo dobila javnost ve«"- informacij glede dejanskih pogojev plač in zaposlenja. Cc linijski voditelji tajno podpihujejo "tiho stavko*' ter "stavko na delu samem", potem je javnost upravičena vedeti to. ('c je bilo v Z! Injem ča£U opaziti nenavadno veliko število re-signaeij, namreč bona fide reaignaeij in če se železničarji odhajali v druge posle, ki nosijo več, potem ima javnost ravnotako pravico vedeti to. Ker so prišli upravitelji železnic že na dan z izjavo, da niso v stanu obvladati položaj, je javnost tembolj upravičena vedeti več kot ji je znano dosedaj. 1'rekinjenje redne transportaeijske službe je jasen dokaz veli" kanske i nožne sile, katero ima v svojih rokah delo na zeleznieaTi. Prav nič ne koristi vtikati glavo v pesek kot dela noj vspričo tega oči vidnega dejstva. Cc uporabljajo železničarji to svojo silo na nepravilen način, potem je ne inore premagati nobena druga stvar z izjemo dobro in" formiranega javnega mnenja. Osnova dolžnost Meddržavne trgovske komisije j«- seznanjati javnost z dejanskimi vprašanji ter dejstvi, ki pridejo pri tem v pošte v. italjanski fronti še prtd napovedjo vojne. Takrat je bilo poveljstvo soike vojske v Ljub'jani. Boroevič jc obiskal tedanjega deželnega glavarja dr. Šnšteršiea, ki Je bil neizmerno udan llabsburgovcem. *ioža sta si takoj zaupala. Takrat je rekel dr. Sušteršič; "Prepričan sem, da je moja Ljubljana varna pred sovražnikom, dokler zapovedujete vi boški vojski". Boroevič je odgovoril; "Toliko večje je moje zaupanje, ker se nam s strani Srbov ni treba ničesar bati". Na Šušteršičevo začudenje je pristavil Boroevič: "S Srbijo smo mi sklenili tajno pogodbo. Srbi so zmagali, ker so si zagotovili svoje meje in važne koristi. Mi s svoje strani pa imamo neprecenljivo korist ker lahko porabimo čete iz srbske fronte na italjanski fronti". opisi New York, H. Y. jhodnja :i leta. Ne pozabite na ta Slovensko pevsko društvo "Sla dan! A ko se boste vdeležili, bo to vec" priredi dne L*>. maja v Srb- vam samim sebi v korist, ako pa >.kem Domu. 443 West 22nd St...ostanete doftia. je to znak. da zabavo s sodelovanjem vseli slo- vam je vseeno, kako se bo korpo-venskih. hrvaških in srbskih dru ; racija vodila še v bodoče, štev. Program je obširen in skrb-j Nadalje naznanjam, da se ne no izbran. Nastopili t m hI o kvar-jmore zapisnik seje meseca aprila teti. duet i in soloti. Ker je "Sla izvršiti. Mi smo sklenili, da bo ve» " v naši naselbini najagilnej- :J1. maja zvečer prirejen ples v še ]>evsko društvo, je upati, da se korist Doma. Ples se pa ne bo vrbo njegove prireditve vdelezila šil. Delavski položaj je jako slab. pretežna večina greaternewyor- Delavec je prizadet na vseh stva-ških Jugoslovanov. Natančen pro-'rch, zato mora gledati na svoj gram bo objavljen kasneje. obstoj. IWbno v tukajšnjem j kraju smo jako prizadeti glede Girard, Ohio, j stavke železničarjev. 31. maj se Delavski položaj v tukajšnji ho praznoval kot spomin mrtvih, okoliei je jako slab. Tovarne de-'ki so padli za svobodo Amerike laj.. h- ]»o 2 ali 3 dni na teden, ne ; Ameriška mati se spominja svo-kateri pa delamo 5 dni v tednu jih sinov, ki s., padli na bojnih I*. 3 ur šilit. Pa naj še kdo reče,|poljanah, z*to se mi zdi neumest-da nismo zmagali! V Štrajku se no. da hi rajali in plesali ta dan. je zahtevalo h ur dela. danes pa ko imamo več drugih dni na raz-delanio samo ."> ur. Družbe so spo-j |n»la«ro. Obenem bo prihodnjič da ako se ne izboljša že- tudi boljši položaj delavcev. 31. •ih lezniška situaeija. da nam še de ! maj proslavimo tudi mi s tem. da Koliko je na tem resnice? ITALJANSKI LIST FOROČA O TAJNEM DOGOVORU MED AVSTRIJO IN SRBIJO. — BOROEVIČ JE BAJE VEDEL, DA BODO SRBI MIROVALI. - AVSTRIJA JE POSLALA VEČINO SVOJIH ČET S SRBSKE FRONTE PROTI ITALIJI. lati ne bo treba, ampak samo v fahriko bomo šli po mezdo. (Jaz bi bil pa bolj vesel, da mi kar domov prinesejo s«»lde.) vihrajo zastave na poldrogih v spomin onim. ki so padli v ameriških vojskah. Slovenska mati. tvoji sinovi ležijo pokopani na Peter Zgaga Osebna Test. Slovenski župnik iz So. Bethle-hema se je podal na kratek obisk k svoji družiniei na Štajersko. * • * . I Listnica. M. P. Cleveland, Ohio. Vi me vprašujete, kaj pravzaprav pomeni beseda prohibišen. To je jako težko povedati, toda poskušal bom vseeno. Prohibišen je po mojem mnenju postava, ki vas napravi žalostnega večer ter veselega in zdravega zjutraj, namesto da bi vas napravila veselega zvečer ter bolnega zjutraj. * * * Olivno olje stane sedaj petdeset centov kvart. Sedaj si izdelovalci olivnega olja na vse načine prizadevajo doseči, da bi bilo izdelovanje olji* prepovedano potom ustavnega amendementa. Če bi se namreč to zgodilo, oi ga lahko prodajali po osemnajst dolarjev kvart. - * • * Bratec, krinko iz obraza! Kakšni so pa to vzroki, kaj inu jc spomin ugasnil, da z novico o poroki šest se tednov je zakasnil vedno točni pater Skaza? * * * Neka dopisniea piše. da so možki veliko lepši kot so pa ženske. Draga dopisnica, sporoči in po" vej mi. kje si me vendar videla, da si ustvarila tako sodbo o inož-kihT * * * Newyorski barberji zahtevajo en j Sttgnslimaitska Ustanovljena 1. 1898 KataL SrJmnta Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. PiedMdntk: MIHAE1. ROVANS**. GREGOR J. PO RENTA, Bor 17«. 1U< Diamond, Wash. _ LEONARD SLABODNIK, Ely. Minnesota. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Bxpost* Box 480, JOHN PLAITTZ Jr., 432-7th At*. Oa» linnet, Mich. JOHN MOVERN, 824 2nd At«., Dulattii Minnesota. MATT. POGORELO, 7 W. Madison St* Chicago, m. Box 251. Conemaugb, Pa. Podpredsed.: LOUIS BALANT. Box 106. Pear Areno«, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Kj, Minnesota. Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Minnesota. Blagajnik neizplačanih amrtnln: LOUIS OOSTELLO, Sal Ida. Cola Viliovn! ZdramRu Dr. JOS. V. GRAHRK, 843 B. Ohio Street. N. 8., Pittsburgh, Pa. NadoralkL JOHN GOU2E, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ. 0641 Areno« M. So. Chicago, III. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley. Johnstown. Pa. Pittsburgh. Pa. i Jednotlno plašilo: "GLAS NARODA"* Vse etra rt tikajoče ee uradnih nadev kakor todl denarne počil Ja ter naj ee poSiljaJo na glavnega tajnika. Vse prttofbe naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem norih članov ln sploh vsa zdrav-1 nlgka_sprlčevala se naj poSiJjajo na vrhorneca zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom as obilen pristop. Jednota posluj« po "National Fraternal Conirreas" leatrlcL V blagajni Ima okrog $300.000. (tristoti** dolarjev). Bolniških podpor, od-ftodnln. ln posmrtnin je Izplačala že nad poldrugi mtljon dolarjev. Jednota iteje okrog 8 ttsoč rednih članov(loe) ln okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Društva Jedaot« s« nahajajo po raznih »lovenaklh naselbinah. Tam. kjer Jih Se nI. priporočamo vstanovitev novih. Kdor fell postati član naj ae zglasi pri tajniku bliinega društva JSKJ. Za r»tanovitev novih druStev se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko vsanovl s 8 člani ali RUDOLF PERDAN. 6026 St. ClaU Avenue. Cleveland. Ohio. FRANK ŠKRABEC, «64 Washington St., Denver. Colo, j GRECOR HRESCaK. 407 == 8th Avtf* MADŽARSKA SPREJEMA MIROVNO POGODBO Delovanja na društvenem po-J vseh štirih straneh sveta, njih Newvorski barberji zahtevajo en jV**110 nptuaje je Madžarske je Li-Iju ne morem zaznamovati. Vsej trupla trohnijo na vseh straneh Ljolar za striženje las ; ga narodov ter odpravi j en je kri- je kar tiho. Skoraj bomo pričeli j stare Evrope. Spominjajmo se jih! |ti sta7!l' ti^tr\~i ,,.nin'vic. katere omenjajo zavezniki, omahovati. Starejši si pomagajoča ta dan s solzami in upi. tla n« v domovino." mladine ni. zato je bo njih kri prelita zastonj, tem organi- ve" za pravo svobodo in demo-i Zakaj si pa kupil novo uro bu-kracijo zemlje slovenske in cele-1 dilko? ru<«*o\ o-ha. ki dokazuje, baje na potila p i iloilumen-tov in direktnih informacij, tla je Srbija leta 191.1 sklenila tajno i>o-•rodbo z bivšo avstro-tijsrsko monarhijo. Ko je bila v februarju leta 191."» Avstrija merjena, da je vojna y. Italijo neizogibna, se je približala Srbiji, tla jo pridobi proti Italiji. Sklenila se je tayt.a poirodba pi"oti na sledeči podlajji: Srbija se zaveže, da. «la lie bo uapailhi Avstrije tako. da bi se ne mogel porabiti večji tlel avstro-oprrske vojske na italjanski fronti. , Avstro-<>iprska ran tira s svoje strani Srbiji nedotakljivost njenih mej brez oz i m r.a končni izid vojne, se zaveže, da ji pripusti pristanišče v Jadranskem morju in sklene žnjo u?odiio trgovsko po-godbo za izvoz pridelkov posebno pa živine. To se je zgiKlilo Loncem februarja ali pa v začetku marca 1915 Avstrija je nato umaknila večji del svojejra vojaštva s srbske fronte tako. da je ostalo na celi fronti i»d Oršore do Adrije le 48,000 tnrarojnikov, tlo«"-!ni jc bilo preje na i^ti črti 250.000 vojakov. Ko je Italija 2."» maja napovedala Avstriji vojno, je bila presenečena. . Francija m Anyl'-ja sta ponovno profili ferbijo. naj napade av-Mrijsko fronto, kar se ni Z|tf>dilo. ampak 8rbi so šli raje v Albanijo. Tedaj s»e je pojavil v Italiji prvi sum o srbski ''irdaji". Avstrija je med tem dosegla začasne uspehe na ruski fronti, kar je bilo vzrok, da ri hotela več priznati tajne pogodbe s Srbijo. Ker Srbija ni hotela skleniti definitirnesra mirti z Av«trijo in Nemčijo, je vdrla nlmiflu vojska Avstrijcev in Nemcev v Srbijo in on »čila nitko vojsko. Nato govori o Svetozarju Boroevieu, ki je bil dobro informiran o tajni pogodbi in ki je prevzel poveljstvo na - 1iiii)iiii(»ii1iilSiii'M(iild svojih starišev. Mnogo so trpljenje slcjn-a! Naši invalidi, trpeli vaši rojaki v strelnih jar- rojaki, so vam živa slika grozovi-kih, v mrazu, pomanjkanju in tost i svetovne vojne, smrtni neva—sti — mnogo soj Po uliri stopa mvsiUd _ hrt.z UVe\e vaše rojakinje, kajti živetijI(Uge je. XjeKovo obličje jc bledo so morale ob majhni podpori, i in IM>teze v ohrazu pričajo o pre- prenašati so morale pomanjkanje|stanem trpljenju. Vidite s!eiK-a. — deia Je ^radala — vse pa je kakor U|rtcv je uhvH/ in \yoU g tega noč in dan morila skrb^ njegove oči so kak.»r osteklenele. za svoje drage na bojnem polju |Tretji _ skiju,'eil kakor starček. Padale so žrtve moderne vojne, siaboteii kot otrok, obraz izžet in katero je izzval mogočni imperi- bJ irU.v imperijarizma. mogi»čeii plamen, ki je uničil vse. lvda in rCvSfina vlada med slo. kar je dosegel Kvropa je agul>ila venskira ljudstvom, a najbednejši cut človekoljubja in do bližnjega iznHHi vst4l pa ^ _ invali<3i. Ko- - »stala je dom smrti m bede. Hkim iznjcd tch nesre^nežev je Nepopisno je gorje, katero je f>drzeU m^llost do vsakega za- zadala svetovna vojna tudi slo-« ;,llžka m izpostavljeni so ini|osti venskemu narodu, in to gorje darov Ljudstvo je izčrpano in ne prenaša ljudstvo tudi danes, ko je j»otihnil bojni hrušč — kot posledice vojne. l>eto 1918 je j)rini?slo slovenskemu narodu velezgodovinske dogodke. "Podrlo se je mogočno, starodavno avstrijsko cesarstvo in iz njega razvalin je vzklila nova država — Jugoslavija. Iz krvi jugoslovanskih narodov. ki so bili narodno zatirani more pomagati, državne naprave pa pri ogromni množini invalidov ne zadostujejo. Slovenski Rdeči Križ v Ljubljani si je vsled bede. v kateri žive naši invalidi, stavil nalogo — oskrb za invalide in namerava v I*>moč tem žrtvam svetovne vojne napraviti ustanovo. Ker pa je slovensko ljudstvo popolnoma izže-to in ker društvo nima toliko last- pod staro Avstrijo in za katerofnega pruemoženja. se obrača SIo-so se morali bojevati, je vzrastla)venski Rdeči Križ na vas. rojaki. tla pomorete olajšati bedo našim invalidom. Obračamo se na vsa-kega posameznika, na vaša društva "i vaše jednote in zveze s prošnjo, da napravite v ta namen ta država. Ta zgodovinska doba je prinesla slovenskemu nan»du mir. katerega je tako težko priča ko val — videl pa je tudi. da je jrospodarsko in socialno uničen. Vojaki so prihajali iz bojue čr- zbirke, te domov — duševno in telesno^ Revščina, v kateri živi naš na-strti — in začeli so novo trplje-trod. ograža moralo, gospodarstvo nje. ki je bilo izraženo v notranji in napredek. Invalidom pa, ki so boli — skrb za ostanek. Polago-j žrtvovali za svojo domovino vse. ma je prehajal slovenski narod k,pa stika beda v roko beraško pa-plodonosnemu delu mirnega časa lico kot plačilo za prestano trp-trpi pa pri tem največjo revščino ji jen je. in pomanjkanje. j Rojaki! Domovina vaša apelira V delokrogu 'ljudskfc oskrbe pa na vas. domovina vaša. rojaki vane smemo pottbiti onih. ki »o žrt- ši vas prosijo, da pomagate oteti vovali za svojo domovino na boj- tisoče in tisoče invalidov iz reke nem polju najdražje — svoje solni, v katere globočme se pogre-zdravje. To so tacei in tisoči na- zajo kot žrtve neizprosnega impe-ših invalidov. rijalizma in krutosti časov. Rojaki! Nemogoče je popisati Slovenski Bdeči Križ računa Anglija takoj vzela Amcrikaneem vse oljnate koncesije v Armeniji. končuje na naslednji način : — Odločilna dejstva so razkosanje Ogrske in zanikanje ljudskega glasovanja. < Kje. na Slovaškem ali v Banatu, kjer je le par j madžarsko-židovskih oderuhov bil majhnega bratca? " Pepček:{ysictj Nepridiprav. Mati: *4Pepček, ali bi ra«' do "Oh. mama, kailar začnete tako govortl tia.krat žc vselej vem, da ga bom res dobil!'* Ce mlada gospodinja napravi iz šestih jaja kek, ji ostanejo lupine. * ? * Lepa naša si rozina, in junaška vedno bila. sladke kaplje dedovina, da bi vedno kik rodila. * * * Teci kaplja, kaplja teci in v galonco se izgubi Andersonu krepko reci r Kranjec vetlno mene ljubi! tega ni pogodbo sprejcmlji- Pariški časopis '4 Liberte'' zahteva z liapetjem vseh sil veliko organizacijo zrakoplovstva za Francijo, češ. da se odloči prihodnja vojna v zraku. I^ist zahteva tako ureditev trgovskih letal, da se v slučaju vojne lahko iz-premene v vojna, in izurjenje zadostnega števila civilnih letalcev, ki bi v slučaju vojne takoj prvi dan lahko začeli z vojaško službo. List navaja, da je Velika Britanija dovolila 1."» miljonov funtov šterlingov (normalno 75 miljdtaov dolarjev) za zrakoplovstvo, od česar i»dpadeta 2 miljona funtov šterlingov na civilno zrakoplovno službo. — Velika torej ni vera v večen mir, in tistim, ki so prepričevalno trdili, da je bila zadnja vojna res zadnja, ginejo lepi upi bolj in bolj. Naravno, če se ne odstranijo vzroki vojn. se ne morejo preprečiti vojne. va in delegacija se ne smatra za pooblaščeno, c božje in človeške postave z ozirom na narode, ki so uživali dvomljivo -.rc-čo, da so živeli pml pokroviteljstvom tartarske krone sv. *>tefa-ra.) Vladno pismo izjavlja, da se vlada zadovoljuje z obljubo zaveznikov da bodo imenovane ta-kozvane mejne komisije, ki bodo zavarovale interese obmejnega prebivalstva. — Konečno. — pravi vladno pismo, — pa je zadnje pismo zaveznikov približalo uro. ko bo Madžarska pripuščena na stališču enakosti v Ligo narodov pod pogojem, da bo lojalno izpolnila obveznosti, katere ji nalaga mirovna pogodba. V domnevi, da bodo obljube izpolnjene in da se bo odpravilo v>e krivice, ne more Madžarska vlada nič drugega kot podpisati. DANCI V SLEZVIKU. Pariz. Francija 21. maja. — ('lani dan-ke delegacije, ki je do-spebi semkaj v namenu, dii z;iblc-va internacijonalizaeijo drugega, okraja, kjer se bo vršilo ljudsko srbiNovanje v Slezviktt. so izjavili, cb- b«> dai:<*ko prebivalstvi« v tem okraju kaj ktnalu izpostavljeno l/.atiranju o;m-^ko. odredili maščevalne korake proti Dancem, če ne drugega, bodi. t«- ljudi obdačili tnko. da ih« bodo mogli živeti. IKCI SE PRIPRAVLJAJO ZA SPREJEM DE VALERE. London, Anglija, 21. maja. — Frovizoričnemu predsedniku irske republike bo dovoljen povra-tek na Irsko, in ga ne bo nihče nadlegoval, če se bo mirno obnašal in ne bo začel nobenega trub- pri napravi ustanove za bedne invalide na vašo pomoč in upa, da bo vsak po svoji moči skušal biti la- Xeko iTsko društvo je dobilo deležen pri tej človekoljubni ak-'04* Valere pismo, v katerem pra-ciji. ivi: — Preilno se podam na zeleni SLOVEKSKf RDFVT-I KRIŽ, [otok, se bom vstavil nekaj dni v Ljubljana, Jugoslavia. Londonu. Največ vreden sistem. Največ vreden "sistem" je do-ber živrni sistem. Vsak uspešen trgovec vam bo povedal, da ga ni uspeha brez dobrih živcev. Tudi. če se pri rinete v pi vo vrsto, ne smete počivati, ampak morate napeti vse sile. da ostanete lam. Trinerjev Ameriški Eliksir tJrcn-kega ^*ina je velika pomoč vsakemu v boju za uspeh. Da zdrav t«*k, pomaga prebavi in ojači živce. Odpravi zaprtje, glavobole, nervo-zm»st. nespečni»st. utrujeni»st, potrtost. in nobene drugo zdravilo ne bo imelo takih uspehov kot jih je imel Trinerjev Ameriški Kliksir Orenkega \*iiia v zadnjih tridesetih letih. Na trg je prišel leta 18fK) in seilaj zavzema prvo mesto. Nobeno drugo "irrenko vino" ni bo-Ijs.' kot je Trinerjev Ameriški Eliksir. Poskušajte tudi Triner-jevo Angelica fireuko Toniko. Vaš priwlajalee ali lekarnar ima obe te zdravili v zalogi. — Joseph Triner Company. 1333—134"» S. Ashlanrt Ave.. Chicago. 111. (Adv.") SLOVENKE, POZOR! Iščem rojakinjo v svrho ženit-ve med 20 do :{H let staro. Tajnost zajamčena. Pišite na: Stefan Čas. r»f*09 1'rosser Avenue, Cleveland, Ohio. tWMHBMMMBBMNMV^ IMPORTIRANE BRMJEVE JAGODE Vreča-130 funtov |13.— " MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Station Hew York, H. Y. L r GLAS NARODA, -22. MAJA 1930 v Na posetih v CehoslovaškL s Bratislava aa Slovaškem. Prej srno pttcuali to meato pod prijetno ta prvi večji jugoslovan- iim-iium INnžtni. Nemci so mu rekli ski poset v liratislavi in oni 1'itmkurf. Madžari pa lW»uy inemb čutili v tetu resnost novih Zdaj se imenuje Bratislava.-Mo- eawtv. Zato so jniveaali nosove, mi Hvašk> i/dajabe Juri-gu (katoliški župnik) kriči Ma- rr publika sega tu do Donave., voditelja več ali manj znano vscin liko nosilnih in odločilnih simpatij Ves iiulustrijalni promet se bo ix| onim' ki zanimali za zadeve|s kulturnim preporodom Fkraji- d/ai"in iu tiefioučenemu *vetu, daj vi jo, ali ce to je 11 h• postala Bratislava je treba ugnati tujee severnih eeških in moravHkih krajev obrnil na to stran in pojde po Donavi naprej. Kaj šele. ako bo od te skrajne južne prometne točke direktna proga v Jugosla-li eelo — koridor: jw>teiu. prava po k red<> v al na točka med severom m jugom. Bratislava je sedaj glavno mesto Slovaške. Dasi lezi ob nje- »k rajne m kotu. je vendar središče uradov, lie > in da ni treba priznati Bratislave, ampak da naj ostane stari 1'rešburk in J'ozmmiv. j«» t«» samo • • I dokaz polit ene /a*d«-plj«-n"st i in ne m fanatične kratkovidnosti, ki se J najprimernejše iu»> .-vala nad poštenim slova-jker ima ugodno zvezo s Prago, škim uarinloiu, ako Ih» imela Slovaški narod je prej le malo uspeli. Toda to s., le zadnji p*.-j pritiskal na to mesto, saj mu je k u.j madžarske auitanje: star« bilo t.. >k«.raj prepovedano: pora-I. po ime Bratislava je danes i*>- »hmi je bil tu komaj za zadnjega v s« m I uveljavljeno iu ga tudi na- delaifra. Zato je rajše ostal doma rt t« | dobro ]H»/.iia. «» deželi, ali pa se je izselil v A- Na stari IWuii win imel par meri ko, kajti manjkalo mu je šol, čudnih sjhmuiiiov. Ko sum* bili leta'ki bi tra bde vzgajale tako. kakor 1915. internirani v llainburgu ob ne, kar je bila prepovedana ideja v onih dnevih, kajti ruska carska vlada je rajše sledila bedasti politiki. da prepoveduje rSbo ukra- ! V iztočne Evrope in prav posebno za dežele, ki so preje predstavljale rusko cesarstvo. Ocene Petlure kot moža in voditelja pa so bile zelo različne med seboj po mnenju jinskega jezika ter zaduši vsaki njegovih prijateljev in sovražni-j izraz ukrajinskega narodnega dir kov. | ha. ki je skušal najti i z not I v kul- Simon Petrula ni niti tolovaj! turni misli. Boj za kulturno pro" ali razbojnik, kot nam hočejo v- stost Pkrajine je bil vslet? lega del s pomočjo novoustanovljenih vojaških sovjetov iu konečuo potom armadnih kongresov postajati odlična figura v ukrajinskih zadevah. Dona prilik ti smo tam imeli vsak dan ko vidrti tramvaj, ki je vozil <4» našem talmru uied Duna- tepsti v glavo nekateri njegovi sovražniki, a tudi ne državnik in voditelj prve veličine kot trdijo to tako zaupno in odločno nekateri njegovi prijatelji. On je človek več ah inauj navadnih zmožnosti in sposobnosti, ki pa ima nenavadno stva za radikalno navdahnejenc di-množino eneržije in ki jc prišel na j jake južno ruskih vseučilišč in ruskega revolucionarnega giba" nja. goltava je bila v onem času zelo zanimivo revolucijonarno središče. Carska policija je rabila to mesto kot enega izmed krajev izgnan- s<» vzgajale naše šole. Kar je prišlo v mesto, se je hitro potnjčilo iu tako so bili Slovaki v mestu v veliki manjšini, lil vendar je bil jem m I'o/u no m. Ko so prišli letaj*tari Požuti ono mesto, iz katere-1917. nad Dunaj gladili časi, jej ga so prihajali prv i glasniki Slo-bil ' I't es burg" edino prilM-žali-| vanstva: Kollar, SataHk (<*ba šre Dunajeanov. ki so hodili tja slovaška evangeljska duhovna.) k«»|M>vat zivei, čemur so se aevedajter Palacky (Moravan, "oče če Madžari upirali. Ko smo se |»e- *kega naroda . Tu na rv«ngelj-| voditelji te "stranke površje predvsem vsled okliščin. ki so prevladovale. Kljub temu pa je zanimiva postava in uloga. katero je igral v Južni Rusiji izza sklenitve premirja, ni brez vsakega pomena. Prav posebno pa je zanimiva njegova karijera s stališča gibanja za regeneracijo Rusije, kateremu gibanju Je napravi! že dosti škode ter jo bo napravvi! še ve<\ kot kažejo vsa znamenja. Petiura je sedaj priznan voditelj ukrajinskih separatistov. Mogoče ni najbolj sposobni in tudi ne naj- ljali I/ sestradanega Dunaja na.ski gimnaziji se je z.e v zaceiKuj rkrajin^ skn5a ^^ dose~ fronto, vU„, \ I',./imu planili v re- l!». veka razvijal slovanski narod-, nc(Kivjsllost rkrajiue ter popolno Ntavraeijo iu bi jo bili skoraj raz- »i duh: tu se je mladina navdu-bili. kajli /a\he kroni si dobil še.ševala /a staro slovansko slavo. velik ko* le<|>ega belega j»eeiva, ki bi ga hil na Dunaju zaman iskal. Nekaj mesecev nato sCtti se vozil tod mimo na/aj kot ranjen vojak. Visoko p«»d strelu« n«*kega vagona Tu sem so prihajali tudi jugoslovanski študenti in od tu se je art-čela prva vscsiovanska propaganda. Bratislava stoji na starodavnih slovanskih tleh. Tu je bilo sem ab-dal to m* misi" aeiu gost It »to oh Donavi inUredišče in trajno ločitev od Rusije, a brez vsakega dvoma je najbolj slikovit med temi voditelji. Dočim je bil njegov nastop v javnosti v gotovih ozirih tako nenaden kot dramatičen. sega vendar njegovo zanimanje ter njegova sovdeležba velikomoravske države. pri ukrajinskem nacijonalističnem a njegovo liodočiiost; ni- tu je bila zveza v Pa noni jo, v j gibanju številna leta nazaj, torej -»Id. da I m >u i par let natojdržavo kneza Koclja in v Karin-jv -.as izbruhom ruske revolu* v ri'hiedovaski Bratislavi, tijo. Sem gori sta prišla Ciril in jn pmj narastkom separatisti-i je /•• jutro, ko so nas spre-1 Metod iz daljnega Soluna in občnih teženj v Ukrajini, ki so se vodniki budili v nabili spalnih va-jtu Ma mlšla preko naše zemlje v pojavile po državnem preobratu, hližauiojBim. Ko je leta !MHi. propadla ve-]povzročenem o-nega nastopa. Mad/ari st» dobri*]vanje do teh krajev, iu ko je po vedeli, kaj pomeni zanje izguhalbelogorski bitki pad hi težka liabs-tega laewta. Zato so se d«dgo upi tali. dokler ni pariška konferenca izpregovorila svoje odločilne besede. okoliea mesta je po večini slovaška, je (ta tudi nekaj popolnoma nemških vasi in nekaj tako-'z\anih hrvatskih, to so skrajne severne naselbine onih Jugoslovanov, ki shi se ustanovili ob tej burška roka na češki narod, so se umikali oni, ki niso hoteli zatajiti svoje vere in svojega naroda, v te kraje. Tako ko tu nastale evaii-jreljske naselbine. In iz potomecv teh preganjancev so izšli ob narodnem preponi jen ju v začetku preteklega stoletja prvi bojevniki slovanske nartKltie misli. Nji4i pr-poti ob času. ko je bila tu stalna vo vz«^ajališi"e je bil Požun — da- Včasih se govori o njem kot "generalu Petluri'\ On pa ni ni* kak vojak ter tudi nikdar ni bil. Ponižnegjf izvora je, sin nekega kočijaža ali izvoščeka, ki si je v času sinovega rojstva služil svoj borni kruh v južno-ruskem metu Poltavi. Kot dečka so poslali Petluro v poltavsko "Burzo'% to je nižjo duhovsko šolo. Njegova vzgoja je bila omenjena na semi nar, sekundarno duhovsko šolo, v katere je dospel do višjega razreda ter bil nato izgnan radi revo" hieijonaniih delavnosti. Mladost Petlure je vsledtega potekla v šolah, kojih namen jc bil pripravi" prav posebno onih v Ilarkovu in Kijevvu. I>osti revolucijonarnega ozračja je bilo v Poltavi in ta duh je lahko našel svojo pot tndi skozi zidove krajevnih bogoslovnih šol ter napravil velik utls na dijake v teh šolah. Petiura se je opajal v onih prvih šolskih dneh tako z nkra" jinskimi nacionalističnimi idejami kot z ruskimi revolucionarnimi idejami. Obe skupni idej sta bili tesno spojeni med seboj. Po nje" govem izbaenenju iz seminarja je vprizoril poskus, da nadaljuje svoje študije, a ob istem času se je defrtritivno pridružil revolueijo" narnemu gibanju. Pripada! je krogu mož, ki so bili v onem času ze~ 'o mladi, ki pa so bili določeni, da igrajo ulogo državni k v v burnih zadevah sedanjih dni. Leta 1902 je prilo do več kmečkih ustaj v gubemijah Poltava in Harkov in vzrok teh uporov se je razdelilo med kmete. Ta knjiga, koje naslov se je glasil "Stric Mit-ra*\ je poživljala kmete, naj vstanejo proti svojim mojstrom, veleposestnikom ter se polaste zemlje Petiura je bil abej anonimni pisec teh uporne knjge. čeprav ni bilo dejstvo njegovega avtorstva nikdar definitivno ugotovljeno. T"-staja je bila zatrta s silo. a avjorja knjižice niso nikdar našli. Ce je Petiura v resnici spisal to knjigo ali ne. dejstvo obstaja, da je tekom uporov nenadoma izginil. Zanimivo jc pripomniti, da ob enem času Petiura ni govoril o ukrajinskem separatizmu. Cela Rusija je bila tedaj prežeta z idejo bodoče vscTuskc federacije in o 1'krajini se jc malokedaj drugače govorilo kot o odličnem članu bo. d oče federacije. Dočim pa je govoril Petiura besede fedaralizma, so bila njegova dejanja ona separatista. posvečena izključno list varjenju ukrajinske narodne armade. Po strmoglavljenju ruske provizorične vlade jc postal Petiura odkrito zagovornik popolne in trajne ločitve. V pričetku leta 1918 je bila Ukrajina izfiščena boljševikov največ s pomočjo Nemcev, ki so skoro popolnoma obvladovali vlado. imenovano Rada. ki je podpisala mirovno pogodbo v Brest-Li-tovsku. Kmalu nato je bila ta u-krajinska A'lada strmoglavi jena od nemških vojaških poveljnikov in na njena mesto je bila postavljena vlada hetmaua Skoropadski'ja. Petiura je bil aretiran ter ostal v ječi skoro do konca Skoropajski-jevega režima. Proti koncu vojne je pričel postajati opri jem Nemcev na Ukrajino slabejši. Izkazalo se je, da je Skoropadski zelo slab politični voditelj.. Delal je zdražbo med narodom na tak način, da so ga vsi sovraili. Njegovi nemški gospodarji so ropali narod na desno in levo. Posledica tega je bila, da se je nahajala v jeseni leta 1918 cela Ukrajina v stanu upora. Kmetje so bili več kot pripravljeni na upor proti svojim zatiralcem. V tem vedno naraščajočem gibanju je videla skupina voditeljev svojo priliko. Ustvarjena je bila narodna ukrajinska zveza. Mogoče je, da so Nemci k iso že pričeli izgubljati potrpljenje s Skoropadski-jem, vdeležili na ta- I vstopom Petlure v Kijev. Sovjetsko gibanje je naglo naraščalo. Petiura je skušal ustaviti to gibanje z napol boljševiškimi odredbami. Njegove tatike pa niso bile uspešne, gradba, katero je postavila Narodna ukrajinska zveza, je hitro pričela razpadati. Ko pa so prišle sorazmerno majhne sovjetske sile iz centralne Rusije v T?" krajino. so našle tla dobro pripravljena zanje. Petiura se ni mo" gel ustvljati njih navalu. Kmalu je oil pognan iz Kijeva in proti meji Galicije. Nato so sledili meseci poletja 1919. tekom katerih je prostovoljska armada Denikina najprvo pognala boljševike iz Ukrajine proti vnetju mehurja in ledic. ne odhajanju vode. proti odiekznju goste urine, bolečinam pri uriniranju, ote-čer.im nogam, k^r prihaja vsled . t . . i nerednosti Iodic. Ccr.e 75 centov ter bila nato sama pognan iz njel inSl.25ter5c m 5; davka. Na- vspričo neodljivega navala rdečih arinad. Tekom cele te dobe se Pet-i Severova zjranv .z dr/uj frt,|c » družin^... BilitiM v krila so zalo pogosto vsled nerednih ledic. Tak simptom je največkrat prvo znamenje, ki vas opozarja na dejstvo. da ledice m mehur ne delata pravilno. Popravi ju. Rabi Severa's Kidney and Liver Remedy (Severovo Zdravilo za ledicc). ki je Eriporočljivo kadarkoli potrebujejo sdice ali mehur tonike. Vzemite ga prodaj v vseh lekarnah. Bila jc Galacija, onstran avstrij"[jen način stvorjenja te zveze. Če ske meje, kamor je pobegnil Pet-jbi mu tega ne zaukazali Nemci, bi lura, ki jc bil star takrat nekaj l>il0 zelo težko pojasniti, kako Je bilo mogoče pregovoriti hetmana. da izpusti Petiura na prosto, ki jc takoj po svojem odpustu !z je?e postal eden izmed glavnih voditeljev Narodne ukrajinske zveze. Voditelji Narodne ukrajinske zveze so ustanovili vlado, obstoječo iz direktorata štirih in važna člana tega sta bila slavni pisatelj Viničenko ter Simon Petiura. Bil je Petiura, ki je dobil na- nad dvajset let. V onem easu Je bila Galacija bivališče Številnih Malorusov, ki so bili prisiljeni pobegniti iž Ukrajine ali Male Rusije kot jo imennjejo Rusi. Med temi r je ostal Petiura do ruske revolucije leta 190.1. ob katerem času se jc vrnil v Kijev. Eden izmed dobičkov, katere je imela Ukrajina od kratkožive ruske revolucije leta 1905, jc bil, da se je olajšalo spone, ki so vezale zve/a med severom iu jngom. — Vlak obstoji na kolodvora, peron je poln občinstva, tu so Sokoli, skavti, zastopniki uradov iu narod. timlba igra čchoilovaško iu lia^o himno, slede običajni govori naMija Bratislava. Oil tu so šli na vi>«ik«' šole v Prago, tam so okrepili svoje sile in oua\i zrlo mešano obmejno mesto. Po madžarski statistiki je bilo seveda največ Madžarov. Mesto ima sedaj okoli 85,000 prebivalcev, med temi okoli 25.000 Ce-hoslovakev, istotoliko Madžarov in :mj,000 Nemcev ter nekaj drugih narodnost i. Meti Nemci in Madžari pa je mnogo Židov. Mestu se še j»<>ziia, da je bilo v madžarskih rokah, javni napisi in kajti Brati-v madžarski zgodovini važno mbsto. Po bitki pri Mohavu so Turki zavzeli Ogrsko in od vsega takozvauega madžarskega kraljestva je ostal samo še slovaški del z glavnini mestom Bratislavo. Tu so se kronali ogrski kralji do leta 1848. Tu je bil zadnji itstanrk Ogrske, ko so šli Turki leta 168:1. na Dunaj. Tu je kraljevala Jelena, hči obglav- govorica na ulicah ti še priča vjljencga bana Zriujskega. A to so prejšnjih časih. Ustavili smo sej bili vse madžarsko pobarvani do-v hotelu Karlton in tudi v hotelu,gmlki na slovanskih tleh. Ko pa so le neradi gb-dali slovanske go-j se je zat H i slovanski narod tu za-ste — saj je bil Slovak in Slovan čel dvigati iz svojih grobov, ta-tem ljudem dolga leta najbolj!krat se je «aeel nasilni madžarski prezirana stvar na svetu. V ho- telu ho bili poleg nas večinoma Židje, ki jim niso bile prav nič prijetne naše trobojniee na znakih. Tod« njihovi krivi nosovi iu madžarska oholost niso bili nam prav nič prijetnejši. Tako nismo imeli drug dragemu kaj očitati in smo ae kratkomalo ignorirali Č utili amo dotoro, kako jim je ne- sistem in oznanjevalci novega evangelija »o morali odtod pobegniti v Prago ter pričakovati čaa, ko >bodo narodu njegovo zemljo vrnili nazaj. Bilo je mnogo vere, a malo uade. Svetovna vojna je razkrila tudi ta najstarejši in najslavnejši slovanski grob. Bratislava, kakršna ae je vrnila med slovanska mesta, je podobna bojišču, kjer je dolgo gospodaril sovražnik: i>ovsik1 so, sledovi njegove zmage. Toda Bratislava bo kmalu dobila drugo mlado lice: To bo eno najvažnejših naših slovanskih mest. Po ulicah opazimo že tu in tam napise čeških bank, gospodarskih slovanskih društev itd. Tu in tam se zida, popravlja in prenareja. M«*sto samo dela utis starega me sta s slavno preteklostjo. Sicer jc lepo in čisto. Bili smo povabljeni k ministru dr. Srobarju. Sli smo iz hotela proti bregu Donave. Pred nami .se je dvignil bel velikanski mra-niorni spomenik: na razigranem konju jaše v kraljevski obleki ce sari«*a Marija Terezija, od vsake strani stoji madžarski magnat spredaj je napis: sanguinem et vitam (to je kri in življenje}. Tu so madžarski magna ti obljubil žrtvovati vse za kraljico in so za to dobili svoj delež. Zato so ji po stavili s(>omenik. Spomenik je res monumentalno delo; ob easu prevrata se je srečno rešilo in je popolnoma nepoškodovano. Madžari baje ponujajo kompenzacijo. ako ga dobe nazaj. Ka^ ae bo ž njim sgodilo. še ni znano: ali bo ostal tu, ali pojde na Madžarsko. Kot umetniško delo. ki krasi trg in breg ob Donavi, bi bilo pač najboljše, da ostane na svojem htestu kot spomenik preteklosti. Dr. Ivan Lah. duševna prizadevanja in aspira*1 logo naj, sestavi armado, ki naj bi eijc ukrajinskega naroda. Vsaj za-j nasprotovala hetmanu. Njegova nekaj časa so bile odstranjene omejitve uporabe ukrajinskega jezika. Po svojem povratku v Kijev se je pridružil Petiura skupini, ki se je lotila izdajanja lista v ukrajinskem jezita. Vsled zatiralne politike carske vlade, ki je bila uveljavljena po revoluciji s še večjo silo, pa je bilo PetTurl nemogoče ostati dolgo časa v Kijevu. Odšel je vsled tega v Pet rog rad V ruskem glavnem mestu je stopil Petiura v drugi stadij svoje karijere. V namenu, da se prezl vi, se je naučil knjigovodstvo ter dobil službo knjigovodje pri neki zavarovalni družbi. T svojem prostem času pa se je bavil z literar nim delom. Pozneje se je preselil v Moskvo, kjer je postal bolj še bolj aktiven na literarnem polju. Tekom eele te dol*e je stal v o-zkem stiku s soeijalistienim giba njem, kateremu se je pridružil v Kijevu tekom revolucije. Dobro so ga sprejeli v krogih radikalne inteligeneije v obeh glavnih mestih in vdeležil ae je izdajanja pe~ rijodičnega lista v ruskem jeziku, posvečenega problemom Ukrajine ali Male Rusije. Ko se je pričela vojna, je dobil Petiura službo pri Zvezi Zemstev, veliki vse ruski organizaciji, ki je vršila pomožno delo na fronti. armada ni bila velika ter je obstajala skoro izključno !z Galiel-janeev. V uporu proti Skoropod-ski'ju pa je bila cela dežela. Naloga direktorata jc postala vsled tega lahka. Dne 21. decembra je stopil Petiura v Kijev na čelu svoje armade. Iste sile. ki so spravile Petluro iz ječe ter ga postavile na stališče skoro absolutnega diktatorstva, pa so bile neprestano na delu. da do-vedejo do njegovega padca.. Nje gova vlada ni bila boljseviška, čeprav so njeni številni In važni čla jii simpatizirali z Moskvo. Dežela je bila v veliki zmešnjavi ter preti lura praktično ni vdeležil bojev J Njegovo razmerje do Denikina je ostalo sovražno. Sedaj Jc namreč Petiura oster sovražnik vsega, kar je v zvezi z prerojeujem Rusije, to jc zveze med Veliko Rusijo iu Ukrajino. Pristaši Petlure pojasnjujejo njegov nastop s tem, da se je bal zopetnega usta n (nI jen J a monarhije in iz tega izvirajoče reakcije in resnica je. da se jc v številnih krogih domnevalo, da jc to skriti cilj proti-boljševiškega gi" banja v južni Rusiji. Stranska stvar je. če je imel prav v svojih domnevanjih ali ne. a nobenega dvoma ne more biti, da bi lahko Petiura v veliki meri upliva na gibanje, če bi hotel nastopiti na drugačen način. Do gotove meje predstavlja Petiura s svojim gibanjem ukrajinsko demokracijo. On in njegovi sledil-ci so šli roka v r.oki z rusko demo kracijo v njenem revolucijonar nem boju ter vsaj do istega obsega, do katerega je napravila ruska demokracija skupno stvar s kill* turnimi aspiracijami ukrajinskega nacijonalizma. Ce bi šli ti dve demokraciji skupaj v vsakem o* ziru ter bi hoteli Rusi priznati Ukrajincem upravičnost do njih lastnega narodnega življenja, b* lahko postal celi tek gibanja v južni Rusiji povsem drugačen. Sovražnik. proti kateremu se borita ruska in ukrajinska demokracija, jc isti in tudi konečni cilji obeh ni so daleč narazen. Gotovo je dosti skupnih tal za oba in dosti je tudi odvisno od njih sposobnosti, da zmagajo. Petiura in njegovi sledile i pa so rajše igrali samotno ulogo separatizma. Pozabil so na zgodovino ru-•diega revolucijonarnega boja, njega cilje in aspiracije, nJega sanje o veliki federacija, obstoječi iz prosto sodelujočih in kulturno avtonomnih delov. Ker so storili to, so neizmerno otežkočili boj, s katerim je zaposlena ruska demokracija. Preložili so na poznejši jčas konečno uresničenje velikih sanj ruske revolucije. Te sanje se bodo nekoč gotovo udejstvile, a koliko bo izgubljenega med tem časom! S tem, da spravljajo v ospredje ideale separatizma, da pridigajo, — seveda iz potrebe, — evangelij narodnega sovraštva, vzbujajo Petiura in njegovi tovariši v separatizmu več sovraštva in spora ter več ogorčenja kot ga jc kedaj povzročil carski reži m v svojem blaznem in kriminalnem počenjali ju, da zatre ukrajinski naeijo-nalizem ter onrtnogoči ukrajinsko kulturo. Ta nova sovraštva bosta mogla drago plačati naroda Rusije in Ukrajine. Sedaj, ko koraka nazaj v Kijev za napredujočimi polki poljske republike, pripravlja Petiura trdo in ozko posteljo tako za sebe kot za svoje gibanje . Narod Ukrajine W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA nja. Šele pred kratkim se jc Petiura ostro I »uril proti Poljski za posest iztočne (ialieije. Ni znano, kakšno ceno bo moral sedaj plačati za pomoč Poljske. I*a naj bo pogojena cena taka ali taka. ne" pojmljivo je. da bi narod Ukrajine kedaj pristal v izpolnitev obligacij, ki bi bile posledica invazije njih dežele od strani sovraženih Poljakov. S svojim sedanjim nastopom je zasejal Petiura seme liadaljnilt sovraštev in nadaljnega spora med narodi. Povsem stranska stvar je izid sedanje kampanje Petlure. Komaj se mu kedaj posrečilo odtrgati od Rusije oni del. ki odpira ali pa zapira pot Rusije do Črnega morja. V analali ruske zgodovine pa bo to štirideset let stari knjigovmlja in žurnalist, katerega je spravila usoda na stališče dejanskega dik' tatorja. najbrž zavzel svoje mesto poleir nadaljnega zagovornika u-krajinskega separatizma, ki je tuli skušal doseči svoj cilj s pomočjo tujih čet. namreč lietmana Mazeppe. santal CAPSULEi WIDY Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 urah. v Vsaka pitala (mIOU nosi ime Br V. V Varujte se ponaredb, Sa rrwJmi » Ukamll KILO je ozdravil Ko tem pred par leti vzdihoval tet.ilc zaboj, sem Jako poiil. Zdra.vnr*l so ml reltli. da je moje edino upanje op^racll-i. Pasovi se niso dobro obnesli. Konečno sem pa dobil nekaj, i nr me j« hitro In po. polnorna ozdravelo. Minila bo leta ln kila se nI nikdar povrnila. Čeravno opravljam težko delo kot mizar. Nisem bil operiran nisem Izjrubil Caaa. nisem Imel sitnosti. Jaz nima"i ničesar naprodaj toda vuia natanf-no povem, kako s« lahko sezdravi-te brez oi>erai:ije. če piSete meni. Evgen i M. Pullen««. mizarja. 290 F- Marceltaa Avenu«, Mannas«iua. N. J. Najboljše Ja. da izrežete to vest ter Jo pokažete dru-irim. ki so pofenl. Ohranili boete življenje, ali pa te vsaj zavstavl'1 nesrečno kilo ter skrb In strah pred operacijo. stavljala vsled tega izvrstna tlaji* tradicijonalen sovražnik Polja-za boljševiško propagando. Ta kov. Njegovo sovraštvo do Polja propaganda pa se je pričela ter kov sega nazaj v čas, ko je Ukraji-šl naprej z vedno rastočo inten- ua skušal najti pribežališče v Ve zivnostjo ae pred zmagoslavnim1 liki Rusiji izpod poljskega zatira Dr. Koler slovenski zdravnik 638 Peu Ave. Pittsbargh, Pa. I»r. Koler j« nnj-stareiiši slovenski zdravnik. Specialist v 1'ittsliurchu, ki ima 2*-let no prakso r zdravi]* nju vseh znoftklb bolezni. Zastrupljeni« kr vi zdravi s gla-»o vi tem tOt, ki ira 1« Irum »I dr. prof. Erlich. Če Imate mozolje ali menur-čke po telesu v erlu. izpadanj« las, bolečine v kosteh, pridite tn Iztisti! vam bom kri. N« čakajte, ker ta bo lezen se naleze. Vse moAke hnleienl sSravIra po o-krajAani metodi. Kakor hitro upacita da vam prenehuje zdravi«, ne čakaj te. temveC pridite ln jaz vam aa bom zopet povrnil. Hydrosels ali rodno ktlo ozdravim v 36. urah in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročajo bo leine t krilu ln hrbtu ln včasih tudi pri - puščanju vode. ozdravim s Koto vostJo. Revmatičen:, trmnj«. boleMn« o tekline. srbečice, ikrone In druice kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času nI potrebno i«lati. TTrsdne ure: vsak dan od t. ure zjutraj do t. zvečer: v p«tklh od 8. zjutraj do S. Dopoldne: ob nedeljah od zjutraj do 2. popoldne. Odabeloat rated pretežkega deia, izdelan ost, okouli aklepi in mi&icr, slaboten hrbet, pretegnjeaje iz izpahnenje, temu ja lehko hitro od pomoči s takoj&njo uporabo " Prijatelja t potrebi» Pilili M. ki so eatkrat spoznale njegovo zdravilno moč, no bodo več Hrsz njega. BO en Pau-tx|wner je, in r 7zle varstvo je opremljen z nafto tvorniSko znamko ^SIDftOM^ (it aim zarojček te tvoraiike znamke, ni pristen in ga zavrnite. U m 70 Mitov r rseh lekarnah ali pa pri P. AD. RICH TER ft OOlv 326-3*0 Broadway. New Y«* * HHUKiiiMlfli : STTIU ' GLAS NABODAj, 22. MAJA 1920 ANZE PITOV ALI 57 i . POZDRAV. | Pred odhodom v staro doiuovi- iio spodaj podpisana pošiljava m* enkrat prisrčne pozdrave vsem prijateljem v Sujrarite. N. Mex.. posebno pa tistim, ki so naju opremili na kobnlvor v Raton; j pozdravljava oziroma se zahva- | ljnjeva družini Franka Hrajda in f . njejrovim sosed«»m v Pueblo. CoL- (Nadaljevanje.) ki so Mju ko sVa jih utet\ p«* jo — Torej, — je re^rl — to ni in ne more biti. Preidimo pa sedaj „hiskalj| p^trerii z najboljšo na dmpo stvar, naiareena vas. vinsko kapljico, kar jo je v tem — Na mene? — ;e odvrnil Ne. ker ter se smehljal. — Kaj mo- ,-.as|| za pobiti. Pozdravljava tudi rete povedati m«m o meni same« ? t družino Testen v Radley, Kansas, — Kar -ami pra\ tako dobro ve-te kot drugi. I>a boste v teku jM m od .strani na d oda. Oba bosta u-ganjala popularnost na vaše stroške in vi boste trpeli pri tem. To vam tudi ne bo všeč ln postali boste nato pri narodu nepriljubljeni. Narod, moj dragi gospod Necker, je lačni lev. ki ljubi le roko, ki mu daje hrano in naj je ta roka ta ali ona. Nato boste zopet zapadli pozabljivosti. j —- .laz pozabljivosti * lu kilo bi me spravil v pozabljivost? — Dogodki. £ — Pri moji častni besedi, vi govorite kot pro rok. f — In moja tiesr-« a je, da sem v resnici kos proroka. r — ("ujmo torej, kaj se bo zgodilo? -- O, kar se bo zgodilo, ni težko napovedovati vnaprej, kajti V ar se mora zgoditi, tiči v kali v Narodni skupšični. Ena stranka se bo dvignila, ki v tem trmutku spi ali ki pravzaprav čuje, a sc skriva. Ta stranka ima za piavo princip in za orožje idejo. — Razumem. Vi govorite o orleanski stranki T — Ne, o tej bi rekrl, da ima za glavo moža in za orožje priljub-' IcjnoKt pri narodu. .laz govorim o stranki, koje ime ni bilo še ime-j novano: — o republikanski stranki. — O republikanski stranki! Kaj pa vendar mislite? — Torej ne vrjamete tega? —- Neumnost. — I)«, neumnost r. žareč i m žrelom, ki vas bo vse požrlo. — Dobro, jaz postanem republikanec ter sem že. — Republikanec iz Ženeve, popolnoma pravilno. — Meni se zdi, da je republikanec republikanec. — To je zmota, gospod baron. Naši republikanci ne bodo prav nje onkraj oceana! Odplujeva rn«ja s parnikom Holland-America črte. — John Dvoršek, Loauis Rozman. ROJAKI IN ROJAKINJE! Slika vam kaže mojo pobeglo ženo. ki je zapustila dom z dvema ptičkoma ter z mojim 13 mesecev starim otrokom. Eden izmed nje nih spremljevalcev je John Krej- .... slični republikancem drugih dežel. Naši republikanci bodo po visoke postave, doma pri žrli najprvo predpravice, nato plemstvo in konecno kraljestvo. y, | Severn. Hrušje j.r. Postojni. Dru- oMtali boste twUli / našimi republikanci, a oni bodo dospeli do eilja •ji moški je bolj majhne postave. iz Cirknice. Cenjene rojake m prosim torej. ve, kjf e pobegli nahajajo, naj mi ne Imudoma sporoči za kar se že vna Cosultch črta i brovnik (Oni T ) in Trst. ARGENTINA ......... 5. Junija SUSQUEHANNA ......12. Junija PRES. WILSON ........ a Julija Potom listkov. Izdanih za vm kraja v Juaoalavijl In SrMjl Ramkofine ugodnosti pnreta. dra-Ke» In tretjegt razred* Potniki trat jasa razreda UobtvoJo krcipliino vina. PHELPS BROTHERS & CO. 4 Wc Blew T« Frank i : Matija Kuaap. Nsrth CUoin BL: Anton Kutial ta Mat*. Osria. Iščem svojega brata ANTONA Iščem mojega brata ANTONA KAUSRK. Doma je iz Vrli po-( lja. pošta Št. Vid pri Zatični, Dolenjsko. Prosim cenjene rojake širom Amerike, ako kdo ve za njegov- naslov, da mi ga pošlje, ali pa če to čita, naj se mi pa sam javi. ker mu imam veliko važnih stvari |»oročati. Ignacij Kanšek. Vrhpolje št. ti. po*ta Št. Vid pri Zatični. Dolenjsko, Jugoslavia. STI1I. doma iz Dobrepolja, vas Kompolje št. 71. Kranjsko. Rojaki v Colorado in 1'tali. ker sem slišal od nekega rojaka, da je umrl., vas prosim, ako je kateremu kaj znano, da mi blagovoli naznaniti, za kar bom zelo hvaležen. Če je še živ. naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Joe Stili. P. O. Nil wood, Illinois. (18-2h—5) Kje Frauk Uortt in Jakob Pet rich. ___-__Calsawt. Mich.: se nahajata FRANt'il URO-! M r Kote Bcbstta. VAT in JOZK liEROANT. Iz u Peruaek. stare domovine smo ]M»tovali Eveftetk. Mml: skupaj s parnikom 'Belvedere'j Loots Gorte. iu na nasclniakem otoku* so nas ■ GHett, Mina.: razločili. da zdaj ne vemo drug' ** ^cseL za drugega. Me 7elo skrbi za- Hibbtaf. -»■-»•i l-i , Ivan PorSe. nju. Mislil sem. da ju bom ^""'virgbtfe, MIbb.* kaj našel, pa ju ni. Zglasita ilaj Frank Hrovatlch. se Johnu llrovat, Box 1G6. Ely, Maynard. Ohio. (22-24—5) Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja FRANCA HASKAR, doma iz Grgarja. Primorsko. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi, ali naj se pa sam oglasi na naslov: Joseph Černe. P. O. Stever. Md. (22 24—3) Frank Govie, Juae|th J. Peabel ta Anton Poljanec I&ČEM Slovenko ali Hrvatico za kuhati v gozdu desetim fantom, bodisi z možem ali kaka vdov*;, čeprav ima enega ali dva otroka, na to se ne gleda. Plača $60 na mesec. Oe katero veseli priti, ali mož z ženo, naj se pošljejo natančna pojasni-j la na: Louis Probevšck, R. D. li. j Coudensport, Pa. (20-22—5) j St. Mike Cirabrian. Math. IT rib. Gregor Zobec. N. ¥.: Kari Sterntfia. Little Falls, N. Y.: Frank Masle. Frank Poje in Alb. Poljanec. Otto: Math. Slarnlk. Clwrhri, OWs: Frank Sakiwr. Charles KirUagir, iu Jakob Reaalk. Larain. Obia: Joints Balast, J. Ostanek. Nile«. Obia: Frank KngovSrk. Kumde ln M. i i i . t . i- -.* i ii • -i- -v- (temne polti ter ima male črne br- 1 rei v«\ kiijii vi ne boste hoteli iti tjH. kamor bodo oni sli. Ne, go ' H .. , . v. . . ... -.ii 11-v. i'ie. piše se Matija Obreza, doma sooo baroti .Nn kcr, vi -»e molite, vi nivte uikak repuolitanec. 1 * — Ne, če stvar tako razumete. poti-m gotovo ne. Jaz ljubim kralja. In tudi jaz in celi svet ga ljubi v tem trenutku prav tako kot midva. Če bi rekel 1o. kar pravim, kakemu manj vzvišenemu!^ zahvaljujem in dM na?ra. diiliu. kot je vaš. bi »:»e ozmerjal. Vi )>a lahko vrjaiuetc v to, gospod j|Jw Kje m* nahaja ona. ho- 1 arou Necker. j ,"-em zve*leti zato. ker zahtevani — To bi v re-ui.-i tudi storil, če bi imela stvar le količkaj vr-jMln,k;J m t,„jj da se najina |kh jetnoHii, a tako.... i roka razveljavi in se končajo vse — Ali poznate tajne družbe* ; ,ezi med nama. — t nI sem govoriti o njih. , Louis Trebevšek. A!i verujete vanje? 14(kDarwin Ave.. Cleveland. O. - .Ia/ verujem v njih obstoj, a ne v njih splošnost. - Ali hte član te ali one? i - N- — Dobro, go*»jmm 1 minister, jaz sem in ne le ene, teniv«'« vseli.' Gospod minister, pazite •»•e dobro, to je velikanska mreža, ki opleta \ s,- pri-stole. To je nevUluo bodab-e, ki ogroža vse m«»narhije. Neka-! ko tri milijone bratov nas je, ki so rarpršeni po vs*»h deželah in v vseh slojih dru/l»e. Mi imamo prijatelje v nartMlu, uied meščani, pri. ) lemstvu. med prim i, in celo med vladajočimi knezi. Pazite se, gospod baron Necker, k*.iti princ, pred katerim se inojpoče priznavate nasprotnikom tajnih družb, je mogoče njih zaveznik. — torej pr-, zite te. Sluga ali lakaj, ki se preti vami klanja, je mogoče zaveznik.; (22-26—3) NAZNANILO IN ZAHVALA. S potrtim in žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno novico, da je za vedno v Gospodu aspal jh> dolgi in mučni bolezni •lile 4. maja ANTON TRHLEN Vaše življenje je njihovo, tudi premoženje in celo east sama. Vse toi;, stan>sti 66 Ho>n > Wt] l*ri I ripada neki nevidni iihm'i, proti kateri se ne morete boriti, ker j*-i.f po/nate. dočim va> ona lahhko uniči, ker ste ji znani. Dobro torej, ti trije milijoni I i«.d., ki so že ustvarili ameriflko republiko, skušajo sedaj ustanoviti irancosko in pozneje evroj»,ko republiko. — Vaša repnblil.k Združenih držav me prav nič ne straši ter rad sprejemam ta program. — Da. a med Ameriko in nami zija prepad. Amerika je nova de-žHa brc? predsodkov. br» z privilegijev in br»-z kraljestva. Ona ima j mesto in ga izročili materi zemlji r<»dovitna tla. devišk.« goadove ter leži med morjem in pragozdom, j ,,a katoliškem pokopališču sv. i/me.1 katerih dveh nudi morje izhod za trgovino, pragozd pa viri Jožefa. dobave za prebivalstvo dočim ima Francija----Le poglejte, kaj vse i Tem potom se zahvaljujem je treba v Franciji porušiti, da bo Francija »lična Ameriki. vsem. ki so bili nam in njemu v Sv. Oregorju pri Ribnici. V Ameriki je bival 21» let, od teh 20 let v Massillonu, Ohio, zadnja 4 leta pa v Clevclanda, Ohio, kjer je ludi izdrhnil svojo dušo. K»'r si je pa želel biti pokopan v Massillonu, Ohio, smo njegovo truplo prepeljali 7. maja v omenjeno — O, kam hočete priti? — Jaz hočem priti tjakaj, kamor gremo na nesrečo. Iločem pa str^mifi za tem, da pridemo tjakaj brez silnih stresljajcv, in sicer s tvm, •. kako sem v svojih bojih r. divjimi plameni Severne Amerike preživel ih» cele Bm'-i za šopom bičevja. Sovražnik je bil na drugi strani reke ter streljal na nas. Biče v je nudi malo *arst\«, a vendar vjii priznavam, gospod baron, da je moje srce mirnejše utripalo za ličevjem. katerega prebije krogi ja kot papir kot pa bi utripalo nap i ostem polju. Dobro torej, kralj je moje bi-čevje. On mi dovoli \»deti sovražnika ter zabranjnje slednjemu. «la voli m-ne. V-leil tf^r.i si m republikanec v New Vorku ali Philadel-plitiiji. rojalist v Franc ji. Tam se je imenoval naš diktaotr Washington. Tukaj pa sam i»og ve, kako se bo imenoval: bodalce ali krv-ltiiki oder. — Vi vidite stvan \se preveč krvavo, doktor. — Gospod baron. «*• bi bili danes na Greve, bi se ozirali na stvari prav tako kot *c oi*rani jaz. — Da. to je res. Kot sem čul. so se vršili tam poboji. — Lep* stvar je narod, če je lep.... O. človeški viharji. — je vxkliknil Gilbert, kak * daleč, kako daleč puščate za .seboj viharje neba! _ .....tjuJEk Anton Kikelj atj. 31. Justin. ADesbany. Pa.: M. K ta rich. Pa.: Frank Jakše. Pa.: I^ouis Hribar. Brou^btan. Pa.: Anton Iitarec. Burdine. Pa.: Jolm Iiemftar. Conemausb, Pa.: I vaj Pa j k in Vid Roranšek. Claridce. Pa.: Anton Jerina In Anton Koao-»lov. Dunlo. Pa.: Anton Osbaben. Export. Pa.: Iionis Sn[«n(iC. Forest City, Pa.: Mat. Kamin. FarreU. Pa.: i Anton Valeučič. Kneipp, j (»reensborg. Pa.: v zaloiri. ' Frank Novak* v saiogi. imperial. Pa.: Pišite pO brezplaČBi cenik. Valentine PeterneL Jabttstawn, Pa.: Frank Garenja ln John Pulanc. O. Box 772, City Han statfcm; Unmw, Pa.: ________■ Anton Osolnlk. NEW TOU cm. !p^. Rada bi izvedela za naslov svoje prijateljice HELENE KAL-omožene SlIKOO. Pred "5. nn*seci se je nahajala v liarber-tonu, Ohio, in sedaj mi je neznano, kje se nahaja.. Zatorej prosim cenjene rojake, ako kateri ve za nje naslov, da mi ga javi. ali pa če sama bere ta o-•rlas. naj se sama javi svoji prijateljici : Mrs. Josie Skufca (rojena Kovač), R. D. 1. Eden-burg. Pa. (20-21—5) Začimbe, ieliiča ta najrasnovrst M ji* domača zdravila katera priporoča Imam vodno MATH. PEZDIR Suho Grozdje importirano is starega krajo 22 centov funt. Boksa 50 fnntOT $11.00 Foaebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO 9X S3 Cherry Street Now York, H. T. 'It naročilom pošljite $3. v naprej. pomoč in tolažbo. Zahvalimo se za krasne vence, ki so mu jih darovali. Dominiku Tehlcn, družini Krkulj. Mariji Novak, družini Turk. Johani l*intar. družini Pe-terlin, družini Novak, ki so dali za njejja za sv. maše. nadalje no-spej Žele. ki nam je bila v pomoč in tolažbo, ter vsem drugim, ki -io nam kakorkoli pomagali sin nas tolažili. Se enkrat lepa hvala vsem! Žalujoči ostali: Jedert Tehlen, soproga. Marija Gregorčič, Angela Mestnik, Karolina Laušin, Pavlina Levstik in Josipina Levstik, hčere. Rudolf iu Tone, sinova. V stari domovini: en brat in ena sestra. Počivaj v miru. neporabljeni mož in oče. naj ti sveti večna luč in lahka naj ti 1m» ameriška zemlja! Mrs. Angela Mestnik, hči. i;n£l Kent St., Massillou, Ohio. mm, Miooiiis n wa 'a LAS VAB O DA' Zastopniki "Glas Naroda" kateri so (loublafifeni (»obirati naročnino za dnevnik '*lrlas Naroda". Vsak zastopnik izda i>otrdilo za mroto, katero j« itrejel in jih rojakom pripo romamo. Naročnina za **<;tas Naroda"* Je: %a 1 k-ta S3 00; za štiri mesece $~J00; za četrt leta ft .30. m m p sr i? -, j - Saa Fratlun. CaL: Jaifel In H. Svetlin. West Allis. Wis.: Frank Skok. Sprtega, Wjrm.: Louis Taocber ln A. Justin. Zvedel bi rad za naslov FRANCA J l~ti, podomače Dobcnšek, doma iz Križeče vasi. Studenice pri Poljčanah, Štajersko. Pred vojno se je nahajal v Belgium. Wis. Ako kateri cenjenih čita-teljev zna za njegov naslov, prosim, da mi ga nemudoma pošlje, za kar mu bom prav hvaležen; v slučaju pa, da on sain čita te vrstice, želim, da se mi takoj oglasi, kajti sporočiti mu imam nekaj zelo važnega iz starega kraja. — August Col-lander. 70 — 9th Avenue, New York, N. Y. (20-22—5) BESEDNJAK * je najbolj potrebna knjiga pri učenju tujega jezika. Če ielite pomnožiti svojo zalogo angleških besed si boste naročili najnovejši ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK ki ga je sestavil dr. F. J. Kern. Obsega 25,00 angleških besed s slovensko Izgovarjavo in točnimi slovenskimi izrazi. Knjigo boste rabili celo življenje. Kupite jo za svoje otroke. Cena 5 dolarjev. Naročite na sledeči naslv Dr. F. J: KERN 6202 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO. Naročilu priložite denar, ček ali Money Order. Iščemo zastopnike po naselbinah. RO JAKI-BERITE Naznanjam cenje ni m rojakom sirom Amerike, da sem povečal svojo slov. trgovino. Imam ve liko zalogo najno vejših gramofonov Columbia slovenske plošče, slovite Pathe in Emerson v vseh jezikih. Velika izbera vsakovrstnih muzika-ličnih inštrumentov, za godbe ali orkestre. Kadar si kako društvo namerava kupiti bandero, zastavo, re-gulije. kape prekoramnice, uniforme, ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Stem si bodete prihranili dolarje. Moje blago je prve vrste in po zmernih cenah. Kn poskus in pripričani bodete. Cenike za gramofone, Columbia slovenske plošče ter društvene potrebščine pošljem takoj na zahtevo. Pišite Še danes po cenik na: VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET CONEMAUOH, PA. Kako je Avstrija intrigirala Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe DROF. HART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih knjig tega časa. Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, pred-no se sestane konferenea. Med temi dokumenti je bil rokopis te knjige. Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v *4New York Times" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diploma-tične tajne procese, ki f?o vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City STANE £5.00 DOCTOR LORENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK APECIJAUIST MOtKIH BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam 2e zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ke4 znam slovensko, zato vaa moiem popolnoma razumeti in spozna ti vaio belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moikit bolezni. Zato lae morete popolnoma zanesti na xAene, moja skrl pa je, da vaa popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridi t« Čimpreje. Jam ozdravim truljfw krt. mazut I« In Hm so tatoou. Ntanl v ertu. tz-patanjt laa. MMIm v koototi. otaro rano. fttven« bolezni, oolaboloot. bol ozn I v motiurju. Mah, Jotrah ln faMtn. rmonlco. rovmatlizom. katar, zlato t So. UraSn mw: V nrrfUHfc. oroSah In Mtklh o4 S. ura zjutraj So S. millri V torfcln. eotrtbiH In oobotah oŠ S. uro zlutraj So S. ura zvooor. OS noSolJah pa Sa E ura XnMm. ro POiTI NE ZDRAVIM. ^RIDEVE OSEBNO. NE POZABITE 1MB IN NASLOV. Dr. LORENZ <44 Pe- Ave. PITTSBURGH, FA. zSravnlkl rabilo tolmaBa. Sa voo^razumajo. Ju znam hrvatoko ■M.