Največji v Združenih državah VeUa z* v»e leto . . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELE70N: C0BTLANDT 2876 GLAS NARODA list.&loTOndrirt.delaTCCflrT Ameriki. Entered M Second Ota lUtter, September 21, 1903. at the Poet Office at Mew York, H. Y„ under the Act of Congreai of March 3» 1879. The largest Storenian Dafly the United States. laecad every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TSLXFON: CORTLANDT 2876. NO. 238. — &TEV. 238. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 10, 1923. — SREDA, 10. oktobra, 1923 VOLUME XXXI — LETNIK XXXI. STALISCE PREDSEDNIKA C30LID6E-A Ameriški predsednik se zaenkrat še noče vmešavati v evropske zadeve. — Dokler se ne bodo velesile zadovoljile z ameriškim posredovanjem, ne bo dala Amerika povoda nobeni gospodarski konferenci. — Sedanje stališče ameriške vlade temelji na govoru ameriškega državnega tajnika Hughesa. Washington, J). <"., 9. oktobra. — Vlada Združenih držav je deinitivno sklcnils, da se ne bo vmešavala v evropske zadeve in sicer toliko «"asil ne, dokler nt- bodo tozadevne države izjavile, da .so zadovoljne z ameriškim posredovanjem. V imenu in jm» naročilu predsednika foolidga je bilo danes zve čer po kabinetni seji pojasnjeno to stališče. Zastopnik predsednika je rekel, da ne bodo ^družene države sklicale nobene gospodarske konference in se ne bodo udeležile mednarodne komisije, koje namen je dognati če je Nemčija zmožna plačati reparacije ali ne. % Zadnji teden je izjavil neki \Iadni uradnik, da je Francija od odločno zavrnila idejo nestrankarske komisije. Cool id ge in ameriška vlada sploh še vedno vztraja na temeljih, katere je bil obrazložil ameriški državni tajnik Hughes v nekem svojem govoru lansko leto v New liaven. Providence, N. J.. 9. oktobra. — Tukaj se je vršil velik banket na čast predsedniku Yale univerze, Angellu. Kot slavnostni govornik je nastopil ameriški državni tajnik Hughes. Rekel je. da zamore mir na svetu ustanoviti edlnole skupina pametnih in treznomkleeih ljudi. Svet je poln sovraštva in nezaupanja. S pridigami, prijaznimi nasveti in splošno agitacijo se ne more ničesar opraviti. Demokracija se bo šele tedaj povzpela do svojega cilja, ko bo po vsem svetu prevladovalo čustvo, da je treba biti pameten in posten. OBLEGANJE KAZNJENCEV. C > rm parnik •' normandie' * je potopil. SE Cherbourg, Francija, 9. okt. — Danes je dospelo sem poročilo, da se je potopil francoski parnik " Norma ndie". Tri tem je baje izgubilo življenje M2 oseb. Parnik je postal žrtev velikega viharja. Sest osbb zbolelo v&led zastrupljen j A. Michigan City, Ind., 8. okt. — V tukajšnjem mestu je nevarno zbolelo šest oseb. »Jedli so piškote, pri katerih se je pek po pomoti poslnžil strupa mesto baking pow-dra. madžarski m0narhisti so jako razočarani. našem listu je bilo poročano o treh jetnikih, ki so skušali pobegniti iz Hopkinsville. Ky.. jetniš-niee. Dospeli so že na dvoi išče, tam so jih pa presenetili čuvaji. Pobegnili so nazaj v poslopje ter se zabarikadirali v kuhinji. Municije so imeli toliko, da so se tri dni uspešno ustavljali vsem napadaleem. Sledn .jič so mestne oblasti poklicale vojaštvo na pomoč. Pa tudi vojaštvo s strejno puško jih ni mo glo prisiliti k predaji. Šele. ko so spustili v kali'njo amonjakove pline, so se zadušili. MILIJONARKA IMELA NA DUCATE FANTOV PROTI RADIKALCEM STINNES El BIL RAO V A. F. OF LABOR DIKTATOR NEMČIJE ustreliti SE je hotel. Trenton, X. .T., 9. oktobra. — 48-Ietni Louis Mike je rekel svoji ženi. da se bo ustrelil. Ona je mislila. da se šali in se ni zmenila za njegove be«w»de. I>ane* popoldne se je |»a zaklenil v svojo sobo ter oddal dva strela. Prvi j*a je zadeS v vrat. drugi ga je pa po prsih opraskal. Prevedli »o ga v St. Francis bolnišnico, in zdravniki upajo, da b« ozdravel. Tudi sodišče m ti bo dalo potrebna šolo, da ne bo še nadalj«* ftropl s samomorom. Budimpešta, Madžarska, 9. okt. Nadvojvoda Jožef Franz, sin bivšega fe id maršal a nadvojvode Jožefa se je zaročM s princeso Ano Monico, najmlajšo hčerjo bivšega saškega kralja Friderika Augusta. Nadvojvoda je star 28 let. njegova zaročenka ]>a dvajset let. To naznanilo je ko presenetilo madžarske monarhiste, ki nočejo nobenega zbližanja s Saško. Nadvojvoda Jožef Franz se je že ženil pri italijanski princesi Jo-Jandi, ki ga je pa odločno zavrnila in je vzela navadnega italijan-l Njegov zagovornik je izjavil, skega plemiča Calvi d i Her-olo. da je imela Mrs. Stokes opravka ---: z najmanj šestnajstimi moškimi Komnnist Dunne je bil izključen Odločna zahteva nemških industri s konvencije American Fede- jalcev. — Med Stresemannom in ration of Labor. — Tudi o Ku Stinnesom je velika razlika._ Kluks Klane .h se je razpravljalo NAZORI VODITELJEV NEMŠKIH STRANK Ugleden socijalist je izjavil, da je v Nemčiji še vse polno zarot in da je bil dogodek v Kuestrinn le znanilec nadaljnih. — Enostranska rešitev ruhrskega vprašanaj sploh ni mogoča. — Značilen govor kanclerja Stresemanna. — Nemški nacijonalisti zahtevajo, naj prekine vlada vse zveze s Francijo. Milijonar se hoče ločiti od svoje žene, ker je bila le prerada v moški družbi. — Ona seveda pravi, da je vse skupaj zlobno obrekov.uje. Portland, Oregon. D. oktobra. — J Berlin, Nemčija. 9. oktobra. — V zadnjih dveh letih se je zače- j Po dolgi debati je bil včeraj iz- Komaj je bila odsftanjena kabi-la v pondeljek že druga obravna- ključen s konvencije American netna kriza, so se žc pojavili na ^a pred najvišjim sodiščem glede Federation of I^abor. William P. obzorju novi oblaki, ločitve zakonskih Stokes. Milijonar W. E. I). Stokes se hoče ločiti od svoje žene Helene, s katero se je poročil pred enajstimi leti in s katero je imel dvoje otrok. Kn sta se poročila, je bil star on 61 let. ona pa 24. Dunne, komunistični voditelj Sil.; Nasprotje med držav, kancler-ver Bow Labor Coiuicil-a v liutte, jem ifl Hugunom Ht in nebom ter Montana. : drugimi nemškimi industrijalci se Predsedstvo mu je odvzelo o cele noči. je vstal predsednik Sam. Gompers Konvencija A. F. «>f L* bor. ki se j Sodnik je rekel, da bi to zado-;ter izjavil: vrši tukaj, se je danes odločn » iz- stovalo. če bi mogli advokati do-j — Delegat Dunne je obtožen, rekla proti ustanovitvi p dit čne kazati resničnost svoje trditve. ! Vsled tega izjavljam, da so njego- stranke. Zagovorniki obtočenke doka-j ve poverilne listine za to konve.n-' se ne smejo politiki vmešavati v Za ustanovitev pol!ti«*n" stran- zujejo, da je bila Mrs. Stokes kre-; cijo nieeve. Zahtevam, da takoj ruhrska pogajanja. Po njegovem ke bi bilo potrebnih nad 28.000 postna ženska in da je vse. kar go- j zapusti dvorano. i mnenju bi bil uspeh mogoč edi- glasov. doeim je bilo rddanih za vore o nji. le zlobno obrekovanje. -Dunne je vzel svoje listine ter'noj0 |,j S(, pogajali samo nem- prit. m m irloNa]«]& kraja str «m bltr«J« l Al NARODA" Bereue* «t ManhattM. mnniini C*rtlandt 1*71 Ameriški prosvetni teden. Teden od nedelje 18. novembra do sobote 24. novembra je bil letos označen kot prosvetni teden — American Education Week". — Bureau of Education, ki spada v notranji department, je pripravil V tem proglasu pravi predsednik med drugim: — Naša domovina sloni na načelu samouprave svobodnega naroda. Oni, ki so vredni svobode, so vredni biti izobraženi. Oni, ki načrte za proslavljanje tega tedna imajo dolžnost in odgovornost do IZ DELAVSKEGA SVETA oročila o dobrih časih, in kako gospoda prigovarja delavcem, naj bodo hvaležni, ker je vse tako le-]k> in v redu. Kljub temu pa poročajo iz Maneliestra, N. II., da so Amoskeag tovarne omejile svojo produkcijo. Ta tovarna se je posebno "proslavila" tekom zadnjega štrajka tkalcev v novo-angleških državah. Ko <>o drugi trdoglavi tovarnarji že sklenili kompromis s štraj-karji ni hotela tovarna Amcskeag ničesar slišati o kakem sporazumu. Lastništvo tovarne je sicer podvojilo svoj kapital, svojim delavcem pa ni hotelo plačati par soldov po viška. Kljub temu je pa nenadoma zmanjkalo naročil, in tovarna se je tekom tega tedna zaprla za nedoločen čas. Nad desettisoč delavcev uživa prosperiteto brezposelnosti. Tudi iz drugih delov dežele poročajo o slabih razmerah v tekstilni industriji. Poglaviten vzrok tega je. ker ne prihaja iz inozmestva dovolj naročil. Tkalci, ki so jako odvisni od tujezemskega trga, občutijo na svoji koži kapitalistično svetovno nadvlado. Anglija je sicer zmagala v svetovni vojni, pa mora izvanredno d<»sti trpeti v>led brezposelnosti in trgovskih kriz. Tudi Ameriki preti i->ta m>oda, čeravno v nekoliko manjši meri. Prosperiteto te dežele hočejo rešiti s tem. da bi deželo nepro-dušno zaprli pred ostalim svetom. Pravijo, da je dobro za tukajšnje delavce, če je priseljevanji omejeno. Kaj pomaga ameriškim tkalcem, če so evropski delavci prisiljeni garati za pičlo plačo ter proizvajati izdelke, ki so dvakrat bolj poceni kot so pa ameriški. In koliko >o na boljšem ameriški industrijalci, če ginejo v Evr< pi stotisoeeri. ker jim manjka dela. dočim so produkti ameriške industrije tako ilrajri. da jih Evropa ne more kupiti. Tudi položaj ameriškega farmerja ni zavidanja vreden. Na eni strani ga izkoriščajo izposojevalci denarja, špekulanti z žitom in živino. Proletarci evropskih dežel -o pa preveč revni, da bi zainogl' plačevati visoke cene za ameriško pšenico. Podobno je z jeklarsko industrijo. Ameriški izdelek je predrag. «Ia bi ga mogle nabavljati evropske države. fcsvetovni g-o>podarski položaj povzroča enkrat prosperiteto, enkrat pa krizo. Zal. da deli krizo v obilnejši meri kot pa prosperiteto. po vseh Združenih državah. Program bo v kratkem sledeč, kakor se uradno poroča. V nedeljo so vse cerKve pozvane, da bi se vršila propoved o' izobrazbi. V pondeljek bodo predavanja o državljanstvu in ustavi v vseh javnih šolah. V torek bodo šolska predavanja o velikih možeh in ženah jZdruže« nih držav. V sredo, se bodo vršili shodi zastopnikov organizacij, v katerih so včlanjeni učenčevi starši in u-čitelji in drugih organizacij, v svt-ho pretresovanja raznih vzgoje-valnih vprašanj. Četrtek bo posvečen vprašanju nepismenosti in kako naj se nepismenost odpravi potom sodelovanja poklicanih činiteljev. V petek se bo poudarjala potreba po izenačenju šolskih prilik za vse otroke, v mestih in na deželi. Enorazredna deželna šola namreč nikakor ne nudi istih vzgojevalnih ilajšav kot mestna šola ali tako-zvana konsolidirana šola, to je, ena večja popolna šola za ves okraj, mesto mnogih enorazrednih šol po vsem okraju. Končno bo sobota 24. novembra posvečena vpraanu telesne vzgoje. šolskega in javnega zdravja. Pomen prosvetnega tedna je najbolj razviden iz proklamacije, s katero je predsednik Coolidge vlade, morajo imeti izobrazbo za izvrševanja svojih državljanskih dolžnosti. Vladar mora biti izobražen. Vladar pa je ljudstvo. Razne vladne uprave in zasebno dobro-delstvo so ustanovile in vzdržavale šole in vseučilišča, dokler ni bilo šolskih poslopij vsepovsod. Volj-nost ljudstva, da prenaša breme vzdrževanja teh vzgojevališč. in patrijotična udanost vojske učiteljev, ki bi dostikrat lahko zashi-žili veliko več v drugih poklicih, sta dosegli uspehe, s katerimi smo lahko zadovoljni. Ali naloga ni še končana, ona je komaj začela. — Opažamo znake širšega delokroga vsega vzgojevalnega sistema. To vključuje priznanje, da vzgoja ne sme končati s šolsko dobo, marveč da jo je treba vzpodbujati tudi kasneje. V to svrho služijo večerne šole v mestih, ljudske univerze, nadaljevalne šole za tehniko, poljedelstvo in mehaniko. ki vse označajo pot k širši narodni presveti. Da se zagoto-. trajnost in stalno izboljšanje tega vzgojevalnega prizadevanja, treba, da se ljudstvo zaveda njegove absolutne potrebe. Vsak ameriški državljan je upravičen do liberalne izobrazbe. Brez te nI jamstva za trajnost svobodnih institucij, ni nade, za ovekovečenje ljudo-vlade. Despotizem najde svojo Gospod profesor je imel grdo navado, da se je zvečer, ko se je v svoji spalnici sezuval, vedno z roko prijemal za zid, vsled česar je dobil zid velik madež. Profesorjeva žena je pozvala soboslikarja, ki je najprej izvršil nekaj popravil v jedilnici, nato pa mu je profesorjeva žena rekla: — Tako, zdaj pa pojdite še v spalnieo. in pokazala vam bom mesto, kamor moj mož vedno prijemlje z roko. v — Hvala gospa. — je dejal slikar. — Jaz sem že starejši mož, dajte mi raje dobro napitnino. * u. * * Bogat je oni človek, ki ga Bog ljubi. * '"" Gospodična Mici, natakarica, je dobila dvojčka ter je navedla pri sodišču kot očeta sosedovega Korlna, ki se je nahajal tisti čas pri vojakih. Sodišče je pisalo na vojaško o-blast, naj se vpraša vojaka, če priznava očetovstvo. Korlna je zaslišal narednik, ki je poslal potem sodišču sledeče sporočilo: — Topničar Korl N. je priznal očetovstvo nad enim otrokom. Da bi priznal svoje . očetovstvo tudi pri drugem otroku, do tega ga ni bilo moči pod nobenim pogojem pripraviti. * * * Žena je možu to, kar je mož iz nje naredil. s- s * Simon Rosenbaum se dal ravno- \ llngoslnuitu^ka Ustanovljena L 1898 Kaliti. Srtmnta Inkorporirar.3 1 190 ; GLAVNI URAD v ELY. MINN Glavni odborniki: Preaednlk: RUDOI.F FERDAN. 933 E. 1S5 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALA.NT, Box IOC Pearl Ave.. .Lorain. O. Tajnik: JOSEPH FISHLER. Ely. Minn. Začasni blagajnik LOUIS CHAllPA. Pox 961. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih emrtnio: JOHN MOVERN. i!2 — 11th Ave. «a»t. Duluth. Minn. Vrhovni idravnlk: Dr. JOS. V. GRAHEK, SOS American State Bank Bid* , «0» Grant Bt- at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNIK. Room 206 BakeweU Bid*., eor. Diamond and Graat Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC, 13S4 W. 18 Street, Chicago, 111. FRANK SKRABEC. 4S22 Washington Street, Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK, Pox 4S0. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, S10 Stevenson Bide . Puyallup. Wash. FRANK ZOR1CH. 6217 St- Clair Ave.. Cleveland, o. Združevalni odbor: VALENTIN PTRC, 78C London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE EliMENC, 3S3 Park Str.. Milwaukee, Wis. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa. Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEi^ARC. 538 Market Street, Waukegan, 111. ---Jednotino uradno glasilo: "Glaa Naroda". — ■ — Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne p^i'.ljatva naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ee poSUja. na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnlika spričevala nai se pošilja na vrhovnega, zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednnta se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi po?tati član te organizacije, naj se ZRlasl tajnika bližnjega društva j. S. K. j. Za ustanovitev novih društev se pa obrnit* na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z S člani ali članicami. Iz Jugoslavije. glavno oporo v nevednosti. Zna- proglasil njegovo proslavljanje.1 nje in svoboda gresta roko v roki. j kar prekrstiti. Župnik je imel čudovito }ep go vor o veselju angelov nad novo- Izpred sodišča. Drag strel. j tli več opazovalcev. Ker je s tem Na živilski veselici v Spodnji j poeetje-m ogrožal varnost pasan-Sšški na vrtu R«iningliau»ove go- tov, je bil obsojen na 150 Din glo Novice iz Slovenije* Tihotapstvo z vžigalicami in ciga-J več kot d^-erkrat med letošnjo retnim papirjem j pa.so zrl zveri i/. <>6i v oeL R«-*, da e- mu je volk odnesel deset ovc, toda J1 ....... ........ T"----.T?TI vt;h< -fapijo v na^f krije avstrijski stri je vod je, ki ga skrijejo Jr. med premogom. Mariborska policija je te dni pri koroikeni kolodvoru zasačila več tihotapcev. Enemu je ♦d vzela vžigalice, katere j? že prodal za UKK) dinarjev. Novi župan v Ormožu. I*o odstopu župana dr. Strelca je bil izvoljen za župana- trgovec Ivan Veselič. stilne je ustrelil mrzajr Ivan Piču-lin iz Čepovana iz veselja s samokresom v zrak. Ker mož ni imel orožnega l>sta, je bil obsojen na 50 dinarjev ali '24 ur zapora in si mu zaplenili tudi samokres. "Ne bom prosu!" J«žef Štrukelj, 'posestnik iz Stranske vaai, se je spil s svojo najemnico zaradi prodaje barake. Ker sta oba precej vročekrvna iii malo izbirčna v besedah, sta se seveda tudi pošteno ozmerjala. Posledica je bila tožba. Prva je to- be. Vzklit- jo bil zavrnjen. Tatinski zaplečnik. ]>ne 6- avgusta se je ženil v Dor-f ar jih IMer K< šenina. Med ženi-tovanjem je dobil ženin od svoje-ura tast či 50(M» dinarjev dote. Denar je spravil v suknjič. Med plesom jc bilo vroče, ki razgret ženin je odložil suknjič in ga zaklenil Diletantje so priredili igro v omaro. Pozabil pa je zapreti o»k-j Neko ]epo dekIetee je imel. !i->. Zaplečnik, L Kopač, Bajtarc-.^. damo ^^ bi mf> kov iz Polj, je to opazil, splazil se' pridobljeno dušo ter je končno čestital krščenemu Židu, ker je postal kristjan. Komaj pa je Žid odšel, je vprašal župnik cerkovnika: — Koliko napitnine ti je dal nasprotniki Jugoslavije, jud ? * . * Gospodarski muzej v BeogTadu. Ministrstvo za trgovino in industrijo namerava v sporazumu > p >- ljedelskim mmisti-stvom staviti vladi predlog, da se zgradi v LSeo-^radu velik gti.^podairski muzej, ki bo obenem služil jugoslovanskim strokovnjakom za razna proučevanja na redkih predmetih, ki jih dobavlja Jugoslavija. Ostra kontrola na mejah. Beograjsko časopisje poroča, da so dobile obmejne oblasti od ministrstva za'notranje zadeve ukaz, da strog) pazijo na vse o s -be. ki prihajajo v Jugoslavijo, ker . v-.—-n«i z;iv»>ti'ii in i- da mrtev, ker Ljnje. ki malo delajo, veliko govore. * * * Naša domovina je tam. kjer s(» naši prijatelji. . i rala na zofi ter zaklieati v ie pod akno, potečim suknjie s . . .t . . . , . , stopi vsemu palico k oknu, vzel denar m odseli__* _ _ mlademu gospodu žila najemnica. Ker je gospoda" aamov. Izdale pa so ga bele hlače. |Ka-i ho^'ete zopet ? ugotavljal, da je on gospodar na Xok 20st je opazil/da je Pri Slavni ^^nšnji je šla stva svoji zemlji in da je bil le hud, ne nekdo z l)kaa sasedne sebe v belih ! ^vrstno, pri- predstavi pa je ho spomni se ,pa, da bi kaj hudega "re-^Jilačali, in drugI dan so Kopača'tela deklica posebno lepo storit kel in se ni hotel pol*>tati, je bil* aretirali, ker je imel samo on na • in jt* vsa v ognju, zaklicala, vsto obsojen na 50 dinarjev globe aLi ženitovanju bele hlače. Obtoženec 1 pivšemu mlademu možu: je v zadnjem času na severni me močno razvit ). Največ blaga|dva koStruna je pa le otel volčje mu žt elu na ta-le način: Volk sko či na koštruiia, Jože, ne hodi len, tu bere kamen in ga zažene po-žrešnežu v glavo, da kar odskoei ter zbeži v p uzd. Drugič je bil Jo že ^e v»«eji junak. Volk .skoči ko-štiunu za tilnik. J< že, to videč, priskoči in pograbi ko«truna za zadnje iu>ge. Tako ga vlečeta volk za sprednji, Jože za. zadnji konec. Zmagal je Jože in jH*ignal koštru-. na ž.vega. le hudo prestrašenega in z veliko rano domov Sneg na Kamniških planinah. \ Ljubljani in okolici je za via- Divji Prašiči v konjiškem Po-dal<» prav hladno vreme, čemur pa horju. ni čuditi, je na planinah V Zgornjili Slenuiiah pri Ko- po r nlnjem deževju zapadel sneg njieah je posestnik Ivan Prstavki je p -belil vse vrhove. 1 ustrelil v svojem Lovišču div- I jega praš-iča in Aivjo -sviiijo. Pra-Nenadna smrt. ie tehtal 80, s\-i-ija pa. 70 kg. I "mri j. nenadoma v Celju v ho-|Dr^^ ^ Popeljal PrLstav-telu '" 1'vrooa Aladar Sehwarz, »lk -^Ptembra v Kottijice na zasKumik 1—-?ie tvrdke Ban i 4ru-! razstavo. Živali so se najbrž za-govi v Starem lieeeju. Kom«ija, tikl(' v konjsko Pohorje iz h^at-ki je prišla na lice mesta, ie ugotovila, da je nastopila smrt radij zobne otekline Kljub zdravniškim opominom je Jsehvrarz omalovaževal navidezno neznatno ol>r>l en je v Posfcstiiik Resnik v Rad vanju ustfh, kar je poplačal s smrtjo. pri ilarlboru je pred par dnevi ( poslal v Maribor svojega hlapca Logarjeva lovska sreča. i Jurija Petriča s konji in vozom „ c, .. . , • } Hlapec pa se ni v<-č vrnil Ln je na j V nedeljo 16. septembra je „' 1 .. ; .... . o i - „ brze voz s konji vred prodal, ustretrl lo«rar iz Srednje vasi v Dragi pri Lc^kem potoku lepega starega volka, ki ni redka prikazen tamkajšnjih gozdov. Ob pogledu na zver se šele more ceniti J 'ia ^^ TKst>- ki nil ne pove, toži le, da jo je ra^jar-j ,;ahr{f krat ^ lttt ih" Je jen zaročenec tolkel in jo precej poškodoval. Sodnik je pozval to- ženko, naj odpusti __ Dekle pa pravi: "Ja, igospod, jaz'"1'41^ . Jc „ . . mu vse odpustim, če mi on dblju »^^ja obtožnica nm očita, ■»-staje ilašteivca. ga odvedli v .-Sarajevo v bolnieo. V pomoč Čini Gori. Finančno minis: rstv-' je odobrilo sklep, da se v letošnji proračun postavi sv'>t;( 1 i.»ilij n dinarjev pr.pb za n;-'):iv" pr.plotine živ.ne m sio-t - č linarjev za inibav<> m >der-lilli ribiških priprav. K:ba: vo je v (Vn; I', i! zelo važna pridobitna stroka. Šel? za muslimanske svečenike. Ministrstvo za vere je izdalo praviln»k o ustanovitvi vis »ke šole za muslimanske svečenike v Skoplju. V tej šoli se bodo iziabra-ževali g< jene: za niusl'• nansko -•v t čeništ vo v Macdoniji. Doslej se nahajajo v J-isroslaviji dve nin-slimahski y,večeniški šoli: v I5;i!ij;i-luki in v Sarajem. Padanje Donave. Donava je te dni padla v N >-.*('in Sadn na 107 cm, kar se Št- ni '.godilo nikoli v zadnjih dvajsetih riih. Z:iraška p'-litija afionimn«* ovadbo, da ponareja strojnik mestne plinarne A'ardi no\čaniee jh» d"--t linarjev. Že naslednjega dne je lo-pcla po-li<- ja v plinarno i i u-vedla obširno preiskavo. Na temo I ju preiskave sta bila aretirana itn jnik ^'ardi in njegova žena, pri katerih je našla pdieija ioto-i^rafski aparat, vreden 25/HK) Din "n razne kemikali.je. Vardi izjavlja. da nedolžen, a trditev je neverjetna, ker je dokazano, da je tia Reki Va i*d i jeva sestra dajala ponarejene novčaniee v promet. Preiskava se nadaljuje. Velika eksplozi I>ne s: r-tt-mbra j** zbudila prt biv.iN? mi rna detonacija iz je -o mislili, d;» j« o smodnika. ob ti. zjutra j -o S-n-ajeva >ani;t- Ljud-ter s . V pnn!i-JiO:,i !>"gu /.!'••/..! Kmalu > ' j * z*\ede' e vršila ek-q>bzija v trdi štu. V .-'kladi;'-u je » deset zab< j-.'v - uwdn .-k de ni 1:1-. na unče. se je iz- iplodiralo a. V*"'-je PAIN-EXPELLER VAM BO POMAGAL! Če je poklican Pa!n-Cxpeller na pomoč, bo BOLEČINA hitro premagana ter bo mahoma izginila. Ob prvih znamenjih revmatizma, živčne potrtosti, nevral-g:je, bolečin, krčevitega trganja, si nabavite steklenico tega močnega, zanesljivega družinskega linimenta ter ga vdrgnite. Pristni Pain-Expeller nosi našo SIDRO varnostno znamko. Vse drugo je ponaredba. • i5c in 70c. v lekarnah ali oC ^ F. AD. RICHTER & CO. 104-114 Sooth 4th St., Brooklyn, N. Y. prodal za 2000 Din. Obsojen je bil na dva meseca težke ječe. Draga smetana. Radi navijanja cen pri prodaji; smetane na šišenskem t.rg-u sta bili j obsojeni po?*^tniea Frančiška1 Končano va in^Bleftna Alarija Sir-nrkova, obe iz O ravel j. Prodajali Boj z medvedom. Zanimiv be j se je vršil v l»osni med medvedom in (»somnajstletnim kmet-ikim fantom T^anušaenm. Pred dvema letoma je Ijanušie kot šestnajstletni fant ub'1 - - k:r * divjega prašiča in ko je šel te dni po planini, je zapazil medveda, ki je hodil vzravnan na -dveh nogah. Xe zapri pijanca v vinsko klet!J Fant »e ni d' lj^o pomišljal, tem-, vee je napadel medveda s sekira, Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo aa dovolj Ji, da oglašujejo v listu "Glaa Naroda". S tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" fer KI. na vsak način prevozit i # sta smetano namesto po predpisani tržni eeni liter 15 do 17 dinarjev kar po 02 dinarjev. Obsojeni sta bili obe radi navijanja cen ži- hud klanec med šišensko cerkvijo in Seidlovo hišo na pohi na Belle-vue. Kdo je okoli pol 8. zvečer. Trikrat je pognal vo« v strmino, j vil, prva na 12 ur zapora m 50 di-t«da vselej mu je spodletelo. Prujnarjev globe, druga pa na 12 ur tej priliki se je zbralo na cesti tu-' zapora in 25 -dinarjev globe. iNOVA ZANIMIVA PffJIQA NA KRVAVIH POLJANAH Hp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galic: je, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi. Knjig« j« trdo vesuu^ vsebuje 270 strani in 26 slik is vojne. "GLAJV HABODA" 82 Cortl&ndt Street, Mew York, M. T. —.V.' i ..." 'r i t • k-.; • -t2 OtAJi NARODA. 10. OKT. 1923. Morski razbojnik. I - - , 1—3 Spisal kapitan Frederick Marryat. (Nadaljevanje.) t J* in t< I Hawk iv.I na o*i\ id! >r tut ti up*n imel n mislil, aceliia Franei i H awl HawV celo p. •čep* Kaji lHj, k i*n za v*Mi Ki krenil Kajn v svojo o je popisati njego-je v«-h zuiedefi. Da ki mu jo je zadala >ka, n«; (m bi nikdar lurstu, da bi pa bil kjer l>i mora! io ]HJČasi za gladom, je draičil in nazbur- n:l«"b*n:x*ev, ga je id — wj rajbi, kakor K«» -e mu je rana in so mu povedali, i-eo, se je spri s kr-Lhumtom ter ga raz-ravo ki hudo, da mu UhuiM nikdar odpu-ozabil. Podoba gladu mladeniča je vedno a in tra z«do pretr«-i je mislil, da je zanj vselej, se je vrnila joga z desetkrat večni tega čas« ni*o nik-jna, da bi bil sme-^e bolj V refren in >*' k or kdaj prej, možje >-» risu »Ji v takem kia-jia b"4 RBOfpel naj ma -je vplival na Kajna, isali zjroraj. Ko no pa n m' mu je še vedno slavi Šele ko so bili , je zapazil, da je bil u-p njv^a, Skoro I »i »-nil '»koli vratu ter K rani- seo n»u k< r bogastvo vse In- pr y.lt liO etsto ilo zatrt« je njegove in dobro ču-v Kaj novih bil z vsakim roke 9u bilt- vzklikuil t VI. ■toni Je j tavjo — z vse m se je bojeval; toda jo moje matere! je Franeisco. - Nikdar!" "Ne tako, za Boga!" je vzklikni! Kajn. "Ne — ne, ni tako hudo! V jezi sem udaril tvojo mater, to priznavam - toda nisem ji na-merjal .storiti nie zalega. A zeo-dilo se je nepričakovano in umrla je. N<>čt-m se la*rati — tako je .bilo. In re-.niea je tudi. Franeisco, da me je naredilo, kar sem, narcvlilo neobčutljivega za v-.e! — Frainriseo'je rekel Kaju ter duigrnil filavo, "slab človek sem bil, toda nisem bi! metrski razbojnik, Vo je živela tvoja mati. Veka kletev leži na meni. Z onim. kar sen? najbolj ljubil, sem ravnal naj^lalMt. Lmbil tvojo mater ka' or nič drjgega na svetu. in vendar je mnogo nretrpela od mene in naposled sem eelo povzročil njeno «n;rt. In poleg tvoje matere, katere spomin častim in ljubim ter tresem, kadar mislim nanjo — vsa.J o noč se mi rprikaže — « m ljubil tebe, Franeisco, zakaj ti m angel, kakršen je bila tudi ona. lu venoar tudi s teboj ravna! slnl>o. 1'piral .si se mi — in prav ni ravnal. Ako ne bi bii ravnal prav. bi mi bilo vseenio, toda ravnal si vedno prav, in to jt* bilo, 3;ar me je jezilo. Tvoje pnišnje podnevi — tvoje matere ponoči —" Franeiscovo snt-e se je omehj s posebnimi imeni. Jože Ogrizok je bil "Mali IMi", drugi Bornsek itd., tako da niti tatinski tovariši i uso vedeli pravih imen. Kradli -mirljiv vtis, da preide njih ugodje takoj tudi na te. Večkrat n«oba značaj intimnega miru in zadovoljstva. Zadnje čase je sicer med Japonee prodrla tudi evropska kultura zidanih hiš. toda tudi v taki stavbi si je Japonee umel obdržati svoje. Kolikor je sploh sprejel z rezervo, samo na zunaj, ne da bi pri tem uničil svoje lastne tradieijonalne tekovine. V so- Izpred mariborske porote. Po 12 letih odkrita požigalka. Stari ljudski pregovor: '"Nič ni tako - k .-i t o, da Ki ne bilo kdaj oči- rf aH i ?en rt1 ■ matere ter *ra obdolži i e bi bilo nn«if«*"e, da t»i sedaj vračal njegovo zaničevanjem iu s *o-I/e še predobro s je bil ira tlelo V njegovem' nudil roko. i>i;el zatreti, ki bil --Ni. niorem prijeti te roke, ki ti kakor svetilnik} je tako omadeževana s krvjo", je < dgovor l mladenič. "Da, da, tako bi btla rekia tu
  • o«teiio ° Vse boš delil z .1 !a zopet čenicrnost ui krvo nfrnoj. Francisco. Povej, ali si za-' '"•'■"Mt premišljal je, kako bi dovoljen s tem?" -e maVeval za napad na svoje * Da; vedeli me slišati, da se ho-; vljenje. Nenadni prikaz Fran-1 ^ete odpovedali tetnu protipostav-v j,- zbudi! prav tako veliko nemil življenju, kapitan Kajn. to-čudeuje in tr»>el se je pred njim,tja vaše'ra bogastva ne morem de-kukor b; bil Friraetsco duh, ki gujliti z vami, zak«j na kakšen način obdoUuje in zasleduje zaradi nje-J je bilo pridobljeno t" vih zločinov. Tako »j s« podih-j » Nemogoče ga je vrniti, FraJi-njetrove strašne misli druga za e-seo. toda dobro ira hočem obr-drnvo, dokler se ni odločil, da l*>jniti. V resnici hočem, Franeisco. Obžalovati hočem." Kajn je zop*»t ponudil roko mladeniču. a ta se je obotavljal. "Kakor gotovo mi Bog pmna-»raj, obžalujem. Obžalujem, Franeisco!" je \z!aliknil razbojniških kapitan. 44 Kot kristjan vam odpuščam vse", je odgovori^ Fr.^neisieo in je Japonska hiša. so iskali prcmotinega sleparja dolire me^scce in mu prišli končno na sled v Gradcu, kjer je bil aretiran in izročen sod-šču v Mar:-to", -e je uresničil tudi gleile p0Uieeetti je bil že letne pi-ratkarce v Obrezu Koze 16 iunIja ]etos pred lliariborsko frapove poroto, a je bila takrat razprava Dne 16. avgusta P»ll zvečer je zaslišanja neke priče prelo-začclo goreti pri obreškem županu žena. Ivanu K a vilu in mu je jx>»orelo por>tniki so dne 21. septembra £Osp< darsko poslopje z žitom iu potrdiH vprašanje hudodelstva, krmo vrtni. Skoda je znašala ta- nakar je bil Pellieeetti I počiva ogromen klobuk, krat ogronmo svoto 10—12.000 K. ^^ na o leti težke ječe. Mesto oken ima japonska hiša Dejanja je bil osunyjeu slabounun (balkone Ti Alojzij Kolarič, čegar sorodniki Tropcresna deteljica. pa .v takoj dokazali njegovo nedolžnost, nakar o zadevi celili 12 l^redi julija je spedieijska tvrd-let iti bilo slišati več besede Dne ka "Orient" v Mariboru Uguto-14. junija 142:1 pa je ovadila orož- vila pri skontiranju skladišča, da n ikoni v Središči! Ana Dogsa svo- manjka 1» sodov usnjarske masti i premikajo sem in t ju kakor stekle, jo sestro Kozo Tr<»p, da je ona za- v skupni vrednosti f»7,760 K. Na'n» vrata. S^oh je na japonski hi-netila leta PJll pri Ravšlu ( genj. mestu pet manjkajočih sckIov je(ši nekaj neizrekljivo nežnega. Z
  • drugih, deio-, se. da ni napravljena iz tramov in Japonska hiša je kakor stavba iz lepenke. Les. iz katerega je napravljena je tako fin. da se ti zdi, kakor bi ga prodirali topli solnčni žarfci. Lahek spodnji del stavbe pokrdva velika streha. Ta streha napravlja. na zunaj utis. kakor da je hitja v svoji notranjosti stisnjena liki steber, na katerem one. ii so razvrščeni vsena-okolu. Okenskih okvirjev ne vidiš nikjer. kajf.i japonska hiša ne poznajo oken v tečajih, marveč satan jšega papirja Obrtniki, ki so Dne IS. septembra se je vračal finančni stražnik Maksim Leonov iz nočne službe na Kalcili domov na Grčavski vrh. Ko je mirno korakal po cesti, je počil iz zasede strel in zadel vojaka v nogo. Leonov se je takoj zgrudil na tla, a v svojo obrambo oddal še tri strele. Napadalci so bili italijanski obmejni vojaki, ki so po svojem pr > staškem činu junaško zbežali. Leonova je zjutraj ob štirih našel neki civilist, ki je obvestil o dogodku druge vojake na Určev-skem vrhu. Težko ranjenega vojaka so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer je baje že umrl. — lahkih desk jiego iz debelega in tanjšega paparja. Obrtnik, ki so la. da je storila woje dejanje iz ma praznih, deloma napolnjenih maščevanja, ker je Ravšel kot žu- z vedo. da bi se prikrila tatvina, pan leta l'>10. v pravdi radi !o Fatviuo je izvrši! skladiščnik fir-, zidali japonske koče v prošlosti. čitve Zikona z njenim možen1 me "Balkan" Anton Slamberger, So bili pravi mojstri v rezbariji. Francem Tropom stal na moževi za pomagaea pa je imel brala Ru-(Zato so starejše japonske hiše strani. Ticrpova je taknit tudi doll'a in Antona Skoberneta, lu prave umetnine, izgotovljene z prosila svojo sestro, naj tega ni- ^ta ukradeno mast za majhen de-' jrracioznimi rokami, katerih kul- komur ne pove, in Do«ršova je v aar kupovala, od njega iii jo po- tlira se pozna na vsaki liniji iz- resniei molčala celih 12 let. Da pa tem drago prodajala dalje, svo- je prišel končno zločin le ua dan. jim odjemalcem pa lagala, da: ]e vzrok ta. da sta se začeli sestri; imata mast iz Avstrije. Ko je š!je ponj (Koren, temen moi, ki ga Franeisco ni bil videl prej, ko je bil še ua ladji, je pri>e!. da iavrši kapitan o vo povelje. Odklenil je žel cz-je ter odgual Franeisca v kabino. Kapitan je vstal ter zay»rl vrata. "Nisem mislil, Franeisco, «ia te še kdaj vidim tukaj", je rekel j Kajn. "Skoro gotovo ne ril drzno Franeisco, "toda sedaj seui zopet v v.*vši dbLasti in lahko se maščujete." 4 Ne mittliin tako, Fraiieiaeo, in tudi ne bi bil nikdar dovolil, da te izpostavijo na suho, ako bi bil ye-del za to. Celo sedaj, ko se je naš napad ponesrečil s tvojo pomočjo, ne čvtim noJntie^a sovratva do tebe, dn>i te bom morebiti težavno varoval maščevanja drugih Res, Franeisco, ze'o sem vesel, da te vidim živega, in Iwrdko sem obžaloval tvojo izgubo." Kajn mu je ponudi! svojo roko. Franeisco pa .ie sklenil svoje roke ter moh'al. "Ali si tako nespravljiv?*' je rekel kapitan. "Veš, da govorim resnico." o "Verojera, da yrovarite »esniee, kapitan Kajn, zakaj preponosni ste, da bi se lagali. Kar se tiče mene, vam odpufcčim vse; toda te roke ne moram prijeti, in tudi najini računi 5e uis¥» pora\-nami.** *' Kaj hoče« vrf f Ali ne moreva biti zopet prijatelja f Ne zahtevam, da moraš ostati na ladji. Prost si in greš lahko, kamor se ti liubL Pridi. Franc»co, in podaj mi roko; poral ha. kar je bilo!" "Ta roka je okrvavljena a krv- prijel še vedno iztegnjeno roko. je odgo-vej tu vse kreta, da nič ne stoji na Obrež je zažgala gobo. jo zavila nad 8000 dinarjev (32,000 kron), mestu, toda vendar je vse v naj-v papir, ker je smrdela in vrgla, ki jih jf1 ponevertl išlamberger. lepšem redu. Vhod v japonsko hi-potem skozi neko odprtino v jx>d- 1'udi brata Skoberne imata na ve- šo je samo eden. Čez pra«? stopiš : rešje gospodarskega fw»slopja sti še razne druge grehe. Iz Av-.v nogavicah. Kmalu dospes v ma-zupana Ravala, kjer je bila slama, stri je .<«ta bila iz«mana zaradi raz-^ le. pravokotne hodnike, kjer ti je Se isto noč je izbruhnil požar, i ličnih vlomor in ju opisuje grafilcat sam treba odriniti premična vra-Tropova je skušala s^Jaj naprtiti poHcija kot »rdovratna lažnjivca, ta, pa se že nahajaš v sobani. Ste-zločin svoj?mu ločenemu možu, ki celo pri dokazani krivdi valita. I)C so premične ter morses potom kar pa se ji ui posrečilo. Dognalo ■ krivdo na druge. ' * ' se je namreč, da je bil Fr. Trop i izvršila v Leobnu (Ljunnu; arzen v verando ali pa Iga poljubno takrat v Ameriki. j vlom na pošto, kjer sta streljala' manjšati Kozalija Trop je stavilo meti tudi z revolverji in bila oibsojenaj M a vil o razpravo nove dokazne predloge, vwik na dve in pol leta ječe. Ker nakar je senat razpravo preložil.1 s? ju v Avstriji naveličali, sta Zadeva pride pred zimsko iporoto.i začela s svojim delovanjem v Ma- ^ riboru, kjer sta živela le od tatvi- JaPoncl na tleh- PostelJe Japonec Na Japonskem nimajo pohištva j v evropskem pomenu besede. Stoli so ljudem nepotrebni, ker sede Premeteni italijanski slepar. (Dailje prihodnjič.) Svinjake je desinficiraL 1'žitkar Jakob Renko, stari "gmajnar" rr. z. je bil obtožen, da je hotel uničiti svojemu zetu Pavi in u tri prašiče s tem, da jim je vlit v korito karbolne kisline. Mož je pripoznal, da je polil prazno korito s kislino, toda le zato, ker je hotel obvarovati iprasiče pred nalezljivo boleznijo, ki je razsajala pe okolici. Mož je bii opnosfen in gotovo ne ho več tako nerodno desanfieiral zetowh svinjakov. | ne, oziroma od prekupčevanja z ne Pozna- sPat 1otr(iiH ^ijtma A1>ražanja ?lede,tako napravljena, da so prostori Ijan Ouenno Pelieeetti m se je [ Rltdolfa Skoberneta in Šlaraber-iza obleko in druge potrebščine dAjal povsod za bogatega trgovca ( oftrja nakar je bU 0b90jen' vdelani v stene, ilizo nadomestuje z Reke, ki sebavi samo z uvozom! ^ meseC(.v. šlamberger pa na majhna priprava, slična tabure-m izvozom. G^vonl je tako pre^ 1Q nMBeeev težke zanikali tu. Ta japonska miziea se pristav- pricevalno, da je ^a cela vrsta, pa S(, vprašanja &lede Ant. Sko- lja samo kadar se zavživa hrana, ti*goyce\ na lim. Zanimal se je ;,)erneU je bn tem apPoflfOT > drugače stoji v kotu. Noben pro- zlasti za krompir, fižol m jaibolka. t j . . , , -_- , ' . „ ... , j I štor nima določene svrhe. Spal- Pelhcce ti je prvotno plačal nekaj j Trfje ddomržni in portopaški tipi.1 niee, obednice. budoarja in dru-blaffa, da si je pridobil zaupanje, i t ' _ * _ i. - ___ - „ , -. -I: . „ ^ . . t gih. takih prostorov Japonec ne končno pa je vse oslepanl m Kzgi-1 Karel Vogrin. Franee Sašej tn ^ „ '' . . ^ nil brez sledu, liil je oi«to nava- Jožef Oerizek. ,-si trije brezposel-'f0™: K° J"*' ~ pnZ?e den agent, veseljak m zapravi ji- ni delavci, so pravi tipi delomrž-! svetilka iz pa! rja z me vee. Izvabil je od trgoveev Josipa Šerea v Mariboru, Rudolfa Pevca v Mozirju, Ni-kole Bičenca v Bje- 1 o varil in tvrdke Cerar & Cornp. v Ljubljani blaga za skupno ceno 2 milijonov 200 tisoč kron, oškodoval tvrdko Paternost & Remi i c v Ljubljani za 104,700 K, G Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod- ' sestavljen. Vsebuje 239 strani, .69 Darovana. Spisal Alojzij Dostal. * Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. f V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-ičanstvom in poganstvom pri starih Slovanih, Vsebuje 149 strani, .49 Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domaČih značajilL — Vsebuje 231 strani, . JM Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. ; Kriminalni roman. Po vsem svetu cnana po- * vest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani «90 Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, .49 Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. f Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisu- * je, kako je nastal kmečki punt in kako so se na- w' ~ si očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Qubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graičake in juna-Sko umirali mučeniSke smrti. Vsebuje 378 strani, f »Ti POŠTNINA PROSTA "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St^ New York ALAS NARODA, 10. OfcT. 1923. CAROVNICA k * •vrwi ^ Spinl JXAH KAMEAU. i // 18 Za "Glas Naroda" poslovenil J. T. (Nadaljevanje.) »i i f f * F t rw Odprla je piMiio, — hm, — kako je dišalo — ter je čitala: — Moj dragi bratranec! Kam si se zakopal da te ni? Mi smo že pred enim mesecem odpotovali z Pariza, od tebe pa nobenega glasu. Kaj ti je desnica otrpnila, da ne mores pisati? Če je tako, pa z levico piši. Prej >.i nam vedno redno pisaril, sedaj »i pa kar naenkrat utihnil. — Bila sem pri tvojem očetu in sem vprašala* zate, pa, tudi oče nič ne ve. Mi smo zelo vznemirjeni. Ali imaš še vedno mojo sliko na pihalni mizi? Če jo imaš. jo poglej in he .spomni turne. Lepo te pozdravlja in poljublja tvoja Renee. Melaniji so se krčili prsti, s katerimi je držala to pisemce. — O to grdo pismo! Vsaka be»eda. lci je bila v njem, jo je bolela. Očivrdno j«* bilo. da za more tako pi>^ati samo zaljubljena ženska. Jasno ji je bilo, da gospodična Renee ljubi svojega bratranca - - in morda celo sluti — ljubimci dosti slutijo — da je sedaj v Pasealovem stanovanju neka druga ženska. Ali se bo Pascal vrnili, ali se ne bo? V duha m je predstavljala, kafco se izpreha^ata Pascal m njegova sestrična, kako si stiskata roke in kako se poljubljata. Y duhu vidi Pascalovega očeta, ki blagoslavlja zvezo. — Pro k let a ! — je vzkliknila Melanija jezno ter pljunila na sliko. Tega se je pa takoj kesala. Vzela je robec ter obrisala pljunec a stekla, skozi katero se ji je smejala slika Pa^aalove sestriene. Tudi naslednjega dne ni bilo nobenrpra pisma. Melanija je bila uničena. Niti drobtine upanja ni več imela. Njene slutnje so se uresničile. Pascal je brezdvoma srečen s svojo Renee. Ob treh popoldne je pozvonilo. Pripravljaal se je že, kako bo <>štela pismonošo, ker tako pozno prihaja, pa se je pojavil Pascal raed vratmi. — Ti si? — je vzkliknilo njeno erce. — Pojdi sem, Pascal, prosim te, pojdi sem — v_očeh ti čitam, da prinaša« slabe novice. Poljubovala ga je kol blazna ter ga pritiskala na srce. Tudi on jo je poljubil ter stopil ž njo v sobo. — Torej noče? — ga je vprašala. Pascal je sklonil glavo ter rekel komaj slišno: ' ? — Ne, on noče. J ~ — In ti me ljubi«? 1 f — Bolj kot prej. Vsa tresoča se od blaznosti je razprostrla svoje roke: ,— Hvala ti. tisočera hvala, Pascal. Tako sem srečna, tako silni* sre. na. Bala vem se. misleč, da te ne l>om nikdar več videla. Predstavljala sem si grozne stvari. Tista tvoja sestrična! Veš. da t; je p^ala? Ni>em megla drugače kot da sem pismo odprla. Saj mi boš oprostil, kaj ne. Pascal — toda no bilo drugače, strašno sem trpela. . Po/fMrno mu je gledala v oči ter vprašala solznih oči; — Kam ti jih je dajala? — Kdo? Kaj? * t — (jospodična Renee. — Kam ti je dajala poljube. — Saj si jc ▼ideL Nikar ne tajit — Da, videl sem jo. Izvedela je, da sem prišel, pa nas je obiskala. Nisem mogel braniti. Moj oče . . . — Vem. da se njenega prihoda nisi mogel braniti, toda njenih poljubov. Oh. če bi vedel, Pascal, kako strašno sem ljubosumna! Za«Vla ga je vohati po rokah, po obrazu, po vratu kot da bi ho-t e 1 h zavohati poljube svoje tekmovalke. Skoda, da ne puščajo po ljubi nobenih sledov. — Povej, kako je bilo doma? Povej mi vse, — je rekla ter mu sedla v naročje. — Slabo je bilo. slabo — je odvrnil Pascal. — Moj oče noče ničesar slišati, da bi se poročil z dekletom, ki je brez dote. Zaston; sem ga prepričeval, da boš nekega dne podedovala po svoji teti. Ne prestano mi je silil sestrično. V Pariz ga pa ne bo, le brez skrbi bodi. — In potem ? — Potem mi je rekel, da mi bo odtegnil vso podporo. — In ti si se mu udal? — je vprašala boječe. — Nikakor ne, moja draga Melanija. Toda--—» — Kaj — toda? ' ~ O bolnih zobeh. Fr. Ž. Imam strica, 67 let je star, nima ne žene, ne otrok, pa je obljubil, kadar umre, da mi bo zapustil svoj dežnik. Dežnika bi bil res potreben, pa ne vem, ali ga bom dočakal. Stric je zdrav bolj nego sem jaz, gotovo bo dosegel 73. leto. To leto. pravijo, je kritično, pa če to prestane, bo živel še do 82. \fta, in če tedaj ne umre, splor ne bo umrl, ampak ga bo ubila opeka s strehe ali ga bo po. vozil avto. Skratka, pretrdnih gradov si ne zidam na stričev dežnik in sploh zaradi dežnika ni treba stricu da umre. zastran dežnika in zastran mene strie lahko živi še tisoč let. ako ga bo veselilo. — Zdaj ga življenje še veseli — on sicer taji, da ga — pa če ga res ne bi veselilo, ne bi takrh reči počel zaradi tete Potone in njenih sanj. Teta Polona je njegova sestrična. mi ji pravimo teta, ni dosti mlajša od strica in nosi očala, da lahko bere v sanjskih bukvah, morebiti bomo tudi po njej kaj podedovali. meni je Še posebe namenila očala. Navzlic svojim letom ie teta Polona ves božji dan zaposlena; ponoči se ji sanja, podnevi pa pripoveduje, kaj se ji je ponoči sanalo, in pripoveduje tako živo. da ji je že parkrat zobovje zletelo iz ust in smo ga s palico lovili izpod omare. Zlasti je stric Matevž tisti, ki je zavezan poslušati njene sanje, pa saj ima časa do-vol in ne bo zato kaj zamudil. . . Pa se je zgodilo in se je teti Poloni nekoč sanjalo o zobu in so se potem enake sanje ponavljale: ali da je bila pri zdravniku in si je dala zob izdreti ali da ji je zob padel iz ust takorekoč iz lastnega nagiba ali da ga je izgubila kakorkoli drugače. Pa je bila sirota fako nerodna, da je tudi te sanje razkladala stricu Matevžu. To bilo prav. to ve vendar ves svet. ta pomeni izpadli zob smrt v rodbini. a je najstarejši v rodbini stric Matevž. Stric je res zameril teti Poloni njene sanje in je izjavil, da je teta Polona nadležna ženska, ampak da je res jako nadležna, nič drugega bi ne govorila nego o samih bolezni in o smrti! Pa ni stric Matevž pravzaprav nič drugačen. Tudi on bi se menil ves božji dan le o tem. kaj ga Soli in kaj mu je. Katerokoli bo-'ezen ima kdorkoli, tisti ima tudi on in je imel v teku tega leta že dedeČe omembe vredne bolezni: Legar. Ta je trajal skoraj pet in i in se ni stric Matevž ves ta čas aie obril in bi bil legar trajal tudi še dalj. toda ni stricu di&»1a pre-oičla dijeta. Potem je imel tri dni vodenico ;n si jo je pregnal z brinovimi jagodami. Potem je dobil prijatelj Miro ishias. pa je izjavil stric, da jo i-raa tudi in da jo čuti v levi spodnji čeljusti, in je še enkrat vpra- ke sanje — hudobni babnici se lahko sanja, kar sama hoče, pa se ji iz gole hudobije sanja o izpadlem zobu, ona sanja, na, nedibžni človek pa umri! To ni prav $jnpak res ni prav! — Obrisal si je solzo in je izročil teto Polono odvetniku dr. Pikeiu. da stori konec njenemu peklenskemu početju. — dr. Pikež pozna strica izza večernega omizja v gostilni. Na paragrafe se ne spoznam, al: mi je dr. Pikež namignil, da je stvar resna. Rekel je, ako teta iz hudobnega naklepa sanja tiste -svoje zobe in ko je med stranka ma izven spora, da takim sanjam neizogibno sledi smrt in je potemtakem podana vzročna zveza med sanjami in smrtjo, oziroma ni dvo-ba o sposobnosti uporabljenega sredstva za dosejro namena — skratka, teta Polona da je kriva hudodelstva poiTskušenega oziroma izvršenega umora, ki se kaznuje s smrtjo na vislicah, v pn-»iiero poizkusa pa s težko jeeo do vseh živih dni — v prvem in drugem primeru, da je kazen občutno poostrena z odvetniškimi stroški. Dr. Pikež je blag človek, rekel je. da ne želi nikomur tako sramotnega konca, in me je pozval, ker sem v sorodu ž njo in bi tudi mene zadela njena sramota, naj skušam stvar poravnati zlepo. Stvar je bila v istini resna. —-Pmreti moramo sicer vsi, toda stane taka smrt ob posredovanju odvetnika silo denarna in stane smrt tako tistega, ki jo naroči, kakor onega, ki ga zadene in bi lahko- oba izgubila vse, stric in teta, in bom še jaz ob upanje, da dedujem — upanje nI veliko — ali veseli človeka vendar. Paragrafom nisem kos, paragrafe sem pustil v miru, lotil sem se pa sanj in sem čital učene knjige starega Artemidora in druge, in še sem se posvetoval z izkušenimi ženami, častitljivimi in iz tretjega reda. Temeljito podkovan sem stopil pred strica in sem mu dejal: — Stric Matevž, zobje v sanjah po-penijo žlahto, izgubljen zob pomeni smrt enega izmed žlahte. Stric me je grdo pogledal: — Ti si tudi tak. ampak si res prav tak! — Počakaj! — sem dejal. — koliko pa ima teta Polona zob? — Svojih nič, — je rekel, — ampak res nima niti enega svojega, vsi so od zobarja ! — Vidiš. — sem dejal, — teta Polona je strahovita reva, sanja se ji, sanjske bukve prebira kakor da so molitvene, sanj pa vendar ne razume. Pravi zobje so prava žlahta. o pravih svojih zobeh se teti sploh ne more sanjati, ker jih nima. Napačni zobje pa pomenijo napačno žlahto. Vidiš, sem dejal, od napačne žlahte ji bo kdo umrl — napačna žlahta pa so naši dolžniki. ž njimi, pravimo, da smo vsi v taki žlahti, enega izmed njenih dolžnikov bo pobrala smrt. Stric je zijal, jaz sem pa tekel k teti Poloni. — Teta, — sem rekel in sem ji povedal, kar sem do-gnaL — Križana gora! — je za javkala. — pa je res stari Svetlin bolan. tritisoČ mi je dolžan brez pisma n takulaeije. Tn je hitela k dr. Pikežu. in dr. Pikež resnično blag človek, prijazno jo je sprejel, čeprav je spadala na ve.šala. hitro je naredil tožbo in so še zadnji hip dosegli sodbo na ke.ntumac. s^ugt dan je bil stari Svetim >.e mrtev. Tako sem obvaroval teto Polono sramotne smrti in škode tudi in sta vignil jo jc na posteljo ter ji odpel obleko. — Melanija, Melanija! — je klical ves preplašen. — Melanija! Toda ona ni ničesar slišala. o njej menil s komurkoli. Po pravici, povedano — bolezni tedaj niso reč. da bi se jim izogibala ušesa in jezik strica Matevža. m tudi kar se tiče smrti: —-v listih sploh ni drugega nego smrtno koso in parte in se je znal je vzkliknil presenečen, — j kaj modro in možato pogovarjati fo smrti drugih. | Ali mu ni bilo všeč. da teta Polona s sto jim zobom cika bas na i njegovo smrt. in je rekel: — Te-Zatem jc pomočil rutico v vodo ter ji začel mopiti čelo. V rutici j ta Polona je hudobna ženska, am-začutil cvetlico, katero mu je bila dala Melanija pred štirimi pak je res t»ko hudobna in člove dnevi seboj na pot. Sočutno ;e zašpetal: — Moja ljuba Melanija, kako me vendar ljubiš! ' ■ — Prebudi se ljubica, prebudi se hitro. Poročil se bom. takoj se bo m poročil s teboj. Ta^oj te bom vzel za ženo. Samo prebudi se, Ona se je nekoliko premaknila, oči pa ni odprla. — No, ker te bom vzd za ženo. Ribica moja, se lahko zopet obudiš. Poročil se bon. s teboj kljub vsem oviram, še predno bom dobil službo. i* i tK . (IWjt ku želi smrt. Teti Poloni, team jagnjiču, se še sanjalo ni o stričevi nevolji. nego je nedolžna naprej sanjala o zobu. silno imenitne so se ji zdele te sanje. Zdaj je -postal stric Matevž rdeč in vijoličast ▼ liee. raztogotil se je in je teto nagnal s coprnico. ampak da je taka eoprnica in je ogorčen vprašal, — kakšne imamo zakone, da trpe ta Izšla je nova izdaja 'PESMARICA GLAZBENE MATICE' Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HUB AD Knjiga ima 296 strani, ter vsebnje sledeče pesmi z notami: I. N*%an; 2. res oženil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem ; 5. Vasovalec; 6. Na trgu; 7. Pesem o beli hlfiiel; 8. Profinja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja; II. de ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, aolnčice; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila; IG. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček ; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi dre;' 23. Danici: 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. Ljubezen in pomlad; 29. Rožica i slavni j; 30. Naša zvezda; 3L Lahko noč; 32. Pod noč; 33. Kaj bi te pra«al; 34. Bože pravde; 35. Ka grobih; 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo: 38. UsliSl nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica; 43. Oblaček ; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobo-vu; 47. Katrica : 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jas bi rad ru-dečih rož: 50. Zdravica; 51. V mraka; 52. Lepa naša domovina ; 53. Vigred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj s tak žalostna; 56. Slanica; 57. Oj. te mlinar; 58. Pojdam t rate; 89. Slovenac. Srb. Hrvat; 60. Naša zvezda; 61. V slovo; 62. Is-rabljeni cvet; 63. Sanak spava; 64. G'ejte, kako umira pra- - vičnl; 65. Naprej ; 66. Kje dom je moj, 67. Hey Sloveni. 71. Domovini ; 72. Sokolska: 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. U boj: 78. Večer na Savi: 70. Zrlnsko, Frankopanka; 80. g to futifi, Srbine tužni?: 81. Pobratlmija; 82. Pomlad in jem; 84. V tihi noči. 85. Milica; 86. Njoj; 87. Njega ni; 88. Pod oknom; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91, Pri oknu sva molče slonela; 92. Strunam; 93. feiovo; 91; Strunam; 95. Pro-faja; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. Lju-bexen In pomlad; 99. Lahko noč: 100. Raztanek; 10L 8vračanje ; 102. Tam, *dje stoji; 103. Prelja. Cena s poštnino S3. "GLAS NARODA" 7. novembra: BelgenlsLnd. Cht-rbourp: Suffr^n. Havre: Pres. Polk. Cherbourg; Seydlitr, Bremen; Conte Rosso, Genoa. novembra: Cleveland. Cherbourg. Hamburg: Pittsburgh. Cherbourg, Hamburg. tO. novembra: l^evialhan. Cherbourg: Martha Wash- iPKton, Trst; Olympic. Cherbourg: r»erf- flinger. Bremen: Orca. Cherbourg, Hamburg: Albania, Cherbourg. 13. novembra: Aquitania. Cherbourg; Reliance, Cher, bourg. Hamburg. 14. novembra: Paris. Havre: Zeeland, Cherbourg; Pres. Adams. Cherbourg; Yortk, Bremen. 15. novembra: Westphalia, Hamburg. 17. novembra: America, Cherbourg, Premen: Onluna, Cherbourg, Hamburg: Chlra|R>. Hav-rw; Ryndam, Boulogne: Muenchen, Bremen. 20. novembra: Duilio. Genoa. 21. novembra: Canpoic. Cherbourg. Bremen; Pres. Van Buren, Cherbourg. 22. novembra: Mount Clav. Hamburg. 24. novembra: Majestic, Cherbourg: Rorhambeau, Havre; Ohio. Chfrbuurg. Hamburg', F*r«-». Rooseve't. Cherbourg. Bremen: New Amsterdam, Hourogne; Tyrrhrnia. Cher haurg. JiuJkll 27. novembra: Rerenguria.. Cherbourg. 28. novembra: Prts. Garfield. Cherbourg. 29. novembra: 1 Albert Hall in. Cherbourg. Hamburg: Mongolia. Hamburg. 30. novembra: \ -1 President Wilson. Trst. 1. decembra: ---- leviathan, Cherbourg; I.a Savoie, Havre: Olympic. Cherbourg; Veendam. Boulogne. i Now York. Plymouth. Havre, Pari* LA SAVOIE ................ 20. okt. PARIS____24. okt.; 14. nov.; 12. dec. SUFFREN .................. 7. nov. New York. Havre. Perls CHICAGO ................ 13. oktobra ROCHAMBEAU .......... 18. oktobra ROUSSILLON.............. 8. nov. New York. Vi«o [Spain J. Bordeaux LA BOURDON NAI S ....... . 27. okt. ftfite t* unA lihliw •!«<• ali m Hani irJ-. 19 STATE STREET. NEW YORK Cortlandt Street Vow York [ZPLAčlUvAMERIŠMH DOLARJIH. V JvgoalATiji — aa more Izplačati dolarje le potnikom t Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista ln ne več kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to je približno $200.— za enega potnika. V »lučaju, da naslovljenec mm. ls-plačiLo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek t dinarjih. Nadalje se nam zdi nmestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeka t Jugoslavijo. Splo&no mnenje vlada, da se čeki, ki ae glase na dolarje, tudi v dolarjih Izplačajo, kar pa nI res, ker, kot ie zgoraj omenjeno. Je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripiavni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene ln izplačajo take čeke v dinarjih Bele potem, ko dobe lz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na deželi ln ne potujejo r Ameriko, je najbolje posojati denar navadnim potem v dinarjih. kateri se jim Izplačajo na ttdnjl poŠti brez neprilik. Tudi za nabavo potnega lista — (posa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Strofike za razne listine ln potni list se pa lahko plača tudi s dinarji. V Italiji in zased ozemlju — so veljavne povsem drugačna odredbe ter lahko Izplačamo dolarje komur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le aa potovanje, Je na nakaznici označiti vidno: 1» plačati le, ako naslovnik potuje. Vsled naražčujočlh stroškov no se morali odločiti pre? rediti pristojbino za dolarska izplačila kakor Sledi: Za izplafila do $28. računamo po 75 centov; od 925. naprej pa 8%, to Je po 8 cente od Na -ImsM a*J he taa: IipisFaH v i Ta pristojbina Je velja VS* aa dolarska lnlaffla ▼ Jugoslaviji in Italiji. FRANK SAKSER] STATE BANK 82 Certlaa* St, New York City V ah IZ JUGOSLAVIJE Kupite vnaprej plačana karte tvojim sorodnikom za naše črte. White Star Line New York — Cherbourg , Majestic____ 13. okt.; 3. nov.; 24. nov. (Največji parni k na svetu.) Olympic ____20. okt.; 10. nov.: 1. dec. AMERICAN L'NE Joint WHITE STAR UNE Service New York — Cherbourg -—■ Hamburg Manchuria 11. okt.: Canopic 18. okt. Mongolia 25. okt.; Minnekshda 1. nov. (3. razred Pittsburgh .......... 8. nov.; 12. dec. Red Star Line New York — Cherbourg — .A d twerp Lapland ............ 17. okt.; 12. dec. Belgenland 7. now.: Zeeland 14. nov. Dobra hrana. Naprti prostori. Velika javna. zblraliSfa. Oglasite se pri lokalnem agnlu ali pri PASSENGER DEPARTMENT No. 1. Broadway New York. Kje sta mo j brat IVAN BRAN I-S K L. J in stric GKEUOR KOV.š-CA* Brat je star 30 let iii se nahaja v Združenih državah že 12 let. njejrov naslov bil: Box 5'J.j. Riehwood. W. Va., strie je pa v Združenih državah že ka-kili 25 let ter star okrog 50 let. Obenem pmsim tudi sestro ANICO STARKO, da mi kaj piše. Nje naslov je bil 82 N. 11. St., Kenmore. 111. Tja sem ji ipar-krat pisala, pa tudi ee kdo pozna kojesja izmed zgoraj navedenih. prosim, da pa opozori na to. — Ivana BranLselj. kontori-stinia pri tvrdki Šef, Maribor, Prešernova ulica 1, Jugoslavia. (10-11—10) fSBBr prehlad mehurja. MOŠKI! ZaKMle Proti ulntsja Nabavite si najboljšo *al*it o prepre^ba xa moške Velika tuba S6c- Kit U'a) $1 Vn Ukaiaarji ali S«»-Y-Kit Dept: B 92 Beakmao St.. New York Piiite za okrotnlco. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi ▼ "Glas Naroda 99 ilUAMMAAMAE NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJI6A Vajnor«jU flnstrorana fsdaJ« Vsebnje 908 rtrtaL ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLA8 NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. BT Oni ■ poitabi« BLOVjumO FUBUJUUM Oitf Ntw York OU7, M. Y,