NASLOV Najvažnejša medsebojna pomoč mladih stran 6 Leto XXXIV Št. 41 Murska Sobota 21. oktober 1982 CENA 10 DIN VESTNIK Z OTVORITVE NOVEGA HOTELA v MORAVCIH ..PRIPRAVLJENI NA VSAKRŠNI napor, delo in odpovedovanje REZULTAT SKUPNEGA GOSPODARJENJA IN ZDRUŽEVANJA SREDSTEV — To je pb otvoritvi novega hotela Termal v Moravskih toplicah poudaril slavnostni govornik čian predsedstva CK ZKJ Milan Kučan. Foto: A. Abraham. Uspešnost omenjene naložbe v Moravskih toplicah, ki je dokaz, kako je tudi v zaostrenih gospodarskih razmerah možno dobro gospodariti, ustvarjati dohodek in stalno povečevati vrednost družbenih sredstev, je v slavnostnem govoru poudaril tudi član predsedstva CK ZKJ Milan Kučan. V nadaljevanju svojega govora pa še je dotaknil zlasti aktualnih družbenopolitičnih . in gospodarskih razmer pri nas in med drugim dejal: „Mislim, da je potrebno, da se sedaj čimprej odrečemo precej razširjeni razvadi, da kar tekmujemo, kdo bo bolj črno in dramatično opisal naše razmere in kritično ocenil položaj, v katerem smo se znašli. Razmere so brez dvoma zahtevne in pritiskajo s svojimi gospodarskimi, socialnimi in političnimi posledicami na vsakogar od nas. Zato je predvsem potrebno trezno in ustvarjalno razmišljanje in delo, ki bo vodilo do pravih rešitev in izhodov. Potrebno je več zaupanja, poguma in vere, da smo se sposobni samoupravno, v odnosih medsebojnih pravic in obveznosti, na osnovi skupnih, demokratično opredeljenih ciljev in hotenj, povezani v skupno organizirano in -zavestno akcijo delavskih in ljudskih množic, uspešno spoprijeti s protislovji našega razvoja. O vsem tem imamo dovolj dobrih in avtoritativnih stališč, ki so jih sprejemali kongresi zveze komunistov in zveze sindi- katov, ki smo jih sprejemali v skupščinah in drugod, imamo pa tudi dovolj sredstev in poti, po katerih jih moramo in moremo uresničiti. To od nas upravičeno zahtevajo in pričakujejo ljudje, pri tem imamo podporo in zato so tudi sami pripravljeni na vsakršni napor, delo in odpovedovanje.” Nato je dolgoletni delavec soboške Zvezde Ivan Karas predal ključe predsedniku delavskega sveta TOZD Moravske toplice Francu Gomboču. Pester kulturni program pa so izvedli mešani pevski zbor soboškega srednješolskega centra, godba na pihala KUD Stefan Kovač, Prekmurski oktet in recitatorji- Milan Jerše Spodbuda kreativnemu V imenu Radenske je plaketo, ki jo je Izročil predsednik SO Jože Kolbl, prejela Tea Korošec, predsednica centralnega DS te DO. sega resolucijskih smernic in tako tudi ciljev stabilizacijske politike in izboljšanja plačilno-devizne bilance s tujino. Sicer pa je bil uvodni del na slavnostni seji skupščine namenjen kulturi. S scenskim prikazom pod naslovom: V spomin tovarišu Titu sta se predstavila gosta iz Maribora Brane Rončel in Petra Plečko. Po slavnostnem govoru so delegacije položile vence pred spominska obeležja v občini, nato pa so še podelili letošnja občinska družbena priznanja in diplome inovatorjem. S tem so ob prazniku občine Gornja Radgona tudi obeležili minuli 10. kongres ZSS, pa tudi spodbudili vse delavce za še množič-nejšo inventivno dejavnost V. Paveo Foto: A. Coklin Mladi pred XI. kongresom V petek, 22. oktobra, se bo v športni dvorani Marof vi Novem mestu začel XI. kongres ZSM Slovenije. Na njem se bo zbralo 445 delegatov iz cele Slovenije. Pomurje bo zasto- palo 24 delegatov. Mladi Pomurci smo se na kongres začeli pripravljati, zelo zgodaj, zato lahko trdimo, da smo se dobro pripravili, | ravno v teh dneh pa potekajo zadnje aktivnosti. Razprave o j kongresnih dokumentih, katere smo imeli v OO ZSMS, so pokazale, da imamo tudi pri nas določene probleme, oziroma so ti problemi še bolj izraziti kot drugje v Sloveniji. In kaj je naš največji problem? Prav gotovo zaposlovanje.. Zaostreni pogoji gospodarjenja so vplivali na počasnejšo rast zaposlovanja, ki v prvih dveh letih tekočega srednjeročnega obdobja ne dosega dinamike iz preteklih let. Podatki o i gibanju zaposlovanja kažejo, da se organizacije združenega j dela prilagajajo obstoječim gospodarskim razmeram predv-: sem z omejevanjem fizičnega obsega zaposlovanja in ne | prihaja do izboljšanja izobrazbene strukture zaposlenih. Še j bolj pa je zaskrbljujoč podatek, da je v Pomurju veliko | organizacij združenega dela, ki beležijo ob polletju letošnje-, ga leta padec zaposlenosti v primeijavi s stanjem koncem j leta 1981. vse več delavcev pa je sprejetih v delovno razmer- j je samo za določen čas, za dela, ki so sezonskega značaja, [ nadaljuje se z nadurnim in pogodbenim delom, zaposlenih \ pa je tudi nekaj delavcev, ki imajo vse pogoje za upokojitev, j OZD pa še naprej trmasto vztrajajo s potrebami po j nekvalificiranih delavcih. S takšnimi potrebami seveda ni, ' usklajeno usmerjeno izobraževanje, ki bi nam naj dalo čim j več strokovno usposobljenih ljudi. Mladi smo proti stališčem in trditvam, da je današnja . brezposelnost nonhalna in da brezposelni tako ali tako I uživajo socialno varnost, ki jim omogoča najosnovnejše | življenjske potrebe na osnovi ustavne pravice do dela, j Takšne trditve so postale vedno bolj pogoste, z njimi pa se ' pristaja na neenakopraven položaj nezaposlenih, katerim je i samoupravni položaj, ki ga ima delavec v združenem delu, | odtujen, s tem pa seveda tudi vse pravice, kijih imajo zaposleni na podlagi pravice dela z družbenimi sredstvi. In kje so rešitve? Mladi jih vidimo z obveznim zaposlovanjem štipendistov i in pripravnikov, z odpravo nadurnega, pogodbenega in [ honorarnega dela, s preusmerjanjem mladih delavcev v I druge poklice, ž uvedbo večizmenskega dela tam, kjer | obstajajo za to pogoji z doslednejšim uveljavljanjem usmer-1 jenega izobraževanja in z sprejemanjem srednjeročnih in • dolgoročnih kadrovskih pianov v organizacijah združenega i « dela in pa seveda z izkoriščanjem naravnih možnosti, to je j zaposlovanja v družbenem in zasebnem sektorju kmetijstva. I O možnostih zaposlitve v kmetijstvu in problematiki kmetij- ! stva bodo naši delegati na XI. kongresu ZSM Slovenije posebej spregovorili. - Eno pomembnih vprašanj aktivnosti mladine v sedanji etapi družbenoekonomskega razvoja kmetijstva je samoupravno združevanje dela in sredstev. Mladi kmetovalci j kažejo za proces združevanja in njegovo uresničevanje vedno večje zanimanje. S tem najbolj spreminjajo svoj družbenoekonomski položaj, si pridobivajo večjo socialno varnost in ustvarjajo pogoje za trajno opredelitev za poklic kmetovalca. Mladini se s tem odpirajo možnosti in perspektive za večanje dohodka in na tej podlagi izboljšanje življenjskih razmer na vaši, obenem pa se položaj mladega kmeta izenačuje s položajem delavca v združenem delu. Da imamo v Pomurju še veliko neizkoriščenih možnosti za | takšno uveljavljanje mladega kmetovalca, ni potrebno ; posebej poudarjati. Potrebna je samo učinkovita akcija ob , podpori celotne družbene skupnostir seveda pa ne smemo ' čakati na tisti trenutek, ko ne borijo imeli več drugega ' izhoda. To naj bo vsakodnevna akcija, ki bo na vrhuncu i i konec ega srednjeročnega obdobja. V zadnjih letih seje v Pomurju močno razvilo mladin- I sko prostovoljno ,delo. To je prav gotovo področje, na kate- ; rega smo lahko vsi skupaj ponosni. Žal pa nas tudi na tem področju nekaj moti, to je ne- ; : udeležba štipendistov na mladinskih delovnih akcijah. i Štipendisti so tisti del mlade generacije, katerega družba ' i finančno podpira vse leto. In ravno ti bi se morali družbi • ’ vsaj delno za to tudi oddolžiti. Žal pa ni tako in ti mladinci lahkopreživijo dolge brezbrižne počitnice ... Temu pojavu bomo prihodnje leto odločno stopili na j i prste, pa četudi bo potrebno spremeniti oziroma dopolniti s I samoupravne sporazume o štipendiranju. V zadnjem času smo lahko večkrat slišali mnenje, da je mladina potisnjena ob stran družbenih dogajanj, da se njihov glas ne upošteva v zadostni meri, da je mladina ' večkrat neenakopravna družbenopolitična organizacija itd. i To je po splošni oceni zapisano tudi v kongresnih dokumen- [ tih. Z zadovoljstvom lahko trdimo, da so v Pomurju takšna < stališča neutemeljena. Med mladimi je namreč vedno bolj j j opaziti spoznanje, daje mogoče vse probleme, ki zadevajo , celotni družbeni, ekonomski in pohtičnL položaj , mlade generacije najuspešneje reševati v okviru SZDL in prek | različnih samoupravnih organov z enotno organizirano ak-1 cijo. ' Mlada generacija Pomurja je povezala ^vojo bodočnost l s perspektivo socializma in samoupravljanja in se zavestno | opredelila za politiko Zveze komunistov Jugoslavije s krepi- I tvijo temeljnih vrednot naše socialistične revolucije — za J bratstvo in enotnost ter enakopravno skupnost naših naro-1 dov in narodnosti. Da bomo lahko te vrednote še dosledneje uresničevali j v praksi, bo potrebno v naši samoupravni socialistični j skupnosti prizadevanje slehernega posameznika. Predsednik MS ZSMS za Pomurje I Miran BLAGOVIČ 1 aktualno po svetu V Gdansku, Gdinji, Sopotu in še v nekaterih drugih poljskih mestih so prejšnji teden spet izbruhnili nemiri. Trinajstega tega meseca je namreč poteklo devet mesecev od uvedbe vojnega stanja, razmere v državi pa ne kažejo, da bi prišlo do pomiritve. Na sliki: spopad demonstrantov s policijo v neki stari četrti v Gdansku. Poljska kvadratura kroga globus VELIKO NEJASNEGA O FEDERACIJI V ospredje razreševanja palestinskega vprašanja se zadnje čase postavljajo jor-dansko-palestinski odnosi, ki so bili do kraja skrhani leta 1970 oziroma po »črnem septembru« — Palestinci so ga tako poimenovali zaradi velikih žrtev v svojih vrstah — po katerem so Palestinci s svojo PLO bili prisiljeni iskati zatočišče v Libanonu. Palestinska osvobodilna organizacija (PLO) je po letu 1948 preživela celo vrsto obračunov z Jordanijo, iz katere je pravzaprav začela svoje vojaške akcije proti Izraelu. V sedanji jordanski kraljevini je skoraj polovica Palestincev (1.250.000) in številni palestinski voditelji iz vrst PI O so preizkusili metode. ki sojih v zaporih izvajali legendarno ostri jordanski kralji beduinski gardisti. Jordanski kralj Husein se je zbal, da bo gverilska aktivnost PLO uperjena tudi proti njemu, zato je prišlo do obračuna med njim in PLO. Septembra 1970 je prišlo v Amanu. glavnem mestu Jordanije. do ostrih spopadov med jordansko vojsko in Palestinci. Slednji so pri tem utrpeli velike izgube, zato »črni september«. Kazalo je, da se bo v razplet dogodkov vključila tudi Sirija in le s posredovanjem Washingtona in Moskve je napetost popustila. Vodja PLO Arafat in jordanski kralj Husein sta podpisala sporazum, po katerem so bili Palestinci prisiljeni zmanjševati svojo aktivnost v Jordanu. Vendar pravega miru ni bilo tudi v letu 1971 in kralju Huseinu je uspelo PLO evakuirati iz Amana. Spremembe v' arabskem svetu, arabsko — izraelska vojna 1973.' nove mirovne pobude, formalno priznanje, da PLO predstavlja palestin-skoljudstvo so privedle sredi sedemdesetih let do nekoliko popustljivejšega odnosa Jordanije do PLO. Obe strani sta se sporazumeli, da sta se Arafat in kralj Husein sestala v Malfraku v severni Jordaniji. To je bilo leta 1978. Leto kasneje sta oba zavrnila predlog sporazuma Camp Davidu, osnovali so skupni komite za vprašanja zahodne obale Jordana. PLO pa je v Amanu ponovno odprla svoje predstavništvo. Ves ta razvoj je treba imeti pred očmi ob sedanjih pogajanjih med PLO in Jordanijo. Predstavnik Palestinske osvobodilne organizacije Mahmud Lagadi je novinarjem izjavil, daje sedaj poglavitni cilj Palestincev umik Izraelcev z zasedenega ozemlja in izraelsko priznanje palestinskih pravic do samoopredelitve ter neodvisne države. Šele nato naj bi govorili o federaciji. V ZDA trdijo, daje Arafat sedaj v Amanu deležen od jordanskega kralja enake interpretacije za mir na Bližnjem vzhodu, kot jo je že obrazložil Reagan. Ce Arafat odkloni Huseinovo posredovanje. potem so poti do rešitve zaprte. Izrael pa si bo še naprej s podvojeno močjo prizadeval naseliti zahodni breg Jordana, izgnati Palestince in pripraviti aneksijo. Po ameriški oceni ima Ronald Reagan morda še največ leto dni možnost izvajati pritisk na Izrael, opirajoč se pri lem na ameriško javnost. Ni mogoče zanikati globine krize, v katero je zabredla sodobna Poljska, niti nekaterih ekstremističnih stališč in zmot sindikata Solidarnost, ki naj bi bila več kot sindikat in več od partnerja oblasti. Težko pa je tudi zanikati, da je Solidarnosti uspelo tisto, ka» ni uspelo oblasti: razgibati vse strukture poljske družbe pri obnovi te in socialistične demokracije, pri čemer ima KP nezamenljivo vlogo, seveda pod po-gojejn. da se tudi sama pripravi za novo pluralistično in socialistično družbo. Če je resnična krilatica, ki je povezana s sprejetjem zakona o prepovedi sindikatov: »Ko je kije ogorčena nad izraelskim razdejanjem v Libanonu in pokolom v izraelskih taboriščih. Leta 1984 se bo namreč začela kampanja za predsedniške volitve in ameriška politika ne bo imela več časa za Bližnji vzhod. Sirija pozorno 'spremlja potek dogovorov med Arafatom in kraljem Huseinom v Amanu in sirski minister za informacije je že dejal, da Arafat nima nobene pravice sam sklepati pogodbe z Jordanijo. Tako se drama okrog Palestincev ponovno zapleta: Jordanski, kralj Husein bo prihodnji mesec odpotoval v Washington, kjer bo ameriškemu predsedniku obrazložil to. kar so se v Amanu dogovorili Jordanci in Palestinci. Federacija med Palestinci in Jordanijo je ta irehu-tek res samo še ideja brez prave-podlage. Verjetno Arafat ne bo privolil, da bi se Husein z Reaganom pogajal v imenu PLO. »Prvo pri vsem tem pa je«, kolje novinarjem povedal predstavnik PLO Labadi.-, »da dobimo lastno državo«. Do te pa je ob vseh zapletih najbrž še daleč. država slaba, se demokracija spreminja v anarhijo,« je najbrž nekaj resnice tudi v drugi plati te krilatice, ki pravi: »Če je demokracija slaba, se država spremeni v silo anarhije.« Evropa je sedaj priča pritiskom tistih sil v svetu, ki želijo spopad z Vzhodom in socializmom na sploh in ki so izkoristile poljske dogodke za gospodarske sankcije, za zaviranje procesa evropskega sodelovanja in varnosti. Celo tisti del Evrope, ki je v NATO, je pokazal veliko razumevanje za Poljsko, za poskuse sedanjega vojaškega režima, da ustvari pogoje za ponoven dialog. Tega razumevanja Poljska ne bi smela zapraviti, saj gre pri tem za kaj več kot samo za sindikat, tudi za mir v Evropi. Težko je razumeti popolnoma dogmatičen pristop poljskih oblasti k razreševanju notranjih sporov. K aže. d a so t akšn i poskusi enaki dolgotrajnim poskusom, ki so se končno izkazali, da so jalovi — izračunati kvadraturo kroga. Nagrade za mir Nobelovo nagrado za mir za leto 1982 sta prejela Švedinja Alva Myrdai in Mehičan Alfonso Garcia Robles. Kot je rečeno v poročilu Nobelovega odbora norveškega parlamenta sta nagrajenca prejela to visoko priznanje za njuno prizadevanje za mir. Kot je zapisano v oporoki ustanovitelja nagrade Alfreda Nobela, nagrado lahko dobi posameznik ali organizacija, ki ,,največ ali zelo veliko stori za prijateljstvo med narodi.” Prvo Nobelovo nagrado so .podelili leta 1901. Letos znaša milijon in 150 tisoč švedskih kron. PARIZ — Mednarodna agencija za energijo bpo»c ja, da se svet znova pribl’«1 energetski krizi, ki naj bi I čutili že leta 1985. NEW YORK - Ameriška vlada je Poljski ukinila statu države z največjimi ug» nostmi. Ukrep Poljski menda ne bo veliko škodoval, zelo malo izvaža v ZDA. NEW YORK - Zaradi J redne letine je cena k° na svetovnem trziscu * padla. Tona koruze, KM vkrcajo v ameriških -e stane 95 dolarjev, kar najmanj v zadnjih letih. BEJRUT - Za obnovo libanonskega gospodais uničenega med zadn)°.kot no, bodo potrebovali vec * 13 milijard dolarjev in Pei osem let za obnovo. NAIROBI -EgiptinSud^ sta podpisala sporazum^ katerem naj bi se obe w ob Nilu v prihodnjih de» letih postopoma zdruzi. eno državo. NEW YORK - ZDA * prizadevajo, da bi PreK ‘ (igli je in Grčije iz Irana spel । nov naftovod. S tem n preprečili gradnjo sibtrs y naftovoda od Urongoja zahodno Evropo. ~ MOSKVA -secev pred rokom je8ra sibirskega plinovoda gla reko Volgo- S°^odne vlada je zavrnila za° dn,i obtežbe, da bi pr’ 6 plinovoda delalo 50 Vietnamcev. PRAGA - Še to jesen Avstrijo obiskal ceskosi^. ški predsednik Gust° sak. To bo prvi obisk n visokem nivoju. BERLIN - V Nemški.J mokratični republiki« n0-nekatere dele pr°9ra u in ve vlade v ZRN. Partij je državni voditelj Hone da v nekem intervjuju dej je predsednik vlade Kohl sprožil »nemsKo .ke sanje« in vprašanje ” neenotnosti«, kar pa da ^R nem primeru ni zadev Nemčije. > -——V žarišču dogodkov Falklandska kriza je svet opozorila na celo vrsto več ali manj spornih območij, ostankov nekdanjega britanskega kolonialnega imperija. Med takšna območja spada tudi Hong Kong, ki ga pri nas poznamo vsaj po otroških igračkah. Britanci in Kitajci so se ob nedavnem obisku britanske ministrske predsednice v Pekingu pričeli pogovarjati o prihodnosti tega teritorija. Kitajci so previdni, pred očmi pa morajo imeti primer iz zgodovine, ki bi se lahko ponovil: leta 1867 so Rusi Združenim državam Amerike za nekaj milijonov prodali Aljasko, teritorij, velik nekako za pet in Kitajci čakajo na Hong Kong* Aljaska je kljub neprijazni severni klimi bogata, ima zlato, baker, nafto in les. Bogat pa je tudi Hong Kong. Britanija je Hong Kong Kitajski pravzaprav vzela. To je bilo leta 1841, ko so britanski vojaki osvojili osrednji otok in ga razglasili za svobodno pristanišče. Že leta kasneje, ko so Britanci Kitajce premagali v tako imenovani prvi ,,opijski vojni”, so bili Kitajci prisiljeni pristati na to, da je Hong Kong za ,,vse večne čase” Britanski. Po drugi „opijski vojni” leta 1860 si je Velika Britanija prisvojila del polotoka Kowloon, ki leži nasproti Hong Konga, poimenovali pa so ga Novi teritorij. Predostali del potoka Kowloon in še 235 malih otočkov, v skupni izmeri* 365 kvadratnih kilometrov so Britanci vzeli leta 1898 v najem za 99 let. Današnja Kitajska meni, da je Hong Kong kitajski teritorij, začasno pod britansko upravo. Prej omenjenih sporazumov ne priznavajo, ker trdijo, da sq bili Kitajski vsiljeni. Kitajci so že leta 1972 svetovno javnost opozorili na svoje pretenzije do Hong Konga. Tedanji kitajski zunanji minister Huang Hua je v specialnem komiteju OZN za dekolonizacijo trdil, da Hong Kong ni kolonija, da pravno pripada Kitajski, Velika Britanija pa ima nad njim nekakšno ,, tehnično suverenite-to”. Zaradi zapletenosti položaja v OZN nikoli niso vztrajali na tem, da postane Hong Kong suverena država, kot je bil to primer v mnogih drugih podobnih situacijah. Po letu 1956 so se Britanci umaknili iz vseh svojih nekdanjih daljnjevzhodnih oporišč, le v Hong Kongu so ostali, zaveda joč se dejstva, da bo prišel nekoč čas tudi za ta teritorij. Pa ne samo za Novi teritorij, temveč tudi za Hong Kong sam. Največ je odvisno pri tem od Kitajcev. V Londonu to dobro vedo. Dovolj je, da na kitajski strani zaprejo pipe na vodovodnih ceveh in v trenutku je več kot petmilijonsko mravljišče v kaotičnem stanju. Na to so Kitajci leta 1979 tudi opozorili, hkrati pa dodali, da Hong Konga nimajo namena osvojiti s silo. Nikjer na svetu ni tolikšnega pomanjkanja prostora kot prav tukaj. Veliko mednarodno letališče je speljano skoraj dobesedno med nebotičniki, pi-sta pa je zgrajena po nasipih, ki segajo globoko v morje. Nikjer na svetu se tako hitro ne gradi kot v Hong Kongu in nikjer ni tudi tolikšnih razlik med nepojmljivim luksuzom in revščino. Za svetovni kapital so tukaj plodovita tla, vznemirja pa ta kapital dejstvo, da bo kmalu poteklo 99 let. In prav zaradi tega so Kitajci v zvezi s Hong Kongom izredno popustljivi. Preračunljivi kot so, čakajo na dokončni razplet. Za Kitajsko je Hong Kong, takšen kot je, izrednega trgovskega pomena. Prek šest milijard dolarjev znaša letna trgovska menjava Kitajske s Hong Kongom in le Japonska ji je večji trgovinski partner. Sedanji kitajsko-britanski dialog pa vendarle ni tako enostaven. Ce Kitajci pristajajo na devetindevetdesetletno zakupnino za Novi teritorij, s tem avtomatično priznavajo tudi sporazum, ki pravi, da je Hong Kong z delom polotoka Kowloon ,,za večne čase” britanski. Ta sporazum ’ pa Kitajci oporekajo tudi zato, ker imajo podobne sporazume še iz časov carske Rusije, po teh pa je še danes v Sovjetski zvezi milijon in pol kvadratnih kilometrov kitajskega ozemlja. Če Peking prizna veljavnost britanskih sporazumov, mora priznati tudi tiste, ki se nanašajo na mejo z ZSSR. Najbrž utegne imeti obisk britanske ministrske predsednice v Pekingu nekakšno zvezo s sovjetskimi pobudami za obnovitev obmejnih pogajanj s Kitajsko. Že leta 1969 so v Londonu ustanovili poseben komite za britanski umik iz Hong Konga. To pomeni, da britanska vlada ogreva za takšen status, kot je leta 1981 Kitajska predlaga , Tajvanu: avtonomna ad#10 strativna cona s svojo vojsk0 . policijo. Kitajci na svoji stra meje ponujajo hongkonšk’^ podjetnikom zemljo, in to f majhen denar. Tako se nen° -stari in prenasičeni terit° sklaplja z zaledjem. Priključitev Hong ^0°^ Kitajski verjetno temu mestu bi prinesel slabših časov, kaP j Pekingu so verjetno že zda*” ugotovili, da si ne bi smel’ & praviti takšnega edinstvene« izhoda v svet, izvira ^"^gi tehnologije ter nekak*0 . laboratorija, v katere# (j preučevali dobre in slabe P razvitega sveta. Pod kitaj® upravo pa bi se Hong K prav gotovo rešil krim’^j' trgovanja z drogami, Pr tucije in siromaštva na enI razkošja na drugi strani- v Za Kitajce je ta trenm Hong Kongu in okoli njeg (lj toliko neznank, da je na # edina modrost: čakanje. STRAN 2 VESTNIK, 21. OKTOBRA aktualno doma Cankarjev dom v Ljubljani je tri dni, od 11. do 13. gostoljubno ponudil zavetje 761 delegatom, V Ir cncem - 'O- kongresa Zveze sindikatov Slovenije, abljenih je bilo sicer 786, vendar jih 25 iz opravičenih razlogov ni prišlo. Med delegati, predstavniki kakih 800 tisoč «PosIenih iz naše republike, je bilo okrog 40 odstotkov žensk n 12 odstotkov mladih do 27 let starosti, 64 odstotkov pa iz ePosredne proizvodnje. Zastopali so vseh 18 sindikatov javnosti, vsa območja Slovenije in samo iz Pomurja jih je '° 32- Kongresa seje udeležilo tudi 212 gostov, njegovo delo spremljalo 166 novinarjev iz 56 jugoslovanskih uredništev, našega uredništva je kongresno dogajanje spremljal Branko neC iz madžarskega pa Jolanda Novak. Prvi dan kongresa se je začel ob 17. uri s plenarnim, ^edanjem, na katerem so izvolili organe kongresa, pregledali >nulo štiriletno delo — o tem je obširno spregovoril pred-dntk republiškega sveta ZSS Marjan Orožen — nakar sta ranim spregovorila predsednik CK slovenskih komunistov n I’v okrog . Učenčev, praksa pa kaže. n' rnogoče pričakovati od-““''k delovnih mest. da° tc8a bodo morali v vseh , ..“'C?’11 okoljih obravnavati “Va“jc ko» prednostni ^al° Postaja skrb lemCrje ZaPoslovanje ena od uijnih nalog murskosobo-komunistov. Osrednjo pozornost so na posvetu predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij zveze socialistične mladine iz murskosoboške občine, kije bil v prostorih srednješolskega centra v Murski Soboti, namenili aktualnim nalogam, mladih pred 11. kongresom ZSMS. Na posvetu so zlasti obravnavali predloge dokumentov za bližnji kongres slovenske mladine v Novem mestu, o čemer so predhodno razpravljali že v osnovnih organizacijah. Mladi iz murskosoboške občine so tokrat največ spregovorili o programskih usmeritvah in se dogovorili« aktivnostih, kijih čakajo zlasti na informati- vno-propagandnem področju. Tako bodo pred in po samem kongresu ZSMS v raznih šolskih glasilih in radiu dali vsebinski poudarek konkretni mladinski problematiki. v tem znamenju pa bodo potekale tudi kulturne in športne prireditve. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi svečane seje OO ZSMS in okrogle mize, na katerih bo govor o raznih področjih mladinskega dela in življenja. Na posvetu predsednikov in sekretarjev OO ZSMS pašo se dogovorili tudi o nekaterih ostalih tekočih zadevah, ki čakajo mlade iz murskosoboške občine v naslednjih tednih. Predvsem so razora- vljali o organizaciji raznih kviz tekmovanj, med katerimi so še posebej omenili tekmo-vanje pod naslovom »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«. Na občinskem nivoju morajo to tekmovanje pripraviti do 10. novembra, kajti do 12. decembra bi naj izvedli regijsko tekmovanje, republiško k\ iz tekmovanje pa bo ob 22. decembru — dnevu JLA. Velja omeniti, da bodo letos mladi prvič morali pokazati tudi praktične spretnosti s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, kot so streljanje, topografija, prva pomoč in podobno. Milan Jerše VEC POSLUHA ZA RAZVOJNE Očitno bo treba v regiji narediti znatno več za kvalitetno strukturo gospodarstva, predvsem pa se ustrezno kadrovsko organizirati glede sprejemanja kratkoročnih in dolgoročnih razvojnih programov. Zato je doslednost pri ocenjevanju usklajenosti novih naložb s širšimi razvojnimi oziroma dolgoročnimi gospodarskimi cilji še posebnega pomena. Gre za številne male investicije, in razdrobljenost sredstev J pri investiranju, kar se v primerjavi s prejšnjim obdobjem ni kaj bistveno spremenilo. Zato je potrebna konkretna analiza, da bi dejansko ugotovili vzroke, zakaj se določene investicije niso uresničile, nekatere obstoječe naložbe pa še vedno niso dovoli izkoriščene. Na teh nekaj bistvenih ugotovitev so opozorili delegati na skupščini medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje v Murski Soboti, ko so pretresali dosežke gospodarstva v letošnjih stabilizacijskih prizadevanjih in nakazovali možnosti razvoja v prihodnjem letu. Ob naštevanju že znanih težav, s katerimi se je moralo v minulem obdobju srečevati pomursko združeno delo, ki se je moralo spopadati ne le z naraščanjem izgub, ampak tudi z upadanjem rentabilnosti, ekonomičnost) in akumulativne sposobnosti, so predvsem izhajali iz uresničevanja dosedanjih stališč in sklepov. Zato je bila določena kritika wraz-pravi naslovljena v bistvu na združeno delo, ki ni izpeljalo vseh zastavljenih stabilizacijskih ciljev, ne pa na delovanje posameznih organov medobčinske gospodarske zbornice. PROGRAME Slej ali prej se zdi logično, da je bil pogled razpravljalcev uprt naprej, ko je nujna večja angažiranost za uresničitev skupnih temeljev planov razvoja Pomurja v letih 1981—1985. Relativno dobri rezultati na področju izvoza, čigar delež v celotnem prihodku znaša zdaj že 6 odstotkov, kar je sicer še pod republiškim povprečjem,spodbuja vse več organizacij v regiji za trdnejši nastop na tujem trgu. To velja tudi za področje kmetijstva, kjer so dosegli nekatere ugodne premike, zahvaljujoč širšemu povezovanju v reprodukcijskih verigah, zato predvidevajo, da bodo v družbenem sektorju načrtovano proizvodnjo v letu 1983 tudi iz- polnili. Ker gre za zelo pomembna razvojna vprašanja, je bila znova izpostavljena potreba po ustanovitvi razvojnega centra za Pomurje — morebiti v okviru medobčinske gospodarske zbornice — kjer bi lahko strokovnjaki koordinirali in racionalizirali delo. Na skupščini so tudi sprejeli dopolnitve statuta MGZ za Pomurje ter pravilnik o pogojih in merilih za podeljevanje plaket in priznanj. Delegati pa so ob Ijoneu razrešili dosedanjega predsednika medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje Štefana Hajdinjaka, ki je prevzel drugo odgovorno junk-tcijo, in na njegovo mesto izvolili (Slavka Polaniča. Milan Jerše Pred kongresom V Ljutomeru se je v torek sestal sekretariat, medobčinskega sveta ZSMS za Pomurje ter ocenil dejavnosti osnovnih organizacij v razpravi o predlogu kongresnih dokumentov, o aktivnostih pred in v času kongresa ter nekatere kadrovske zadeve. Razprave o kongresnih dokumentih so se končale ta teden in so bile po ocenitvi sekretariata uspešne, saj so se mladi poglobili v predlog dokumentov. V okviru predkongresnih aktivnosti bodo organizirali problemske konference, na katerih bodo strnili sklepe tematskih razprav, ki izhajajo iz razprav v osnovnih organizacijah. Mladina bo pri tem izpostavila probleme, ki jih po posameznih občinskih konferencah najbolj tarejo. Za predsedstvo republiške konference ZSMS so predlagali Zvonko Brus, fizioterapevtko iz Radenske in Titovo štipendistko, in Miha Balažiča, sedanjega sekretarja OK ZSMS Ljutomer. Oba predloga bodo še uskladili in predlagali enega od obeh kandidatov. Programsko-volilna konferenca MS ZSMS za Pomurje D. L. Milan Jerše Posebna skrb za ..invalide ^^stva skuPšč»n> socialnega Sati aktivn * Soboti so dele-" največ0 Sodelovali v razpravi nva«dom . P020™««! namenili ’’Poslovanu njihovega °sPredju V ‘em 2vezl bila v Vandskad*,„n,man^ soboška in-naduhf?1"'8 "»ožnost nje-? Ja2voja. Odbor '•tskj skim dru8e naloge pri ob-^ogor^L desct konkretnih H°Polniij * so dele8®t* še da s® naj v pa izpostavili, >oda4os?° C P®1'8 skrbi 28 ^nosti v zanemarja člo-ko’ekIi ' ^.os,h v »em delovnem >oslenih zaradi specifike klavca, t>b ^»^buje socialnega Stopnje in programi za malčke Na zadnji skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine skupnosti otroškega varstva v Murski Soboti, kije bila z 48 delegati od skupno 79 sklepčna, so bila tako kot na ostalih oktobrskih skupščinah v ospredju priporočila o spremembah stopenj. Le-te se na osnovi ugoAhih rezuJtatov prvega polletja, v katerem se je steklo več od načrtovanih sredstev, nižajo, da ne bi prišlo do presežkov. Tako končni izračuni kažejo. da se v skupni bilanci prispevne stopnje samoupravnih interesenih skupnosti družbenih dejavnosti za mesec november in december Seja izvršnega sveta V petek seje v Ljutomeru ponovno sestal izvršni svet SO. Po informaciji o pripravi najnovejših ukrepov za izboljšanje stanja na področju energije in carinskih predpisov so člani razpravljali oproblematikiinvalidnihosebvobčini.analiziralidelokrajevnih skupnosti in njihov nadaljnji samoupravni razvoj ter nekatera vprašanja iz davčne politike in problematike preskrbe prebivalstva v občini. Sprejete sklepe in dokumente bo IS SO Ljutomer predložil zborom skupščine občine, da jih potrdi. . RAZSTAVA O IALOJZU GRADNIKUl | V Pokrajinski in študijski knjižnici je od preteklega ponedeljka | na ogled razstava pesniških zbirk, zbranega dela in ostalih pu-Iblikacij ob 100-letnici rojstva in 15-letnici smrti Alojza Gradnika. Razstavljeni so originali, prevodi in ostala literatura ter doku- menti iz pesnikovega življenja, med njimi rokopisi in drugo “ gradivo, ki omogoča zanimiv vpogled v pesnikovo življenje in _ njegovo ustvarjanje, bb nižajo za 1.60 odstotka bruto osebnega dohodka, razen pri zdravstvu, kjer prihaja zaradi nižje,rasti dohodka in izgub v nekaterih delovnih organizacijah do izpada in se tako stopnja zvišuje za 1.50 odstotka. Za'dogovorjeno višino potrebnih sredstev za otroško varstvo v soboški občini se v tekočem letu prispevna stopnja iz osebnih dohodkov za program denarnih pomoči niža od 1.41 na 0.75 odstotka, medtem ko'ostaja stopnja za . program vzgojnovarstvenih dejavnosti nespremenjena. Posebej seje na sicer dokaj formalni skupščini, na kateri razprave delegatov ni bilo, izpostavila težnja, da bi naj ob nižanju števila upravičencev denarnih pomoči (Otroških dodatkov), posebno pozornost v tem obdobju posvetili vsem predšolskim otrokom. Vsem, ni zapisano naključno, kajti v naši občini jih je v organiziranem vzgojnem varstvu le 33 odstotkov, kar je manj od republiškega povprečja. ki znaša 49 odstotkov/ Zato je umestno razmišljanje, da bi potrebna sredstva prelivali v razširjeni program predšolske vzgoje, ki bi naj ne zajemal le pet in Šestletnih otrok, ampak tudi mlajše — tri in štiriletne, ki niso v vrtcih. Brigita Bavčar V naši družbi namenjamo posebno skrb požarnemu varstvu. Tej problematiki zlasti namenjamo veliko pozornost v mesecu oktobru — mesecu požarnega varstva in v letošnji akciji Nič nas ne sme presenetiti. Kljub temu pa stanje še vedno ni tako, da bi lahko bili z njim zadovoljni. Še vedno je vse preveč požarov, ki povzročajo ogromno materialno škodo in opozarjajo, da je potrebno v prihodnje še več storiti za krepitev požarnovarnostne kulture delovnih ljudi in občanov. Kakšno je dejansko stanje požarnega varstva v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. o tem smo se pogovarjali z anketiranci. ANDREJ ZADRAVEC — Panonija: »V naši delovni organizaciji je bil dosežen napredek na področju požarnega varstva, vendar pa še vedno ne dovolj. V skladu s potrebami, zlasti pa na tiajbolj ogroženih prostorih v lakirnici, skladišču barv in še nekaterih drugih, smo namestili ustrezne požarne apa- rate. Problem pa je, ker je skladišče barv in lakov premajhno. Zato si prizadevamo, da bi zgradili novo skladišče, kar pa nam v sedanjem težavnem gospodarskem položaju povzroča težave. Večina zaposlenih je tudi usposobljena za rokovanje z gasilnimi aparati, menim pa, da bomo morali nadaljnjemu usposabljanju v prihodnje posvetiti še več pozornosti. To še posebej velja za tiste delavce, ki delajo na delovnih mestih, ki so požarno ogrožena.« JOSIP MISER — Mura: »V Muri namenjamo posebno skrb požarni varnosti in preventivi, saj se zavedamo, da so volna, bombaž, sini etika in svila lahko gorljivi. Moram reči, da je v naši delovni organizaciji požarnovarnostna kultura zaposlenih na primerni ravni, pa tudi opremljenost je dobra. Pred kratkim smo kupili gasilske delovne uniforme ter azbestne obleke. Poleg tega imamo tudi dovolj gasilnih aparatov in ustrezno: formirane ekipe, katerih znanje nenehno preverjamo. Kljub temu pa se najde posameznik, ki prižge cigareto na hodniku ali tam, kjer je to prepovedano, ne da bi se zavedali, da pomeni požarna varnost mirno spanje.« ANTON HOLSEDL — KS Rogašovci: »Spožarno varnostjo v naši krajevni skupnosti nikakor ne moremo biti zadovoljni. Modernizacija kmetij z raznimi stroji pomeni tudi kopičenje rezervnih goriv in maziv, ki so zelo lahko vnetljiva. Poleg tega imamo na našem območju tudi tovarno Liv in bencinski servis. ki terjata posebno skrb na področju požarnega varstva. Območje krajevne skupnosti Rogašovci pa je tildi tako, da je težko dostopno z motoriziranimi gasilskimi enotami v primeru požara, hkrati imamo tudi težave z vodo. To še posebej opozarja na to, da moramo v prihodnje še več pozornosti nameniti krepitvi požarnovarnostne kulture delovnih' ljudi in občanov ter usposabljanju ekip,« ŠTEFAN NEMEŠ — Pomurski tisk:» V preteklosti smo v Pomurskem tisku veliko storili za požarno vhrnost. Požarne ekipe, ki smo jih usposobili na tečajih, so tudi dobro opremljene. Letno dvakrat z vajami preizkusimo njihovo usposobljenost. VsFzaposleni pa so usposobljeni za rokovanje Z gasilnimi aparati. Preteklo soboto smo tudi izvedli kontrolni požarnovarnostni pregled v delovni organizaciji. Največja pomanjkljivost v Pomurskem tisku pa je pri skladiščenju surovin in materiala. Zato smo se v letošnjem letu odločili za gradnjo novih prostorov v TOZD Tiskarna in Kartona-ža. Dosegli smo tudi, da zaposleni ne kadijo v pf^izvodnih in skladiščnih prostorih, zato imamo urejene posebne prostore. L kratkem bomo tudi ustanovili industrijsko EVGEN KUZMA Bolnišnica Murska Sobota: >>V Bolnišnici delujeta dve enoti civilne zaščite, ena v Murski Soboti in druga v Rakičanu. Oprema ekip ni najboljša, saj razen osnovnih pripomočkov za suho gašenje in ročnih gasilnih aparatov druge opreme nimamo. Vzrok za tako stanje je treba iskati v nenehnem pomanjkanju sredstev, zato za opremo vedno zmanjka denarja. Zavedamo se. da to ni v skladu z usmeritvami za izboljšanje požarnega varstva. Prizadevamo si, da se to stanje nenehno izboljšuje. Dobro imamo vpeljano preventivno dejavnost, saj v določenih obdobjih seznanjamo i delavce z uporabo gasilnih aparatov, To še posebej velja za , delavce r kotlovnici, plinski postaji in drugih ogroženih prostorih.« Feri Maučec Y^STNIK, 21. OKTOBRA 1982 STRAN JH® BBBB. Hi RHE’. _ .XS3 HB M i Najvažnejša medsebojna Naša okrogla miza pred 11. kongresom ZSMS o problematiki zaposlovanja mladih v Pomurju pomoč mladih Delegati slovenske mladine se bodo od 22. do 24. tega meseca ponovno zbrali na kongresu. To pot je gostitelj našega cveta mladosti dolenjska metropola — Novo mesto. Ob vseh — tudi že zapisanih in ključnih kongresnih — usmeritvah bo posebna pozornost prav gotovo veljala problemu nezaposlenosti naše mlade generacije. Posebej še zato, ker je prav problem nezaposlenosti eden izmed momentov, ki postavlja mladino v precej specifičen družbeno-ekonomski položaj in se zato morajo mladi boriti stalno za odpravo tega, kot tudi drugih vzrokov, ki povzročajo takšen specifični položaj mlade generacije. Zato je boj proti nezaposlenosti stalna naloga mladih v naši družbi na vseh ravneh od osnovnih mladinskih organizacij, preko občinskih konferenc, do organov v republiki in federaciji. Tudi v Pomurju se mladi vedno znova srečujejo s tem problemom. Zato smo v uredništvu pripravili okroglo mizo, ki bi naj prispevala k čim bolj konkretni razgrnitvi tega vprašanja, nakazala pa tudi možnosti na tem področju za naprej, posebej še ob stalni akciji mladih, ki jih ta problem najbolj tare. Našemu povabilu so se odzvali naslednji predstavniki OK ZSMS iz vseh štirih pomurskih občin: Miha Blažič iz Ljutomera, Vlado Bratkovič iz Lendave, Karin Bakračevič iz Gornje Radgone in Stanko Kerčmar iz Murske Sobote, pa tudi delavka strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje v Pomurju Marija Kerman iz Murske Sobote. Problemi o zaposlovanju — odraz zaostrenih gospodarskih razmer MARIJA KERMAN: Ličinki stabilizacije se kažejo tudi na področju zaposlovanja. Pomurske občine so glede na resolucijska določila za letos načrtovale skupno 2,1-odstotno rast zaposlovanja ali 760 dodatnih zaposlitev. Ob polletni analizi pa beležimo izjemno nizko rast zaposlovanja, zato ni pričakovati, da bi se stanje do konca leta bistveno izboljšalo; to bo uspelo morebiti le v občini Murska Sobota, kjer so se v polletju Marija Kerman približali 90-odstotni realizaciji. Vzroki odstopanj so predvsem posledica težav, s katerimi se soočajo posamezne TOZD pri poslovanju in proizvodnji. V občini Lendava beležijo ponekod"(Elma), celo ekonomske presežke delavcev, nekatere TOZD pa beležijo celo upadanje števila zaposlenih v primerjavi s pričetkom letos. Tudi struktura zaposlenih se ne spreminja, v izobrazbeni strukturi ne prihaja do kakovostnih premikov in opažamo celo porast strokovno usposobljenih nezaposlenih delavcev. Takšnih je bilo ob koncu julija 498 ali 29,4 odstotka. Zanimiv je letošnji priliv iskalcev zaposlitve iz šol. Teh je 92 s končano osnovno šolo, 57 s poklicno, 101 s srednjo in 2 z višjo. Vendar zaenkrat ne obstajajo problemi zaposlovanja mladih po končani osnovni šoli, saj jih usposabljamo za konkretna potrebna dela preko krajših oblik izobraževanja. Tudi na stopnji triletnega srednjega izobraževanja se ne srečujemo z večjimi težavami pri zaposlovanju, predvsem v zaposlovanju proizvodnih poklicev (ko-vinsko-predelovalna in lesna dejavnost), kjer zaenkrat beležimo celo primanjkljaj delavcev. Huje pa je z delom za prodajalce in administratorje, prav tako pa je močno porastel delež iskalcev zaposlitve s štiriletno srednjo izobrazbo, kjer se že pojavljajo določeni suficitar-ni poklici: medicinske sestre, gimnazijski maturanti, strojni tehniki, vse bolj pa tudi ekonomski in administrativni tehniki. Medtem ko za delo z višjo in visoko stopnjo izobrazbe ni problem in so vsi, ki se prijavljajo kot iskalci, le prehodnega značaja. Zaradi povečane ponudbe strokovno usposobljenih kadrov pa je čutiti pritiske in to vse močnejše na prosta delovna mesta. Ti dobijo velikokrat Stanko Kerčmar vanju in manjšem zaupanju v socialno pravičnost družbenega sistema. V letošnjem letu je število nezaposlenih delavcev poraslo za približno 10,7 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani (lani avgusta 1554, letos avgusta 1720 nezaposlenih delavcev). Vendar moramo pri tem upoštevati še precejšen delež težko zaposljivih delavcev iz različnih vzrokov, ki so začasnega ali trajnejšega značaja. Pri mladih so to vojaščina, nosečnost in mladoletnost, lahko pa gre tudi za zdravstvene okvare ali osebnostne deviacije: mentalna prizadetost, fluktuacija, alkoholizem. Srečujemo pa se še š problemi odklanjanja zaposlitve v svojem poklicu, željo po delu v domačem kraju ali določeni stroki ih delovni organizaciji, nekateri pa sploh niso, ali so zelo malo, motivirani za delo. Ker ni jasne slike razvoja gospodarstva v regiji, tudi ne premoremo dolgoročnih kadrovskih načrtov in potreb, pa tudi mnogi kratkoročni so nerealni. In v takih razmerah se odvija zaposlovanje v dokaj- šnii meri stihijsko, kar pa ima za posledico še povečanje Karin Bakračevič Miha Balažič MIHA BALAŽIČ: V občini Ljutomer je bila z resolucijo planirana 3-odstotna rast zaposlovanja, sedaj pa je realizirana le okrog 0,3-odstot-no. To kaže, da so se v TOZli pri planiranju spet ušteli, zato so nujno potrebni dolgoročni programi kadrovskih potreb. VLADO BRATKOVIČ: Tudi struktura zaposlenih je vse bolj kot ugodna. Na delovnem mestu šivilje dela na-primer medicinska sestra . . . To še najbolj prizadene štipendiste. Zame je posebej zaskrbljujoče število iskalcev po osnovni šoli. Mnogi med njimi se zaposlijo kar sami pri obrtnikih, kjer nimajo niti socialne niti zdravstvene varnosti. Želel bi še opozoriti na problem. polkvalifikacije, ki mnogih mladim strokovnim delavcem onemogoča, da bi se zaposlili na delovnih mestih, za katere so usposobljeni. MARIJA posledica tehnologije združenem KERMAN: To je slabo razvite v pomurskem delu, ki ne izka zuje večjih potreb po večjem številu izobraženih kadrov. MIHA BALAŽIČ: Podatki družbenega pravobranilca samoupravljanja kažejo, da imamo v regiji mnogo nadurnega, pogodbenega dela in dela upokojencev. Tudi takšno delo odžira marsikatero delovno mesto mladim delavcem. ži, kot tudi to, da v nekaterih OZD v regiji uresničujejo v • tem trenutku stabilazacijska Dnevi, ki so jih določili za 11. kongres slovenske mladine, nedvomno pričajo, da so se mladi Slovenci tudi pri tem, najširšem srečanju delegatov iz vse Slovenije, odločili in potrudili, da bo kongres preveval stabilizacijski duh. Kongres bo namreč potekal v petek, soboto in nedeljo' In verjetno že to samo po sebi pove veliko, saj bodo delegati zasedali praktično le en delovni dan. Sicer pa je takšna praksa med mladimi že običajna in tudi pri nas v Pomurju, kjer se po vseh štirih občinah zvrstijo mladinski sestanki na vseh ravneh ponavadi v petek popoldan, ali v večernih urah. prizadevanja na račun politike zaposlovanja. In ravno, če se ne zaposlujejo novi delavci, ja najbolj prikrajšana mlada generacija. Vemo pa, da se lahko ustalimo v gospodarstvu na mnoge druge načine, predvsem pa z bolj produktivnim delom. VLADO BRATKOVIČ: In ne, da se število zaposlenih ponekod ne veča — celo upada. Nekatere delovne organizacije se prav zapirajo in na a način poskušajo dvigovati svoje osebne dohodke. Namesto, da bi zaposlili nove in mlade strokovnjake in izboljšali izobrazbeno stukturo zaposlenih, kar bi imelo za posledico boljše delo, dvig produktivnosti in možnosti za večji izvoz in ne nazadnje tudi višje osebne dohodke. STANKO KERČMAR: Obstaja še en vidik zaposlovanja: to so invalidne osebe in med njimi je prav tako precej mladih. V Murski Soboti smo to dobro rešili, tudi s prizadevanjem mladinske organizacije, z invalidsko delavnico, ostaja pa še naprej odprt problem zaposlovanja mladih Romov. VLADO BRATKOVIČ: To velja tudi za našo občino, pa ne zgolj za Rome, tudi za tiste, ki končajo šolo z prilagojenim programom. MARIJA KERMAN: S sprejetjem novega zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb smo napravili dotočen premik, posebej še v občinah Murska Sobota in Gornja Radgona. Zaposlovanje Romov pa je še naprej problem, saj jih mnoge OZD zaradi izjemno nizke izobrazbe in slabih delovnih navad odklanjajo. Pa rešitve in naloge mladih pri tem!? KARIN BAKRAČEVIČ: Struktura zaposlenih je namreč odvisna od mreže>šol, ki jih premoremo. Zato je na-primer v Gornji Radgoni su-ficitarni poklic — gostinec. Z usmerjenim izobraževanjem imamo v Pomurju 11 usmeritev in to največ takih, ki jih potrebujemo, za proizvodne poklice. S tem pa se bo izboljšala tudi stopnja izobrazbe. VLADO BRATKOVIČ: Samoupravljanje ne moremo razvijati brez izobraženih ljudi, saj sloni na znanju in to ne zgolj strokovnem. Mladi iz naše regije bodo mladinski kongres obeležili predvsem delovno. In to po vseh osnovnih organizacijah po svoje. V združenem delu z zbiranjem različnih odpadnih surovin, v šolstvu z akcijami spravila poljskih pridelkov. Podobne akcije so že ali pa še bodo organizirale tudi vse osnovne mladinske organizacije po krajevnih skupnostih,, kjer pa bodo ob spravilu jesenskih poljščin, namenili mladi še en dan za delovne akcije, na katerih bodo s svojim delom pripomogli k urejevanju naselij. STANKO KERČMAR: Osnovne organizacije ZSMS morajo pričeti bolj sodelovati v pripravi vseh kratkoročnih in dolgoročnih kadrovskih programov, kar doslej ni bila stalna praksa in smo bili mladi v združenem delu pri. načrtovanju tega premalo prisotni. V okviru regije pa se moramo zavzemati za združevanje sredstev, ki bodo lahko omogočila nove investicije in s tem za mlado generacijo prosta delovna mesta. Pri tem ne smemo čakati na republiko, ker s te strani v današnjem gospodarskem trenutku pomoči ne moremo pričakovati. Možnosti pa so tudi v še večjem razvoju drobnega gospodarstva. MIHA BALAŽIČ: Z vsemi moramo boriti močmi Vlado Bratkovič proti vsem vrstam nadurnega, pogodbenega in ostalega takšnega dela. VLADO BRATKOVIČ: Menim, da marsikje ni potrebnih novih investicij, temveč le boljša organizacija de-, la, po tudi polproletarci bi se morali slednjič odločiti: ali doma ali v službi. Pa še tole bi dodal, da ne pozabim. Z brezposelnostjo se sporedno vse bolj širi pojav mladostniške delikvence. Mlad človek se potika in ko čaka na delom zgublja delovne navade, tako da tudi to vpliva kasneje, ko se zaposli, na njegov odnos do dela. MARIJA KERMAN: Zaenkrat bistvenih možnosti za večje zaposlovanje v regiji ni. Za prihodnje leto celo načrtujejo, da se bo rast zaposlovanja približno za en odstotek zmanjšala. VLADO BRATKOVIČ: Možnosti za zaposlovanje mladih so, kot je dejal Miha, v ukinitvi vseh teh dodatnih zaposlitev. Toda te so le kratkoročnega značaja. Dolgoročno perspektivo moramo mladi iskati v kmetijstvu in drobnem gospodarstvu. Predvsem v kmetijstvu, . saj je naše področje izrazito kmetijsko. Pri tem bi morali, da bi še bolj afirmirala poklic kmeta, narediti več v vseh, občinah v Pomurju, poleg vseh drugih dejavnikov in subjektivnih sil, mladinska organizacija. Vse bolj se izenačuje položaj delavca in kmeta, vse bolj razširjena kooperantska proizvodnja nudi neslutene možnosti^ in razsežnosti. To so področja, ki jih bomo morali izkoristiti in motivirati mlade, da ostajajo na zemlji. Ne glede na ponekod še stare lastninske odnose (kaj bom doma, saj ima vse v rokah oče) se z intenzifikacijo kmetijske primarne proizvodnje mora v to vključiti tudi še več mladih. Menim tudi, da v regiji še obstajajo možnosti v predelavi hrane, ki povsod še ni dovolj razvita. Skratka, tudi mladi moramo prispevati svoj delež, da bo to nase kmetijstvo dajalo, koliko bi lahko, da bi izkoristili.vse naravno dane možnosti. In t0 ne zgolj zaradi tega, ker je kmetijstvo v regiji prednostna gospodarska panoga. MIHA BALAŽIČ: Ko se borimo za zaposlovanje mlade generacije, moramo dati večji poudarek samemu delu mladinskih organizacij v TOZD. Osvestiti moramo m mlade, ki so že zaposleni, da se borijo za mlade, ki so brezposelni pred tovarniškimi plotovi. Da se več ne bodo zapirali v krog lastnega zadovoljstva (kaj me briga, saj. imam službo). Pokazati jim problem dolgoročno, se bodo njihovi otroci znašli v enakem položaju. Tako so dejali udeleženci okrogle mize. Seveda vsega zaradi prostora nismo mog*1 spraviti na papir, čeprav Je bilo povedanih še mnogo pomembnih misli: štpendiranja do zagotavljanja socialne varnosti brezpo; selnih. O tem mogoče kdaj drugič. Prepričani pa smo, da bo njihovo mnenje potrd*. tudi 11. slovenski mladinsk' kongres, ki bo bržkone da pomembne naloge in smerni; ce mladim v boju Prot’ 1 brezposelnosti. Razgovor zapisal: Vlad° paveo Foto: A. Abrahaib STRAN 6 VESTNIK, 21. OKTOBRA kulturna obzorja ZA ZAČETNIKE . Klub prijateljstva narodov ali tudi kulturni dom iz Monoštra svojo dejavnostjo v precejšnji meri posega tudi med porabske 'ovence. Sicer pa ta ustanova, ki je pokrajinskega značaja, skrbi , za delovanje madžarskih in nemških kulturnih društev v Šiških vaseh. • Pred kratkim se je v klubu zaposlila nova referentka Mar-na Sukič iz Sakalovec, ki je po rodu Slovenka in bo lahko s ojun znanjem slovenskega jezika in izkušnjami pri delu na 'turnem področju veliko pomagala pri razvoju kultumo-Prosvetne dejavnosti med porabskimi Slovenci. Tako se bo na Jeno pobudo predvidoma še ta mesec začel seminar slovenskega ™ za^etnike, ki ga bo tudi sama vodila. Povprašali smo jo, kno je zanimanje za tovrstno izobraževanje. M se je kandidatov, ki so večinoma po narodnosti . 'n bi se radi vsaj nekaj naučili tudi po slovensko. >Pa so tudi slovenske narodnosti in bi si radi izpopolnili lahv6 znanJe iz materinega jezika. Z odzivom na seminar smo K° zadovoljni, saj se je že nekajkrat pripetilo, da je bilo emalo prijav in je seminar odpadel.” Po ^arjana ie medtem obiskala tudi večino kulturnih skupin v Ornhi U' da bi se z njihovimi vodji pogovorila o delu, načrtih in V Števanovcih so ji povedali, da bodo spet aktivirali slov*' krozek> vendar bi radi namesto večletnega prikazovanja gostUvanja pripravili kaj drugega, novega. Na ŠtevT61*1 Sen*ku so uspeli k pevskemu zboru pritegniti večje delo ° tako da ni bojazni, da bi zbor po 40 letih jenVania Prenehal gojiti slovensko pesem. Poseben problem pa foK]Sta’ v Sakalovcih, kjer je ,,zmanjkalo” moških plesalcev za drue i,1110 ^upino. Zato bodo morali pritegniti nekaj fantov iz bile lh ^rajev- Predlog Kluba prijateljstva narodov je tudi da bi tobuVaje folklorne skupine v Monoštru, kamor so boljše av-Poseh1^ zveze kot pa v Šakalovce, vendar o tem se bodo morali Slov eJi dogovoriti. Skupina pa bi se sicer še naprej imenovala Žensk- v folklorna skupina Sakalovci. Vsekakor velja omeniti že odlik 1 kvartet iz Slovenske vesi, ki je pred kratkim prejel visoko SloVa°Vanje ministrstva za kulturo in Demokratične zveze južnih za na j°p na Madžarskem. To je prav gotovo velika spodbuda ansamh nje de'0 kvarteta, ki ga spremlja tudi narodnozabavni bel pod vodstvom Lacija Korpiča iz Sakalovec. JOŽE GRAJ •, ’ Pastelu, akvarelu { Slikarskih tehnikah. I u/eteženci letošnje kolonije so bili tudi. Sla ^^Jko Šoštarič (slika) in Bruno Levačič.___________________ Pa v • »P^ilnc? da rti Za vseh osem Je vnanja, y : J‘h veže ljubezen do sh bolj J„?e,more odgnati niti farjev 3 Cehovski odnos do ' v;.di'okrat Za‘oseje i !° udeleLnrZVa 1° kar lepo šte‘ ^mne motN \ kl.so- vedo« o°krajina n Ve’ kl J'b ponuja ta žrtvovfr r°bu Slove*>kih s°n'ji tudi dok'/3 udeležbo v ko-|„, kak0 drupa^n de' doPusta ali 3hk° izmeni,da so Drik Pogrnil3 ' '^Pj6 s kolegi ^h1dnie a sllkarsko delo v Erik? v je sodelovalo ^ič in £ Bruno Le-> >z Pmif a Soštarič z Mari-čk 'n RoziJnd Sea Pn51i Irena Tu-$na iz len %išebetič ter doma-ratnik inrške obč'ne Milena ln Tone Fašing. Nad nji hovim delom pa je bdel mentor in akademski slikar Slavko Kores. Seveda pa je bil ves čas kolonije, kolikor mu je le čas dopuščal, prisoten tudi domačin in ptav tako slikar Kondrad Kranjc, brez katerega takolonija nedvomno ne bi zaživela in si pridobila mesta, ki jijtripada. Čeprav so imeli slikarji letos nčkaj smole z vremenom, saj je skoraj ves čas deževalo, pa so naredili v tem času veliko zanimivih izdelkov. Največ časa so namenili upodobitvi kotičkov iz notranjo sti. izdelavi in študiji tihožitij, portretov in figuraliki. Izdelke, narejene v koloniji, bodo v bližnji prihodnosti predstavili delovnim ljudem in občanom v lenarški občini, saj bo v ta namen organizirana vrsta razstav po delovnih kolektivih, šolah in krajevnih skupnostih. V ta namen je ob sklepu kolonije opravil — kot vsako leto-strokovni izbor dr. Cene Avguštin, umetnostni zgodovinar iz Združenja likovnih skupin Slovenije. Ob izobraževalni funkciji, ki jo ta kolonija že dvanajst let ponuja ljubiteljem slikanja iz celotnega slovenskega prostora, ne gre zanemariti tudi druge plati: afirmacijo kraja in njegov vse večji korak v svet umetnostnega dogajanja na Slovenskem. V. Paveo ODMEVI BORŠTNIKO VEGA Domači film ima svoje Že po lanskoletni izkušnji manifestacije domačega filma bi lahko zapisali, da ima jugoslovanski film svoje ljubitelje, toliko bolj pa trditev velja za letos. V minulem tednu, ki je bil kar v treh pomurskih občinskih središčih v znamenju domačega filma, je bil obisk najboljši v soboškem kinu Park, med Obiskovalci kina pa je bilo veliko predvsem šolarjev. Za slednje so bile pri izbranih filmih tudi posebne projekcije, tako da so štirje zaposleni v edinem soboškem kinematografu, ki sodi pod okrilje kulturnega centra, imeli veliko dela. Franc Cipot, ki skrbi za red pri vstopu v dvorano, je moral pretrgati nič-koliko vstopnic, ki so šle prej iz rok dolgoletne blagajničarke Olge Gjerek. Tone Vouk je zavrtel posebej veliko kolutov in pazil. Mnenja o novih domačih filmih po Pulju 82 V GORNJI RA DGONI: JELKA KOSI, absolventka pedagoSke akademije v Mariboru: »Ta prireditev, je vsekakor zelo koristna, vendar menim, da je zanimanje obiskovalcev premajhno. Sama bom prisostvovala vsem predstavam, saj bom le na ta način lahko st zn an jena z našo lansko slovensko filmsko ustvarjalnostjo in njenimi dosežki. Doslej sem gledala Desetega brata. Pustoto in Učna leta izumitelja Polža. Kaj reči o teh filmih? Prvi vtis je. da sem malce razočarana.« VLADO ADAM, zaposlen v A vtoradgoni: »S predstavami sem nasplošno zadovoljen, čeprav imajo. po tem kar sem doslej videl, tudi določene slabe strani. Mislim, da vsi filmi niso posneti, kot bi morali biti. Bistva marsikje ne moreš čutiti. Sem pa razočaran z obiskom, saj je žalostno, da ob takšni prireditvi v Gornji Radgoni ne moremo napolniti kino dvorane. Sam seveda ta teden domačega filma pozdravljam in mislim, da bi moral obveljati še vnaprej in mogoče bo. ko se bo uveljavil, tu/fi obisk v našem mestu večji.« NUŠA PA V LIC A. dijakinja iz Gornje Radgone: »Doslej sem si ogledala dva filma Desetega brata in Pustoto. Deseti brat mi ni bil najbolj všeč, predvsem zaradi tega, ker dobro poznam literarno podlogo in mislim, da film ni uspel prikazali tega, kar je imel v mislih Jurčič. Zato pa me je očarala Pustota. kljub precej težki tematiki. Če ne bi videla tega filma, bi težko dojela človeka nedostojno življenje »slovenskizgodovini, težkih časov uporov na Tolminskem. Upam, da bo Teden domačega filma postal tudi v Gornji Radgoni stalna praksa.« v. p. ljubitelje da so projekcije tudi tonsko nemoteno potekale. Največ skrbi pa je imel vodja kinematografa Alojz Smodiš, ki si kljub tridesetletni izkušnji ni mogel kaj. da ni pobledel v trenutku, ko je .neodgovorni distributer — Union film iz Beograda — prepozno poslal film. Direktni prenos, še prej pa v zadnjem hipu odpovedal nagrajeni film Miše Radivojeviča Živeti kot ves normalen svet. No, vsem organizacijskim peripetijam navkljub (med katerimi gre Takšna gneča je bila pri vhodu v soboški kino Park skoraj ves teden, ko so bili na sporedu izbrani domači filmi, katere si je poleg rednih projekcij na posebnih dopoldanskih predstavah ogledalo tudi veliko učencev. Foto: A. Abraham Mala anketa v Ljutomeru Marta LASBAHER. prosvetna delavka: »V okviru tedna domačega filma v Ljutomeru si nisem ogledala vseh filmov. Prvič zato, ker me vsi niso toliko zanimali in drugič zato, ker je cel leden biti v kinu utrudljivo. Prva predstava, ki sem si jo ogledala je bil nocojšnji, Deseti brat in moram povedati, da me je razočaral. Jurčičevo delo poznam dovolj dobro, da sem lahko primerjala in režiser v filmu ni zajel Desetega brata tako v celoti. Motile so me tudi nekatere malenkosti v filmu, ki bi se jim lahko izognili. Tudi vloge so (vsaj nekatere) bile diletantsko podane. Sicer pa moram po vedati tudijo. da so nekatere vloge bile odigrane zelo dobro. Brigita GOLOB, uslužbenka: »Teden domačega filma, ki ga imamo v Ljutomeru je manifestacija. ki je popestrila filmsko ponudbo v našem mestu. Zanimivo je videti takoj po Pulju naše najnovejše filme, saj je opazno, da jih je v kinu premalo. Po tem kar sem videla. bi lahko rekla, da celo po krivici, saj so nekateri filmi prav dobri in se lahko kosajo celo s tujimi. Seveda od gledalca zahtevajo največ jo zbranost. Film Deseti brat mi je bil zelo všeč. Predvsem vloga V okviru že tradicionalnega srečanja slovenskih gledališčnikov na Borštnikovem srečanju v Mariboru, bosta v Pomurju dve gostovanji. V Murski Soboti bo v ponedeljek, 25. oktobra Slovensko stalno gledališče iz Trsta uprizorilo grotesko ODPIRAČ. Njen avtor je Victor Lanaux, režiser uprizoritve Mario Uršič, nastopila pa bosta igralca Anton Petje in Adrijan Rustja. (na sliki zgoraj) „Odpirač Victorja Lanauxa je najprej priložnost za dva igralca, za poldrugo uro njune odrske navzočnosti, ki obeta biti polna premišljene menjave razpoloženj, pametno dozirane šaljivosti in bridkosti, usklajene soigre in solističnih bravur. Avtor, tudi sam igralec, je pošteno ponudil priložnost svojim kolegom, vsakokrat drugemu igralskemu paru, a vseeno zmerom le Jeanu in Jacquesu. Z besedno in situacijsko komiko, z bodljikavimi aluzijami, s posmehom na račun besedljivih intelektualcev in materialne blagre zagledanih nevednežev ponuja Odpirač obilo zabavnega gradiva.” Tako je razbrati iz gledališkega lista in obeti niso slabi. V Lendavi pa bo v petek, 22. oktobra gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Ljubitelji gledališča si bodo v dvorani Nafte lahko ogledali predstavo Matjaža Kmecla: Levstikova smrt. posebej pograjati samovoljo pri napovedi honkonškega filma Na zmajevi poti, kateri v konec Tedna domačega filma in td še na sam občinski praznik; s katerim je omenjena kulturna manifestacija soupadala, ni sodil) pa je v vsej poplavi podobno nekvalitetnih in komercialnih filmov pohvalno, da namenjamo pozornost kvalitetnim med jugoslovanskimi filmi iz tekoče produkcije.. Brigita Bavčar Krjavlja in ostale glavne vloge. Režiser je znal ž mračnostjo prikazati in podati razpoloženje, ki je v celem filmu in zgodbi. Seveda si bom ogledala še vse ostale filme, ki bodo na sporedu.« Stane KRALJ, uslužbenec: »U Ljutomeru smo že pred leti imeli filmski ciklus, v katerem so bili prikazani najnovejši domači filmi. Potem je to za nekaj časa zamrlo in sedaj imamo že, drugo leto zapored ponovno ta ciklus, kar mislim, da je zelo pozitivno, saj če je dober izbor lahko gledalec dobi vpogled in prerez skozi enoletno domačo proizvodnjo. Desetega brata sem si šel ogledat z zanimanjem, saj me je že ideja o pričetku snemanja tega literarnega dela navduševala. Manj pa me je navdušil sam končni proizvod. ki smo si ga ogledali nocoj. Najbolj so me motile nekatere vloge ki so bile odigrane zelo amatersko. kar menim, da se ne bi smelo zgoditi, predvsem pa pri takem fil-'mu ne. Recimo vloga Marjana, pa še kakšno bi lahko naštel. No. moram pa povedati, da so bile nekatere vloge zaigrane tudi na visoki profesionalni ravni. V Tednu domačega filma bi si rad ogledal še kakšno predstavo.« d £ kulturni koledar PETEK, 22. OKTOBRA LENDAVA — V okviru Borštnikovega srečanja bo v dvorani Nafte ob 19. uri gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s predstavo Matjaža Kmecla: Levstikova smrt. PONEDELJEK, 25. OKTOBRA MURSKA SOBOTA — Odpirač je naslov groteske, s katero gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Ob 12. uri bo predstava za srednjo družboslovno in ekonomsko šolo, ob 19. uri pa uprizoritev za ostale obiskovalce v dvorani kina Park. Razstave MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra je na ogled razstava del likovnega ljubitelja i Franca Bencaka, člana LIKOS. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin je še vedno odprta razstava sodobnega gvaša Radenci 82, na kateri se s svojimi deli predstavlja 22 likovnih umetnikov. * Knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti so: LEVITAN pisatelja Vitomila Zupana (Cankarjeva založba), priročnik Bruna Parme in Borisa Kutina ŠAH ZA VSAKOGAR (Mladinska knjiga Ljubljana) in KVAČKANJE avtorice VVande Bonando (Založba Lipa Koper). Slovenski oktet v Ljutomeru V nedeljo je v ljutomerski cerkvi nastopil Slovenski oktet in znani slovenski orglar Hubert Bergant. Program je bil sestavljen tako, da je zadovoljeval okuse najširše kulturno izobražene snmožice. Slišali smo dela renesanse, baroka, pravoslavne liteurgije in črnske duhovne~pesmi. Program renesančnih del je obsegal v glavnem opus Jakoba Gallusa za oktet a capela. Pravzaprav kaj več kot to, da je Slovenski oktet program zapel na svoji višini — se pravi kot ansambel, ki je svojo kakovost potrdil že na številnih tujih odrih doma in v tujini (ZDA, Južna Amerika, Avstralija in Evropa), ne moremo zapisati, je pa navdušil. Baročna dela je oktet kombiniral z orglarjem Hubertom Bergantom, ki je danes trenutno naš največji orglar in se je ljutomerskemu občinstvu prvič predstavil. V intermezzu je Bergant predstavil tudi nekaj solističnih skladi za orgle iz novejše orgelske literature. Skupni nastop Berganta in Slovenskega okteta je pokazal, da sc kombinacija orgel in glasa lahko združi, čeprav smo mogoče navajeni na izvedbo z večjimi zbori. Tako pa smo slišali, da se tudi manjši zbori — recimo oktet — lahko enakovredno vključijo, ali pa dopolnjujejo z orglami. Slovenski oktet je koncert končal z deli pravoslavne liturgije skladateljev S. S. Mokranjca, P. I. Čajkovskega, S. V. Rachmaninova in ostalih, ter s črnskimi duhovnimi pesmimi. Ob močnem aplavzu seveda ni šlo brez dodatkov in tako so zapeli še dve narodni pesmi. Umetniški vodja in dirigent je bil Anton Nanut. D. L. STRAN 7 21. OKTOBRA 1982 Gospodarska rast bo občutno Člani murskosoboškega izvršnega sveta so na zadnji seji podprli osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985, za kar je pripravil delovno gradivo komite za družbeno planiranje. Med drugim so v razpravi podčrtali, da se zaradi zaostrenih gospodarskih razmer in zmanjšanih materialnih možnosti predvideva občutno nižja povprečna letna gospodarska rast v občini, in sicer 2.4 odstotka namesto prejšnjih 5,5 odstotka, sprejeta v družbenem planu. Zato so izraženi pomisleki na določeno gospodarsko rast nosilcev samoupravnega planiranja, še zlasti v kovinsko-predelov^lni industriji. Medtem pa je pri izvozu načrtovana višja rast, saj predvidevajo 10-odstotno stopnjo, prej pa je bilo zapisanih 8 odstotkov. Do oblikovanja predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana murskosoboške občine za to srednjeročno obdobje pa bo treba, kot so dejali raz-* pravi, še vključiti spremembe glede prostorskega načrtovanja. ki mu pripisujejo velik pomen. Zatem so se seznanili z informacijo o investicijski akti- Bolj dolgoročno o štipendiranju Ni bilo naključje, da so na zadnji seji predsedstva občinske konference socialistične zveze v Murski Soboti združili razprave o poročilu o izvajanju zakona o usmerjenem izobraževanju v Pomurju, problematiki štipendiranja in analizi zaposlovanja v prvem polletju letošnjega leta. Gre namreč v bistvu za med seboj prepleteno problematiko. Čeprav po prvem letu izvajanja usmerjenega izobraževanja še ni mogoče dati celovite ocene, pa so z doseženim zadovoljni, k čemur so navsezadnje pripomogli tudi številni dogovori in ukrepi. Učni uspeh je namreč približno na republiškem nivoju, izboljšala pa se je tudi strokovna usposobljenost učiteljev. Ob tem so izpostavili tudi nadvse pomemben vidik podružbijanja vzgoje in izobraževanja, torej povezovanja z okoljem, združenim delom, kjer so nedvomno storjeni določeni konkretni premiki. Čeprav iz ocene pripravljenosti združenega dela za izvajanje proizvodnega dela ter delovne prakse izhaja dokaj ugodna ocena, pa je bilo v razpravi slišati deljena mnenja. Člani predsedstva OK SZDL v Murski Soboti so tudi opozorili, da mora biti v prihodnje štipendijska politika bolj dolgoročna, ne pa, da sloni zgolj na trenutnih potrebah. Posebej zato, ker je v Pomurju zaznati padec števila kadrovskih štipendij, v marsikateri organizaciji združenega dela pa niti ne zaposlujejo svojih štipendistov. Bolj zaskrbljujoče je gotovo dejstvo, da je vse več prvih iskalcev zaposlitve, zlasti mladih s srednjo in višjo šolsko izobrazbo. Ob tem bodo morali v združenem delu znova preveriti plane zaposlovanja, ker je opaziti premalo nadomestnih zaposlitev. vnosti v občini v letošnjem letu, kjer je opaziti zlasti občuten padec števila gospodarskih investicij. Njihov delež v družbenem proizvodu dosega namreč le 18 namesto 24 odstotkov. Podobna ugo-' tovitev velja tudi za naložbe na področju družbenih dejavnosti. Ker pa s'pričo skrčenja, odstopanja in prenašanja investicij v poznejši čas izvršni svet želi ugotoviti dejansko stanje na tem področju, bo sklican sestanek z vsemi investitorji. Ob tem bodo organizacije združenega dela tudi opozorili na pripravo posameznih razvojnih načrtov in usmeritev, marsikje pa se bodo morali dogovoriti o možnostih združevanja sredstev. ki bi naj prispevala k prestrukturiranju murskosoboškega gospodarstva. Prav tako bo potrebno uskladiti . plane krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Ko so govorili o problematiki v stanovanjskem gospodarstvu, pa so znova opozorili na nujnost večje zaostritve odgovornosti pri izpolnjevanju dogovorjenih rokov in kvalitetni izgradnji objektov, ker prihaja. v nasprotnem primeru do velikanskih izgub. Skrb za čisto okolje Pred dnevi smo se mladi ribiči — člani ribiške sekcije na osnovni šoli Drago Lugarič v Lendavi in člani krožka OZN udeležili očiščevalne akcije ob Ledavi in Č rncu. Bilo nas je 22. Pobudo za čiščenje so dali člani ribiške sekcije na šoli. Izobesili smo plakate v šoli in v mestu ter povabili tudi druge učence in odrasle, ki jih zanima čistoča našega okolja. Žal pa so se udeležili akcije le člani obeh krožkov od odraslih pa le mentorja. Tudi moji prijatelji in jaz smo sklenili, da bomo sodelovali v tej akciji. V šoli so nas že čakali ostali učenci in mentorja tovariš Gerič in tovarišica Kulčarjeva. Pripravljen je bil že traktor in gumijast poln. Najprej smo šli vsi k mostu na Ledavi ob šoli. Od tam smo. začeli in čistili vse do naslednjega mosta ob nogometnem igrišču. Med potjo smo se, pogovarjali in pobirali smeti. V potoku smo videli psa, prašiča, malega pujska in svinjsko drobovino. Našii smo še dosti smeti, ki so onesnažile potok. Ob cesti pa celo cela avtomobilska vrata. Ko smo prišli do mosta, smo delo ob Ledavi končali in nadaljevali ob Črncu. Po njem smo se peljali s čolnom'in pobirali smeti iz vode. V tem potoku nismo našli toliko smeti. Tudi ob bregu ne. Skupaj pa smo nabrali veliko prikolico smeti. Dobro bi bilo, če bi ljudje odlagali smeti na označeno mesto in ne bi onesnaževali narave. Vsak izmed nas bi moral opaziti koše za odlaganje smeti, vendar pa smeti pogosto vržemo mimo koša ali pa celo v potok, kot smo videli v petek. Takšne akcije bi lahko bile večkrat. Lahko bi se jih udeležilo več učencev in tudi odraslih. . Odrasli ljudje bi se morali zavedati, kako škoduje zdravju onesnaževanje narave in okolice ter kazi izgled naših krajev. zatajevati?« Dedek gaje ma potolažil. Prišlo je mamino pismo: »Jurij, čakam te na travniku pri Gradiščnici!« je pisalo. Zelen travnik je varno sprejel Jurija in njegovo mamo-Ves popoldan sta se igrala. A čas je potekel. Morala sta se posloviti. Vsi trije so šli na isti tramvaj. Dedek in Jurij sta se peljala naprej pri vozniku, mama pa zadaj sama. Matnaje šla prva dol. Ko je šla mimo Jurija, se ga Je( mimogrede dotaknila in se v mislih vprašala. »Ali bom morala še velikokrat takole zatajevati svojega sina?« Nihče ni smel vedeti, daje Jurij njen sin (zaradi Italijanov). Moral je ostati na varnem. Tudi mama seje skrivala danes tukaj-jutri kje drugje. Vedno bo pripravljena v boju za svobodo domovine žrtvovati svoje življe' nje. To je morala ostati Jurijeva skrivnost. Irena Mate. 7-ra^ O§ Dobrovnik Prišla je jesen Spet je tu jesen. Hladneje je1, dnevi se krajšajo in ptice selivke so nas zapusti Gozdovi se odevajo v pisane barve. Ko g^1? po gozdu, listje pod mojimi nogami šu^ Živali se že pripravljajo na zimo. Vsi pa? najbolj veselimo trgatve. Klopotci nas zC vabijo v gorice. Toda, ta lepi pisani letni bo minil, prišla bo mrzla zima, mi pa bon1 nestrpno čakali lepo pomlad. ' Karmen Štefanec. 6- ra,_' Iz široke razprave na seji predsedstva OK SZDL pa veje spoznanje, da je treba stališča o usmerjenem izobraževanju v Pomurju še dopolniti, predvsem z jasnejšo opredelitvijo vloge šole v celotnem izobraževalnem procesu. Zato je treba tudi preveriti mrežo šol in pri tem angažirati vse odgovorne dejavnike v občini, da ne bi šlo morebitno širjenje ali krčenje nekaterih oddelkov mimo širše potrditve. O poročilu glede štipendiranja pa je rečeno, da je napisano preveč statistično, zato morajo ustrezni organi pripraviti znatno bolj problemsko zastavljene usmeritve. Milan Jerše Zaradi velikih potreb po stanovanjih in pomanjkanja sredstev bi morali imeti dejanski pregled nad tem. koliko »stanovanjskega« dinarja je sploh v organizacijah združenega dela. Ob Tem so nanje naslovili poziv, da čimprej podpišejo pristopne izjave k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti, ki za zdaj še ni konstituirana in registrirana. Kritična ost razprave paje letela tudi na račun pomankljive samoupravne organiziranosti, stanovalcev v blokih, kjer so omenili zlasti ' premalo skrben odnos do družbene lastnine. Krajani in učenci skupaj praznovali Lepa, sončna nedelja in zastave v lahkem jesenskem vetru so pozdravile šesti praznik KS Crenšovci. Obenem smo pionirji praznovali tudi štirideseto obletnico pionirske organizacije. Dvojni praznik smo proslavili skupaj. Slavnostni govor je imel sekretar občinskega komiteja Lendava, ki je govoril tudi o uspehih in razvoju naše krajevne skupnosti. Mi, pionirji, pa smo.na proslavi krajane zaprosili za pomoč pri interesnih dejavnostih, pri akcijah, ki jih organiziramo v krajevni skupnosti. Ob koncu proslave je krajevna konferenca SZDL podelila priznanja OF najbolj delovnim občanom naše krajevne skupnosti. Med njimi je bila tudi naša tovarišica Majda Vavpotič. Bili smo veseli. Po končani proslavi smo se s krajani udeležili še nogometne tekme pri šoli. Anita Zver, 5. r OS Crenšovci MURSKA SOBOTA Milan Jerše ® Nagrade inovatorjem Občinska raziskovalna skupnost v Murski Soboti (trenutno financira te-le raziskovalne naloge: Prestruktuiranje pomurskega gospodarstva (nosilec projekta Zavod za ekonomiko in urbanizem M. Sobota), Ugotavljanje možnosti in načina pridobivanja beljakovinskih koncentratov za I prehrano živine (Kmetijski šolski center). Program razvoja sadjarstva na Goričkem (ŽVZ M. Sobota). Raziskava še nepojasnjenih dogodkov iz NOB (Kulturni center M. Sobota). Raziskovalna skupnost je dala tudi nekaj denarja za arheološka izkopavanja v D. Lakošu. Ko so na nedavni skupščini raziskovalne skupnosti sprejeli poročilo o uresničitvi raziskovalnega programa, so posebej poudarili, da raziskovanje ni samo sebi namen, ampak naj bi podatke, do katerih pridejo razisko- čine Murska Sobota bo imela letos na voljo 4.239.738,00 dinarjev. Precej sredstev, in sicer 1.400.000,00 dinarjev, bodo porabili za plačilo omenjenih raziskovalnih nalog (kar 1.200.000,00 za projekt o prestruktuiranju Klopotec Klopotec kliče klipe. klope in odganja lačne škorce. Prišli so brači vsi veseli in v gorice odhiteli. Grozdje sladko so obrali in na prešo odpeljali. Iz njega je tekel sladek moštl oče vlival ga je v sod. Zdaj klopotci tiho so. V počastitev praznika krajevne skupnosti Crenšovci je športno društvo organiziralo jesenski kros, ki so se ga udeležili pionirji, mladinke in odrasli. Med udeleženci krosa sem bila tudi jaz. V telovadni opremi sem tekla s skupino pionirk in prišla tretja na cilj. Bila sem vesela svoje »zmage”. Po končanem krosu so najboljšim podelili pokale in diplome. Kros se je končal pravi čas, kajti kmalu je začelo rahlo rositi. Domov sem prišla z najlepšimi vtisi in z velikim zadovoljstvom. Se bom tekla. Jasna Lebar, 4. a OŠ Crenšovci OŠ Stara g^j IZBRANA RISBA: »Umorjenim Palestincem” — Narisala Marjeta Zanjkovič, 6. v*1' Jože Hedžet, Safarsko. Delegati občinske raziskovalne skupnosti, zlasti pa delegat iz Puconec, so na skupščini načeli tudi vprašanje sofinanciranja skupnih interesnih skupnosti soboške občine. JLe-te zaposlujejo 47 delavcev. Po finančnem načrtu naj bi interesne skupnosti za osebne dohodke, materialne stroške, prispevke itd. prispevale 16.370.000,00 dinarjev, od tega raziskovalne skupnost 567.200,00 dinarjev, kar predstavlja več kot 13 odstotkov prihodkov te skupnosti. Delegat je menil, da je to preveč. Druge interesne skupnosti namreč niso (glede na prihodek) obremenjene s tako visokim odstotkom. Predstavnik skupnih služb SIS je pojasnil, da imajo z malimi interesnimi skupnostmi enak obseg dela kot z velikimi, le »cifre” (številke) so večje. Pojasnilo, ki mu (ne) kaže verjeti. Š. SOBOČAN JURIJEVA SKRIVNOST Juriju je bilo osem let in je hodil v drugi razred. Živel je pri dedku in babici. Mame že nekaj tednov ni videl. Dedek mu je rekel: »Ko jo boš videl na cesti, moraš iti mimo nje. kot je ne bi poznal. Nikomur ne smeš o njej pripovedovati!« mu je zabičal. In tako jo je nekega dne srečal na cesti. Šla sta si nasproti. Jurij bi jo tako rad objel, a ni smel. Vedel je. daje to nevarno. Lahko bi Italijani kajža-sumiliin mamo aretirali. Silno gaje to bolelo. Vprašal je: »Ali moram svojo mamico vedno STRAN 8 VESTNIK, 21. R0GISTOVPREKMURJAA NA SL0VENSKEM’ 60-LETNICI LOVSTVA v PREKMURJU IN 10-LETNICI neugodne posledice kasne Boian^L0Ftna govornika Franc Šetinc, predsednik RK SZDL, in Maks Rojs, predsednik PMS SZDL — tezvoini k’Pmdsednik skupščine LZ Slovenije, in Jože Varga, predsednik skupščine ZLD Prekmurja, o Sloven" POt' strelstva ~ Odlikovanja in priznanja - IX. srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov m. PkviriJ Praznovanja po-lovskih jubilejev in iškega občinskega praznika Iovcl ^urski Soboti veliko S avie- kateremu so pri-»^vati. delegati te celotne niime"'ie 'n številni gostje, med MaJ- delegacije iz Avstrije, parske in Italije. Praznovanje Sei, . 2a^el° s slavnostnimi S' ^Pščin Zveze lovskih zve>rciPrekmurja in Lovske so t, ?oveniie. V Murski Soboti tazct 1 °dpd' slikovno lovsko sti ^a osrednji slovesno-lovsh, Praznovanju 75-letnice razvAi3 na Slovenskem je o sketia! P°*‘ in uspehih sloven-nik ol °Ystva govoril predsed-ian SkriP^'ne L2 Slovenije Boje bil r. K’slavnostni govornik pa Setnr nSednik RK SZDL Franc sPreaovP?em’ ko ie obširneje sti sIai, ^r' ° razvejani dejavno-je in e9ske lovske organizaci-se j6 n,eni vlogi v naši družbi, kgubed°Tnil nenadomestljive Pravici a mož,ki jima P° vsej našem i npada Prvo mesto v sta bik ?Vstvu Tita in Kardelja, ki dejan a °Vca' prva P° zgledu in odnosu’ aPrva po Plemenitem nju Sv .00 narave. V nadaljeva-dejai; >>?" 9ovora Pa je Šetinc izjemni . l d?' so bili sprejeti jejo aJJ. epi> ki močno omeju-Uvaiam'IV dinarja čez mejo, vanje ° Ostr.e ukrepe za varče-danes a^6^^6' ^ije, da se darda ^moemo delčku stan-*se. z’"akor da bi jutri izgubili da bodo° Pa moramo storiti vse, ProseženVse te omejitve čimprej 2 večio । ’ Jo pa bo mogoče le v°dnjo ,n .bo|i kvalitetno proiz-novo us? Izvoz, z naraščanjem 'Oga nam »riene vrednosti. Brez Oe tudi največje omejitve M 0D° Pomagale. Samo to vSe ukr^Vl^uie vsa odrekanja, ?°r3io v^e 'n vse težave, ki brez izj^ti za vse enako -ženini ' Toda nujni so tudi n°st. Kd«?ap' za večjo odgovor-29 Varčev le- zavlačeval z ukrepi st°pi. anJe energije, naj od-Porabi se zadolži, pa potem ProizvodAi r’ ne da bi povečal ,l9 tudi v z,a ^voz, da bi lahko ‘Okšne« ,rni1, naj čuti posledice » nekato,x.vnanja' -le bilo treba k ° doloAPJde,ih Jugoslavije Poskrbi , . dopuščati nered v b|lo treba °encjnom? Ne, ne bi ’ ce bi bili ob pravem zaslužnim lovskim organizacijam v Sloveniji. To odlikovanje druge stopnje je prejela tudi Zveza lovskih družin Prekmurja^ Prireditev pa sta popestrila nastop rogistov ZLD Prekmurja in lovski oktet s Cankove. čakajo pomembne naloge tudi v industriji z izvozom in obvladovanjem vseh vrst porabe," je povedal Maks Rojs. Ob jubileju so tudi podelili priznanja zaslužnim organizacijam in posameznikom. Priznanja druge stopnje te Predsednik RK SZDL Franc Šetinc na proslavi ob 75-letnici lovstva na Slovenskem. Dopoldansko sobotno slavje so v Murski Soboti nadaljevali s popoldansko povorko lovcev skozi mesto in proslavo eb 60-letnici lovstva v Prekmurju in 10-letnici rogistov. O razvoju in dosežkih lovstva v Prekmurju je govoril predsednik skupščine ZLD Prekmurja Jože Varga, ki je ob tej priliki tudi pozdravil delegate in goste. ZLD Prekmurja danes šteje 20 LD, ki vključujejo 796 lovcev in gospodarijo na 67.568 hektarjih. V Prekmurju pa delujeta tudi dve gojitveni lovišči Fazan Beltinci in Kompas Petrovci. Slavnostni govornik je bil Maks Rojs — predsednik PMS SZDL. Potem, ko je opredelil vlogo in pomen lovstva v naši družbi, zlasti pa podčrtal njene naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, je v nadaljevanju povedal: »Čas, v katerem živimo, ni lahek in zahteva odločno uresničevanje ekonomske stabilizacije in spremembe v našem načinu razmišljanja in ravnanja. Gre za iskanje novih in boljših rešitev na področju proizvodnje, za boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti, odnos LZS so prejeli: LD Mlajtinci, rogisti Prekmurja, Jože Semef Franc Lainščak, Jože Grlec in Ernest Bransberger. Lovsko slavje v Murski Soboti so sklenili z 9. srečanjem lovskih pevskih zborov in rogistov. Sodelovalo je 13 pevskih zborov in 5 skupin rogistov. Prireditev je uspešno vodil Borut Mencinger. FerkMaučec zelo pomemben tudi čas setve. Ozimno pšenico naj bi posejali v tistem časovnem obdobju, da se do začetka zime razvije na mladih rastlinicah 4 do 5 listov. V tej razvojni fazi je posevek najbolj odporen proti zimskemu mrazu, hkrati pa tudi ni prebujen, zaradi česar ni nevarnosti, da bi ga v večjem obsegu napadla plesen. Že ob manjših otoplitvah konec zime se tak posevek, ki smo ga ob koncu zime primerno dognojili, normalno razraste. Najprimernejši čas setve je upoštevanju dolgoletnih vremenskih razmer je najprimernejši čas setve ozimne pšenice naslednji: — v višinskih območjih povečamo količino semena za 10 do 15 kg na ha oziroma povečano število posejanih kaljivih zrn za 5 do 8 %. Letošnje vremenske razmere v obdobju optimalnega časa setve ozimne pšenice so izredno neugodne; skoraj neprekinjeno deževje onemogoča ne le pravočasno setev, temveč tudi pospravilo poljščin, za katerimi naj bi sledila pšenica, prav tako pa tudi pripravo zemlje za setev in torej obvezno povečevanje količine posejanega semena. Na vprašanje, kako kasna setev je še sprejemljiva oz. še ekonomsko upravičena, je zelo težko odgovoriti, ker ne vemo, kakšna in kako dolga bo jesen ter kakšna bo zima. Izkušnje iz preteklih nekaj let kažejo, da setev ozimne pšenice v Sloveniji v novembru ni več priporočljiva, ker se hektarski pridelek preveč zmanjša; izjema je le nižinska Primorska, kjer je setev - možna še tudi do sredine novembra. Če bi se konec oktobra in v začetku -novembra močno otopilo, s čimer bi bil zagotovljen hiter vznik semena (v fazi vznika je namreč posevek dobro odporen proti mrazu), bi veljalo s GRADBENIKI POMURJA V IRAKU Tudi kolektiv murskosoboškega tozda Gradbeništvo Pomurje SGP Konstruktor se je intenzivneje vključil v izvozna prizadevanja. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je v letošnjem polletju izvoz povečal za 46 odstotkov in je znašal nekaj nad 10,6 milijona dinarjev, s čimer so izpolnili že 55,8 odstotka načrtovanega letnega plana. Kot pričakujejo, bodo do konca letošnjega leta dokaj presegli predvideni obseg izvoznih poslov. DELA DO KONCA LETA 1984 na proslavi ob 60-letnici lovstva v S. PMS SZDL Maks Rojs času m za uvedbo w^ali z A^°-do Ponekod še J®m invoei-^^Ptm omejeva-*aka' ni odloč-kd^itiki, kierknedktni°'rnonetar-h bo n^Jbolj šepa? Do ^-Vo Pribo Zn'IPrOračun le po stabi&|al zahtevam ča-^inove|iatfa ,|a rnora brezpo-a® more bit; nerazvite, nihče ^nijfH “tema. Če smo v ko Ugodno'Pravi°’res v neko-b mora^om položaju, po-^°dnoSfe°reci’ da ie do teh hudih "°9oce samo po >^°z. za,A^p.orov za večji hrasti 'nvesttS5®”'6 porabe’ Se, čenrm’ ^e’z bitko za več ?7eda| P a* n|smo žitnica!« je A?iki e 1 C Setinc. Ob tej ^''kovanja Briški izročH ___ ~ srebrni red do dela, za razumno varčevanje, sosedsko pomoč in solidarnost. Naša konkretna družbenopolitična akcija mora biti nenehno osredotočena na ključne gospodarske naloge, ki sta jih nedavno ponovno izpostavila CK ZKS in CK ZKJ in ki so jih te dni opredelile naše delegatske skupščine v republiki in federaciji in ki pomenijo ne samo odrekanje, temveč tudi boljše delo za boljšo perspektivo. V Pomurju ocenjujemo, da se nam letos obeta dobra letina, kar je prav gotovo spodbudno. Seveda pa moramo napeti vse sile, da bomo vse pridelke tudi pospravili. Nič manj važna pa ni jesenska setev, saj je nesporno, da je potrebno naše prirodno dane možnosti v kmetijstvu' maksimalno izkoristiti. Seveda nas V začetku lanskega leta so se namreč začela izvajati dela na večjem projektu v prijateljski in neuvrščeni državi Iraku, kjer sodeluje tudi murskosobška temeljna organizacija združenega dela Gradbeništvo Pomurje. Po dogovoru bodo omenjena dela trajala vse do konca leta 1984. Sicer pa na tem projektu sodelujejo kar štiri delovne organizacije, in sicer Slovenijace-ste—Tehnika iz Ljubljane, Gradis, Primorje Ajdovščina in mariborski, Konstruktor z 20-od-stotnim deležem. Med vsemi sodelujočimi organizacijami je tudi sklenjen ustrezni samoupravni sporazum. Na gradbišču je trenutno zaposlenih 2140 delavcev; od tega 1120 delavcev .Slovenijace-ste—Tehnika, 410 Gradisovih delavcev, 180 delavcev Primorja in 430 Konstruktorjevih delavcev. Razen tega sodeluje še 460 delavcev drugih organizacij združenega dela iz Jugoslavije, ki opravljajo kooperantska dela; Iz TOZD Gradbeništvo Pomurje je trenutno na delu v Iraku okrog 160 delavcev, med katerimi prevladujejo zidarji. pa se vrnejo na dopust po šestih mesecih. Sicer pa prejemajo 80 odstotkov osebnega dohodka v ameriških dolarjih in 20 odstotkov v dinarjih. Zanimivo je, da znaša povprečni osebni dohodek za kvalificiranega delavca od 50 do 70 tisoč dinarjev mesečno, kar gotovo ni majhen znesek, Odvisen pa je od števila opravljenih delovnih ur. Pri tem so na gradbišču uveljavljeni tudi dohodkovni odnosi, to pa pomeni, da bo vsaka posamezna ‘ organizacija združenega dela delila dohodek končnega rezulta- montažno naselje, v katerem delavci prebivajo. Urejeni so tudi kuhinja in skupni prostori igrišče in dvorana, kjer se naši delavci zbirajo v prostem času. Razveseljivo je prav gotovo dejstvo, da je v tem kratkem času zaživelo delo družbenopolitičnih organizacij, predvsem osnovnih organizacij zveze sindikatov in zveze komunistov ter mladinske organizacije. Vse bolj se uveljavljajo s svojim aktivnim delovanjem različna društva, še posebej športna. PRILAGODILI SE GACNIM RAZMERAM DRU- ,,Malo radovednost, drugo pa finančna plat — sta me pritegnili v Irak. Vtisi do dobri, saj so tesarji, železokrivci, gradbeni delavci in nekaj voznikov, deset delavcev pa je tudi iz režijskih služb. DO 70 TISOČ DINARJEV ZA KVALIFICIRANEGA DELAVCA Vsi, ki so se odločili za delo v Iraku, so na gradbišču razporejeni za dobo enega leta, delavci ZOPET V DOMOVINI — Medtem, ko se je Stanislav Lepoša (prvi z leve) dokončno odločil, da se po letu dni bivanja v Iraku vrne domov, pa bosta Slavko Kekec (v sredini) in Stanislav Žiga (desno) ponovno odšla v to državo. Foto: M. Jerše ta v skladu z vloženim delom. Le-ta je natančneje določen v samoupravnem sporazumu, in sicer glede na število opravljenih delovnih ur posamezne organizacije in vložena materialna sredstva. Za sedaj so tudi bivalne razmere, zadovoljivo urejene, saj je na gradbišču zgrajeno nas tam sprejeli prijazni domačini, katerih značilen pozdrav je: ..Prihajam v miru, pridi v miru?” Začetek je bil nekoliko težak, ker so tedaj komaj gradili naselje, niso pa bile asfaltirane tudi vse ceste. Tudi na velike spremembe v podnebju, saj je v Iraku zelo vroče in suho, sem se moral privaditi”, pravi Stanislav Lepoša iz Budinec na Goričkem, ki je lanskega avgusta odšel v Irak. Tam vozi avtoprikoličarja na relaciji od separacije do gradbišča, katerih oddaljenost znaša celo 160 kilometrov. Tako opravi dnevno v povprečju le dve vožnji. Kot je povedal, vozi najraje ponoči, ko ni velikega prometa in je lažje prenašati vročino. Zadovoljen pa je tudi zato, ker ni bil posebej vezan na delovni čas. Letošnjega avgusta se je dokončno vrnil in se zaposlil v tozdu Gradbeništvo. Le mesec dni pozneje se je za pot v dalj nji Irak odločil tudi Slavko Kekec iz Murske Sobote. ,,Prvih šest mesecev sem delal v centralnem skladišču, potem pasem presedlal v materialno-službo kot dispečar za transport. Ker sem še mlad in brez obveznosti, sem se sprva odločil, da grem v Irak za eno leto. Sedaj pa sem se premislil in bom tja odšel vsaj še za šest mesecev. Delovni čas imamo od pol sedmih zjutraj do 13. ure, popoldan pa od 15.30 do 19. ure. Edinole pol ure je odmerjeno za malico. Poleti ni niti kapljice dežja, toda ker ni sopare, se da lažje prenašati tamkajšnje razmere.” Pravkar pa se je na dopust vrnil tudi Stanislav Žigo iz Mudw Sobote, ki je v Irak prvič odpotoval letos marca. „Delam kot vodja sektorja delavnici fabriciranih izdelkov betonskih elementov. Ni lahko, vendar se da vzdržati, ker je delo dokaj zanimivo in traja skorai ves dan, tako da čas hitreje mine. Trgovina Mercatorja je dobro založena, pogrešam edinole več naših časopisov, čeprav dobimo glasilo SGP Konstruktor, Delo, Borbo, Sportske Novosti. Razumljivo pa je, da prihajajo z dokajšnjo zamudo in v omejenih količinah. Sicer pa naša ambasada tedensko izdaja biltene, informiramo pa se tudi prek bagdadske televizije.” Čeprav ima pogodbo sklenjeno za eno , leto, že razmišlja, da bi svoj dokončni prihod v domovino 'odložil še za pol leta. Milan Jerše nik, 21. OKTOBRA 1982 STRAN 9 ne zgodi se vsak dan USPEHI S PRESAJANJEM KOSTNEGA MOZGA NEZNANA DEŽELA - Berlinskim zdravnikom je uspelo — prvič v Nemčiji — presaditi kostni mozeg. S to presaditvijo so zdravniki pri Neka zdravniška ekipa v ZDA je ugotovila, da je sevanje barvnih televizijskih zaslonov močno nevarno za gledalce do 18 let. Ugotovili so tudi, da gre pri tem predvsem za televizorje, ki so jih naredili pred letom 1970. Licence za izdelavo teh televizorjev so kupile tudi številne stare koprive najbolj „ Pridi kaj v Mursko Soboto te dni, da si ogledaš zazidalne načrte, ki so razstavljeni v Blagovnici. Videl boš, kako naj bi izgledalo naše mesto leta 2000. Nekateri pravijo, da imamo v Centru Sobote premalo garaž in parkirnih prostorov za osebne avtomobile. Povem ti, da jih imamo več, kot si misliš. Na vzhodni strani „Shopping” centra, tam zadaj za ,,Snack barom", kjer sva enkrat pila „ tonic z ginom”, je velik ,,parking”. Saj veš, to je tam, kjer je toliko avtomobilov nagnetenih, da svq morala neki mamici pomagati prestaviti otroški voziček čez avto do vhodnih vrat v bloku. No, pod tistim ogromnim parkirnim prostorom je še en skoraj tako velik parkirni prostor pod zemljo. Tisti prostor je bil zgrajen pred dvema letoma, takrat, kot ta najvišji blok v Soboti. Tega niti vedel nisi, kajne? Seveda nisi, ker ima en vhod, ta vhod ima velika železna vrata, ki so že dve leti zaklenjena. Prostor je bil zgrajen za podzemne skupinske garaže. nekem 42-letnem pacientu preprečili nadaljnjo rast tumorja na limfnih žlezah. Dva tedna po operaciji je bolnik zdrav zapustil bolnišnico. Berlinski specialist za rakasta obolenja prof. Heinrich Gerhartz je o tem povedal: »Pacient je imel ob prihodu v kliniko tumor na vratu in veliko oteklino v trebušni votlini. Računali smo, da bo živel še največ šest mesecev.« Edino upanje za bolnika je bila visoka doza citostatike. Toda. ker bi s tem uničili kostni mozeg in preprečili obnovo krvi, so se zdravniki odločili za poseg, ki se ga zaenkrat poslužujejo samo v ZDA. V triurni operaciji so pacientu odvzeli približno liter kostnega mozga. V farmacevtskem institutu berlinske univerze so ga dali zamrzniti Kakor večina žensk, ima nakit rada tudi Ulrike Schmitt. In kako neki bi ugotovila, kako ji ogrlica pristoja tudi na zadnji strani, če ne bi imela dveh ogledal. MURSKA SOBOTA Nekateri pravijo, da so te garaže predrage in jih nihče noče kupiti. Jaz pa mislim, da tistemu, ki je vložil denar zanje, to ne bi smelo biti vseeno. Ta velik pokrit prostor bi lahko uporabil za parkirišče ali za skladišče in bi vsaj za najemnima nekaj pokasiral v teh dveh letih. Notri je prostora za cca. 50 osebnih avtomobilov. Jaz sem izračunal, da bi se dalo dobiti nekaj deset starih milijončkov za parkiranje. Ce bi ti investiral za tak pokriti prostor tristo starih milijončkov, bi ga že znal izkoristiti. Saj si znan po tem, da iz vsakega pednja trde goričke ilovice potegneš kak dinar. ” O današnjih garažah pod milim nebom v Murski Soboti bi se Joži povsem drugače razpisal Dodoju, kot v letu 1975. AFORISTIČNI DROBIR Veljal je za kulturnega novinarja. Nikoli ni pisal o naši kulturi. Kupil si je kilo teletine. Zaprli so ga zaradi neupravičenega bogatenja. Ce bi beseda res meso postala, bi ga lahko celo izvažali. Z družbenim denarjem si je zgradil vUo. Dejali so: na minus 196 stopinj, ker je dovolj, da se mozeg lahko ponovno porabi še po desetih letih. Ko so tako pacientu odvzeli kostni mozeg so ga podvrgli močni kemoterapiji in s tem uničili, rakaste celice v telesu. Nekaj dni je bil pacient izpostavljen veliki nevarnosti za zastrupitev, ker je samoobramba sposobnost s temi posegi popolnoma prenehala. Po 48 urah so mu preko vene v laktu ponovno injicirali lastni kostni mozeg. V desetih dneh se je kostni mozeg popolnoma obnovil. Bolnikovo stanje se je hitro popravljalo in po dveh tednih je bil popolnoma zdrav. Berlinski zdravniki so mnenja, da bi z enakim postopkom lahko ozdravili tudi druge vrste rakastih obolenj. Na podoben način bodo letos zdravili še pet pacientov. LETA 2000 „Kako čudovita arhitektura!” Pred nedavnim je prenehala delovati komisija za varstvo okolja. Na svoji redni seji se je zadušila v lastnem cigaretnem dimu. Zakoni veljajo za vse enako. Vendar ima vsako pravilo izjeme. Huje je takrat, ko je izjem več kot onih drugih. IZ DOMAČEGA LEKSIKONA________________________ Simulacija povezana s stimulacijo — bolezensko stanje, ob katerem ni bolezni, je pa običajno šušmarstvo ali opravljanje kmečkih del. Planinska tura — vzpon na planinske vršace, v Soboti vsak ponedeljek in v sredo vzpon obrtnikov v tretje nadstropje občinskega poslopja zaradi registracije računov. Obrtniško planinsko društvo v Soboti potemtakem ni potrebno, pa čeprav že ima re- * gistriranega prvega člana — Edija z milijonsko pokojnino. Končno pa: v pritličju tega poslopja je vendar sprejemna pisarna za občane. Pripis: Vsi aforizmi in termini so sposojeni iz leta 1976, znali pa bi — za kar ne damo roke v ogenj — veljati še za dandanes. -brž- Ko je ameriški zunanji minister William Seward leta 1867 kupil od Rusov Aljasko, so ga ameriški rojaki obkladali z najhujšimi očitki, češ da izdaja denar za ledene plošče, s katerimi nimajo kaj početi. Niso se zavedali, kako pomembna je ta dežela prav za Ameriko, ki je s tem odstranila veliko zagozdo v ameriško celino. Tedanji ruski Peterburg je bil od te ledene dežele oddaljen 11 tisoč kilometrov in Rusi sami so komaj kaj vedeli o njej. Imeli so jo za svojo posest od 1741. leta dalje, ko jo je odkril Vitus Bering, ruski oficir danskega rodu. Ruska vlada je potem Aljasko — Veliko deželo — za 50 let prepustila v neusmiljeno izkoriščanje ,,promišljenikom”, požrešnim trgovcem, ki so domačine, Eskime in Indijance, brezobzirno morili, da so se polaščali njihovega krzna, s katerim so trgovali. Leta 1784 si je sposoben ruski podjetnik Grigorij Ivanovič Selikov pri ruskem dvoru izprosil monopol za ureditev trgovanja v ,,ruski Ameriki”, kakor so takrat imenovali v Rusiji Aljasko. Vzel je s seboj 192 ljudi na Aljaski. Selikov je napravil konec krutemu početju ,,promišljenikov” in se povezal z domorodci in skupaj z njimi lovil divjačino ter uredil trgovino za prodajo krzna. Po Seli-kovi smrti je nekaj časa vodila podjetje njegova žena, vendar naporov ni zmogla. Vodstvo podjetja je prevzel sodelavec Selikova, Baranov, tiran, znanstvenik in vojščak. Podjetje je vodil skoraj 25 let. Na Kodia-ku, pozneje pa na Sitki je zgradil več ladij ter bivališč za ljudi in skladišče za kožuhovino. Zlasti močna naselbina je bila' na Sitkasundu, na otoku, ki danes nosi njegovo ime. Na otoku je postavil prvi svetilnik na Pacifiku, daje kazal pot trgovcem, ki so prihajali v velikih množinah, kajti Sitka je postala kmalu najživahnejše pristanišče na vsej obali. V trgovini sb se dobili najrazličnejši predmeti, na otoku so bile velika žaga, livarna, ladjedelnica pa udobne hiše ter vesele ženske in živahno nočno življenje. Baranov je popival z POSODOBITEV PRI OBREKOVANJU — Jolanka, po tem prepiru vam lahko povem, da nisem taka kot vi: opravljate vse po vrsti, od hiše do hiše. — Verjamem! Zato pa se ne pritožujte nad računi za telefonijo, ki vam jih odstavlja moj mož .. .1 BENCINSKA — Stiske so stiske! Ko je šlo za parne in neparne, ste ob parnem kupili tisti »pepelnik« in ga dali registrirati na neparnega. Znašli ste se! Kaj pa boste zdaj delali z boni? Bencinskimi! — Nič. Takratnega »parnega« je prodala žena, za »neparnega« pa še mehanik ne ve, če gosti v svoji lepi hiši po cele noči, sam pa je ostal trezen in jih drugo jutro pri kupčijah opeharil. Leta 1818 je Baranov odšel domov, a je med potjo umrl. Sitko je prevzela, ruska mornarica. Pomorščaki so nadaljevali z veseljačenjem, bili pa so slabi trgovci, pobrali so krzno zase in niso ničesar več pošiljali v državo. Tako je ruski dvor kmalu izgubil zanimanje za oddaljeno kolonijo. Čeprav sta 1824 Amerika in Velika Britanija priznali Rusiji pravico do Aljaske, je car posumil v britanske namene: Anglija bi utegnila Aljasko anektirati in jo priključiti Kanadi. Zato je prišlo do pogajanj med Rusijo in ZDA, ki pa so se najprej razbila. Toda v šestdesetih letih .je postala zadeva spet aktualna, ko je Western Union Telegraph Company izdala tri milijone dolarjev za izvedbo načrta za napeljavo telegrafa prek Aljaske in Sibirije v Rusijo in Evropo. Seveda je ta načrt propadel, ko je leta 1866 Cyrus Field položil prekomorski kabel do Evrope. Nakupu Aljaske se je večina Američanov silno upirala: toliko denarja za večen sneg in led! Med redkimi, ki so bili za nakup, je bil William Seward. Kot zunanji minister je vodil pogajanja z baronom Stoeck-lom, ruskim poslanikom v Washingtonu. Tako je Seward leta 1867 napravil tvegani korak: ruskemu poslaniku je ponudil sedem milijonov 200 tisoč dolarjev za rusko posest na ameriški celini. Car je ponudbo sprejel in 29. marca 1867 je prišel ruski poslanik Stoeckel k Sewardu z brzojavko iz Petrograda o sprejetju ponudbe. Niti Steward niti Stoeckel nista točno vedela, koliko ozemlja obse- se bo dalo z njega kaj napraviti! Boni me več ne zanimajo, parne in neparne tudi ne: »Gor z biciklom, dol pa peš!« MOŠKI DOGOVOR — No, zdaj smo štirje. Jutri bomo pekli kostanje v pasikah. Velja? Subjektivnih izgovorov ni! — Kaj pa objektivni? Žena ima neke pomisleke! ga vsa ruska posest na ameriški celini, vendar sta preračunala, da znaša cena za en hektar približno pet centov. Se tiste noči so izdelali besedilo pogodbe, kajti Sewardu se je mudilo: hotel Je prehiteti nasprotnike nakupa® jih postaviti pred izvršeno dejstvo še pred zasedanjem senat® Prehiteti pa je moral tudi Anglijo, ki je že vrgla oko p2 Aljasko. Po vroči debati v ameriške® senatu je bil nakup vendar® odobren. Toda Stewarda nikakor niso slavili kot spretnega državnika, ker je območje svoje države čez noč povečal za eno petino, marveč je post® tarča uvodničarjev in karikaturistov vseh ameriških časopr sov. Novo deželo naj imenovali Ledenica in p® razkačen uvodničar je pis®' ,,Za 40 tisoč ljudi, ki se premikajo po hoduljah _sko® pokrajino, bo treba vzdrževan cel upravni aparat. Ne da ® izbili iz dežele en sam cent dob1' čka, bodo morali vzdrževati®0' ri vojsko in bojne ladje. Niku® ne bodo rudniki prek 60 stop™ severne širine postali rentabil® — 99 odstotkov ozemlja J sploh brez vrednosti. Sprva so tudi AmeriČa® Aljasko zapostavljali. Nihc^ niti Steward ni mogel Pre videti, da bo Aljaska svojimi širokimi rečni® dolinami, svojimi sto otokL 55 tisoč kilometrov dolgo obalo, ribištvom, zlatom in g. mi dragocenimi kovinami, P trolejskimi vrelci, premogo/® ki in gozdovi prinašala miluI . de in milijarde dolarjev. In največji zanesenjak si ni mog misliti, kaj bo Aljaska po®10®' la v strateškem pomorska in zračna oP°rl\je omrežje radarjev. Steward, o0. 49. zvezne ameriške države, je zaslužil kaj več kot sam° v da so po njem poimenovali ® J večje pristanišče na Aljaski- (Konec prihod®!^ 7 Predlagam, da o^. nes doma in upošteva “objektivne« razloge, tn6? tem pa pozabi na kostanj na tri prijatelje pa tudi • VSE SE VRAČA "Zajčjo pečenko sem r jedel, čeprav sem vegeMi neG vendar sem jo jede' j maščevanja — zajci 50 STRAN 10 za vsakogar nekaj nase stanovanje PRAVILNA DRŽA recept za vas ČIŠČENJE PROSTOROV , Čeprav smo si zelo skrbno uredili stanovanje, bo kmalu Kgmila vsa prijetnost, če v stanovanju ne bomo vzdrževali , av *n snage. Red nam prihrani čas in jezo z iskanjem toženih predmetov, snaga pa je vir zdravja. Čistočo in red vzdržujemo sproti, vsak dan, večja dela pa opravljamo občasno. s. Pometanje z metlo in omelom ni vedno zadosti učinkovito. Del prahu se namreč dvigne v zrak, sede na Pohištvo in spet nazaj na tla. S pohištva, svetil, peči, oken in pobrišemo prah z mehko krpo. Tudi to delo ni posebno učinkovito. Nekaj prahu namreč zgolj preženemo in čez čas o ponovno sedel nazaj. Več opravimo z impregniranimi ombažnimi krpami, ki prah vskrkajo, tako da ga niti s 8 ^Panjem n? moremo odstraniti z njih. Prah pobiramo lahko udi z mopom. Podoben je omelu iz debelih impregniranih ornbažnih niti, ki vežejo nase prah. Krpe in mop moramo cckrat oprati. Preproge pometamo z aspiratorjem. To je neke vrste omelo v obliki kovinske škatle na dolgem ročaju. o škatlo pomikamo po preprogi, se v njej vrti valjasta žimna ki skozi odprtino v dnu pobira prah in smeti. Čiščenje s sesalnikom je mnogo učinkovitejše od Pometanja in brisanja prahu. Aparat namreč vsesa zrak s Prahom in smetmi vred v posebno vrečko iz goste tkanine, ki Popušča le zrak, vsi trdi delci pa ostanejo v njej. Tako • ha!a zrak *z sesalnika čist. Cim močnejši je vlek, tem večje na^je drobce peska in smeti pobira. Na sesalnik lahko ŠČ rt ne™° razbčno oblikovane šobe. Take z metlicami in tek • °1' uPorabljamo za gladke površine, take brez njih pa za Se Tudi s peči in radiatorjev odstranjujemo prah s čistit'k°m' P°sebn0 pozimi moramo radiatorje pogosto To d^adeže in masten prah moramo očistiti z mokro krpo, tla amo 'e na takih površinah, ki ne vpijajo vode. To so: in u naravnega in umetnega kamna, lakirana lesena tla, talne pu^.6118^6 plastične obloge in stenski opleski, keramične Pie na stenab in tleh, oprema v kopalnici in stranišču, sten Pohištvo, vrata in okenski okviri, okensko steklo, s«e pralne tapete, peči in radiatorji. jist-| ^a sama redkokdaj zadostuje. Dodati ji moramo °> Pri čemer pazimo na njegove bistvene sestavine. Ce je v dov*1 — otipamo ga med prsti — bo odstranil tr-nik^116 madcže na podu iz kamna, keramita’ in teraca, kad’ °r pa take8a čistila ne smemo uporabljati za kopalne so n ln ^F^ščne školjke, ker bi jih pesek poškodoval. Žanje | penjene tekočine in praški, ki vsebujejo klor. p0 . blagimi nevtralnimi čistili, na primer detergenti, pa I keraam° ^a *z plastičnih oblog in iz gume, pralne tapete, I Tak^112 Ploščice, pleskano pohištvo in okenske okvire. °Pomite površine moramo še splakniti s čisto vodo. jim etni£no čiščenje. Madeže topijo kemična čistila, ne da bi oljn*1101^* dodajati vodo. Terpentin na primer topi madeže od ^inč^v13™6’ smP*e *n voska, špirit topi madeže od kemičnih bucov, bencin topi mastne madeže. Pršila -Večkrat uporabljamo čistilne paste, tekočine, razpon ln.pene> ki jih pripravljajo v tovarnah in jih kupujemo in za imeni. Čistilne pene so namenjene za preproge Ščiti>0 obloge. Nekatera kemična čistila čistijo in tudi loščil nk dv°jni učinek ima na primer tekoče parketno menja Umazanijo topi, zato krpo med mazanjem pogosto tankim p”0’ po!eS tega Pa parket zaščiti, ker ga prevleče s Proni ,. r°m, ki preprečuje, da bi umazanija in voda zlahka silikon-1. v 'es- Če so tekočemu parketnemu loščilu dodani P°d še bolj zaščiten. TELESA varstvo pri delu Kolač za diabetike Modi ^ločila yf3' r?1 Če b' Mlada \ia iP’^cniski poklic, cas? ’ Se vedno imaš Zelo pogosto vidimo, kako zdrav, mlad in močan človek zelo težko dviga in nese tovor. Veliko poškodb, zunanjih in notranjih, nastane prav zaradi preobremenitve pri dviganju, porivanju ali nošenju težkega tovora. Pri takem delu si največkrat poškodujemo hrbet in hrbtenico, rami, mišice trebuha in srce. DVIGANJE TOVORA IN SRCE Zdravo srce prenese velik napor. Prevelik napor, ki nastane z dviganjem in prenašanjem težkega tovora, je škodljiv. Srčna mišica je prava mišica in se lahko preobremeni tako kot mišica roke. Posledica tega pa je razširitev ali povečanje srca. Naravno je, da Skica kaže, kako nevarno je pri prenašanju tovora obračati telo v križu. človek po naporu težko diha, da mu srce močno bije in da se počuti onemoglo. Praviloma pa se morajo naštete spremembe po naporu umiriti v najkrajšem času. DVIGANJE TOVORA IN KRIŽ Avtomehanik je pretegnil roko, ko se je predaleč iztegoval, da bi pobral ključ. Drugi je nosil težak tovor na ramenih. V obeh primerih je prišlo do pritiskanja živca in bolečin, zaradi česar je gibanje roke amejeno. Šele po dolgotrajnem zdravljenju se je stanje izboljšalo. Živčne, skupine, ki se nahajajo takoj pod kožo, se ponavadi z zunanjim pritiskom takoj poškodujejo. Mišice, ki premikajo poškodovani živec, oslabijo in nimajo moči. To ponavadi pripelje tako daleč, da Sta roka ali pest začasno onemogli.. Zelo pogosto dviganje tovora povzroča bolečine v križu. Ta se pojavlja hitro in nepričakovano. Po nekaj korakih, če nesemo težak sod, ki pritiska na hrbtenico, lahko pride do takšne bolečine v križu-hrbtenici. Bolečine so lahko kratkotrajne ali dolgotrajne. V obeh primerih je počitek neobho-den do popolnega ozdravljenja, kajti če se ta bolezen pojavi enkrat, pomeni, da se bo še večkrat. za razvedrilo verjetno več no bom. Iz objek- se tivnih razlogov: vsi ste preveč ” . zaposleni...« ~7 Saj bi se, če bi lahko v službi nosila vsaj vsak tretji dan nakičeno obleko po svojem okusu ... Maščevalne obljube ~~ Hišo ti bom zažgal, ncsramncž naduti! , Nič hudega! Medtem “Ptu jaz gasil tvojo, ker sem gasilec. ODKRITO — Slišal sem, da več ne delaš v zelenjavni trgovini. Zakaj? — Zlobneži so trdili, da hodim šefu »v zelje« ... PRIZNANJE "Priznavam, tovariš pro-[esor. Računsko nalogo mi res napisal »čimer«, so-stanovalec, jaz pa sem mu zvečer v zameno v av°rju umivati noge .. “ VZDIHOVANJE »Bila jc tako čudovita in to žc na klopi v parku, še bolj me jc očarala v kavarni, da o baru nc govorim . Vsa čustvenost pa meje minila, ko sem zjutraj v hotelski sobi ostal brez nje in brez denarnice ...« —nlVI »Lani sem vas prosti, ce boste v sredo našli kaj časa in pomagali pri trgatvi — v Prostem času — letos vas tud1. Prosim, prihodnje leto pa vas ŠE VEDNO DVE MOŽNOSTI — Vedno sta normalnemu človeku na voljo dve možnosti, to sem ti ponavljal celo desetletje. — Povej mi, v tem primeru, vsaj eno. — Bodi tiho! DVIGANJE TOVORA IN KILA Dviganje, nošenje in porivanje težkega tovora vpliva na pojav in razvoj kile (hernije). Lahko pa jo povzroči direktno in hitro. V resnici je to razširitev prostora / (praznine) med mišicami pod kožo trebuha, skozi katero se lahko otipa otrdlina črevesa. Tisti, ki je občutljiv na to bolezen, se mora izogibati dviganju težkega tovora. Ta bolezen se ozdravi le z operacijskim posegom, in to tako, da se zapre mišična praznina. TOVOR IN RAVNA.STOPALA Z dviganjem težkega tovora se povečajo možnosti za razvoj ravnih stopal. Zaradi njih čutimo bolečine v nogah in v hrbtu. Pogosto pa stopala postanejo vroča. Po naravi stopali s svojim lokom nosita težo telesa. Če prištejemo še tovor, je to dodatna obremenitev, in s časom postanejo stopala ravna. KAKO SE ZAVARUJEMO? Obstaja pravilo, da vedno iščemo pomoč, ko dvigamo, prenašamo ali porivamo težke tovore. Nikoli naj nam ne bo žal časa, ki ga bomo potrebovali, da poiščemo pomoč. 5* Sestavine: 15 dekagramov masla ali margarine, 25 dekagramov moke, 1 žlička pecilnega praška, 2 jajci, 10 dekagramov diabita. Jabolčni nadev: približno pol kilograma jabolk, malo diabita, cimet Orehova obloga: 8 dekagramov zmletih orehov ali lešnikov, 3 dekagrame masla, limonin sok in diabit. Priprava: Maslo, sladkorni nadomestek in jajca penasto umešamo. Dodamo moko, presejano skupaj s pecilnim praškom, in vse skupaj zmešamo v testo, ki naj nekaj časa počiva. Pomastimo in pomokamo tortni model in vanj razravnamotesto. Pokrijemo ga najprej z jabolčnim nadevom, nanj pa zložimo v presledku majhne orehove kupčke ali svaljke. Jabolčni nadev: Jabolka grobo naribamo ali narežemo na tanke ploščice ter zmešamo s cimetom in sladkornim nadomestkom. Orehova obloga: Sesekljane orehe, sladkorni nadomestek, limonov sok in raztopljeno maslo dobro zmešamo. V hladilnik hladna jedila V hladilniku temperatura hi povsod enaka. To temperaturno razliko je treba izkoristiti in pravilno razporediti živila, ker vsa živila ne zahtevajo enakega hlajenja. Tako na primer vlagamo meso in ribe čim bliže zamrzovalniku. mlečne izdelke v sredino. sadje in zelenjavo pa v spodnji del hladilnika. Če smo živila pravilno razporedili, lahko brez nevarnosti za užitnost živil hladilnik uravnavamo na višjo temperaturo (npr. zvišamo temperaturo za dve stopinji, od treh na 5 stopinj Celzija) 'in s tem zmanjšamo porabo energije za približno deset odstotkov. S hladilnikom ne ravnamo prav in po nepotrebnem zapravljamo električno energijo: • Prepogosto odpiramo hladil-, nik in tako nam uhaja ohlajen zrak. V hladilnik dajemo tople oziroma celo vroče jedi in tako porabljamo energijo za hlajenje živil- na temperaturo okolice. Jed lahko brezplačno shladimo do sobne temperature, električno energijo pa rajši uporabljajmo za nadaljnjo ohladitev jedi. • V-hladilnik dajemo nepokrita oziroma, neustrezno pakirana živila in jedi. Tako povečujemo vlažnost v hladilniku. Vlaga se JESENSKA — Mama, toliko jabolk imate na tleh, pa jih nihče ne pobira, mi pa bi jih za zimske dni še kako rabili. — Naberite si jih, kolikor hočete, še štiri gajbice vam lahko posodim ... — Bi, bi, mama, samo nimama časa... Kaj, če bi vi... Mi se bomo vrnili spet prihodnjo soboto ... OPAZKA IN ODGOVOR — V tem zgornjem delu vrčka je, čeprav je jesen, polovica pene! — Mudi se mi. Obrnite vrček! V spodnjem delu je še nekaj piva! Občutlji vejši filmi Ameriška družba za izdelavo fotografske opreme Eastman Kodak je objavila, da namerava drugo leto poslati na trg novo vrsto- fotografskega materiala, ki ga je izpopolnila v svojih laboratorijih. Gre predvsem za visokoobčutljiv film, ki omogoča fotografiranje brez bliskavke v skoraj vseh svetlobnih razmerah in je, kot navajajo, največji uspeh na področju tako imenovane tehnologije srebrovo-haloidne emulzije v zadnjih petdesetih letih. Občutljivost filma so ocenili na 1000 ASA. Gre za enoto za določanje občutljivosti filma, ta pa je povezana z osvetljitvijo. Novi film je v primerjavi s kodakcolor 2, ki je zdaj v prodaji in katerega občutljivost je 400 ASA, veliko boljši. Občutljivejši film so izdelali tako, da so spremenili obliko in občutljivost srebro-vo-haloidnih kristalov. zaradi nizkih temperatur kondenzira in se kot led nabira na stenah. • Pri pravilni porabi je zelo pomembno pravilno nastavljanje •temperature. Vsak hladilnik ima termostat. • Če odhajamo na daljšo pot ali na dopust, je varčno, da hladilnik očistimo in izklopimo. IZ DŽOUŽUOVOGA DNEVNIKA SESTAVIL MARKO NAPASI ZVEZNA AVSTRUSK DEŽELA. BURGENLAN SUROVINA CEMENT ANGLEŠKA REKA. KI TEČE SKOZ STRATFORD JADRANSKI OTOK BELEŽENJE VRSTA ZEMLJE KILOGRAMSKA KALORIJA NAPRAVA ZA Česanje Z MESOM POLNJENE TESTENINE KRISTUSOV UČENEC VELETOK V JUŽNEM DELU SZ NOBELOVEC ANDRIC TURČIJA AVTOMOBILSKA OZNAKA IRANA ZVIJAČEN PRIJEM, UKANA ŠUMNIK ČIST VINSKI CVET PERNATA ŽIVAL RONALD REAGAN NEVARNA SKALA V MORJU JUNAK MA-HABHARATE NEMŠKO Ž.IME OSREDNJI PROSTOR RIMSKE HIŠE KISIK ZAČETNIK ARIANIZMA NATRIJ SHAKESPEAROV KRALJ PISATELJICA PEROCI ZIMSKA PADAVINA REKA GRČIJA SKUPNOST STROKOVNJAKOV KRILO RIMSKE LEGIJE UNIČEVALKA ŽELEZA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: Zagloba, akrobat, premije, rob, Ren, apel, vonjava, 11, urat, jantar, I, Eolus, vlom, ŠT, Koneski, as, Real. 21. OKTOBRA 1982 STRAN 11 Najin prostor je bil v dnevnem prostoru pred poglavarjevo sobo. Za spalno vrečo je bilo pretoplo, a na srečo ni bilo veliko komarjev. Po hodniku so že v zgodnjih jutranjih urah začeli tekati psi in pasti radovednost, kaj je v spalni vreči. Vsake toliko časa si je kateri vtaknil moj prst na nogi v svoja usta. K sreči je bilo samo igranje. Za budilko je bilo poskrbljeno. Ob steni so bili privezani petelini (borci). Kikirikati so začeli že v temi, za njimi pa cela kurja horda dolge hiše. V tej dolgi hiši se delovne navade Ibanov bistveno razlikujejo pd onih iz Kapita. Vstajajo ko se dani. V tem letnem času je to okoli šeste ure. Ženske nakrmijo prašiče, kateri živijo v malih lesenih zabojih, postavljenih na štirih lesenih kolih. Dekleta kličejo kokoši, da bi jim nametale riževih ostankov. Z dolgimi bambusovimi palicami žene čuvajo, da se race lahko v miru najedo. S palicami odganjajo kokoši in mlade prašičke. Moški čepijo na terasi pred svojim delom hiše in na vodnih kamnih brusijo nože. Rahlo zakrivljeni noži lukop so dolgi pol metra. Rabijo jih za vse. Za delo na polju, da si utirajo pot skozi džunglo, za lov itd. Ko uredijo vse potrebno, se opremljeni z noži in orodjem odpravijo na polje. Nože nosijo obešene za pasom tako moški kot ženske. S čolnom veslajo po reki navzgor, vsaka skupina ima obvezno s sabo tudi puško. Večino dneva preživijo na polju, katero je lahko tudi po par ur oddaljeno od bivališča. V večini kolobarijo. Džunglo s skupnimi močmi posekajo in požgejo. Vsaki družini pripada potreben kos zemlje za preživetje. Sadijo suho kulturo riža. Za rižem prideta na vrsto koruza in proso. Ko se po letu ali dveh zemlja izčrpa, jo zasadijo z neke vrste listnato razstlino. To poža-njejo in jo puste zgniti. Zemljo puste pri miru deset do dvajset let, da se sama obogati in da je zopet godna za setev riža. Riž je njihova glavna jed, in to trikrat na dan. Poleg šodi še solata iz svežih bambusovih vršičkov in neke druge vrste pečeno šavje. Meso pride na jedilnik le, če kaj ustrelijo. Ponavadi prodajajo v mestu jelene in divje prašiče, za zaslužek pa kupijo bencin in ostale potrebščine. Čez dan ostane doma nekaj ljudi, da pazijo na otroke in domači prag. Popoldne se moški vrnejo domov. Žene jih že čakajo s pripravljenim kosilom. Praviloma počakajo, da moški pojedo in šele nato one prisedejo k jedi. Kuhinja Je v zadnjem delu sobe. Pravzaprav je to samo odprto ognjišče z nekaj lonci. Premorejo tudi nekaj krožnikov, drugače pa servirajo hrano v palmove liste: Tu in tam ima katera družina še stol in posteljo za družinskega poglavarja. Moški in ženske spijo ločeno v istem prostoru, dekleta, dokler sp ne poročijo, pa v varstvu svo-jih mater. Včeraj, ko sva se prikazala iz čolna, so se otroci razbežali kot strela. Počasi sva si pridobila njihovo zaupanje s kilogramom bonbonov. Od tedaj so vedno okoli naju. Nisva več sama, čeprav bi si želela tudi nekaj samote. Dobro se počutim med tako prijaznimi in dobrimi ljudmi. Zdi se mi, da se sploh prav ne zavedam, kako lepo mi je. Vsakdo te z nasmehom pozdravlja. Sediš na terasi, paseš radovednost in še ti prinesejo sadje. Zvečer posedejo pred svojimi bileki. Vsaki družini pripada toliko hodnika — ruai, kolikor dolga je njegova soba. Do nedavnega, ko še niso poznali radia in dokler so imeli še zelo malo stika z zunanjim svetom, so si krajšali čas s pripovedovanjem zgodb. Ljudski pripovedniki so hodili od dolge hiše do dolge hiše, ter s svojim pripovedovanjem krajšali ljudem dolge večere. Pripovedovanje ene zgodbe je lahko trajalo tudi par noči skupaj. Od nekega etnologa sem zvedel, da je do sedaj najdaljše znano pripovedovanje trajalo neprekinjeno šest dni in noči. Poslušalci so si vzeli čas samo za hrano in pijačo. Pred vsakim bilekom s stropa hodnika še vedno visijo zaprašene košare, v katerih so včasih shranjevali odrezane glave sovražnikov. Ibani so bili znani kot lovci na glave, in to ne tako daleč nazaj. Odrezane glave sovražnikov naj bi baje vplivale na rodovitnost polj, obenem pa se je vojščaku z njihovim številom dvigoval ugled. S tem so baje uradno prenehali okoli leta 1920 zaradi prepovedi angleške kolonialne uprave v Maleziji. Starodavna okrutnost se.je pokazala zopet v letih druge svetovne vojne, ko je Borneo osvajala japonska vojska. Ibani so bili na strani Angležev. Japonsko vojsko so imeli za sovražnika, zato so tudi marsikaterega vojaka skrajšali za glavo. Odrezane glave so kuhali z nekimi zelišči, da so se malo skrčile. Danes so .Od tega ostale le še prazne zaprašene košare. Ponekod še popestrijo praznik njihovega novega leta s promenadnim mimohodom po zunanji terasi v desni roki pa nosijo košaro s tremi ali štirimi ostanki človeških glav. Do danes pa se je ohranilo še tetoviranje, in to izključno 'pri odraslih moških. Tetovirajo se po celem telesu. Različne figure pomenijo položaj., moškega v njihovi skupnosti, poleg tega so tudi modnega videza. Nekdaj je bilo iz tetoviranja razvidno tudi število odrezanih glav. Cigarete si zvijajo sami. Malo tobaka ovijejo v posušen palmov list. Starejši ljudje žvečijo betel. To je neke vrste orešček, ki ga naribajo na tobak in ovijejo v - kiselkast betlov list. Ihanskim otrokom, rojenim na kliniki, ima pravico izbrati rojstno ime porodniška sestra in ne mati. Otroci brez izjeme dobijo angleška imena. Šele doma v dolgi hiši dobi otrok pravo ihansko ime. Motilo me je, da ljudje, predvsem mladina, vse preveč hrepenijo po degeneriranih lastnostih zahodne civilizacije. Čutijo, da je disko glasba boljša od njihove narodne, čeprav je sploh ne poznajo. Skoraj vsi brez razlike nosijo majice T-shirt, z bleščečimi reklamami, kupljene pri kitajskih trgovcih. Poglavarjeva žena je nosila majico z napisom ,, Universiti of America”. Dolga hiša je postavljena na kolih, meter in pol od tal. Spodaj so spravljeni dolgi čolni, edino prevozno sredstvo. Včasih so služili za prevoz bojevnikov. Pred in za hišo so na meter visokih kolih kolibe za prašiče, podobne domove imajo tudi kokoši. Race pa shranijo kar v pletene košare in jih obesijo na ste-' no. Mimo Je riževa žetev. Mlačvo opravijo kar na polju, riževo zrnje v vrečah prepeljejo domov in ga na terasi razgrnjenega sušijo. Ko je dovolj suh, ga v posebnih mlinih ločijo od lupin. Ukvarjajo se tudi z zbiranjem kavčuka. V deblo kavčukovega drevesa zarežejo zarezo in privežejo posodo, v katero se cedi smola. To zlijejo v kalup, ter pustijo, da se strdi. Sveže strnjeno blazino surove gume še razvaljajo, da dobi enakomerno debelino. Bele blazine surove gume prodajajo za majhne denarje kitajskim trgovcem. Otroci so že od majhnega soočeni s trdim načinom življenja, z bojem za obstanek. V mladosti ne poznajo plastičnih igrač in medvedkov. V izdolbenih kanujih veslajo po reki, z doma narejenimi harpunami lo vijo ribe in rake. Niti majhni ne poznajo strahu pred kačami. Ibani lovijo pitone kot kulinarično posebnost. Zaradi tega ga je skoraj nemogoče najti kje v bližini človeškega bivališča. Starejše ženske hodijo zgoraj gole, okoli bokov imajo, ovit kos platna. Nekatera dekleta si še danes dajo izpuliti zgornje sprednje štiri zobe, kar velja za znak ženske lepote. Pri moških - veljajo za znak ,, ustne lepote” zlate krone. Te si je lahko privoščil le poglavar dolge hiše — tua rumboh. ____ Vsaka družina ima po par psov. Pomagajo jim pri lovu na divje prašiče in ostalo divjačino. Tudi za čuvarje so dovolj glasni, če ravno kje ne dremljejo. Kako se Ibani preživljajo? Kbt sem že zapisal, je glavna hrana riž. Jedo ga trikrat na dan. V najrevnejših naselbinah kje v notranjosti jedo kar samega. Na njihovem telesu se vidi po manjkanje proteina. Posledice so opazne predvsem pri manj odpornih otrocih. Poleg lova v gozdu, lovijo ribe in vodne rake. V nekaterih predelih so reke že skoraj prazne. Na poljih gojijo večidel suho kulturo riža, koruzo in neke vrste proso. Zaradi razvejanosti pokrajine je pridelovanje hrane otežkočeno. Razen perutnine in redkih prašičev domačih živali ne poznajo. V Rumah Unghi, kjer živi nad dvesto ljudi, niso imeli nobene krave ali koze. Mleko za dojenčke dobijo iz mlečne kon-serv ,,Made in England”. Tudi sadja, razen banan in ananasa, ne gojijo posebej. V poletju je zorel gozdni sadež durjan. Na velikem drevesu, kje na robu džungle dozorijo njegovi sadeži dolgi dve do tri pedi, ovalnih oblik z ostrimi bodečimi izrastki. Durjan ima navzven zelo odvraten vonj, v notranjosti pa skirva okusno belo meso. Ram-butan je drug priljubljen gozdni sadež, ki raste na drevesu. To so rdeče kroglice s štrlečimi nitmi, po velikosti podobne našim slivam. Pod olupkom je okrog koščice sočno belo meso, s katerim se rade mastijo tako opice kot ljudje. Otroci plezajo po vejah in trgajo šope ram-butana. V džungli naberejo še neke vrste ličija. Na sončnih pobočjih rastejo kokosove palme. Nekaj ljudi ima motorne žage. Nišem mogel razumeti, zakaj še vedno nabirajo drva za kurjavo sproti. V sušnem obdobju, ko je gladina reke nižja za dva do tri metre, se s čolni vozijo ob bregu in pobirajo naplavljeno vejevje. Par korakov stran od njihovega doma pa rastejo ogromna drevesa, ki bi jih lahko posekali zfl kurjavo. Tudi ne vem, zakaj ne gojijo več raznovrstne zelenjave. V teh nekaj dneh nisem nikjer videl čebule česna kumar itd. Kurja jajca se znajdejo poredkoma na jedilniku. {Nadaljevanje prihodnji ko so cvetele marelice dopisniki so Zabeležili Fant se je nagnil z zadnjega sedeža k nama in vprašal: ,,Mama, kaj je to izpad?" Avto je enakomerno drse! po dolgi Vodnikovi cesti. Mislila sem, da bo od jeze zdrobil volan. Rekla sem fantu, kakor sem mogla mirno: ,, Ti bom že povedala." ,,Ko bom večji, a ne?" „Da. Ko boš velik, boš vse razumel." KONEC Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci RAZPRODAJA osnovna sredstva — pohištvo primerno za gostinske lokale, vikende in klubske prostore. Razprodaja bo v ponedeljek, 18. 10. 1982, od 8. do 12. ure v domu učencev v Radencih. ZVEZA OBRTNIH ZDRUŽENJ SLOVENIJE, skupna delovna skupnost, Ljubljana razpisuje prosta dela in naloge TAJNIKA obrtnega združenja GORNJA RADGONA, s sedežem v Gornji Radgoni Pogoji: administrativna, upravna ali ekonomska smer V. stopnje (srednja šola) in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečno poskusno dobo. Pismene prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Zveza obrtnih združenj Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 4. OD po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Zveze obrtnih združenj. Nekoč, ko so si ljudje krajšali pot čez Muro, so zatrjevali, da so videli dno in kamne na dnu. To je bilo pred mnogimi leti, zdaj pa je že na površju, posebno ob nalivih, toliko naplake in odpadkov, da je človeku kar tesno pri srcu, da o vonjavah sploh ne govorimo. K. Ščavničar Tomaž Flisar, član ribiške družine Gornja Radgona, TE Tišina, je v gramoznici ujel tegale krapa, ki se je na tehtnici umiril pri sedem in pol kilogramih. Trofeja in spodbuda hkrati! „ v Krepitev organizacije ZRVS V Rogašovčih na Goričkem je minulo nedeljo — 10. oktobra — bilo zelo živahno. saj sose srečale rezervne vojaške starešine murskosoboške občine. Tradicionalno vsakoletno jesensko srečanje je tokrat organizirala krajevna organizacija ZRVS Rogašovci, kije na lanskem, srečanju v FokoVcih osvojila prvo mesto na orientacijsko-taktičnem pohodu. Nedeljskega tekmovanja se je udeležilo 10 ekip krajevnih organizacij ZRVS. ki so se med seboj pomerile v streljanju z malokalibrsko puško, metanju ročne obrambne borne v cilj, plezanju po vrvi ter reševanju taktične naloge in orientacijskem pohodu. Slavila je' ekipa KO ZRVS Cankova pred KO ZRVS Rakičan in KO ZRVS M. Sobota — Park. Po tekmovanju je bilo popoldne tovariško srečanje, že med tekmovanjem pa je potekala seja predsedstva občinske konference ZRVS občine Murska Sobota, kjer so člani spregovorili o uresničevanju letošnjega programa dela, organizacije. Že v kratkem, pred koncem tega meseca, bodo sklicali vseh krajevnih 'organizacij murskosoboške občine, kajti strokovna komisija pripravlja vojaško-strokovna predavanja na temo »Protidiverzantsko in protiteroristično delovanje po konceptu SLO in DS«, ki so obvezna za vse člane, ob tem pa bo tudi praktično preverjanje znanja v ravnanju ž vojaško puško in izstreljevanju tromblonskih min. Ob drugem sklicu, ki bo meseca decembra, pa bodo člani ZRVS reševali taktično nalogo na terenu ter opravljali izpite iz predpisanega gradiva za letošnje leto. Tako se organizacija ZRVS še naprej vsebinsko in strokovno krepi, kajti v njeno delo se vključujejo tudi ostale družbenopolitične organizacije in krajevne skupnosti. Fj|ip MATK0 Ogled sejma,Sodobni elektronika 82’ Učenci Srednješolskega centra tehniško-peatM ške usmeritve iz Murske Sobote smo 6. oktobra imeli prvi naravoslovni in prvi kulturni dan , kratnem šolskem letu. Ob tej priliki smo st„v Tfona Ijani med drugim ogledali tudi sejem »Sad elektronika 82« na Gospodarskem razstavišču-sejmu je razstavljalo 540 razstavljalcev iz 21 d & Kot najbolj zanimivi razstavni predmeti s°, srednješolce, privlačile stereo naprave: z»°. aj gramofoni, kasetofoni, prenosne kamere. telev in drugo. Seveda je bilo razstavljenih še vrsta s ki so jih razstavljalci prikazali še v času preizku in uveljavljanja., da jih pozneje vpeljejo v red lovni proces. -:eje Med najbolj znanimi razstavljalci iz Slovenj # razstavljala tudi delovna organizacija »Litost 1^ Ljubljane, ki je predstavila napravo za avtom reguliranje pretočnih elektrarn. Med tujinp razstavljalci pa nas je pritfgm g, panska. Na njihovih pultih smo lahko videli P^ sno žepno sprejemno-oddajno radijsko postaj znano tudi pod imenom »toki-voki«) znajenplS Versatility. Vesna S M v Smelo začrtan program u Mladi v Planiki v Turnišču so ocenili del0. iti ' aktivov, ki sta združena v 00 ZSMS ugotovili, da so zastavljeni program uresn dokaj dosledno. Izvolili so tudi vodje kom ^ji kulturo, šport, izobraževanje in informiranj6 Med so se seznanili tudi s programom do konca let ' drugim bodo uredili klubski prostor za svoj vnosi, pripravili veseli večer in, če bo potreb magali pri spravilu pridelkov. ^jed1 »Mladi pa bomo ob vsem tem vsak «"in^ delovnem mestu skrbeh za večjo kvaliteto m e iti V tej povezavi bomo spremljali tekoče pošlo, g se zavzemali sa stimulativno nagrajevanj Bili so na seminari^ Na podlagi, sklepa RCK OZN je bil orgiji i” seminar za vodstva občinskih centrov klubo klubov na srednjih šolah. Seminarja na uarif1 iz SŠCTiz Radenec udeležili Irena Raduha, Žižek in Dušica Kapun ter mentor kluba- * 'Na seminarju so razpravljali o probie svetu, mednarodnih odnosih in kongresni ji mentih ZSMS. Metka P VESTNIK, 21. OKTOBRA STRAN 12 ZAMETKI SEGAJO v LET01947 Panonija 35-LETNICI DELOVNE ORGANIZACIJE PANONIJA KOVINSKA IN ELEKTRO INDUSTRIJA MURSKA SOBOTA Upravičeno ponosni na dosežene uspehe V enoviti delovni organizaciji Panonija iz Murske Sobote, ki sodi v okvir sestavljene organizacije združenega dela IMP iz Ljubljane, slavijo prav te dni pomemben jubilej — 35-letnico obstoja. Okrog 700 zaposlenih delavcev, ki 70 odstotkov proizvodnje ustvarjajo na Področju izredno zahtevnega in perspektivnega kmetijskega programa, ostalih 30 odstotkov pa odpade na drugo kooperacijo z nosilci, izdelovanje hladilnih strojev, plinskih števcev in podobnega, ie danes lahko ponosnih na dosežene rezultate. Ti so plod dobre organizacije dela in večje produktivnosti,, nadaljnje možnosti razvoja pa omogočajo tudi preusmeritev na zunanji trg, kjer so našli Partnerje v Zvezni republiki Nemčiji in Češkoslovaški, vse bolj pa se uveljavljajo tudi v Bolgariji in nekaterih državah v razvoju. Začetki murskosoboške Panonije segajo v leto 1947, ko je bilo 6. junija ustanovljeno takratno mestno kleparstvo, v katerem je delalo le 30 delavcev. Zaradi posebnega interesa širše družbene skupnosti pa je Mestni ljudski odbor Murska Sobota s svojim sklepom 31. marca 1945 izdal odločbo o ustanovitvi državnega obrtnega Podjetja »Kleparstvo" v Murski Soboti. Ker je povpraševanje po Jelkih kovinske galanterije Penehno naraščalo, se je pod-Jetje dokaj hitro razvijalo, saj je poleta 1952 štelo 156 delavcev, ^to je bil na predlog takratnega tajništva za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora MUrska Sobota bil sprejet sklep 0 ustanovitvi industrijskega bodjetja. Najprej pa so morali "Ožiti zahtevek na okrožno gospodarsko sodišče v Mari-Oru, da so jih vpisali v sodni e9ister gospodarskih podjetij, marcem leta 1952 se je bootie preimenovalo v Indu-_ r,ja kovinske galanterije »Panonija«. takratno podjetje je dobilo ^e večje možnosti za nadaljnji razvoj, zato so izvedli več investicijskih naložb, ki so se kaj kmalu pokazale za povsem upravičene. To je omogočilo nenehno širitev proizvodnega programa podjetja, pri čemer niso proizvajali le izdelkov kovinske galanterije, ampak tudi aluminijasto pohištvo, ni pa manjkalo tudi raznih storitvenih naročil. Vse bolj je stopal v ospredje nov program razvoja in proizvodnje izdelkov za kmetijsko mehanizacijo. Občinske in širše družbene potrebe so postavile na trdne temelje omenjene zametke razvoja kovinsko-predelovalne industrije. Nadaljevali so se intenzivni pogovori in dogovori o možnostih nadaljnjega pove- . zovanja te industrije v murskosoboški občini in tudi zunaj nje. Marsikdo se še spomni leta 1972, ko je prišlo do združitve podjetja Panonija in invalidske delavnice Ločilka v Murski So-boti.Takoje prvega junija istega leta nastalo novo združeno podjetje, ki se je imenovalo Panonija. Kot osnovni dejavnosti pa sta bili zapisani kovinska in elektro industrija. Tedaj je imelo podjetje 356 zaposlenih. To je omogočilo, da so združili programe in perspektive poiskali v novi organizaciji. soboške Panonije je proizvod- J nja kmetijskih strojev, dopol- nilne dejavnosti pa so industrijska kooperacija z naslednjimi organizacijami: TAM, TSN, TV, Železarna Štore in Klima Ljubljana. Da lahko delo lažje steče, imajo v Panoniji tudi naslednje organizacijske enote-sektorje: splošni, tehnični, komercialni, računovodski, finančno-raču-novodski in službo tehnične kontrole. Poleg samoupravnih organov in raznih delegacij pa so nadvse aktivne tudi družbenopolitične organizacije, pred- ' vsem osnovna organizacija zveze sindikatov, v katero so vključeni vsi zaposleni delavci, osnovna organizacija zveze komunistov s 40 člani in aktiv mladih delavcev, kamor so vključeni delavci do 27. leta starosti. Na ta način pa povezovalni procesi v murskosoboški Panoniji niso prenehali, saj so vseskozi iskali možnosti za nadaljnje integracije, kar bi naj omogočilo širše vključevanje v delitev dela. Prvega januarja 1975 so se samoupravno in poslovno vključili v sestavljeno organizacijo združenega dela Fužinar v Ljubljani. Tedaj je bilo v podjetju zaposlenih že več kot 500 delavcev. Kot je pokazala praksa, pa takšna organiziranost Panoniji ni prinesla željenih rezultatov. Pojavile so se namreč določene gospodarske težave, predvsem omejitve, zato so morali poiskati izhod iz nastale situacije. Z začetkom leta 1976 so se vključili kot temeljna organiza- cija združenega dela v delovno organizacijo IMP Ljubljana. Zakon o združenem delu je narekoval zahtevo po boljši samoupravni reorganizaciji, do česar je tudi prišlo. Že leta 1978 so se namreč reorganizirali in se vključili v delovno organizacijo Klimat Ljubljana, ta pa v SOZD IMP Ljubljana. Slednja združuje sedaj osem delovnih organizacij in 24 temeljnih organizacij po vsej Sloveniji. PERSPEKTIVNI KMETIJSKI PROIZVODNIPROGRAM Panonija iz Murske Sobote, ki praznuje prav letos 35-letnico svojega obstoja, zaposluje tre- nutno prek 700 delavcev, ima pa tudi 60 učencev, ki so pogodbeno v uku. Čeprav jq v tem kolektivu združilo delo že veliko strokovnjakov z višjo in visoko šolsko izobrazbo ekonomske in strojno-tehnične usmeritve, pa so potrebe po kadrih še vedno velike. Zato vsako leto razpisujejo precejšnje število štipendij. Sicer pa je način pridobivanja teh kadrov jasno opredeljen v petletnem programu o štipendiranju, ki je v bistvu sestavni del proizvodno-finanč-nega programa za obdobje 1980—1985. Celotni prihodek znaša 74 milijard dinarjev, kar gotovo ni majhen znesek, je pa plod naporov celotnega kolektiva Panonije. Osnovna dejavnost mursko- Panonija je danes nosilka kovinsko-predelovalne industrije v murskosoboški občini. Njena vertikalna povezanost pa omogoča uspešno dogovarjanje članic pri delitvi dela, uresničevanju dohodkovnih odnosov, skupnem razvojnem programu in ustrezno samoupravno organiziranost. Zato ni nenavadno, da ta kolektiv, ki se je vključil v aktivno premagovanje težavnega zunanjetrgovinskega položaja, dosega dokaj spodbudne gospodarske rezultate, kar daje nedvomno realno perspektivo nadaljnjemu razvoju Panonije iz Murske Sobote. Milan Jerše Lažje delo v kmetijstvu vam omogočajo stroji iz proizvodnega programa soboške ..PANONIJE * TRAKTORSKE PRIKOLICE - PRIKOLICE za osebne avtomobile ' KOTU za žganjekuho ' motorne kosilnice - SADILNIKI MEHANSKI IN PNEVMATSKI STRAN 13 21. OKTOBRA 1982 šport NAMIZNI TENIS — MRLZ Vinčec nepremagan V treh srečanjih drugega kola so Sobočani doma iztržili štiri točke, kar jim na lestvici prinaša visoko uvrstitev — trenutno 2. mesto. Že med tednom odigrano srečanje z najmočnejšo ekipo v ligi Mariborom so visoko izgubili kjer proti odličnim gostom ne bi mogli pohvaliti za igro nobenega igralca, predvsem pa so veliko več pričakovali od najiskušenejšega Raka. V srečanjih z ekipama Jajca in Vitezom je najzaslužnejši za dokaj prepričljivi zmagi odlični Vinčec, ki je z borbeno in pametno igro premagal vse igralce v obeh srečanjih ter dokazal kako pametna je bila odločitev vodstva kluba, da ga ponovno angažira, saj bi brez njega danes imeli Sobočani kakšno zmago manj. Proti mladi ekipi Jajca je tudi tri zmage dosegel Zalaznik in prikazal dobro igro, eno je prispeval najmlajši Kovač, dočim je Močan nekoliko nepričakovano obe partiji izgubil kar pa tudi ne čudi, saj je v zadnjem času na treningu precej popustil. Najzaslužnejši za drugo zmago proti Vitezu je Vinčec s tremi zmagami, dve je spet prispeval Zalaznik, eno pa Kovač, ki je dve partiji izgubil, predvsem preseneča njegov poraz proti Haskiču. V naslednjem kolu igrajo Sobočani v gosteh z ekipo Sloge v Doboju ter proti Sarajevu. . Rezultati: SOBOTA—JAJCE 7:2 (Močan-Seki 19:21, 13:21; Vinčec-Ciganovič 21:16, 21:15; Zalaznik-Panič 21:10, 22:20; Vinčec-Seki 21:13, 21:15; Močan-Panič 21:15, 14:21, 1851; Zalaz-nik-Ciganovič 21:11, 21:12; Vin-čec-Panič 21:7, 18:21, 21:9; Zalaz-nik-Seki 21:18, 22:20; Kovač-Ciga-novič 21:16, 21:15); SOBOTA—VITEZ 6:3 (Zalaznik-Haskič 20:22, 21:10, 21:11; Vinčec-ŠantiS 21:10, 21:6; Kovač-Šehič 14:21, 21:13, 17:21; Vinčec-Haskič 15:21, 21:18, 21:12; Zalaznik-Šehič 22:20, 20:22, 15:21; Kovač-Santič 21:16> 21:18; Vinčec-Šehič 21:9, 21:23, 21:15; Kovač-Haskič 21:19, 19:21, 12:21; Zalaz-nik-Šantič 21:9, 23:21); SOBOTA—MARIBOR 0:9 (Močan-Klinger 14:21, 14:21; Rak-Frank 17:21, 16:21; Zalaznik-Savnik 14:21, 21:18, 13:21; Rak-Klinger 17:21, 17:21; Močan-Savnik 11:21, 21:14, 15:21; Zalaznik-Fra nk 19:21, 16:21; Kovač-Savnik 18:21, 16:21, Zalaznik-Klinger 16:21, 14:21; Močan-Frank 15:21, 21:17, 19:21). LESTVICA Maribor 5 5 0 38: 7 10 SOBOTA 5 4 1 23:22 8 Bagat 3 3 0 24: 3 6 Vitez 5 2 25:20 4 Jajce 5 2 3 24:21 4 Rad ni k 4 2 2 16:20 4 Sloga 4 2 2 15:21 4 Partizan 3 1 2 12:15 2 Pamučna ind. 4 0 4 12:24 0 Sarajevo 4 0 4. 0:36 0 NAMIZNI TENIS Sobočanke uspele V Zalogu je bil kvalifikacijski turnir za izpopolnitev enega praznega mesta v A republiški ligi za ženske, kjer so nastopile ekipe Sodražice, Vesne iz Zaloga in Sobote. Ekipa Sobota — zanjo so igrale Simona Gregor, ter pionirki Tanja Sinic in Nataša .Vogrinc — je prijetno presenetila in nekoliko nepričakovano vendar povsem zasluženo osvojila prvo mesto in se tako po nekajletni odsotnosti spet vrnila v najvišje republiške ekipno žensko tekmovanje. Rezultati: SOBOTA—SODRAŽICA 5:1 (Gregor 2:0, Sinic 2:0, Vogrinc 1:1); SOBOTA—VESNA 5:2 (Sinic 3:0, Gregor 1:1, Vogrinc 1:1). M. U. NAJBOLJŠI V MURSKI SOBOTI V soboto in nedeljo se igrata oba zvezna pozivna kvalifikacijska mladinska turnirja in sicer ena skupina nastopa v Murski Soboti, druga pa v Zadru. Od peterice slovenskih igralcev so zraven tudi trije Sobočani Miran Močan, Jernej Zalaznik, ki igrata v Murski Soboti ter Dušan Kovač, ki nastopa v Zadru. Po dolgem času bo tako v Murski Soboti spet zbrana elita jugoslovanskega mladinskega namiznega tenisa z državnim mladinskim prvakom in reprezentantom Maranom na čelu. Od treh Sobočanov bi se skoraj zanesljivo moral uvrstiti Zalaznik med najboljšo peterico, ki daje priložnost igranja na Zaključnem turnirju najboljših mladincev Top 12. Za ostala dva bi bila uvrstitev med peterico pravi podvig, morala pa bi se zanesljivo uvrstiti do devetega mesta, ki jima daje možnost igranja na zaključnem turnirju v drugi skupini. Sicer pa si velja borbe najboljših jugoslovanskih mladincev v soboto in nedeljo v Srednješolskem centru ogledati. M. U. PRED USTANOVITVIJO POZ VEČJO SKRB RAZVOJU ODBOJKE V POMURJU Odbojka v Pomurju zaostaja za razvojem nekaterih ostalih športnih panog, ki so že dosegle precejšnje razsežnosti. Zato je pred kratkim prišlo do skupnega sestanka med predstavniki Odbojkarske zveze Slovenije, strokovnega odbora za odbojko pri ZTKO Murska Sobota in pomurskih odbojkarskih klubov, na katerem so razpravljali o ustanovitvi Pomurske odbojkarske zveze, ki naj bi prispevala k načrtnejšemu delu pri razvoju odbojke v tem delu Slovenije. Dogovorjeno je bilo, da obstajajo vse možnosti za ustanovitev POZ in imenovali iniciativni odbor za pripravo ustanovne skupščine, v katerem so Budimir Milisav.ljevič, Jože Gašpar, Herman Šticl in Ivan Hochstaater. Ta se je zelo zavzeto lotil dela, v kratkem pa bo tudi razgovor s predstavniki občin Lendava, Ljutomer, Ormož, Radgona in Murska Sobota, ki naj bi bile vključene v POZ. Na skupnem sestanku se bodo dogovorili o datumu ustanovne skupščine. Pomurska odbojkarska zveza naj bi vključevala vse odbojkarske organizacije na tem območju, šolska športna društva ter sodniško in trenersko organizacijo. Skrbela bi za hitrejši razvoj odbojke z ustanavljanjem novih odbojkarskih klubov ali društev. Zlasti pa nameravajo posebno skrb nameniti delu z mladimi po šolah in klubih. Pomurska odbojkarska zveza bo delovala samoupravno, v ta namen bo tudi sprejela vse potrebne akte, hkrati pa dobila isti status, ko ga imajo podzveze v Mariboru, Ljubljani in drugod. Sedež Pomurske odbojkarske zveze bo v Murski Soboti. — SNL----------------------------------------- REMIJA MURE IN NAFTE V devetem kolu tekmovanja slovenske nogometne lige sta pomurska ligaša iztržila polovičen uspeh. Oba sta igrala neodločeno. Rezultata: Mura—Železničar 0:0, Nafta—Primorje 1:1. Gol za Nafto je dosegel SUč) Mura je z II točkami na petem, Nafta pa s 6 točkami na enajstem mestu. V naslednjem kolu igra Mura doma s Kovinarjem, Nafta pa v gosteh s Tabor—Jadranom. NAJUSPEŠNEJŠI LENDAVCANI V počastitev praznika občine Murska Sobota je bil v Murski Soboti pionirski judo turnir, na katerem je sodelovalo 45 tekmovalcev iz ljutomerske, lendavske in soboške občine. Rezultati: do 32 kg: L Potočnik (Lj), 2. Pintarič (MS), 3. Gal in Breznik (Le); do 35 kg: L Duh (MS), 2. Cerič (MS), 3. Brozovič in Recek (MS); do 38 kg: 1. Lešnjak (Le), 2. Ferbežar, 3. Zemljič in Šiško (vsi MS); do 42 kg: 1. Prinčič (Lj), 2. Kos, 3. Perč in Gider (vsi MS); do 52 kg: 1. Petkovič (Le), 2. Miholič (MS), 3. Sooš (MS) in Lebar (Lj) in nad 52 kg: L Kulčar (Le), 2. Krpič (MS), 3. Sporn (MS) in Jarin (Le). O. S. 14 STRAN SRE — ženske POLANCANKE ZMAGALE V sedmem kolu tekmovanja slovenske ženske rokometne lige je Polana doma premagala ekipo Šmartnega z rezultatom 17:14. Gole za Polano so dosegle: Hozjan 5, Kociper 4, Toplak 4, Horvat 2, Vogrinec in Virag po enega. Radgona pa je izgubila v Škofijah z Burjo 18:47. Gole za Radgono so dosegle: S. Mlinarič 12, Vrabl 2, Hamler 2 in Potočnik enega. Obe ekipi imata po 6 točk in sta v sredini lestvice. V naslednjem kolu pa bo medsebojno v srečanje v Gornji Radgoni. INVALIDSKI ŠPORT Uspelo srečanje Sobote in Paračina V počastitev praznika občine Murska Sobota je bilo v Murski Soboti športno srečanje invalidov iz Paračina in DRŠI Murska Sobota. Uspešnejši so bili Sobočani, ki so zmagali v treh, Paračinci pa v dveh kategorijah. Rezultati — ekipno: 1. DRŠI M.-Sobota L 1952 točk, 2. Paračin 1551 in 3. DRŠI MS II. 1400 točk. Posamezno — nam. tenis: 1. Kerec. (MS), 2. Popovič (Pa), 3. Pelci (MS); Strelstvo: 1. Turner 263, 2, Vajndorfer258 in 3. Šenčur 252 krogov (Vsi MS); kegljanje: L Ambruš 319, 2. Kardinar 307 in 3. Drmič 298 (vsi MS); Pikado: 1. Petrovič (Pa), 2. Košal (Pa)in3. Varga (MS); šah: 1. Živkovič, 2. Pantič, 3. Kardič (vsi Paračin), V Murski Soboti je bilo tudi prijateljsko srečanje v balinanju. Zmagala je ekipa DRŠI L pred Dokležovjem, DRŠI II. in DU M. Sobota. — STRELSTVO---------------------------- USPELO TEKMOVANJE OB OBČINSKEM PRAZNIKU Občinska strelska zveza Murska Sobota je v počastitev praznika občine Murska Sobota pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško pod geslom ,,Občan strelja” in dvoboj z Mariborom. Tekmovanja ,,Občan strelja” se je udeležilo nad 100 strelcev iz soboških krajevnih skupnosti. Prvo mesto in prehodni pokal je osvojila KS Alija Kardoša, za katero je nastopilo 44 občanov. Sledijo: KS Turopolje 32, KS Park 14, KS Lendavska 9 ter KS Boris Kidrič in KS Partizan po 2 občana. Na strelskem dvoboju Maribor-Murska Šobota so v ekipni konkurenci zmagali Sobočani s 3433 krogi, Maribor pa je dosegel 2448 krogov, vendar je nastopil brez ženske ekipe. Pri članih je zmagal Balaško (MS) s 366 krogi pred Kobšetom (Mb) 359 in Madjarom (MS) 357 krogov. Med mladinci je zmagal Žagar (Mb) s 353 krogi pred Kojzen-bergerjem (Mb) 348 in Kuzmo (MS) 343 krogov. Pri članicah pa je prvo mesto osvojila Belšakova s 334 krogi. Pri Gradu sta odbor za šolski šport in osnovna šola Grad pripravila slovesnost ob podelitvi priznanj najboljšim šolskim športnim društvom soboške občine v preteklem šolskem letu. Za popestritev prireditve pa so člani ŠŠD Plamenica Grad izvedli atletski troboj. Foto: J. Rožman KOŠARKA Pomurje v finalu V Cerknici je bilo polfinale republiškega prvenstva v košarki za mladinke, kjer so sodelovale štiri ekipe. 'Prvo mesto je osvojila ekipa Pomurja in se tako uvrstila skupaj z drugouvrščeno Ježico v finale. Rezultati: Cerknica—Pomurje 57:90 (Žitek 35, Koren 27, Šiško 17) in Pomurje—Ježica 71:65 (Koren 29, Žitek 20 in Šiško 13). — JUDO-------------- Kavčič na evropskem prvenstvu Na izbirnem tekmovanju mladincev za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu v judu, ki' bo od 27. do 30. tega meseca v Romuniji, je sodeloval tudi državni prvak Silvo Kavčič iz Murske Sobote in se lepo odrezal. Odpravil je vse svoje tekmece in s tem potrdil kandidaturo za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu. Zmaga veteranov V počastitev praznika občine Gornja Radgona je bil rokometni turnir za pokal skupščine občine. Sodelovale so tri ekipe. Rezultati: Elrad—Veterani 13:13, Avtorad-gona—Elrad 13:13 in -Veterani—Avtoradgona 17:13. Vrstni red: 1. Veterani, 2. Elrad in 3. Avtoradgona. II. RRL — MOŠKI Polet—Fužinar 28:24 Brežice—Bakovci ' 23:28 Krog—Šoštanj 28:28 Pomurska nogometna liga Rezultati — 8. kolo Hotiza—Tešanovci 3:3 Radgona—Tišina 3:3 Lipa—Crenšovci 1:1 Bakovci—Petišovci 6:2 Veržej—Turnišče 0:1 Beltinka—Dobrovnik 6:2 I. MNL M. Sobota Rezultati — 6. kolo Puconci: Apače - 4:6 Dokležovje : Bogojina 0:4 Šalovci: Rogašovci 4:1 Rakičan : Garda preloženo II. MNL M. Sobota Rezultati — 6. kolo Romah : Gančani 7:7 Bratonci : Pušča 0:3 Melinci : Grad 5:3 Ižakovci: Vrelec preloženo I. ONL Lendava Rezultati — 5. kolo Olimpija: Bistrica Mostje : Nafta Panonija : Nedelica Mladost: Borba 3 2 5:1 2:4 1:3 II. ONL Lendava Rezultati — 5. kolo Polana : Lakoš Zvezda: Žitkovci Graničar: Kapca Rankovci: Pince 5:3 3:7 1:1 12:0 j IV. TEK „17. OKTOBER” Zmagala Mariborčana V okviru praznika občine Murska Sobota je AK Pomurje iz Murske Sobote pripravil 4. tradicionalni tek „17. oktober” 1» soboških ulicah. Tekmovanja se je udeležilo okrog 160 atletov in atletinj iz severovzhodne Slovenije. Pionirji, pionirke, mladinci ® mladinke so tekmovali v štafetnih tekih, čl.ani in članice pa posamezno. Pri mlajših pionirjih je zmagala OŠ Beltinci pred OŠ Puconci in OŠ Kapela. Pri mlajših pionirkah je bila najboljša OŠ Tišina pred OS Crenšovci in OŠ Šafarsko. Pri starejših pionirjih je zmagala OS Beltinci pred OŠ L Murska Sobota in OŠ Beltinci pred AK Pomurje® OŠ Cezanjevci. Pri mladincih je zmagala ekipa Srednješolskega centra Murska Sobota (TPU) pred SCTPU II. in SČTPU III. Pri mladinkah je bila najboljša ekipa SDEŠ pred SCTPU in Zš. V teku članov je zmagal Krempl (Maribor) pred Vindišem (Ptuj), Janžičem (Maribor), Flisarjem (Pomurje), Zupaničem (Ptuj), Koudilo (CernelavciJ itd. Prt članicah pa je prvo mesto osvojila Preglova (Maribor) pred Vindiševo (Ptuj), Mikličevo (Mb), Vešligajevo (Mb), Banfijevo (Ms)' Mlinaričevo (GR) in Kolmankovo (Bakovci). , L® ODPRTO PRVENSTVO POMURJA V ATLETIKI Nekaj solidnih rezultatov V Murski Soboti je bilo odprto prvenstvo Pomurja v atletiki za posameznike, katerega se je udeležilo 230 atletov in atletinj. Na te movanjuje bilo doseženih nekaj solidnih rezultatov, kar še posebej velj za Šiftarja, kije v teku na 100 m dosegel čas 11,2 in skočil v daljavo o,? m ter Brozovičevo (100 m 14.6 in daljava 4,72). ' Rezultati — Pionirji — 100m: 1. Kočar (Po) 12,9,2. Žižek (Bel) 1000 m: 1. Rantaša (Po) 2,56,6, 2. Sraka (Po) 2;58,8; krogla: 1. °0"1, , (OS II.) 10.70, 2. Kolar (Bel) 10,04 m; Daljava: 1. Kočar Horvat (Ti) 521 cm; višina: L Praprotnik (SCPTU) 155 cm, 2. Forjani I.)150cm; Pionirke- 100m: L Brozovič (Po) 14,6,2. Kovačič (CezW 600 m: 1. Banfi (OŠ II.) 1:52,3,3, 2. Kovačič (Cez) 1:55,5; Daljava- Brozovič (Po) 47Š>2. Kolenc (Bistrica) 433 cm; Višina: 1. Erjavec (n > 130.2. Bokan (Bel) 120cm; Mladinke— 100m: L Sukič (SDES) 14, > Kutnjek (SCTPU) 15.3; 800 m: 1. Petrovič (DSCTPU) 2:42,3, 2. (KŠC)2:48,0; Višina: LOberleitner(SDEŠ) 135,2.Sep(SCTPU) 125c®-Daljava: 1. Škaper (SŠGT) 431 cm, 2. Oršoš (ZŠ) 430 cm; Krog®-Kuhar(SŠTG) 7.90 M. 2. Zver(ZŠ)7.78 m. Mladinci - 100m; 1 »ii® (Po) 11.2.2. Čuk (Po) 12,9; 400m: 1. Potočnik (Po) 53,1,2. Rantaša^ 57.2; 800 m: L Potočnik (Po) 2:10.4, 2, Petek 2:22.4; 3000 m: 1- Hor”. 9:52.2. Fujs 9:55.0. Daljava: 1. Šiftar (Po) 652,2. Čuk(Po)560cm; ViS®^ Štihec (SCTPU) 155 cm; Krogla: 1. Hajdinjak (SKŠ) 9,97, 2. Kisi® (SDEŠ) 9,00 m. OBČINSKO PRVENSTVO MS V KROSU Sodelovalo čez 500 tekačev , ŠŠD Pionir in Partizan Bakovci sta bila organizatorja tekrnova soboške občine v krosu. Udeležilo se ga je čez 500 atletov in atletinj- Rezultati — ml. pionirji (70): 1. Flisar (Ti), 2. Belec (GP), 3. Habja® -(Pom); ml. pionirke (70): 1. Pergar (Sl), 2. Bauer (Grad), 3. £*«1 (GP); ml. pionirji (69): L Cigut (Ti), 2. Bencak (Ti), 3. Novak (Tm ' pionirke (69): 1. Banfi (OŠ II), 2. Fuk (Kuzma), 3. Kardoš (GP\ke pionirji (68): L Žlebič (Gr), 2. Fujs (Puc), 3. škrilec (OŠ I); st. pio® (68): 1. Grah (Gr), 2. Kerec (Ku), 3. Linhard (Rog); st. pionirji (Mr , Rantaša (Po), 2. Fujs (Mura), 3. Sraka (Po); st. pionirke (6'!; J Petrovič (SCTPU), 2. Jud (KŠC), 3. Merčnik. (KŠC); M(. mladinci- • Potočnik (Po), 2. Režonja (Po), 3. Fujs (Po); Mladinke: L Jurkovič^’ 2. Miholič (ZŠ), 3. Grah (SDEŠ); St. mladinci. 1. Horvat (SCTPEig. Fujs (Po), 2. Fartek (SDEŠ); St. mladinke: Majer (Po), 2. GotnbOC^ 3. Trstenjak (SCTPU); člani: 1. Flisar (Po), 2. Kodila (Cern), 3-(Ti); članice: L Kolmanko (Bakovci), 2. Lang (ZŠ), 3. Zadravec (ZSF A TLETIKA Sodelovalo sedeift ŠŠD r ZTKO in ŠŠD Gimnazije Ljutomer sta pripravila občinsko^ venstvo v atletiki za starejše pionirje in pionirke. Sodelovalo je ' manjkali sta ŠŠD Šafarsko in Bučkovci. ,-vin3- Rezultati — pionirji — 100 m: 1. Špindler (IC), 2. Debeljak .. Korošev (oba Ver); 300 m: 1. Ivanuša (IC), 2. Šabič (Ve). 3. Petek ( । 1000 M: 1. Habjanič (IC). 2. Muler (IC), 3. Kapun (V&): VRS,r7ve). Tomažič (SV). 2. Marinič (Cv), 3. Stajnko (IC); daljava: L Ostejf) 3 2. Vršič (SV). 3. Kolbl (Cv); krogla: L Habjanič (SV), 2. Fišinger Kovačič (SV); Pionirke — 100 m: Legen (Ve), 2. Mavrič (* Podgorelec (IC); 300 m: 1. Kovačič (Ce), 2. Kuzma (Ve), 3. NemeC 600m: 1. Kovačič(Ce),2. Rozmanič(Ve), 3. Belšak (CG); višina- 'p|Oj Rajh (IC) in Grnjek(Cv). 3. Rauter (Ve); daljava: L Pirher (IC)-(SV). 3. Filipič (Ve); krogla: 1. Marčinko (Ve), 2. Križan (IC), 3. b (IC). TEKMOVANJE ŠŠD Prvi Beltinci in SDEŠ .bolj Odbor za šolski šport je razglasil rezultate tekmovanja za množično in samoupravno organizirano šolsko športno društvo v jgp šolskem letu. Med osnovnimi šolami je z veliko prednostjo zmaga j. Enotnost OŠ 17. oktober Beltinci s 1238,5 točkami nred Mladosti vCi M. Sobota 905, Poletom OŠ II. M. Sobota 889, Pionirjem GS L.kki®1 845, ,,Ludvik Rogan” OŠ Tišina 782,5 točkami itd. Nle“ M-športnimi društvi na srednjih šolah je prvo mesto osvojila S gvjto® Sobota s 659 točkami pred Enotnostjo SCT-PU M. Sobota 645 m ZŠ Rakičan 375 točk. * x s 3® Na ekipnem atletskem troboju osnovnih šol je zmagala točkami pred Gradom 274, Beltinci 218, Gornjimi Petrovci 206, ^eleZ6" in OŠ III. M. Soboto 201 točka itd. Posamezno: pionirji — E 11-(Ti), 2. Marinac (OŠ IV. MS), 3. Horvat (Ti). Pionirke: L BanU L j 'g. MS), 2. štefanec (Ti), 3 Horvat (Bel). MALI NOGOMET Razlagova prvak Končan je bil prvi del tekmovanja v drugi občinski ligi Ljuto®^ kop-poraza je prvo mesto osvojila ekipa Razlagove. Rezultati Razkrižje—Cven 0:5, Vesna—Razlagova 1:2, Stročja vas—’e in Pristava—Partizan 2:14. Vrstni red: 1. Stročja vas 4, Pris točke, Razkrižje pa je bilo diskvalificirano. vatne*^ ? V prvi občinski ligi pa je bilo odigrano 7. kolo: Križevci 1"^® TJ’ 6:1, Križevci II—Tehnostroj 2:3, Stročja vas—PreS1<.i Grlava—Železne dveri 3:7, Bunčani—Bučkovci ' Kamenščak—Bunčani 2:4. Vodi Stxačia..vas_zJ2. točkami. -p. pick _____________—-"jggŽ VESTNIK, 21. OKTOBR^J^ £3 kronika z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI krvodajalci V Lendavi se je iztiril vlak ’ 14. oktobra v večernih urah so na železniški postaji v Lendavi I sestavili kompozicijo 42 vagonov. I Večina teh je bila prazna, na I nekaterih železobetonski elcmen-*li, v sestavi pa je bila tudi cisterna Is 43.350 litri mazuta. Ob 21.04 uri je kompozicija vagonov in cisterne, ki jih je vlekla diesel lokomotiva, krenila proti Čakov-IW. Po 350 metrih vožnje pa so se zadnji 4 vagoni in cisterna iztirili. Mazut je začel iztekati. Takoj so obvestili delavce INA-Nafte Lendava, ki so preprečili nadalj- Inji iztok. Tako je izteklo le 500 litrov mazuta. Zakaj se je iztiril vlak? Komisija železniško-transportnega pod-Ijetja iz Zagreba je ugotovila, da zaradi razmaknitve železniških ti-rov- Gmotna škoda znaša 500 tisočakov. .Kdo je vlomil v stanovanjsko I hišo Franca Šumaka na Plitvi-I čkem vrhu? Odgovor na to 1 Vprašanje iščejo delavci organov za notranje zadeve. Torej (Poizvedujejo za storilcem.Za zdaj ® ugotovili, da je bil vlom med Ib' in 12. oktobrom, vlomilec pa . ie odnesel nekaj steklenic piva, iz (zamrzovalne skrinje je pobral 20 kilogramov mesa v vrečkah, v kuhinji je našel transistor . . . Iokupaj je povzročil za 12 tisoč Otnarjev škode. Niso redki primeri, ko starši Iodtdejo zdoma (v službo, po opravkih in podobno), otroke pa Pustijo same doma. To je tvega-no- O tem priča tudi nesreča, ki to P zgodila 15. oktobra v Gornji I udgoni. Starša 6-lctnega A. G. s rat sta odšla v službo, otrok pa ' *01 vsak otrok, ki se ne zaveda M ta05^'0.’ ie odPrl balkonska vra- > da bi se na balkonu igral. Med I batrmu Je žoga Padla na sP°dni' " , k°n, zato je splezal na balkon- ° °grajo, od tam pa se je hotel I buditi do žogč . . . Padel je na ’u se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v murskosoboško bolnico. Prometne nesreče. Ali jih bo poslej manj? Na to vprašanje je zaenkrat težko odgovoriti, . dasiravno bi človek logično pričakoval, da bo zaradi manjšega prometa tudi manj nezgod. Izkušnje iz obdobja par-nepar, ko je bil promet manjši, kažejo, da število nesreč ni bilo manjše.. Ugotovimo torej lahko, da na obseg nesreč ne vpliva toliko več ali manj vozil v prometu, ampak predvsem upravljavci motornih vozil. Ih kakšna je nezgodna bilanca preteklega tedna? 12. oktobra ob 5.50 uri se je zgodila prometna nesreča v križišču Prešernove ulice in 'Ulice Slavka Osterca v Ljutomeru. Kolesarka Ana Vozlič s Presike 15 je pripeljala v to križišče v hipu, ko je nasproti privozil avtobus, ki ga je vozil Mustafa Tutnjič iz Ljutomera. Ker je zavijal na levo, je voznici zaprl pot, zato je trčila v avtobus. Pri tem je dobila hude poškodbe, ki ji jih zdravijo v soboški bolnici. Prav tako 12. oktobra, vendar ob 8.30, se je Marija Vukajč iz Murske Sobote peljala po Kroški ulici. Plastična vrečka, ki jo je peljala na kolesu, seje zataknila, zato je zapeljala na levo. Prav v tem trenutku pa je pripeljal iz nasprotne smeri tovornjak, ki ga je vozil Franc Cigut iz Kroga. Kolesarka se je zaletela v zadnje levo kolo motornega vozila. Naslednja prometna nesreča pa se je zgodila 13. oktobra ob 13. uri. Branko Bežan iz Vanče vasi se je peljal z osebnim avtom proti Murski Soboti. V vozilu je bila sopotnica Milena Virag iz Vanče vasi. Ko je pripeljal kakih 500 metrov zunaj domačega kraja (ugotovili so, da je vozil s precejšnjo hitrostjo) je dohitel osebni V Pomurju se kljub pomanjkanju bencina zgodi mnogo prometnih nesreč, v katerih nastaja velika gmotna škoda, pa tudi ponesrečencev, ki se zdravijo v bolnišnicah, ni malo. Vzrok sta predvsem neprimerna OBISKOVALEC JE NAVDUŠEN '982Vrnj|°Polančan, ki je 1955. leta odšel v Ameriko, zdaj, ko seje leta V Vefi?^ krai’ Je bi' presenečen. Priznal je: ,,Tu je Amerika!” । ievna sk 'n ^a" P°'an* ,er Brezovici, v krajih, ki jih združuje z m Upn?s,» sicer še niso dosegli vsega, kar si želijo, vendar pa se ?edstavi| arsjb>tn pohvalijo. To ni več svet v močvirju, kakršnega je Polani, grV 'poimenski knjigi rojak Miško Kranjec. Tako v Veliki ^^'dr'ali sZ°Vici *n Mali Polani (razen v zaselku Mačkovci) so ceste n jovnim eveda brez združevanja sredstev ni šlo, torej so denar zbrali s V ano in 4arn?Pr>spevkom. Tudi zdaj, ko gradijo cesto med Veliko Puosti p dasiravno gre za občinsko cesto, so občani krajevne 'd tisoj .? ana segli v mošnjičke in dali občinski komunalni skupnosti ^jotja P°s°ji'a' Cim se bo vreme ustalilo, bodo delavci p Prosti n °L3 asfa'rirali 3 kilometre dolgb cesto. Tako občani krajevne c'tirtce ind°Ocl0 'me" 'e sodobne ceste, ampak bo tudi bližnjica za v^^tirana^, — za Mursko Soboto. Odveč je posebej poudarjati, da i • u °djupa C?ta tud’ ve^^e8a pomena za avtobusni promet, saj je bila eirMa lv.e“kokrat neprevozna, pa tudi sicer je bila znana po tem, da v r °biskovn|° Ob kota^'- • boi; „ae,c — izseljenec bo potem, ko bo asfalt še na tej cesti, še v T°« kar3VduSe”' treh va poleg cest hitro opazi, so tudi nove gradnje. V in^’ s slamok -e v^,kot polovica hiš novih, »starejše pa so obnovili. Sj " smisia knte *1'^e so menda le Se tri, pa tudi te bi že podrli, če ne bi večkratZa ohranjanje stare arhitekture. Polančarji in Brezovičarji ”ogi Sli na Pr?vB°’ da vasi ne bi dosegle takega napredka, če ne bi Čl S' 'ePa de'° v tujino. Prav gotovo je to res, drži pa tudi, da Podvi?novania uredili tudi tisti, ki delajo doma. Skratka: če se so V Melik j p’ ?ot?m rezultat ne izostane. o^^Posled ioir' so s' vrst0 'ct prizadevali, da bi dobili novo šolo. To Ql'^ujejo D °' 'eta odprli. Je najmodernejša šola v lendavski občini, sei!de na to tjJ0. u^*nci iz Velike in Male Polane, Brezovice ter Hotize. Ti, p Prešo ial'a,Je V dovo'i prostora, najbrž ne bi bilo narobe, če bi r,tiŠČufam'.^učence iz kake bližnje vasi, ki zdaj obiskujejo šolo v no Čestem Prert a lanju dramskih del, je zdaj po Kmečkem Foto: §• S- s celovečernim koncertom in požel velik aplav^^_____ ^NlK, 21. OKTOBRA 1982 Po novem zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa morajo imeti prikolice do 700 kilogramov registrsko številko vlečnega vozila. Torej tudi prikolica osebnega avta mora imeti isto številko kot avtomobil. Registrsko številko lahko izda le pooblaščena organizacija združenega dela. Dobite jo na prometnem oddelku svoje občine, seveda ne takoj, kajti prej je treba naročiti izdelavo. Dotlej pa vam izstavijo potrdilo, da ste zaprosili za registrsko številko prikolice. avto, ki ga je vozila Marija Bago-la iz Korovec, ter ga hotel prehiteti. V tem času pa se je tiasproti približeval osebni avto, s katerim se je peljal Karel Šinko iz Ran-kovec. Ko je Bežan ugotovil, da bo vsak čas zapeljal v ,,škarje”, je začel močno zavirati, začelo ga je zanašati po vozišču, naposled pa je bočno trčil v Šinkov avto. Vozili sta precej poškodovani, tudi voznika sta dobila lažji poškodbi, medtem ko je Virago-va utrpela .hudo poškodbo. Miličniki so Beža napotili na strokovni pregled, to pa ni bilo potrebno pri Šinku, saj je poizkus z aikoskopom pokazal, da je trezen. 15. oktobra ob 8.30 je na prehodu za pešce na Prešernovi ulici v Gornji Radgoni hotela čez cesto Vera Banfi iz Črešnjevec. Ko je prišla do sredine prehoda, je iz Radence pripeljal z osebnim . avtom Peter Korošec s Ptujske ceste 5 in pri zavijanju na levo za- | VELIKA POLANA — V tem kraju, kjer je sicer veliko novih hiš, imajo tudi stanovanjski blok, v katerem stanujejo pretežno učitelji. Foto: Š. S. Svojčas je bila Velika Polana znana kot vas, kjer so pogostokrat uprizarjali dramska dela, zdaj pa je ta dejavnost nekoliko zamrla, razen na osnovni šoli. S tem pa ni rečeno, da v vasi vlada kulturno mrtvilo. Nikakor ne! Kmečki oktet je čest gost ne le doma, ampak tudi v drugih krajih. Tudi mešani pevski zbor ubrano prepeva . . . V Veliki Polani je zelo razgibana tudi rekreacijska dejavnost. Ta se odvija v okviru športnega društva, ki ima več sekcij: rokometno, nogometno ... V Polani so doma tudi rokometašice, ki tekmujejo v republiški ligi. Krivico bi naredili gasilcem, če jih.v tem zapisu ne bi omenili. V. Veliki Polani so gasilski dom zgradili 1938. leta, v Brezovici leta 1961, v Mali Polani pa imajo orodjarno. Gasilci v vseh treh krajih premorejo seveda tudi ustrezno opremo; motorne brizgalne, dovolj cevi, uredili pa so tudi požarnovafnostne vodnjake. Tudi občasne preventivne akcije' (požarnovarnostni pregledi) prispevajo k večjemu varstvu pred požari. Razveseljivo je, da se v gasilske vrste vključujejo tudi mladi. Alt Velikopolančani v času energetske stiske ravnajo prav, ker urejajo ulično razsvetljavo po celi vasi, tega ne bomo komentirali, zapisati pa velja, da jih je ta investicija veljala 750 tisoč dinarjev. Kmalu bo zagorelo 70 luči ulične razsvetljave. V mesecu juniju so v Veliki Polani odprli poštni urad, še prej pa so dobili 10 telefonov. Tudi to je pridobitev, dasiravno še ni popolna. Telefonov namreč še nimajo v Mali Polani in v Brezovici. Dobili jih bodo tedaj, ko bodo v Creušovcih razširili zmogljivosti centrale. Kdaj se bo to zgodilo, pa ne vedo niti na poštnem podjetju. Dokler ne bo več telefonov, se bodo morali pač posluževati telefona na pošti. Se boljše pa bi bilo, če bi imeli javno telefonsko govorilnico, iz katere bi lahko telefonirali kadarkoli. Dcloza, TOZD Konfekcija Velika Polana je organizacija združenega dela, ki je veliko prispevala k napredku posameznikov, enako pa seveda tudi celotne krajevne skupnosti. Trenutno nudi zaposlitev 106 delavcem, od katerih jih je nekaj z območja drugih krajevnih skupnosti. Ta organizacija združenega dela ima precej zaslug, da so v Veliko Polano napeljali telefon, saj je pretežni del investicije na temelju samoupravnega sporazuma plačala prav ona. Obiskovalcu, ki po več letih odstotnosti pride v Polano, se stoži po rojstnem kraju in najrajši bi ostal kar tu. Ni jih malo, ki se vrnejo za stalno. S. SOBOČAN MURA M. SOBOTA — Štefan Forjan (25), Avgust Passero (4), Emil Šabjan(.13). Marija Peterka (8). Matija Forjan (5). Ludvik Gerendaj (4), Ludvik Brunec (10). Franc Mesarič (6), Štefan Kozar )7), Ivanka Berden (7). Izidor Camplin,(7). Marija Novak (4). Mirjana Baranja (5), Anica Kerčmar (8). Jožica Titan (4). Cvetka Škedelj (5). Kristina Jančar (3), Matilda Horvat (2), Marija Ozvatič (6), Emilija Kalamar (5), Kristina Ficko (4). Kamila Škrilec (7). Jože Marič (1). Marjeta Vigari (1), Marta Ratnik (7). Bernard Bodanec (6). Alojz Brunec (9), Bojan Gjergjek (1), Ernest Štiblar (7). Jože Majer (5), Štefan Cigan (6), Silvija Kolbl (6), Marija Žitek (14). Marija Žinkovič (17), Alojz Žižek (7), Liljana Gorza (4). Elizabeta Kovač (1), Bernarda Verbar(l). Dragica Škaper(l). KRVODAJALCI OD DRUGOD — Franc Gomboši (10). Janez Santah (13). Viktor Flisar (7), Jožica Flegar (1), Jože Kovač (20), vsi Tovarna mesnih izdelkov M. Šobota; Evgen Baranja (3). Jože Hajdinjak (1). oba TOZD Gradbeništvo Pomurje M. Sobota; Žlatko Lipič (3), Metalna Maribor; Stanislav Vlaj (25). Zlatko Ferko (7), oba Panonija M. Sobota; Štefan Ciz (7). Petrol M. Sobota; Franc Prelec (2), PTT M. Sobota; Alojz Gorza (7). Lesna predelava M. Sobota; Sonja Sabati (1), Petrovci KRVODAJALCEM SE ZAHVALJUJEMO! Branko ŠAVEL, elektrotehnik. Murska Sobota, Temlinova 1 in Breda HARC. prodajalka. Murska Sobota, Temlinova 1: Franc BUZET!. monter centralne kurjave. Bakovci. Stara cesta 19 in Alenka ŽALIK, ekonomska tehnica. Murska Sobota, Cankarjevo naselje 26; Jožef RAJBAR. zidar. Grad 134 in Darinka CREŠNJOVEC. konfek-cionarka, Vidonci 35; Marjan BUNDERLA, delavec. Grad 82 in Jožefa GRAH, šivilja. Dolnji Slaveči 60; Nedjo KOTORČEVlC. obrtnik. Maribor. Maistrova 26 in Marta HORVAT, izdelpvaka igrač. Otovci 70; Marjan RECEK, učitelj. Grad 193/a in Brigita VUKAN, absolventka PA. Petanjci 98/b. * Družinska tragedija 16. oktobra ob 18. uri je prišlo pri Škrilčevih v Šalovcih 195/a do hudega prepira. 39-letni Janež, ^krilec je namreč zahteval od žene 37-letne Jožice Škrilec denait. Bil je pod učinkom alkohola. Naposled mu je žena dala 3 tisočake, kar pa ni bilo pogodu tašči. Prišlo je do prerekanja in — tragedije. Nezavedajoč se svojega ravnanja naj bi (ali je bilo dejansko tako, bo ugotovilo sodišče) Jožica vzela kuhinjski hož in ga možu zarila v prsi. Le-ta je kmalu po prevozu v bolnico umrl. Osumljena Jožica Škrilec je v priporu. ČEPINCI Vaški dom pred obnovo Vaški dom v Čepincih je potreben temeljite obnove, saj so v njem, poleg dvorane, potrošnikove trgovine in prostdrov za gasilce predvideli še ureditev drugih prostorov. Material so zagotovili pravočasno, 'e z deli še niso začeli, ker je bilo zaradi muhastega vremena veliko nujnih opravil na poljih. Predsednik vaške skupnosti Vendel Žido se trudi, da bi dela pocenili, zato prostovoljne akcije ne bodo izostale, krajevna skupnost pa bo primaknila okrog 250 tisoč dinarjev. Stroški bi bili znatno nižji, če bi se dela lotili že pred leti, zato pa se jih bodo čez nekaj dni lotili bolj racionalno. -js- Kopanje jarkov V Vučji vasi so sev teh jesenskih dneh lotili kopanja jarkov, da bi bilo v prihodnje ob hudih nalivih manj problemov in škode na obdelovalnih površinah. Dela, kijih izvaja območna vodna skupnost, bodo stala 180 tisoč dinarjev. Denar je zagotovila krajevna skupnost Križevci pri Ljutomeru. Za prostovoljno delo se pri tem niso odločili. -js- Neučakanost okrog telefonije Na območju krajevne skupnosti Križevci pri Ljutomeru na sestankih in zborih čedalje bolj postavljajo v ospredje telefonijo. Rabili bi namreč okrog 400 priključkov, predvidenih pa jih je — skupaj s sedanjimi — le sto. Brez slehernega telefona so še vedno lljaševci. Stara Nova vas. Dobrava, Bučečovci ' in Vučja vas. Dokaj neučakani so, zato iščejo najrazličnejše izhode, -js- STRAN 15 ISKRICE NOVATORSTVA Ne po polžje, ne na Razstave o inovacijah, na to temo ubrane okrogle mize in množično podeljevanje priznanj inovatorjem (mar pretirana množičnost, da ne rečemo širokogrudnost, ne dodobra zamisliti nad vsaj dvema nalašč za'to priliko sposojenima in delno ponovljenima razmišljanjima. Hromilne sile nevoščljivosti, familiarnosti. togosti in oz- Posnetek je z razstave inovacij v Lendavi razvrednoti priznanja?!), vse to še zdaleč ne zagotavlja množičnosti, težko je verjeti, da bi tudi kvalitetne premike v novatorstvu. izumiteljstvu in raziskovalni dejavnosti nasploh. Prej bi se kazalo, po nedavno minulem dnevu inovatorjev — 13. oktobru — kosrčnosti sproti dušijo večidel prizadevanj že v osnovi. Brezbrižnost vodilnih in vodstvenih delavcev v mnogih organizacijah združenega dela. njihovo tako šibko zavzemanje. da obnemorejo pred prvimi zaprekami, njihova premedla odgovornost do razvoja sploh, novatorstva pa še posebej, samozadovoljnost z že doseženim in bojazen pred novostmi, ki jim morebiti ne bi bili kos in bi jih presegle, so poglavitne zavore. ki v čvrstem krču priklepajo vodilne kadre na obstoječe stanje. (Nad ta gordijski vozel se kaže najprej spraviti.) Slikovita prispodoba o polžu se nam — kot drugi razmislek — zdi toliko zgovorna in posrečena, da jo dobesedno povzemamo. »Živali imajo običajno med glavo in repom še trup, polž pa ne. Mi se obnašamo tako kot polž: v en koš smo zmetali znanost, raziskave, razvoj in uvajanje novih vrst proizvodnje, pa že hočemo, da bo naše gospodarstvo — kot.kak zapravljivček z iskrim parom žrebcev — zdrvelo po strmem klancu iz brezna gospodarske krize«. (Naivnost pa taka, kajne?) In če zdaj gornje soočimo z. v zadnjem času povzdignjenimi glasovi (beri: srednjeročno nalogo, iz leta 1979 v Idejnopolitičnih izhodiščih družbenoekonomskega razvoja Pomurja v letih 1981 — 1985) za ustanovitev regijskega razvojnega centra, smo iahko vsaj malo optimisti. B. Žunec ;---PREJ ELI SM O —------- Spomenik in obnovljen Gubčev dom V nedeljo ob enajstih ’ bodo pri Vidmu ob Ščavnici pripravili slovesnost ob odkritju spomenika železničarjem — španskim borcem in otvoritvi obnovljenega Gubčevega doma. Muzej ljudske revolucije Slovenije je ob tej priložnosti povabil člane nekdanjega Društva kmečkih fantov in deklet, da se slovesnosti udeležijo v čim večjem številu in s sabo prinesejo različno gradivo iz tistih časov, od dokumentov, fotografij, izkaznic in značk. Muzejsko po obdelavi podatkov vse primerke vrnil lastnikom. Kot priznanje bodo Vsem, ki bodo prispevali vsaj delček dokumentarnega gradiva, podelili v Gubčevem domu originalne značke Društva kmečkih fantov in deklet. Organizator nedeljske prireditve bo krajevna organizacija ZB Videm ob Ščavnici. -js- VEČJE AKTIVNOSTI V času priprav na 11. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki se bo začel jutri v Novem mestu, je s svojo že tradicionalno delovno aktivnostjo nadaljeval klub prekmurskih študentov v Ljubljani. Na prvem sestanku v tem študijskem letu se je zbralo štirideset študentov. Pregledali smo kongresne dokumente in se okvirno dogovorili za nadaljnje delo. Na skupščini pa bomo razrešili staro in izglasovali zaupnico novemu predsedstvu, v okviru katerega bodo delovale nekatere komisije (za idejnopolitično delo, kulturo, obveščanje in propagando). V zaostrenih razmerah gospodarjenja, do katerega smo še najmanj malodušni, bomo pripravljali še kvalitetnejša predavanja in številne delovne akcije. Te bodo le rezultat dobrega povezovanja z občinsko konferenco Zveze socialistične mladine Murska Sobota, predvsem pa lastnega zavzetega dela, prežetega z upanjem, da bodo nekaj finančnih prispevkov primaknile tudi večje delovne organizacije v Pomurju. Ob navezovanju stikov in povezovanju z raznimi delovnimi organizacijami oziroma kolektivi, kjer bomo študentje svoj največji delež znanja ir) pridobljenih sposobnosti vtkali v proizvodni proces, pa si še prizadevamo, da bi peščici mladih v Ljubljani zagotovili kar najboljši socialni in družbenoekonomski položaj. Precej lažje nam bo takrat, ko se bomo v kratkem na brucova-nju z bujto repo še bolj spozna in s skupnimi močmi pripravlja razne akcije, z mislijo, da niko nismo osamljeni, saj nas domačih prekmurskih krajih pm čakujejo občani in delovni ljW’ da bi s strokovnejšim in kvarne nejšim delom prispevali k ved produktivnosti. MILAN SKLEDAR BADMINTON VSA PRVA MESTA LENDAVCARJEM Šolsko športno društvo M'a^ Lendava je bilo organizatpr Pr* £ pozivnega turnirja Slovenije v min tonu za mladince in ml a“ ? na katerem je sodelovalo 21 >8 cev in igralk iz klubov Ježica, <7 pija in Mladost. Največ usp® imeli Lendavčarji, ki so osvojil prta mesta. lezultati —.mladinci: L D®”' ko 2. Vogrinec, 3. Skušek (vs* -data). Mladinke: L Petkovi«, ’ Šli >ar in 3. Matičič (vse.Lenda I NABORI I IV času od 27. oktobra do 5. novembra 1982 bodo v soboški občini nabori mladincev za JLA. V nabornih komisijah bodo sodelovali tudi predstavniki KS, OK SZDL in OK ZSMS, kar I pomeni, da se uresničuje težnja po podružbljanju. Šolarji pa H S bodo v času naborov tudi pripravili kulturne programe. Nabori g * bodo v Beltincih v sredo, 27. oktobra, v Gornjih Petrovcih v četrtek, 28. oktobra, pri Gradu v petek, 29. oktobra, v Roga- Išovcih v torek, 2. novembra, v Murski Soboti v sredo, 3. no- g vembra, v četrtek, 4. novembra in v petek, 5. novembra. V Trebeš po meso Zakaj zapora Partizanske ceste? V zvezi s člankom p delni zapori Partizanske cgste v Gornji Radgoni, objavljenem v Vestniku 14. 10. 1982, dajemo naslednje pojasnilo: Delna zapora Partizanske ceste v Gornji Radgoni je bila nujna zaradi betoniranja jaška vsled defekta na primarnem vodovodu Radgona—Radenci. Za to zaporo smo dobili ustrezno dovoljenje od občinskega organa, in sicer od 20. 9. 1982 do 7. 10. 1982. Zapora je trajala le 17 dni in ne več kol mesec dni, kot ste objavili v članku. Hitreje ceste nismo mogli usposobiti zaradi zagotovitve ustrezne trdnosti betona-, saj je ta cesta močno obremenjena s tranzitnim prometom. Sprejmemo vsako kritiko, vendar pa naj bo poštena. Kako naj tudi drugače razumemo, da je članek bil objavljen 14. 10. 1982, dela pa smo končali že en teden prej. PODJETJE ZA GRADBENE IN KOMUNALNE USLUGE „KOMUNALA” p. o. G. RADGONA Direktor Klemenčič Stanislav dipl. ing. gr. ZUNANJA TRGOVINA s. p. o. Murska Sobota Delavski svet ABC POMURKA - ZUNANJA TRGOVINA, Murska Sobota na podlagi 58. člena Statuta delovne organizacije razpisuje dela in naloge VODJA ORGANIZACIJSKE ENOTE I AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV Poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo po 25. členu Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske po1'11.’ v občini Murska Sobota (Uradne objave 28/81), nioraj kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka šola ustrezne smeri, , 1 — 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju zahtevnejših in nalog v avtomatski obdelavi podatkov, — opravljeni IBM tečaj. Ste že kdaj slgaa za Trebeš? To je tam tnalo višje od Radomerja, v ljutomerski občini, skoraj poleg Protinščaka, ki ga — kot pravijo ljudje — ni več. Pa kaj bi s Tre-bešom in celo Protinščakom, ko pa so ta trenutek mnoge druge zadeve bolj pomembne. Na primer hrana, oziroma bitka za hrano, kot temu sedaj pravimo. Naša televizija je pred kratkim iz tega naredila nekakšen bob ob steno, oziroma ,.bobu bob”, ko se jih je pet skoraj eno uro pogovarjalo na Mariničevem dvorišču v Logarovcih. Kamera je hotela odkriti, če v hlevu kakšno tele-vi-zija. Pa ni bilo nič, kvečjemu kakšna pavočina, in če bi se pet ur pogovarjali, vesoljna Slovenija pa bi bulila v hlev, mesa ne bi bilo niti za kilogram več. Tudi ne bi bilo kronične klavniške izgube manj, pa čeprav bi k vsemu dodali še kaj takega, kot so bili nekoč veleslavni odprti hlevi (za poznejše čase en tak primerek pri Veržeju še obstaja). Ko so tam na Mariničevem dvorišču — kot že rečeno — mešali nekakšen bob: bolj ko so ga mešali, manj nam je bilo jasno, zakaj pravzaprav gre, oziroma kdo bo koga (ali pa ga je že) ofmažil.^ V Delu smo lahko dan pred televizijskim ,,bobu bob” prebrali, da so iz stopetmilijonskega posojila nastali hlevi, vredni preko dve milijardi dinarjev. Pa naj kdo reče, da iz malega ne raste veliko. Samo pravih ljudi je treba. In če bi jih bilo v Pomurju vsaj sto, bi imele klavnice dovolj dela, iz odprtih in drugih hlevov pa bi lahko naredili nekakšne galerije ali zabavišča. Če pa ne bomo odkrili takšnih oplojevalcev dinarja, potem res ne bomo več hodili dolgo flo meso v mesnice, temveč v Trebeš, kjer — kot pravijo ljudje — že dolgo let kopljejo — govedino. ---KARATE ----------------* Belovičeva tretja V Rušah je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za republiško prvenstvo v karateju za mladince in mladinke. Odlično se je odrezala Nataša Belovič iz Murske Sobote, ki je v svoji kategoriji osvojila tretje mesto. S tem si je pridobila pravico sodelovanja na republiškem prvenstvu, ki bo prihodnji mesec na Ravnah. Turnišče: cene pujskov Pretekli četrtek (14. okt.) so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišču 62 pujskov. Kljub tako majhni ponudbi niso vseh prodaii, temveč te okrog 40. Najnižja cena je bila 3.500,00 najvišja pa 4.500,00 dinarjev za par pujskov. Dela in naloge se razpisujejo za dobo štirih let. Prijave z ustreznimi dokazil! o izobrazbi naj kandidati P° Ijejo v roku 8 dni od objave na naslov: ABC POMURKA - ZUNANJA TRGOVINA, 69000 Mu' ska Sobota, Lendavska 9. Kandidati bodo o izbiri obv ščeni v roku 30 dni od objave.- / STRELSTVO SO Ljutomer in Špindler SD Ljutomer je v tednu otroka organizirala pod pokroviteljstvom ZPM tekmovanje v streljanju z zračno puško za pionirje in pionirke. Sodelovalo je sedem ekip iz petih strelskih družin. V. ekipni konkurenci je zmagala SD Ljutomer L s 499 krogi pred SD Avgust Majerič Maribor 485, SD Koloman Flisar Tišina 467, SD Ljutomer II. 424 in SD Rudar Presika 414 krogov. Med posamezniki je zmagal Sandi Spindler (Lj) s 170 krogi pred Bud j o (Mb) 169. Kapunom (Lj) 167 krogov itd. R. Kapun TEKAŠKI MARATON „TREH SRC” Organiziran prevoz v Kranj V soboto, 23. oktobra 1982 bo v Kranju tretji letošnji tekaški maraton „Treh src”. .MS-to množično športno manifestacijo organizirajo prevoz iz Murske Sobote. Avtobus bo odpeljal z avtobusne postaje v Murski Soboti v soboto, 23. oktobra 1982 ob 7. uri. Prispevek za prevoz znaša 200 dinarjev. Organizatorji vabijo, da se prireditve udeleži čimveč Pomurcev. BAKOVCI ŠŠD Pionir Na šolskem tekmovanju v krosu, ki ga je pripravilo ŠŠD Pionir na OŠ Bakovci, so bili doseženi naslednji rezultati: Pionirji (1—2): 1. Zadravec, 2. Magdič, 3. Vereš; (3—4): 1. Milak, 2. štumpf, 3. Rožman; (5 r): 1. Lovenjak, 2. Jerič, 3. Idič. Pionirke (1—2): 1. Bu-zeti, 2. Novak, 3. šajnovič; (3—4): 1. Bakan, 2. Štiblar, 3. Lovenjak; (5 r): 1. Balažič, 2. Benčec, 3. Šeb-jan. J. R. HOKEJ NA TRAVI Lipovci niso nastopili V Murski Soboti je bil prvi turnir v hokeju na travi za republiško prvenstvo. Rezultati; Pomurje : Lipovci 3:0, Ljubljana : Lipovci 3:0 in Pomurje : Ljubljana 2:1. —’ŠAH ----------------- Brzoturnir v Murski Soboti Šahovsko društvo Radenska organizira v počastitev praznika občine Murska Sobota v nedeljo, dne 24. oktobra 1982 ob 9.00 uri v prostorih Diane v Murski Soboti brzoturnir. Vabijo pomurske šahi-ste, da se udeležijo tekmovanja. ODBOJKA Ljutomer-Cakovec 3:2 V prijateljski tekmi je Ljutomer premagal Čakovec, ki se pripravlja za tekmovanje v drugi hrvatski ligi. ZVEZA OBRTNIH ZDRUŽENJ SLOVENIJE, Ljubljana - skupna delovna skupnost razpisuje prosta dela in naloge TAJNIKA obrtnega združenja LENDAVA Zveza obrtni11 združb Slovenil® Pogoji: administrativna, upravna ali ekonomska s j V. stopnje (srednja, šola) in 5 let delovnih izku ' na ustreznih delih; Posebni pogoji: znanje madžarskega jezika vozniški izpit B kategorije Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s P°ln' delovnim časom z dvomesečno poskusno dobo. . OD po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Zveze 0 nih združenj Slovenije. Pismene prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in z žili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na n35 4, ZVEZA OBRTNIH ZDRUŽENJ SLOVENIJE, Miklošičevo kadrovska služba, 61000 Ljubljana. ____________ VESTNIK, 21. OKTOBR^J/ STRAN 16 Radijski in televizijski spored od 2 2. do 2 8. oktobra PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK’ TOREK SREDA ČETRTEK ki to a-lil RADIO murska sobota RADIO murska SOBOTA [ RADIO j RADIO MURSKA SOBOTA k MURSKA SOBOTA RADIO RADIO »RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA^OBOTA e, t- 15.30 — Zabavna glasba, vrneš reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna,. 17.00 — Slovenski umetniki v radijskem mediju — posebna oddaja o zgodovini slovenskega gledališča, 18.00 — vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želi- mo, 17.00 Slovenski TV LJUBLJANA umetniki v radijskem mediju — posebna oddaja o zgodovini slovenskega gledališča, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 8.55 TV V ŠOLI: TV koledar. Angleščina. Od-njor. Povej mi. povej, Poročila. Po sledeh partizanskih narodnih pesmi. 10.35 TV V SOLI: Namesto odmora. Pisanka, Svet okoli nas, Mali program. Risanka, izobraževalna reportaža, Zadnje minute (do 12.05). *'•20 Poročila. 17.25 Prvi jelovi, otroška serija TV Skopje, 17.55 Telestart ’81, zabavno glasbena oddaja, “25 Obzornik. 18.40 Bistre Una. 19.10 Risanka. ^•15 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do ^na. 19.30 TV dnevnik. '9-55 Vreme. 19.57 Propa-gandna oddaja. 20.00 Fan-Je s Hill streeta, ameriška nadaljevanka. 20.50 Propa-gandna oddaja, 20.55 Ne Prezrite. 21.10 Zgodbe iz glavnice, zadnji del humorne serije TV Beograd, i, . a Spremljajmo — sodeči!1'0.- 22.05 Nočni kino: f-9-ienje strahu, ameriški 1"'n' 23.40 Poročila S^JNIKl II! TV MRE-1 l’3,0 TV dnevnik. 20.00 plovni pokal v gimnastiki ? nrnogoboj (M), prenos Poročila, 22.35 Zabav-a°ddaia (dn n im TV LJUBLJANA 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narod-no-zabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Slovenski umetniki v radijskem mediju — posebna oddaja o zgodovini slovenskega gledališča, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Pota mladih radijski disko klub, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA Nekaj minut 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Slovenski umetniki v radijskem mediju — posebna oddaja o zgodovini slovenskega gledališča, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Kultura in mi — mi in kultura, 17.00 — Slovenski umetniki v radijskem mediju — posebna oddaja o zgodovini slovenskega gledališča, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. J^agreb 11.35 Včeraj .. . za jutri: Novice, dokumentarna serija. 12.05 Poročila (do 12.10). 14.25 Niš: Nogomet Radni-čki:Sarajevo. prenos v odmoru .. . 16.20 Poročila. 16.25 TV kaseta: Elvira Voča, oddaja TV Skopje. 16.55 Beograd: Košarka CZ: Jugoplastika. 18.20 Naš krai: Raka, 18.35 Kronika kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije. 19.00 Zlata ptica — Miškolin: Mišja šola, 19.10 'risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vremč, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Žive! je slepar, ameriški film. 22.05 Modni utrinki, 22.10 Zrcalo tedna, 22.25 Pepe Linhardt. švicarska zabavno glasbena oddaja, 23.20 Poročila ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 16.45 Lutkovna predstava na festivalu v Bugojnu. 18.45 Kapelski kresovi, ponovitev nadaljevanke, 19.00 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Svetovni pokal v gimnastiki: Mnogoboj za ženske prenos (slov, kom). 22.30 Poročila, 22.35 Športna sobota (do 22.55) i TV LJUBLJANA | TV LJUBLJANA ] ' 8.55'vam šoli, 17 ?/šoli. 16.40TV v* Razliki''40 Poročila. 17.45 18.25 k?' ’8J5 TV koledar, ^•45 Nnika občin Rijeke, 19.15 R;an*esto Topliste, !9-30 Dne- 21.00 z’LUdean-Christophe, daja. »> aynoglasbena od- 23.3q p,^?. Kultura srca. TV ZAGREB 9 Oo jU(jRAM ^kaTv^n^Toročila, 9.05 i n n<;^0Ze|ezna devica M°J p in sin- '2.10 S,J0' 13.00 o elS Pfed sedanjo-u' U.00 p Poldanska redakci-?al° Sn»n?’ Peci- pec, 17.25 ^Panček" ^’nn-n55 SPanček [8-20 Družin8^ Pan-°P>>kum, ^V§trija' ^k^a^*n- 1900 ? 20 2godh»Z?-dva (ser-a’ 22.0s 4 Georga Thomal-Studio Sport, 22.20 Nočni Prvi program 9.00 TV v šoli,-14.10 Poročila. 14.15 TV koledar, 14.25 Nogomet: Radnički-—Sarajevo. 16.15 Brusci kristala (dok. reportaža). 16.45 Mali koncert. 16.55 Košarka: Crvena zvezda-—Jugosplastika. 18.30Živeti z naravo. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tepec (film). 21.45 Dnevnik. 22.20 V soboto zvečer. 23.30 Poročila 10.25 Zagreb: Svetovni pokal v gimnastiki, finale na orodju (moški posamezno), prenos (do 14.00/30, Zagreb 2, Poročila, 15.55 Franken-" stein ustvari žensko, angleški' film, 17.25 625, oddaja za stik z gledalci, 17.55 Športna poročila, 18.10 Dober dan, svet, posnetek prireditve iz Stockholma t ob dnevu Združenih narodov, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.23 TV in radio nocoj, 19.25 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Božo Sprajc: Ante, L del nadaljevanke, 21.15 Športni pregled, 21.45 Človek brez meja: Kdo ve zakaj, dokumentarna serija, 22.15 Poročila. ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 14.35 Rokometni četvero-boj narodov (ž) Jugoslavija: ČSSR, posnetek iz Varaždina. 15.35 Svetovni pokal v gimnastiki, finale na orodju (ženske posamezno), prenos (slov. kom). 18.00 Baletna oddaja. 18.30 Varaždinski baročni večeri 82: Koncert komornega orkestra Bolšoj teatra. 19.00 Reportaža z nogometne tekme Dinamo (Zg).Partizan, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Jazz na ekranu. 20.45 Včeraj, danes, jutri. 21.10 Berlin-Alexan-derplatz, zahodnonemška nadaljevanka (do 22.10). 8.35 TV v šoli: TV koledar. Ne pozabi: Mišo Dragi-šič. Slovenščina. Odmor. Pesmi in zgodbe za vas — A. Puškin: Bajka o ribiču in ribici. Poročila. Arhitektura v kamnu in lesu Zagreb, IO.35 TV v šoli: Namesto odmora. Risanka. Zemljepis. Mali program. Risanka. Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.05), 16.00 Kmetijska oddaja TV Novi Sad, 17.00 Poročila, I7.05 Povezave, angleška poljudnoznanstvena serija, 17.35 Kruh skozi stoletja, izobraževalna serija. 18.25 Obzornik. I8.45 Z mladimi talenti, mladinska oddaja, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 35 mm — Filmska delavnica, 21.30 V znamenju. ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Šola za junake: Milan Ra-dič-Miš. 18.00 »Cepelepele-tilica«. otroška zabavnoglasbena, oddaja, 18.15 Beg. izobraževalna oddaja, 18.45 B. Kantušar: Kresna noč, balet (samo za Lj 2). 19.00 Športni grafikon. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Znanost. 20.45 Zagrebška panorama. 21.05. »Parni valjak«, ponovitev zabavnoglasbene oddaje (do 21.50) 10. Poročila. Muzej hrvaških arheoloških spomenikov. 10.35 TV v šoli: Namesto odmora. Risanka. Književnost in jezik. Mali program. Risanka. Glasbena vzgoja. Zadnje minute (do 12705). 16.00 Šolska TV: Plavanje II. Stroji, ki vodijo tovarne. Od žetve do mlač-ve. 17.15 Poročila. 17.20 "Lolek in Bolek. poljska risana serija. 17.30 Pustolovščina. otroška serija TV Beograd. 18.00 Ljudska glasbila in godci na Slovenskem: Žvegla. 18.25 Obzornik. 18.40' Mostovi-Hidak. 18.55 Knjiga. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 19.47 Propagandna oddaja. 20.00 Odprto za ustvarjalnost, 20.40 Propagandna oddaja, 20.45 A. Dbblin: Berlin-Alexan-derplatz, zah. nemška nadaljevanka. 21.45 V znamenju. ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 16.40 PJ v košarki Bosna:Ci-bona. prenos (slov. kom), v odmoru..., 18.15 Odprta knjiga. 18.45 Prijatelji glasbe. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zabava vas Benny Hill, 20.50 Čas podvigov, dokumentarna oddaja, 21.40 Zagrebška panorama. 21.55 En avtor, en film — Krsto Papič: Naj se sliši še naš glas (do 22.15) TVZAGREB TV ZAGREB TVZAGREB TV AVSTRIJA TV LJUBLJANA 8.35 TV v šoli: TV koledar. Pogozdovanje in zaščita gozda. Medimurje. Odmor. Uganke. Poročila. Po sledeh partizanskih narodnih pesmi. Risanka. 10.35 TV v šoli: Namesto odmora. Risanka. Predšolska vzgoja. Mali program. Risanka. Telesna vzgoja. Zadnje minute (do 12.05). 17.30 Poročila. 17.35 Ciciban, dober dan: Pikapolonica. 17.55 Samo Katka, poljska otroška nadaljevanka. 18.25 Obzornik. 18.40 Od vsakega jutra raste dan: Tržič. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Grešno življenje Frančiška Bule, poljski film. 21.40 V znamenju ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.25 TV dnevnik. I7.45 Radost Evrope, nacionalni program. 18.15 Aktualnosti. I8.45 Pesem, ki jo imam rad. glasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Dura Jakšič: Stanoje Glavaš, posnetek predstave gledališča iz Kragujevca. Opomga: 2I.00 Naši baletni umetniki: Vojko Vidmar. TV ZAGREB TV LJUBLJANA Matematika. Poročila. Človekovo telo. 10.35 TV v šoli: Namesto odmora. Risanka. Združeni narodi. Kako naj.... Risanka. Kolariču-Paniču. Zadnje minute (do 12.05). 15.55 Šolska TV: Plavanje II. Stroji, ki vodijo i tovarne. Od žetve do mlač-ve. 17.10 Poročila. 17.15 Zbis — L. Suhodolčan: Piko Dinozaver. 17.30 Zapisi za mlade: Janez Bitenc. 18.00 Mozaik kratkega filma: Kolesarjenje (del. naslov) ameriški športni film. 18.25 Obzornik. 18.40 Na sedmi stezi. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Glasbeni četrtek. 21.00 Portreti: Angela Jenčič-Jankova. ,21.35 V znamenju. ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.25 TV dnevnik. 17,45 Trnjeva trdnjava, otroška serija. 18.15 Sola zelenega načrta. 18.45 Humor Vojvodine. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kino oko. Po izbiri (do 22.30). TV ZAGREB Madžarska PRVI PROGRAM 14.30 Moj Leopold (film), 16.00 Iz parlamenta. 17.00 Risanje,, slikanje, oblikovanje, 17.30 Flipper. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Tedenski spored. 18.25 Dober večer v soboto, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nekdo bo zmagal, 22.05 Portret Hansa Joachima Kulenkampfa, 22.55 Šport. Prvi program 16.25 Nedeljsko popoldne. 18.15 Dober dan svet (ob dnevu OZN). 19.00Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Ante (drama). 21.15 Športni pregled. 21.45 Zapisi. 22.15 Dnevnik TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 11.00 Tiskovna ura. 12.00 Vzgojna oddaja. 15.00 Barry — bernardinec. 16.30 Ena. dva. ali tri. 17.15 Nils Holgersson. 17.40 Helmi. 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Vodič po operi.' 19.00 Avstrija v sliki'. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Elektra (opera). 22.15 Šport 8.05 in 13.55 Šolska TV. '610 Zelo mlada in plavo-Usa. TV film. 16.45 Šola za siarše; govor. 17.15 Obisk pri Laszlu Csanviju. 18-00 ^Ho. reportaže. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Delta. 20-.25 Daniel. 4. del nadaljevanke. 20.55 K.^ ' ' ' TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA Kodalv- , aaijevanke-spored T ?;.L1SZ*U- 21.05 GrCnka čoko|5h FVD 22 05 ^^/okolada. n. film Tv Koper 8.10 Za otroke. 10.15 TV reprize. 13.50 Mali nogomet. 14.50 Filatelija. 15.00 0 igri. 15.35 Nove pesmi. 16.05 Velemesta: Mexico City. 16.55 Fotografija. 17.30 Zabavna glasba. 17.45 Telera-ma. 18.25 Kuhajmo. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Krivec ali žrtev« kriminalka. 21.45 Intervju. 22.20 TV dnevnik. 22.30 Ogledalo, sovjetski film. 8.20 Za otroke. 11.05 Burleske. 11.30 Rokomet. 13.55 Festival zadružnih folkloristov. 14.20 La Tour stopa na sceno, film. 15.55 V nedeljo popold ne. magazin. 17.55 Napoved sporeda. 19.00 Teden. 20.05 Operetni koncert, gala predstava v Siofoku ob 100-letnici roj-’ stva Emerika Kalmana. 21.40 Telešport. 23.00 Zadnja potočila. Prvi program 8.35 TV v šoli. 16.50 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Sola za junake. I8.00 Cepe-lepeltalo. I8.15 TV koledar. 18.25 Kronika občin Siska. 18.45 Z mladimi talenti. 19.15 Risanka. 19.30 Dne-vnik. 20.00 Led (drama). 21.15 Izbrani trenutek. 21.20 Svet danes. 21.50 Dnevnik Prvi program 8.35 TV v šoli. 15.35 TV v šolii 16.40 Košarka: Bosna-—Gibona. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika občin Osijeka. 18.45 Prijatelji glasbe, 19.15 Risanka. I9.30 Dnevnik. 20.00 Teme in dileme. 20.50 Gola zora (film). 22.05 Dnevnik Prvi program 8.35 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Radost Evrope. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika občin Bjelovara. 18.45 Aktualnosti. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Zabavna sreda. 21.00 Naši baletniki Vojko Vidmar. 21.45 Dnevnik Prvi program 8.35 TV v šoli. 16.50 TV v šoli. 17,45 Trnjeva trdnjava. 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita. 18.45 Humor Vojvodine. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Panorama. 21.05 Srečanja. 21.50 Dnevnik TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila., 9.05 TV v šoli. 10.30 Moj Leopold (film). 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci. peci. pec. 17.25 Dobro glej. 17.30 Nekoč je bil ... človek. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Ljudje in živali. 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.05 Kupil Si bom svet. 22.35 Večerni šport PRVI PROGRAM 10.00 Janko in Metka (opera), 11.50 Šport v ponedeljek. 15.20 Draga prijateljica (film). 17.00 Risanka. 17.10 Helmi. 17.15 TV igra, 18.30 Srečanje živali in človeka. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Avstrijska dimenzija. 21.15 Lehnerjev Edi gleda v raj (drama), 22.40 ' Šport TV MADŽARSKA ’ TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 0.05 TV v šoli. 10.35 Kapitan Morska bolezen (film), 11,55 Oče in sin, 12.00 Avstrijska dimenzija, 13.00 Opoldanska . redakcija, 17.00 Lutke. 17.30 Ostržek, 17.55-Spanček Zaspanček, 18.00 Smučarski TV tečaj, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Družinski oče (film). PRVI PROGRAM 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Ljuba prijateljica (film). 12.05 Risanka. 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec. 17.25 Dobro glej. 17.30 Pet prijateljev. 17.55 Spanček Za-spanček, 18.00 TV kuhinja. 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Gnezdo pod ruševinami let, 21.45 40-letnica bitke pri El Alameinu, 23.15 Večerni šport /Q ljubljanska banka Pomurska banka ,© ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA Ni sporeda 8.05 in 14.00 Šolska TV. 16.15 Kratek film. 16.40 Za cicibane. 17.Itt Vojak Princ, nadaljevanka. 17.45 Festival zadružnih folkloristov. 18.15 Spored studia Szeged. 19.30 TV dnevnik. .20.00 Franc Liszt, nadaljevanka. 20.50, Studio 82. kulturni tednik televiziji 21.50 Namenjam za koriščenje v gospodarstvu. 22.30 TV dnevnik. ,© ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA \ 13.30 ODPRTA MEJA -ZOnFINE APERTO — Odda-PS v slovenskem jeziku. 16.30 I 9UPRTA meja _ CONFINE ^P.ERTO — ponovitev. 17.00 ’V ŠOLA. 17,30 Z NAMI pred kamero STRAN 18 Veselil si se življenja, mladih dni. a žal prekratki so bili. . . V SPOMIN 30. oktobra mineva 10 let.-polnih žalosti, odkar je kruta usoda iztrgala iz našega doma sina in brata Stefana Bediča iz M. Sobote Ljube Šerceija 11 Ne čas ne solze ne ublažijo naše težke bolečine ob krutem spoznanju, da te ni več med nami. Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, iskrena»hvala! Žalujoči: ata, mama in sestra z družino Čeprav je bolezen znanilka slovesa, je slovo od tebe dragi oče nedojemljivo . . . ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubeljenega očeta, brata in dedka ZAHVALA V 71. letu starosti nas je tiho in nepričakovano za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama Kristina Kuzmič roj. Kovačik iz Beznovec b boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in hancem. ki so drago pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter , zasuli njen grob z venci in cvetjem. ahvaljujemo se g. duhovniku Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in sovaščanom. Beznovci. L 10. 1982 Žalujoči: mož Karel, hčerki Ema in Irena ter sinova Emil in Štefan z družinama ter ostalo sorodstvo • Male oglase in zahvale, objavljene v četrtek, sprejemamo še v ponedeljek do 13. ure. Naročniki VESTNIKA imajo pri objavah 20 odstotni popust. Jožefa Bejeka iz Kroga se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu poslednjemu domu, darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Globoko smo hvaležni osebju PZC — splošne ambulante Murska Sobota za ves trud in skrb med njegovim bojem za življenje. Posebno zahvalo smo dolžni govorniku za ganljive besede ob slovesu, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, župnikom Škrabanu, Čerguli-ju in Recku ter kaplanu Neradu za pogrebni obred. Iskrena zahvala OZD Potrošnik — kolektivu Železnine Murska Sobota in cehovskemu društvu Krog za ves trud in pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem, ki Ste ga spoštovali in imeli radi še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: sin Jože in hčerka Marija z družinama, vnuki, sestri Cecilija in Marija z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre in stare mame V SPOMIN 30. oktobra minevata dve leti, polni žalosti in bolečine, odkar nas je brez slovesa za vedno zapustil naš dragi mož, očka, sin in brat Jože Lovenjak dimnikar iz G. Slaveč mn c 'n neP°zabenJe spomin in prehuda je bolečina v naših srcih, da bi kdaj zamrla. Iz večnega in 8° preranega spanca te ne obudi nihče več, ne naša bol ne klic naših src. ki ne morejo razumeti, da te ni več med nami. Vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu — iskrena zahvala! Neutolažljivi: žena Vera, otroci Viljem, Marija in Jožef, mama, ata in bratje ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da se je v 75. .letu starosti po dolgi in težki bolezni poslovila od nas vseh naša-draga mamica, ki smo jo z ljubečim srcem imeli rhdi, in nas za vedno zapustila Julijana Mitkovič roj. Šušlec [e °bredZnhvala tov' BagariJu za poslovilne besede, pevcem za žalostinke in duhovniku za Vsc Pri njenem odprtem grobu. Iskrena zahvala vnukinjam: Silvi in njenemu možu za ransko pomoč v zadnjih urah njenega življenja ter vnukinji Tončki za neprestano PrjSrč pomoč in tolažbo. ponr botr'n* s Tišine in dobrim sosedom ter vsem, ki ste nam kakorkoli agah. drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. . _ Vsem še enkrat — najiskrenejša zahvala! 2 . . uJ°či: mož Anton, sin Mirko z družino, sestra Ana, nečakinja Pepca z družino ter vnukinje Silva, Tončka, Lidija in Smiljana Oh ti nesrečna cesta kaj si storila, da brez slovesa najdražje si nam vzela... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, zeta, brata, ujca, strica in svaka Ivana Kolenka iz Srednje Bistrice e lskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih Lepazat pomagali in nas tolažili. INA-N a ft delovnim organizacijam: »OPEKARNA« Dolga vas, »Planika« Turnišče, in I A Lendava TOZD Strojni obrat za darovane vence in izrečeno sožalje ter Zahvali kolektivu Opekarne Črnuče za pismeno sožalje. za odn Je~m° Se g' dekanu in g- kaplanu za pogrebni obred, pevskemu zboru iz Bistrice pete žalostinke ter vsem prijateljem in znancem, ki so v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami. Srednja Bistrica. 10. 10. 1982 Žalujoči: VSI NJEGOVI Marije Jurkovič iz Stanetinec . ’ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili do njenega poslednjega doma in zasuli prerani grob s cvetjem in venci. Iskrena hvala č. g. duhovniku za opravljeni obred, govorniku, pevskemu zboru in Radgonskemu oktetu. Zahvaljujemo se tudi vsem delovnim organizacijam, posebno delovnemu kolektivu Avto-radgona. , Vsem še enkrat —x iskrena hvala! Žalujoči: mož Ivan, sedem sinov in pet hčera z družinami V SPOMIN Minevajo štiri leta, odkar nas je tragično zapustil naš najdražji mož in ata Ernest Mekicar iz Martjanec N Bil si dober, skrben, poln ljubezni in razumevajoč. Neštete solze ne morejo izbrisati praznine v našem domu in naše neizmerne bolečine ob krutem spoznanju, da te ne bo nikoli več med nami. Spomin na tvoj dragi lik in bolečina v naših srcih ne bosta nikoli ugasnila, kajti izguba tebe je za nas nenadomestljiva. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in mu prinašate cvetje. Neutolažljivi: žena, sin Miran in hčerka Melita ZAHVALA V globoki bolečini, ki nas je prizadela 7. 10. 1982 ob nepričakovani smrti naše 63-letne drage soproge, matere, babice in tašče Mancike Banko roj. Szab6 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter jo 12. oktobra pospremili k zadnjemu počitku na pokopališču Miroševac v Zagrebu. Posebna zahvala govornikoma Meti Malinger in Kolomanu Cigiitu. Zagreb, Strukovci, M. Sobota, Černelavci, Radkersburg, Kaposv^r, Szombathely, Budapest, 12. oktobra 1982 Žalujoči: mož dr. Viktor Banko, hčerka Verica, zet Boris, vnukinji Marina in Ivana, družine Banko ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 80. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat Ernest Magaši mlinar v pokoju Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih dneh pomagali, z nami sočustvovali in pokojnika - spremljali na poslednji poti. VSI NJEGOVI STRAN 19 v besedi in sliki iz naših krajev Zaščita pred poplavami Na področju urejanja voda na vodnem območju Mure in Ščavnice v občini Ljutomer se je do danes že veliko naredilo. Največji napredek je viden po drugi svetovni vojni oziroma po katastrofalnih poplavah v letih 1965 in 1972. Najpomembnejši objekt je vsekakor akumulacija na Ščavnici v Gajševcih s površino 73 hektarjev. To akumulacijsko jezero lahk< zbere 2.55 milijonov kubičnih metrov vode, ščiti pa mesto Ljutomer, vendar le pred manjšimi, t. j. 10-letnimi poplavami. Zgrajen je tudi razbremenilni kanal Ščavnice na območju mesta Ljutomer v -dolžini 2.8 km. Poleg lokalnih vodotokov so v občini Ljutomer izvedene regulacije na potoku Turej v dolžini 4.6 km in Globetke v dolžini 2.6 km. Za zaščito industrijske cone je bil zgrajen obrambni nasip pred industrijsko cono. . Večji problem predstavlja reka Mura. Na območju krajevne skupnosti Veržej so bili zgrajeni nasipi za preprečevanje poplav, večja dela pa bodo šele v teku na odseku Razkrižje—Krapje.. . Seveda pa vsa ta dela zahtevajo ogromna finančna sredstva. Doslej seje uveljavila širša družbena skupnost, saj je investirala precejšnja solidarnostna sredstva. Tudi za prihodnje so . v občini Ljutomer pripravili obsežen program za preprečevanje in obrambo pred poplavami. Tako bi naj zgradili zadrževalnik za Ščavnico v Bojehne-čicih s kapaciteto 4 milijone I kubičnih metrov vode. Z graditvijo tega objekta bo zagotovljena zaščita mesta Ljutomer pred 100-letnimi poplavami. Naslednje naloge so: regulacija Ščavnice od Kokorič. protipoplavni ukrepi na Muri ter redno vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi. S vsemi lemi ukrepi se bo izboljšala zaščita občine Ljutomer pred poplavami. Za čimboljše rezultate pa bo potrebno vključevati še vzporedno tudi melioracije. kajti odprava gospodarske manj razvitosti je v bistvu tudi odprava vodnogospodarske nerazvitosti in izboljšanje kmetijstva s pridobivanjem novih kvalitetnih kmetijskih površin. Dušan Loparnik ODZIV NA OMEJITVE JESENSKA SETEV Dolge vrste čakajočih na bencinskih črpalkah, dodobra zredčen promet na mejnih prehodih, gneče na avtobusih in vlakih, za spoznanje živahnejši vrvež po trgovinah. bankah in servisih, obilica komentarjev po domovih, javnih lokalih in delovnih kolektivih — taka je te dni zunanja podoba pokrajine ob Muri, ki jo je —- kot vsa druga območja — neizbežno zajel svež paket omejitvenih ukrepov Zveznega izvršnega sve-. ta. Drži, da. še zdaleč ni celovit, da je začasnega značaja. vendar zato toliko bolj argumentirano in avtoritativno terja, da moramo vsi po vrsti nemudoma začeti zmanjševati vse oblike porabe in povečevati ustvarjeno, kajti drugega izhoda preprosto ni več. Dnevno časopisje, radio in televizija so nas dovolj obširno seznanili z razlogi, dejstvi in delno tudi posledicami omejitev, zato se zadržimo zgolj pri nekaterih odzivih, ki smo jih doslej zaznali v pomurskem prostoru. Če so carinski delavci po od nedelje opolnoči veljavni zvezni uredbi 'o plačevanju depozita na mejnih prehodih v Gornji Radgoni. Gederov-cih. Kuzmi, na Hodošu in v Dolgi vasi takorekoč brez večjega dela, ga imajo polne roke v občinskih upravnih organih za notranje zadeve. Tako so se recimo v- Gornji Radgoni ’ skorajda podvojili zahtevki za izdajo novih, še bolj pa za podaljševanje neveljavnih maloobmejnih pro-pustnic in potnih listov. Samo letos so izdali nekaj nad tri tisoč propustnic v zadnjem trimesečju kar 1321 — in nad J100 polnih listov. V primerjavi s prejšnjimi leti, ko celoletno število zahtevkov ni preseglo dva tisoč, je to bistveno več. V Murski Soboti so prošnje za izdajo in podaljševanje propustnic v stalnem porastu, zlasti za potovanja v Avstrijo, podobno je v Lendavi, le da tu za potovanja na Madžarsko. Glede slednjega velja pojasnilo da je treba razliko med obvezno menjavo dinarjev za forinte v znesku 650 dinarjev in dovoljenim zneskom za iznos v višini 500 dinarjev plačati v devizah. Šele potem je namreč možen prehod z maloobmejno propustnico na Madžarsko. Z gorivom gre sila na tesno, saj redna oskrba na nobeni od črpalk v Pomurju še ni docela zagotovljena. Sicer pa bodo dolge vrste čakajočih vsaj nekoliko zredčili bencinski boni, ki jih delijo po krajevnih uradih oziroma Sedežih krajevnih skupnosti in prometnih pisarnah vseh štirih občinskih skupščin. Na izvršnem svetu v Murski Soboti glede izdajanja bencinskih bonov za potrebe kmetijske mehanizacije opozarjajo, da bodo kmetje dobili bone pri svoji kmetijski organizaciji sočasno z naročilnico za nafto. Za neregistrirana vozila —. kolesa z motorjem, kombajne, motorne kosilnice, škropilnice in žage, gradbene in podobne delovne stroje —bo moral lastnik dokazati lastništvo s pismenim, potrdilom. računom ali drugim veljavnim dokumentom. Za registrirana vozila bo zadoščalo prometno dovoljenje. Tiste, ki čakajo na kurilno olje — vsako gospodinjstvo ga dobi največ 1500 litrov — naj potolažimo, da ga redno razvažajo: v. mestu Murska Sobota po ulicah ali naseljih, zunaj mesta pa po vrstnem redu datumskih naročil. Z dobavo plina iz mariborske plinarne se vnovič zatika, prav tako tudi pri oskrbi s premogom in naročnikom — okrog 400 jih je za rjavi premog in okrog 500 za lignit — lahko sporočimo kaj malo spodbudnega. Po trgovinah so termoakumulacijske peči že povsem pošle, podobno tudi navadni štedilniki na trda kuriva in manjši, sobni električni .grelci. v prodaji pa je še nekaj trajno gorečih in seveda precej peči na kurilno olje. Potem takem je na dlani, da bo treba v resnici temeljito in načrtno varčevati z vsemi viri, energije, nenazadnje ali pa še zlasti z elektriko. Bilo bi namreč hudo narobe in kratkovidno. če bj se zdaj, vnemamo greli z elektriko, kajti to ne bi privedlo nikamor drugam, kakor k dodatnim, še bolj zaostrenim omejitvam. Bolje se je torej zdaj preudarno ogrevati kot sredi najhujše zime prezebati. To pa naj vsekakor ne velja zgolj za ogrevanje, marveč za vse sestavine našega dela in življenja. Branko ŽUN EC POGLED V MLEKOPROMET — V ljutomerskem Miekopro-metu, kjer je 177 zaposlenih, tudi ob nedeljah in praznikih ne poznajo počitka. Krave pač vsak dan dojijo in zato se morajo podvizati, da teče predelava mleka v slastne vrste sira — ementalec, parmezan, zbrinc, specialne topljene sire z dodatki — brez posebnih motenj in zastojev. To se jim pozna tako pri produktivnosti kot tudi izvozu (največ v Švico) in kajpada solidnem mesečnem osebnem dohodku. (B. Ž.) Vreme zavira setev i Na jesensko setev smo se v Pomurju dokaj dobro pripravili. Storili smo vse, kar je v človeški moči, da bi zasejali na družbenih njivah 2.460 hektarjev pšenice. v družbeno-organizi-rani proizvodnji na zasebnih površinah pa 7.250 hektarjev pšenice. To naj bi omogočilo, da bi ob prihodnji žetvi oddali toliko tržnih viškov, kot še nikoli doslej. Daje to moč doseči, dokazuje lansko leto, ko smo imeli bogato žetev. Vreme zavira setev! Zdaj, ko je bilo vse nared, da bi kmetijci ob pravem času in kvalitetno opravili jesensko setev, pa je zagodlo vreme: deževja več kot preveč, zataknilo se je pri spravilu jesenskih poljskih pridelkov, zlasti sladkorne pese in koruze... Zdaj, ko bi morali setev ožim in počasi končati. se. tega pomembnega dela šele lotevamo. Šele v ponedeljek se je namreč vreme nekoliko ustalilo, zato so kmetijci hiteli pospravljati sladkorno peso: tam. kjer pa so bile . njive že pripravljene, pa so začeli sejati pšenico. Tako so na kmetijskem kombinatu v Gornji Radgoni v ponedeljek posejali 60 hektarjev njiv, za nadaljnjo setev na površini 300 hektarjev so pripravili zemljo, na okrog 200 hektarjih pa bodo sejali čim bodo pospravili sladkorno peso. Tudi v zasebnem sektorju radgonske občine, ki naj bi pšenico v družbeno-orga-nižirani proizvodnji prideloval na 530 hektarjih, so v zaostanku, saj sojo posejali na kakih 100 hektarjih. Iz lendavske občine poročajo. da so zasebni kme-tijci od 1200 hektarjev načrtovanih površin pose-’ jali 230 hektarjev. Doslej so sklenili pogodbe za 726 hektarjev. V tamkajšnji TOZD Poljedelstvo in govedoreja do ponedeljka še niso posejali nič. nameravajo pa to jesen sejati na površini 583 hektarjev. Ko smo povprašali, kako poteka setev v občini Ljutomer, so nam povedali, da je tudi pri njih svoje opravilo slabo vreme. Zasebni kmetje, ki se lotevajo pridelovanja v kooperaciji z zadrugo, bodo pšenico sejali na 900 hektarjih, vendar so do začetka tega tedna posejali le 100 hek- I taijev. V precejšnjem zaostanku so tudi v DO I Ljutomerčan in KZ Kri- I ževci, organizacijama združenega dela, ki bosta to jesen skušali posejati pšenico skupaj na 400 hektarjih. Največji pridelovalci I pšenice pa so v soboški I občini. Kmetijsko gospodarstvo Rakičan naj bi to jesen posejalo pšenico na območju soboške občine I na 820 hektarjih, vendar so jo do torka posejali na -18 hektarjih. Večina površin je pripravljenih in bodo sejali takoj, ko se bo zemlja nekoliko posušila, g Zasebni tržni proizvajalci pa so vključno s ponedelj- | kom posejali pšenico na 450 hektarjih. Na začetek , setve vpliva seveda tudi nepravočasno pospravilo g sladkorne pese. Do začetka tega tedna so jo v I družbenem sektorju soboške občine pospravili s 163 J hektarjev, kar je 50 odstoL kov vseh površin, zasebni 1 kmetovalci pa na 114 hek- | larjih oziroma s 30 odstotkov njiv. , , g Š. SOBOČAN I REORGANIZACIJA solstva v občini LJUTOMER zgradbah. v kabinetnih učilnicah in s strokovno usposobljenim učnim kadrom, odpravo kombiniranega pouka, z organizacijo skupnih upravnih in pedagoških služb bi poenotili in izboljšali kvaliteto dela, učencem pa bi zagotovili sodobnejši pouk. Do danes pa. so ustanovili le računovodski center, ki opravlja storitve za vse osnovne šole v mreže, kajti vpis na nekaterih šolskih okoliših se iz leta v leto povečuje, zato je potrebno odpirali nove oddelke. Zaradi vsega naštetega bi verjetno kazalo razmišljati o ponovni akciji za reorganizacijo. Kajti v nasprotnem primeru bo ob integraciji lesarstva in kmetijstva še ta sklep najvišjih skupščinskih organov ostal nerealiziran. MOKRA TRGATEV -za stavo je lilo spod ne ’ a obiralci se niso da h-noge »bataše«, na f ( zaščitne rokavice, na & in glavo pa nepremocl oblačila in šlo je kot le Tudi tejle obiralki, nekje^. goricah Rožičkega vrha, se je očitno dobro op mila za mokro in b'a ,0 9 bratev", ni moglo nje živega. (B. Ž) Od 18. do 31. tega meseca teče po vsej Sloveniji zbiralna akcija vseh vrst jeklenih odpadkov: starih avtomobilov in izrabljenih gospodinjskih strojev (hladilnikov, štedilnikov, bojlerjev in podobnih). Namen je dvojen: pridobiti sekundarne surovine za proizvodnjo novih dobrih in s tem varčevati s primarnimi surovinami in energijo ter obvarovati človekovo okolje. Nosilci akcije so Slovenske železarne, odbor za sekundarne surovine pri Gospodarski zbornici Slovenije in delovni organizaciji Dinos in Surovina. Cena za kilogram oddanih jeklenih odpadkov je 2 dinarja. Poleg že omenjenih naj se v akcijo vključijo tudi druge dek organizacije, * mladina, Ostali jekleni odpadki, denimo najrazličnejše oblike embalaže (konzervne pločevinke), so še vedno primerni le za odlaganje na komunalnih odlagališčih. STRAN 20