The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America
ŠTEV. (No.) 39
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V, AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage) GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETUj S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)	•
Najstarejši in najbolj
priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
CHICAGO, ILL., TOREK, 27. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 27, 1934
i
LETNIK (VOL.) XLIII
NAZIJSKA MLADINA POLOŽILA V NEDELJO PRISEGO VDANOSTI SVOJEMU NARODNEMU JUNAKU HITLERJU. — HITLER JE NJIH VERA IN NJIH DOMOVINA. — BREZ HITLERJA NI NEMČIJE ZA NJE.
Berlin, Nemčija. — Hitler je Nemčija in Nemčija je Hitler. Brez Hitlerja ni Nemčije. V tem duhu se je v nedeljo praznovala 14. obletnica, odkar se je ustanovila stranka nazijev, narodnih socijalistov, ki zdaj vladajo Nemčijo.
Po celi državi so se ta dan vršile proslave, pri katerih je nazijska mladina, njih voditelji in podvoditelji, prisegla zvestobo Hitlerju in mu obljubila po. polno pokorščino. Značilen je bil ob tej priliki govor voditelja mladine v Munchenu, B. Schi-racha, ki kaže, s kako slepo vdanostjo sledi Nemčija svojemu idolu Hitlerju. Dejal je:
"Volja enega samega človeka — Hitlerja — uravnava naše korake. Hitlerjevska mladina se zaveda, da nima nikakih pravic, marveč samo dolžnosti. Dnevi romantičnega sanjarstva so minuli. Mi hočemo mlado Šparto. Prostovoljno se vsa mlada Nemčija podvrže enemu samemu zakonu — zakonu Hitlerja. Razlikujemo se v mnogih ozirih. V enem oziru pa smo si vsi enaki — v tem, da smo vsi pripravljeni, tiho umreti za Hitlerja."
Iz desettisočerih mladih grl je zaoril vzklik "Heil", ki je potrdil govornikove besede. Ta pa je nadaljeval:
"Zapomnite si, ko polagate svojo prisego. Zvestoba v vašem delovanju, zvestoba v vašem razumu se zahteva od vas. Pomenja pokorščino zaradi pokornosti same. Živite vzorno življenje preprostosti in dela, kakor ga živi Hitler kot vaš vzor. Mnogi, ki trdijo, da so naziji, se morajo najprej učiti pomen pravega nazijstva. Čestitam vam, da imate priliko, položiti prisego zvestobe do Hitlerja, moža, o katerem vemo, da izpolnjuje zakone božje previdnosti brez vsakega vpliva zemeljskih moči. Prisega nas veže k enemu mož'.' — in ta je naša vera — potom katerega višje moči uravnavaj našo usodo. Hitler je Nemčija, Nemčija je Hitler!"
MESTNA
HIŠA
V ROKAH FAŠISTOV
JAVNA ZASLIŠEVANJA
Vsakdo, ki ima kako kritiko ali
priporočilo za NRA, bo imel
ta teden priliko, da se izrazi
Washington, D. C. — Da se
nudi prilika vsem, ki imajo izreči priporočila ali kako kritiko glede dosedanjega delovanja Administracije za narodno obnovo, NRA, se prično v torek javna zasliševanja v Washing-tonu, pri katerih bo imel vsakdo priliko, da izrazi svoje mnenje. Do ponedeljka opoldne je bil čas za priglasitev za besedo v tem zasliševanju.
Kakor se je izrazil administrator Johnson, se bodo vršila ta zasliševanja z namenom, da mu bodo nudila priporočila, po katerih se bo lahko izboljšalo nadaljnje delovanje NRA, kjer se bo pokazala potreba. Odredil pa je, da se morajo vsi govorniki smatrati le kot nekake "priče"; samo dejstva se smejo navesti in dovoljena ne bo ni-kaka debata ali razprava. Pričakuje se, da bo na tisoče oseb prišlo iz cele dežele ob tej priliki v Washington v svrho, da kritizirajo NRA in da priporočajo izboljšave. Zasliševanja se bodo vršila na peterih različnih prostorih in na vsakem se bo obdeloval različen predmet. Ti predmeti bodo sledeči:
Zaposlitev, namreč možnosti, kako bi se mogla dvigniti z u-ravnavo plač in delovnega časa. Trgovina, razprava o cenah ; protekcija proti škodljivi konkurenci in enako tudi proti previsokim cenam in monopolističnim tendencam. Dalje konj trola nad produkcijo, omejitev produciranja. Obravnava o kodeksih; izboljšava v njih, zlasti tam, kjer obstoja kako neso. glasje v kodeksih dveh različnih industrij. Končno pridejo na vrsto tudi mala podjetja; kak vpliv imajo kodeksi na nje.
Pri teh javnih zasliševanjih,
Iz Jugoslavije.
PO SLOVENIJI SNEŽENI ZAMETI, V DALMACIJI PA OBIRAJO POMARANČE. — VAŽEN IZUM SLOVENCA: STRELNA NAPRAVA, KI PREPREČUJE VLOME. — SMRTNA KOSA IN DRUGO IZ DOMOVINE.
Kjer pomaranče zore
Medtem, ko so Slovenija in
|na nevarnost, ki tudi njim preti 'in tako že pri prvem poizkusu i prepreči izvršitev zločina. Obe-
druge severne pokrajine Jugo-
, .. v	, i k k nem pa omogoči hitro obrambo
slavne se	pokrite z debelim , '
, .	j . , ■ ter hitro zasacenie odnosno za-
snegonv ki	se se vedno vsiplje, ■ , . .
a , ,	, • u- • 'sledovanje vlomilca. Novi izum
na debelo	odejo, obirajo na J
Slika kaže mestno hišo na Dunaju, iz katere so v zadnjih bojih izgnali prejšnjo socialistično upravo in jo je prevzel fašistični Heimwehr. Župan Karl Seitz in drugi msetni odborniki so bili aretirani.
jugu, ob lepi jadranski obali, kjer vlada toplo in solnčno vreme, že pomaranče. Znano je, da so pomaranče v Evropi sladki pridelek Grčije in Španije, zlasti pokrajine Valenci-je, in dalje Italije, zlasti Sicilije. Malokdo pa ve, da pomaranče uspevajo tudi na dalmatinski obali in koncem januarja je bila ravno zaključena trgatev tega sladkega, sočnega
je posebnega pomena za bančne in trgovske lokale, skla ;i-šča, blagajniške prostore, 7 i-kladniee, važne listine, železne blagajne, hotelske sobe itd — Izum koroškega rojaka je radi svoje enostavne tehnike in 1 praktičnega pomena, takega 'značaja, da bi bilo izdelovanje 'zelo rentabilno za Jugoslavijo. (Upajo, da - e bo osnovala druž-'ba z domačim kapitalom, ki bo i na veliko izdelovala te klju-
ki se bodo vršila celi ta teden, Zagrozil je nato govornik še se pa prične prihodnji te d en, Ji narodnim manjšinam, ki skri-
vaj delujejo, da strmoglavijo Hitlerja in njegovo vlado. "I-mamo napadalne čete, katerih milijoni so pripravljeni, da z enim samim mahom uničijo vsakega nasprotnika nazijske-ga režima," je dejal.
-o--
ZAGOVORNIKI SE SKLICUJEJO NA SAMOUMOR
Chicago, 111. — Pred kriminalnim sodiščem poteka točasno druga obravnava proti dr. Alice Wynekoop, ki je obtožena, da je umorila snahinjo Rheto. Dočim so pri prejšnji obravnavi, ki se je morala ukiniti zaradi bolezni obtoženke, povdarjali zagovorniki, da je možno, da je kak vlomilec se splazil v operacijsko sobo v kleti hiše in je on izvršil umor, so zdaj: osredotočili svoj zagovor na to, da je umorjena izvršila samoumor, in sicer v duševni zmedenosti. Njena mati je namreč umrla v umobolnici. V
marca, drugo zborovanje, namreč vseh tistih oseb, ki so sodelovale pri sestavljanju
različ-
nih kodeksov, kakor tudi tistih, t&m yrtati| očivjdno
katere imajo nalogo, da pazijo da se določbe v njih izvršujejo. To zborovanje bo potekalo celi drugi teden.
-o-
NAVAL ZA LICENCE Chicago, 111. — Ker je bil zadnji teden tak naval za avtomobilske licence, je bil državni urad na 120 So. Ashland blvd. prisiljen, da je celo v nedeljo posloval, da se je na ta način dala avtomobilistom prilika, da se izognejo kazni, ki jih je čakala, ako bi v ponedeljek še ne imeli nove licence za 1934. Ta dan je namreč pričela policija s ponovno kampanjo. V tozadevni kampanji zadnjega tedna jih je bilo aretiranih nad 7000.
PROGRAM IZ JUGOSLAVIJE
V Ameriki se culo petje radio postaje Zagreb.
—o—
Pretekli petek smo imeli ameriški Jugoslovani priliko, da smo po radio poslušali radijski program naravnost iz Zagreba. V Ameriki se je oddajal program potom National Broadcasting System. V primeri z daljavo se je spored dokaj dobro čul in je bil tudi zanimiv. Po večini so se oddajale narodne pesmi. Slovenci smo pričakovali, da bomo zaslišali tudi kako slovensko pesem, a smo bili razočarani. Program je bil pač oddajan iz hrvaške prestolice in je bil zato seveda izključno hrvaški.
ROOSEVELT BELGIJI
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je ob smrti belgijskega kralja Alberta izrazil Belgiji svoje sožalje; enako pa je tudi poslal pretekli petek čestitke novemu kralju Leopoldu III.
-o-
ROPARJA IZKUPILA SVOJE
Chicago, 111. — Po prizidku sta dva bandita v noči med petkom in • soboto splezala skozi okno 2. nadstropja v poslopje na 401 E. 61st St. Ko sta pričela z namenom,
KRIŽEM SVETA
—	Ženeva, Švica. — Vlada države Liberije je po svojih tu kajšnjih zastopnikih javila, da se bo obrnila na Ameriko s prošnjo za pogajanja,, po katerih bi ji ta nudila finančno podporo.
—	London, Anglija. — Kakor se razvidi iz izkazov, izdanih od davčnih oblasti, se je število milijonarjev v Angliji znatno znižalo zadnje leto. V 1932 jih je poročalo dohodkov nad $500,000 109 davkoplačevalcev; v 1933 je bilo njih število samo 94.
—	Santiago, Ciie. — Tukajšnja vlada je odpravila dosedanje omejitve na uvoz avtomobilov, radio in podobnih predmetov. S tem odlokom bo poma-gano v prvi vrsti izvaževalcem iz Amerike. Omejitve so bile v veljavi od leta 1931.
-o-
9 DIJAKOV SE ZADUŠILO
jjužnega sadja. —• Letošnja le-,...... ...
tina pomaranč in lemon je bila *avmce in 'llh ProdaJala v mo-v Dalmaciji zelo dobra. Samo
Strupeni premogovni plin povzročil njih smrt.
Hanover, N. H. — Pretresljiva tragedija se je odigrala v tukajšnjem dijaškem stanovanju v noči med soboto in nedeljo, pri kateri je devet mladih dijakov izgubilo življenje. Nesrečo je povzročila eksplozija cevi pri peči v kleti, skozi katero je nato; uhajal strupen plin, ki se je razširil po poslopju. Kakor se je u-gotovilo, so dijaki slišali eksplozijo in šli v klet. Niso pa opazili, da je eksplozija odstranila cev, ki vodi iz peči v dimnik, in tako se je plin, ogljikov monoksid, razširil po hiši namesto, da bi šel v dimnik. Oskrbnik poslopja je v nedeljo zjutraj našel mrtva trupla dijakov.
GLADOVNA ARMADA V LONDONU
London, Anglija. — Precejšnje razburjenje je vladalo koncem preteklega tedna v tukajšnjem mestu, ko se je v njem zbrala iz vse države armada brezposelnih gladujočih, katerih je kakih 2,300. Oblasti so ukrenile najstrožje varnostne priprave za nedeljo, ko je ta armada nameravala vprizoriti protestne demonstracije.
petek je bil pozvan na pričevanje oče umorjene.
da bi prišla v prvo nadstropje, kjer je lekarna, je šum zbudil oskrbnika poslopja, ki je nato pozval stanovalca v sosednji hiši, nekega tiskarja, M. Weissa. Ta je poklical policijo. Policija je prispela. Eden policistov je dal Weissu pištolo in ga postavil na prizidek, dočim je sam zlezel skozi okno, kjer so bili roparji na delu. Ko se jima je približal, ga je eden roparjev udaril z drogom po glavi, na kar se je pričela borba z njim. Policist si je toliko oprostil roko, da je v bandita oddal strel. Pozneje so oba našli nezavestna na tleh. Drugi bandit pa je skušal zbežati skozi okno. Tam pa je čakajoči Weiss van;j ustrelil in ga smrtno zadel, da je mrtev padel na prizidek Oba bandita, mrtvi in ranjeni, sta bila pozneje identificirana.
NE POZABITE,
da kampanja "Amer. Slovenca" se zaključi v sredo večer, dne 28. februarja 1934. Vse pošiljatve morajo nositi poštni datum 28. februarja 1934. — Pošiljatve ali pisma, v katerih bodo naročnine in bi nosile poznejši poštni datum kakor 28. februarja 1934, uprava ne bo upoštevala za o kampanjo. To naj vzamejo na znanje vsi agitatorji in kandidati ter naj pazijo, da bodo odposlali na Upravo vse pošiljatve za kampanjo tako, da bodo nosile poštni datum z dne 28. februarja 1934.
Uprava "Amer. Slovenca'
REKLAMO MORAL USTAVITI
Washington, D. C. — Neka pivovarna v Kaliforniji si je hotela zasigurati večjo trgovino s pivom s tem, da je dala na steklenice natisniti reklamo "President's Choice". Predsednik Roosevelt pa je to reklamo enostavno prepovedal, češ, da on ne daje nobenemu pivu prednosti in pi-vovarnar je moral prenehati. -o-
v občini Orebiču, na polotoku Pelješcu, je bilo 7000 kg prvovrstnih pomaranč. Na posameznih drevesih, katera so rastla na prisojnih in od vetra zaščitenih mestih, je zrastlo po 800 in več sladkih pomaranč. V du- Patentom-brovniškem okraju je znašal pridelek nad 10,000 kg. Prava domovina pomaranč je pa Boka Kotorska, kjer so letos pridelali nad 35,000 kg pomaranč j za izvoz. Prav tako so pridelali
i tudi v črnogorskem prim or ju več tisoč kilogramov pomaranč za izvoz. — V drugih krajih, kakor na Korčuli, llvaru in o-kolici Splita je pomaranč manj, ker so jih pričeli gojiti šele zadnja leta. Škoda, da tamkajšnje prebivalstvo kljub ugodnir: vremenskim razmeram ne po sveča gojenju pomaranč in limon toliko pozornosti, kakor bi to sadje zaslužilo. — Zanimivo je, da so pomaranče, ki so dozorele v Dalmaciji, prav ta-, ko sladke in sočne, kakor grške in španske. Z državno pomočjo so pričeli sedaj urejati v Blatu na Korčuli vzorno drevesnico, kjer bodo posvečali posebno pozornost gojenju pomaranč in limon. Z gojitvijo pomaranč in lemon, bo južna Dalmacija dobila nov vir dohodkov in tako koristila splošni!
zemstvo; to bi veliko pomagalo in povzdignilo domačo industrijo, delavci bi pa imeli dober zaslužek. — Poleg tega je Rutar izumil še drugo novost za izdelavo železnih blagajn, kar pride do pomena s prvin«
SV. PISMO PRILJUBLJENO NA KITAJSKEM
Šangaj, Kitajska. — Kakor _ statistika kaže, je sv. pismo na šoli za puškarstvo v Borovljah Kitajskem bolj priljubljeno ka-jna Koroškem, sedaj živeč v Ce-kor katera koli druga importira- lju, je izumil posebne vrste bu-
državni trgovski bilanci.
-o-
Izum koroškega Slovenca
Celje, 2. febr. — Albert Rutar, bivši lastnik puškarne in učitelj na državni strokovni
Duh. svetnik Martin Petelinšek umrl
V Mariboru je dne 2. febr. umrl Martin Petelinšek, duh. svetnik in katehet na mariborski meščanski šoli. Bil je sir ko. .ijiške doline, kjer se je rodil v Ločah leta lt>79. Prve svoje kaplanske službe je opravljal na Vranskem in v Gornjem, gradu, odkoder je prišel v Maribor za mestnega kaplana k cerkvi sv. Mag<5nlene, dokler ni bil leta 1911 imenovan za stalnega kateheta deške meščanske šole. Bil je vzoren katehet r. vnet dušni pastir.
-o-
Napadli so ga Pred kratkim je bi! v Toma-čevem pri Jež\:i navaden od domačih fantev 281etrr. hlapec Herman Rejc, ki so g i tako pretepli, da je dobil nevarne udarce zlasti po glavi ter je moral v bolnico.
-o--
Vlomilci V hišo gostilničarja Iv. Raka Pirničih pod Šmarno goro so vlomili v večernih urah 5. febr. neznani uzmoviči in odnesli za dva iil pol tisočaka denarja in za toliko vrednosti obleke in raznega drugega materijala. -o--
na knjiga. Njega cirkulacija se
dilno, svarilno in plašilno klju-
čimdalje bolj veča. Tako je bilo čavnico in žabico s strelno na-v letu 1933 razdeljenih po celi j pravo za zavarovanje vsako-Kitajski 3000 izvodov več kakor vrstnih vrat. Nova strelna na
•prava v ključavnici ima v primeri z običajnimi do sedaj zna-
vrste to v trenutku s
v letu prej.
JAPONSKA SE KAŽE MIROLJUBNO
Tokio, Japonska. — V višji zbornici je v soboto govoril zunanji min. Hirota, ki je povdar-jal, da se morajo med Japonsko in Ameriko podvzeti diplomatski koraki, da se iz obeh dežel izruje sovražno razpoloženje. "Japonska in Amerika", je dejal, "se morate truditi, da ne boste mislile na vojno."
nimi napravami t6 prednost, da baš največje nevarnosti vlomilci ponarejenimi ali tudi pravimi ključi, brezpogojno sami spro žijo budilno - svarilno - plašilni strel. Močna detonacija strela zbudi in opozori ljudi, katerih imetje ali celo življenje je o-groženo, prikliče najbližjo o kolico na pomoč. Preplaši in opozori pa tudi vlomilce same
Sv. Ana nad Tržičem
Enorazrednica pri Sv. Ani nad Tržičem je bila nedavno povzdignjena v dvorazrednico, kar je bilo potrebno, ker pohaja to šolo okrog 100 otrok.
-o--
Obsojen V Mariboru je bil nedavno obsojen 301etni posestniški sin France Intihar iz Apač, katerega je že lansko leto na neki gostilniški veselici brez vzroka napadel rudar Miha Kranjc in ga ranil z nožem. Intihar je pa pohitel za Kranjcem in mu zasadil nož v vrat, da je izkrvavel. Za to dejanje bil Intihar obsojen na dve leti robije in dve leti izgube častnih pravic.
Stran 2
•AMERIKANSKI SLOVENEC'
Torek, 27. februarja 1934
0 1931. by Edgar Rice Burroughs. Inc. All rights reserve«!.
AMERIKANSKI SLOVENEC
frvi in najstarejii sloiewtki list v Ameriki,
JM*novlj«a leta 1891.
izhaja weak dan razun nedelj, pon«-t«ljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja In tiska! 5JDINOST PUBLISHING CO.
Na«lov uredništva in uprav«:
1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina!
Ca tm
Ca
leto_______
leta „______
leta_____
icago. Kanado in Evropo:
leto____$6.00
__________3.00
__J.7S
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. KnUbliihed 1M1,
Iaiued daily, »accept Sunday, Monday and the day after holiday*.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication offic*: 1S49 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year____
For half a year__
For three months____
Chicago, Canada and Europe:
For one year___$6.00
For half a year___3.00
For three month«_______1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko * tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Uncle Sam in prevažanje zračne pošte
Veliki šum je nastal te dni v kraljestvu ameriških kapital i-tličnih maynutov. Vlada Združenih držav je ukinila te dni vse yogod.be, ki jih je napravila bivša republikanska administracija z raznimi zrakoplovnimi družbami za prevažanje
pa bo vedno več. Hitler postaja že nezanimiv in bo moral prihajat; ija dan s pogostimi presenečenji, če bo hotel biti zanimiv. To je pa nemogoče^
Edino, kar bi Hitlerja med Nemci idoliziralo, bi bilo, če bi se uprl zaveznikom ter v novi vojni priboril Nemčiji enakopravnost med evropskimi državami ter odpoved vojnih dolgov in reparacij. To bi bilo nekaj. Vse drugo, zlasti fašistično diktatorsko rogovilenje pa tudi zapetih Nemcev ne bo dolgo
tolažilo
d
Vzroki tega ukinjenja so., kakor navajajo vladna poročila, raketirske pogodbe, naklonjene po strankinem vplivu strankinim. prijateljem in ljubljencem. Ugodnejše nižje pogodbe se je baje odklonilo, upoštevalo pa se je strankine prijatelje itd. Te vrste politično raketirstvo je v tej deželi bilo dosedaj silno rfizpaseno. Predsednik Roosevelt, ki kaže, da hoče biti odkrit, pošten in pravičen načelnik sedanje administracije, nastopa brez obzira proti temu raketirstvu. V tem ga gotovo podpira ves oni del naroda, ki ima čut poštenosti in pravičnosti. Seveda v kapitalističnih krogih, katerim gre za osebne profite na vo.vaš take naklonjenosti, kakor je razgaljena baš v bivši pogodbi gledt zračne pošte, Roosevelta preklinjajo, ker jim kali vodo v njihovih raketirskih tekih.
PaKlit ii. ga raketirstva v Združenih državah še dolgo ne bo konca. Je pač preveč razpaseno. Kako naj cela generacija postane čez noč boljša, ko je imela baš tekom zadnjih 16 let, tekom prohibicije, priliko opazovati uganjanje vseh vrst naj.. (. gabit'.'j še raketirstvo v vseh panogah zasebnega, mestnega, trajnega, državnega in zveznega službovanja. To je silna 1 olezen, ki jo bo treba dolgo zdraviti in to temeljito, predno bo beležiti v tem oziru kake uspehe.
Vendat glavno j,e» da se je vsaj našel mož in to v osebi sedanjega predsednika Roosevelta, ki ima pogum nastopiti tudi proti temu razpasenemu zlu v deželi. Vse priznanje mu in naj to" delo krepko liaclaljuje!
-o—-
Hitler
Nemški diktator Adolf Hitler, kateremu se je posrečilo spraviti Nemčijo pod diktatorski fašistični klobuk in je bil doslej nekak junak dneva, postaja čedalje manj zanimiv za svet, kakor tudi za Nemce same.
'Dejstvo,, da Svet v današnjih časih hrepeni po novostih in presenečenjih, je resnično. Splošne krize so temu vzrok in ker je zdravljenje teh kriz prepočasno, je v masah ljudi želja po hitrih spremembah, take ali take, ker le od sprememb pričakujejo izboljšanja stanja, v katerem se nahaja svet. Resnica na drugi strani pa je, da nobena hitra ali počasna sprememba ne more takoj prinesti spremembe na bolje. Tudi današnja svetovna kriza ni nastala naenkrat,'1 pač pa so se nagibale v to smer razmere leta in leta. K izboljšanju vodi zopet dolga pot, po gotovih zakonih razvoja in nič drugače. Svet nima takega ču-dcdclnika, da bi mogel svet ozdraviti krize kar čez noč, kljub temu, da široke mase to premnogokrat pričakujejo.
Tisti Nemci, ki so pričakovali ali morda še pričakujejo, da •ih Hitler čez noč povede v boljše razmere, se silno motijo, ako to pričakujejo. Premnogi so že razočarani. Tega razočaranja
iz amer. slovenca se je
naučila Citati in pisati
St. Joseph Hospital, Marshfield, Wis.
Ravno sem se namenila, da pošljem naročnino za Amer. Slovenca, ko me je zgrabila bolezen in sem bila prepeljana v bolnico. Ko je že šesti zdravnik nad menoj izrekel isto sodbo, namreč takojšnjo operacijo sem se vdala v božjo voljo in v zdravnikove roke. Vse se je hvala Bogu srečno izteklo in ako Bog da, bom kmalu zapustila bolnišnico. — Prav lepo se zahvaljujem vsem tistim, ki ste me prišli obiskat, tu v Marsh-fieldu živeči Slovenci, kakor tudi opim, ki te prišli iz Wil.larda, Greenwooda, in Tioga-Gorman ter mi prinesli cvetja, sadja in sladkorčkov. Posebno zahvalo sem pa dolžna Rev. A. Murnu za prijazen obisk in tolažilne besede, ki se je potrudil, da je prišel tako daleč. — Tukajšnja bolniš-
smo videle, da je sadje vse enako kislo, sve se odpravile proti domu. Toda joj. Kje je pa naša pošta, kje cikorija? Odložile sve vse skupaj in same nisve več vedele kje. Begale sve po visoki travi sem ter tja, da sem se jaz že naveličala in sem svetovala, da bi šle kar domov in vse skupaj pustile kjer je. Pa mi Johana reče : "Ja, ko bi bila samo tista cikorija, bi že lahko šle domov, ker bi lahko rekla, da je niso imeli, a jaz imam s seboj Slovenca, brez katerega ne smem domov, ker če bi prišla brez njega, bi me mati gotovo natepla."Začudila sem se in rekla. "Kaj pa je to Slovenca?" Johana se mi začudi in reče. "Kaj še to ne veš? To so tiste cajtenge, ki so po Kransk druka-ne in so gospod oznanili, da si naj jih ljudje.kupijo, da bodo tudi tisti lahko brali, ki so iz Kra-na prišli, so pa mati in Jošovi skupaj stopili in jih skupaj naročili." Sedaj me je pa radoved-
nost gnala čedalje bolj in me ta niča je nabito polna bolnikov in ^ podžgala> da sem za vsako ce-bolnic, je. v resnici kraj trpljenja, pa tudi kraj veselja za one bolnike namreč, katerim zdravniki rešijo življenje.
Brokwayčane v Minnesoti bom pa malo pokregala, ker se nihče ne oglasi v Amerikanskem Slovencu. Berete pa radi, kaj ?— Saj če se ne motim, mora biti tam samo mojih sorodnikov par sto, bi se j a eden, aH drugi malo oglasil, saj veste, da vsi radi či-tajo dopise iz farmarskih naselbin in vem, da vam gradiva za take dopise tudi ne primanjkuje.
Še dve zgodbi za nameček, iz mojih otroških let. — Moje prvo znanje z Amerikanskim Slo-
vencem je bilo nekako proti jeseni, ko sem jo mahnila s sosedovo Johano Peternal po pošto. Ti-stikrat smo enkrat na teden dobili pošto in jaz sem dobila na pošti neki nemški list, katerega je bila mama naročila, Johana je pa tudi dobila neki zavitek-Ko sva to dobile, mi reče, da mora kupit še cikorjo, tako so ji naročili namreč doma. Ko je še to dobila, sve se odpravile kolikor sve mogle naglo po tistem klancu navzdol, da se je prah kar valil za nama. Ko sve bile že blizu našega doma, sem se ozrla v hosto in opazim nekaj rdečkastega mfed drevesnimi listi. Bile so namreč slive. Takoj sve obe zlezle skozi ograjo in hitele pokušati sadje, ki je bilo pa še vse kislo. Hitele sve od drevesa do drevesa, a je bilo povsod enako. Ko
no hotela videti kakšne morajo biti "po Kransk drukane cajtenge". Kmalu sve našle vso pošto in cikorijo pri neki slivi. Pa zopet je bila smola. Slovenec je bil ves ovit V netiskan papir in nič nisem mogla videti kakšen je.
Prosila sem Johano, naj ga odvije, pa mi je rekla, da tega ne sme, ker bi .se lahko strgal. Jaz pa le nisem odnehala, dokler res; ni odvila omota vsaj toliko, da sem videla tiskanje, kar me je za takrat zadovoljijo — mogla sem biti stara okoli 8 ali 9 let in ne vem, zakaj mi je to še vedno
takrat upala na glas dihati ali ne. Učitelj si je pa z eno roko podpiral glavo, z drugo se je pa grebal po kosmati bradi. Pred seboj je imel malo knjigo. Kar naenkrat seže v žep po nož. Malo čudno se mi je zdelo, kaj bo z nožem, ker ni imel svinčnika. Ko pa obrnem oči v tisti kraj, kjer je nastavil nož, vidim, da se nekaj premika. Pik — je naredilo, in uš je ostala brez glave — jaz brez glasu, nič več nisem vedela kje sem pustila, ali kako bi spet pričela. Potem si je učitelj vtaknil nož zopet v žep in mislila sem, da mi bo kaj pomagal. Res pobere knjigo in — pok z njo meni po desnem ušesu ter me nažene nazaj v klop rekoč, naj se bolje naučim. Zato se pa prav nič ne čudim, da mi je ostalo vse to tako dobro v spominu, saj mi je dosti dobro zabil vse s knjigo v glavo. To so moje prigodbe iz mladinskih let, ki jih ne morem pozabiti. Zapišem jih pa zato, da boste dragi čitatelji vedeli, da je bil Amerikanski Slovenec meni dober učitelj. — Prav lep pozdrav moji mami in vsem drugim, ki me poznate.
Mrs- Bayuk.
--o_-
vesti iz in diane
Elkhari, Ind
Čakala sem in čakala z dopisom, da bi ?njim vred poslala1 slabe, dasi sevidi, da se počasi tudi kakega novega naročnika in obrača na bolje. Nekateri nam-tako vrgla vsaj eno bombo za či- reč nekoliko delajo, drugi so pa kaškega kandidata Jožeta. Pa se še vedno na pričakovanju, da se mi moji računi niso posrečili, tovarne odpro in jih zaposlijo, vsaj do sedaj še ne. če mi ne bo Čimprej se to zgodi, tembolje. še te ostale dni sreča kaj bolj mi- Potem bo zopet blagostanje, la, ker potrudila se bom na vse Kdaj bo to, nihče seveda ne ve. viže, kaj potem? Skoro da se kot Moja misel je, da ker smo depre-zagtopnica Amerikanskega Slo- ijo že tako daleč spremljali sko-venca v tej naselbini, sramujem zi ta leta, pa jo dajmo še nekaj tega imena, ko čitam, da vlak iz' časa, saj enkrat jo mora biti ko-vseh naselbin, če so še tako male, nec. Potem bomo pa zopet prišli pripelje kakega novega naročni-1 od kraja čisto po novem in moka, samo od tukaj ni nič, dasi sij dernem, kakor je vse čedalje bolj prizadevam, da bi mogla kaj pri-: novo in moderno. Mi stari se bo-dobiti. J'a ne mislite, da naši, mo vsemu že bolj težko privadili, ljudje neradi čitajo. O, še prav, V nedeljo 18. febr. smo se radi. Ko pa katerega vprašaš, bi stisnili k radio in na vse načine se li naročil na A. S. ti pa odgo-1 vrteli ter poskušali vjeti sloven-vori, da mu je dovolj en list, ki sko pesem, ki jo je na radio žaga ima, kateri pa seveda ni kato- j pela čikaška Adrija, a nismo mo-liški list.Zopet drugi ko ga vpra- gli ničesar vjeti. So pač najbrže
otrok po njihovih katoliških starših.
Dne 18. febr. se je pričel sv, misij on v naši katoliški cerkvi sv. Vincenca, kamor spadamo Slovenci. Pogrešamo ob tem času slovenskega duhovnika, a v tej neslogi, ki je med nami, nihče rad ne pride med nas. Dostikrat sem imela že sitnosti, ko sem povabila slovenskega č. g. duhovnika za spovedovanje, pa se je zgodilo, da še tisti niso šli, ki navadno-ob takih prilikah gredo. Da je bilo to za duhovnika sitno, si lahko vsak misli. Potreben bi nam bil sv. misij on, potreben vsem, ker nihče ne ve ne ure ne dneva. ..
Na pustni torek smo tukaj pokopali očeta Antona Barleta, starega 73 let. Šest mesecev je bolehal na neozdravljivi bolezni. Imel je namreč raka na želodcu. Udano in voljno je prenašal svojo bolezen do smrti in zaspal je, kakor da počiva od dolgega truda. Bil je dober in vsakemu če je le mogel, je raci pomagal. — Ne bom pozabila, kako z veseljem je lansko leto stopal v cerkev, ko se je tukaj mudil Rev. Father Aleksander Urankar. — Naj mu sveti večna luč. Pokopan je bil s sv. mašo in ob veliki ude-' ležbi prijateljev. ! Delavske razmere so še vedno
šaš pa pojamra, da primanjkuje denarja. Vsakovrstni so izgovori in človek se zaman trudi. Včasih je tarnanje na mestu, vendar, če bi bilo med nami nekoliko več do-
tako živo v spominu. Potem se
ne spominjam, da bi še kateri- br® vdje\bl se tu.111 tam odtrga-
krat videla Amerikanskega Slovenca, dokler si ga nisem pred 32 leti sama naročila od Maksa Bajec in tudi še takrat nisem znala slovensko ne brati ne pisati. Iz Amerikanskega Slovenca sem se potem obojega naučila.
Sedaj naj vam zapišem še eno zgodbo, ki sem jo doživela prvi dan v šoli, kadar sem bila stara nekako 6 ali 7 let. Ko pridemo v šolo, je učitelj, bil je velik in debel ter kosmat, kot michiganski medved, sedel že za mizo, da nas vse popiše v knjigo. Pozvoni za prvi razred, bilo nas je kakih 6 in jaz sem bila prva ki sem bila na vrsti. Pomigne mi naj stopim gor k mizi in se zadere, naj mu povem, a, b, c. Jaz začnem enakomerno narekovati, kakor tiktakanje ure, ne vem, če sem si
lo kak dolar, tudi za časopis. Pa kaj čemo, ko ni tako. Malo nas je tukaj Slovencev in še ti ki smo, ne držimo skupaj. Le poglejmo druge narode, na primer Italijane, kako so edini. Kadar je kaka prireditev, ali tudi če je
bili na majhni postaji, kar je škoda, ker bi jih vsak rad poslušal. Oglasite se še kaj in pa svoje mlade muzikante spravite enkrat na kak radio program, da bomo slišali, kaj vse že znajo. Veseli jih bomo. — Jaz tudi igram na radio vsaki četrtek ob 9:30. Nekaterim se to dopade, drugim pa zopet ne. No ja, kaj hočemo, Slovenec je že tak, da ni nikoli zadovoljen, vsaj vsak ne. — Pozdrav agitatorjem in za-
pogreb, so takoj vsi skupaj in stopnikom ter čitateljem in čita-
roko v roki delajo drug za drugega. Naši ljud.je se ti pa smejijo, če se ti slabo godi, a če ti gre boljše, so ti pa že nevoščljivi. Koliko več veselja in zdravega razvedrila bi imeli lahko Slovenci tukaj, če bi bili nekoliko bolj složni. Pa tudi izobraževali bi se in mladna bi bila z nami. Tako se nam bo pa naša mladna odtujila, pozabljali bodo da so sinovi slovenskih staršev in tuja jim bo mila slovenska govorica. Poleg tega bo marikateri pozabil vero, ki je najdražja dediščina naših
teljicam. Čikaškemu kandidatu pa zmago. Morda se zna zgoditi, da pred koncem kampanje prileti tudi od tukaj kaka bomba zajn. — Veselo Alelujo vsem.
Mary Oblak.
--o--
nekoliko iz slov. coll-inwooda
Cleveland-Ccllmwocd, O.
Zadnjič ste poročali, da imate tam v Chicagi pravo spomladansko vreme, tu pri nas je pa še vedno mrzlo/ že od 28. j an. Ni sicer veliko snega, le toliko
da so tla bela, a toplomer kaže koipaj 10 do 20 nad ničlo, skoro vsaki dan. Edino v nedeljo 18. februarja se je nekoliko podalo, cla je prišlo živo srebro do 40 nad ničlo. — Kajpak, v takem mrazu, je za nas stare doma na to-plom še najboljše in se nam tudi ni treba jeziti radi mraza, ker smo pač v zimskem času.
Zadnjič sem bral v Amerikanskem Slovencu dopis iz daljne Colorade, iz dobro znanega mesta Puebla. Kar začudeno sem gledal in si mislil: Poglej, poglej, ti ljudje imajo pa zares u-smiljena srca. Kot bi bili vsi enih misli in enega duha, so se zavzeli in šli na delo ter nabirali darove za revne poplavljence v stari domovini. Vsa čast in hvala gre temu odboru, da se je zavzel za to tako potrebno stvar in nabral čedno svoto. — Tu pri nas je veliko večja naselbina, a je bilo malo čuti o kaki akciji. — Pa tudi tako lepo so vse vredili, koliko se od nabranega da enemu ali drugemu. Kar presenečen sem bil, ko ste se spomnili tudi na Loški potok, na vas Retje, ki je bila tudi vsa poplavljena in je voda stala celih 12 dni, da so bili tako skoro vsi pridelki uničeni. Ker jaz prihajam ravno iz te župnije, mi je znano kako je bilo tam, ker so mi popisali vso bedo ki jih je zadela. Sem tudi prejel od tam eno razglednico, na kateri je vas Retje in izgleda kakor da je Retje Blejsko jezero, vse je na vodi; res.pomilovanja vredno. Kakor sem opazil, je odbor ki je nabiral darove, odločil tudi za to vas lepo svoto, ravno $99.00. Pa sem si ob tem mislil: Bom pa še jaz dodal $1.00, da bo ravno- $100.0,0. Prebiral sem tudi vsa imena darovalcev in po mojih mislih, ni tam veliko naših ljudi. Zato se pa vsem darovalcem prav iskreno zahvaljujem, ker je skoro vsak izmed njih prispeval kako svoto. To je priča, da ste na mestu in pravega katoliškega duha in rekel bi, da je cela vaša naselbina taka. — Nadalje se tudi lepo zahvaljujem odboru ki so: preda. John Germ, ta j. Frank Pečnik in blagajnik John Merhar. — Sicer nobenega osebno ne poznam. Edino lahko bi rekel, da poznam Mr. Johna Germa. Tega se pa spominjam. Pa veste od kje? V starem kraju se je vozil na nekem trucku z več dečki in jim s svojo harmoniko delal veselje. To vse nam je namreč pokazal Mr. A. Grdina, ki marsikaj pokaže iz stare domovine. — Ob koncu dopisa želim Amerikanskemu Slovencu obilo novih naročnikov v tej kampanji. — Pozdrav, vsem čitateljem.
Fr. Košmerl.
Lemoae za revniatizem prinesejo prijetno olajšavo
Ako so želite iznebtti revmatičnih ali neu-nticnih bolsčn? Ali se želite počutiti dobro, za leta mlajši, in so zopet veseliti življenja? Dobro, samo poskusite to poceni in učinkovito zmes 17. lomonskeya soka. Dobite si zavoj REV PRESCRIPTION. Raztopite (ra doma v lcvartu vode, dodenite sgk štirih loraon. Stane vas samo par centov na dan. Ako no boste oproščeni bolečin in se ne boste počutili bolje tekom treh ali štirih dni, potem lahko dobite denar nazaj. Na prodaj, priporočano in Karan tirano od vseh vodilnih diuffiatov.
, • , ,-T A,k,;.ca vh5 lekarnar še nima v zalo«!. lahko dobite zavoj "Rev Prescription" po C.O.D. od Homix, lnc 54 w Illinois St.. Chicago, 111. Plačate $2.00, ko so vam datavi.
tarzan v notranjosti ZEMLJE
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
Četa, ki se jp podala na isjeanjo Tarzana, je prehodila že precejšnjo 'daljavo, ali brea 'vspoha. Tarzana niso našli, niti ne fcafccga. sledu za, njim. Zamorci* ? P del ali razste opazke in stkali ti) in tam gosto grmičevje, da so lažje prišli naprej, deloma pa tudi za to, da so s tem zaznamovali razne kraje, ki bi jim naj služili, ko bi se^ vračali nazaj zrakoplovu.
V presledkih so vstrelili v zrak, da bi opozorili Tarzana nase, toda vse to počenjar.je jim ni ničesar pomagalo. Pred njimi in. za njimi in vse na okrog njih se je razprostiral neprodiren in nepregleden gozd in naposled so sami obupali z iskanjem. Čez nekaj časa so dospeli do nekega pota, ki je bil podoben bolj širokemu jarku, kakor potu.
Po tem jarku je bilo vse polno stopinj, kar je bilo jasno, da so hodile tod razne živali. Kmalu so za.čuli tudi razne živalske glasove, kakor tu-lenje, žvižge in reijčapje. Posebno jih je motilo še, ker na Pellucidarju je bilo vedno enako svetlo. Ni bjlo ne jutra, ne večera, ne noči. Razno rpijčanje se je čezdalje bolj in bolj bližalo vsp okrog njih.
. Zdajci se ie zamorec ozrl nazaj na ppt, po kateri so zdaj sledili. Zamorec je kriknil od strahu: "Hej, glejte kaj nam sledi!" Vsi so se prestrašeni ozrli nazaj in zagledajo, da se jim pla-žeče' približujeta dva. velika tigra, ki sta imela velike krive zobe. Zamorci so hitro namerili puške rekoč Gridleyu: "Hočemo li streljati?" — "Ne še," odvrne slednji. Kaj pride zdaj?
r-----<KH><>OOO<>oooooooo<H>OOOO<K}<>O<K><KK><}<> \
POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU!
Ako je poleg Vašega imena številka 2-34, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite na*očnin.o čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški.
AMERIKANSKI SLOVENEC. 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Priloženo vam pošiljam svoto $.................. za obnovitev moje naročnine za "Amar, Slove,jca".
Im«________
Naulov
IZPR.EMEMBA V PREVOZU ZRAČNE POŠTE
TEDENSKI KOLEDAR
4
Nedelja — 3. post. Kazimir, spoz. Ponedeljek — Friderik. Torek — Perpctua in Fel. Sreda — Tomaž Akv. 8 Četrtek — Janez od B. 9. Petek — Frančiška R. 10 Sobota — 40 mučenik.ov.
6 7
Rev. J. C. Srooley:
TRETJA POSTNA NEDELJA
Od mu.tas.tega hudiča nam pripoveduje današnji evangelij. Gospod ga je izgnal iz uboge, trpeče duše. In ko je mutasti človek pričel zopet govoriti, so se vsi čudili in se veselili. Nevoščljive! pa so pričeli godrnjati: Ne bo vse v redu in prav s tem prerokom iz Nazaveta — on sam je v zvezi s hudičem in ima radi tega posebno moč.
Zaslepljenci! Niso hoteli videti, da se je tu pokazala božja neskončna moč in ljubezen, ki je spremenila temo v svet-
ZDRAVSTVO
Piše: Raddf P. Zaletel, M■ D.
NEGOVANJE ALI HIGIJENA KOŽE
Večkrat se zgodi, da se pojavi okrog enega čeraja, n. pr. na vratu, več manjših, ki se lahko združijo.v večji čeraj. ki ga injenujebo "carbuncle". Ra-sebno vlogo pri dihanju. Znano zumljivo je, da takih infekcij-
(Konec.) 2. Kožne luknjice igrajo po-
je, da človek no diha aim o s pljučami, ampak tudi skozi kožne luknjice. Tako izloča or.
ogljikove kislino,
štirje višji v'.adni uradniki, ko so lili v konferenci, da izdelajo končne načrte za prevajanje zračne pcite petom vojakih asroplaopv.Naprt ce je pričel izvajati v terek preteklega
tedna.	__
kot tak konfinacije vreden
dodelec", odmevalo tudi preko
lobo, bedo v odrešenje, žalost v veselje. Nič se ni tako vjema- italijanskih in Jugoslovanskih lo z bistvom neskončno dobrotljivega Odrešeuika, kakor odrešenje, odpuščanje, ozdravljenje, deljenje dobrot Do najbolj mučnih zadnjih trenutkov svojega zemskega življenja je ostal zvest svojemu božjemu poslaništvu. Zato so pa bile njegove zadnje besede: "Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo."
Dušna velikost odseva in sijev tej Odrešenikovi besedi čez vse človeštvo. Duševna velikost, ki je odtod, od križci pa do današnjega dne potegnila k sebi najbolj plemenite, najbolj svete duše, tako da so skozi vsa stoletja pa do sedanjih grozovitih preganjanj v Mehiki, Rusiji, umirajoče ustnice svetnikov-mučenikov šepetale še v zadnjih trenutkih besede: "Oče, odpusti jim . . ."
Ta Jezusova beseda, dragi moji, upravičuje največjega grešnika, da gre v velikonočni spovedi po odpuščanje, odvezo. Ti, katerim je govoril umirajoči Odrešenik te odpuščajoče besede polne velikodušja, so bili ljudje, ki so pripravili najhujše bolečine: krivične sodbe, neznosne telesne in duševne muke, ki so ga sramotili še v njegovem smrtnem boju. In vendar sliši iž Golgote vesoljni svet: Oče, odpusti jim! Ne vedo, kaj delajo.
Mi moderni ljudje pač dobro vemo, kolikerim vplivom od zunaj in znotraj je podvržen človek, koliko ovir in zaprek se stavi njegovi duši in njegovim živcem — tako da, čisto človeško mišljeno in govorjeno, nam Gospodovim učencem ne bo težko da bomo v življenjskih bridkostih tudi mi velikodušni, kakor je bil velikodušen Gospod: Vsaj ne vedo, kaj delajo; vsakemu rad iz srca odpustim.
Saj je to predpogoj '/a resnično velikonočno veselje, da v vredni velikonočni spovedj tudi nam božja ljubezen govori iz križa milosti polno- besedo: "Oče, odpusti jim . . ." Šele potem, lo čutimo to notranje odrešenje, bo imelo velikonočno veselje, aleluja, pravi pomen.
V preprostem in tako čudovitem življenju svetega župnika Janeza Vianney iz Ars, se pripoveduje, da je v njegovem zadnjem letu prišlo nad stoti.soč romarjev iz vseh pokrajin Francije, da bi ga videli, se pri njem spovedali . . . Greh, krivice, bolezen, vse križe in težave so prinesli k njemu, duševne in telesne; nekak čuden potok tolažbe, odrešenja je tekel iz tr- svetniške duše. Njegova ponižna, dobrotljiva duša je vedno in vedno ponavljala nad vsemi Odrešenikove besede: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.
Dragi moji — samo sedaj v tej sveti dobi ne smete 1 U" mutasti, v tej preddobi največjega našega praznika govorite . . .
Vsako kraljestvo, razpade, ki ni edino, ki je razdvojeno.
Tudi vaše duševno kraljestvo, vaša duševna harmonija bD pokončana, če si razdvojen s svojim Bogom, s svojo cerkvijo.— Glej: "Ge so vaši grehi rdeči ko škrlat, rjodo beli ko sneg," In sicer v besedah cerkve: "Jaz te odvcžem tvojih grehov "
meja. Ce imajo mednarodne pisateljske združbe še kak pomem in kakšno beedo pred svetovno javnostjo, jih mora opozoriti na se značilni primed pisatelja Franceta Bevka!
France Bevk seveda ni preganjan prvič. Pred leti je bil štiri mesece zaprt. Potem se je naselil v Trstu, odkoder so ga brez povoda izgnali. Vrnil se je v Gorico, kjer je bil ves čas pod policijskim nadzorstvom. Ni smel obiskavati nobenega javnega lokala in kinematografa. Vzlic tej nič kaj znosni situaciji je pisatelj Bevk neumorno delal in z leposlovnim stvarjanjem služil kruh sebi in svoji rodbini. Vse je kazalo, da so zadnje leto omilili postopanje ž njim, zato je najnovejša aretacija in sedanja konfinacija tem bolj osupnila vse, ki poznajo Bevkovo popolno politično nedolžnost.
France Bevk je najplodovitej-
hu-1 je bil čoln privezan k ladji zlomi- bentice, prve znanilke bližajoče la obe nogi, katerih eno so ji mo- se pomladi raji odrezati, na drugo je pa hroma. Žena je zahtevala 300.000 Din odškodnine in 1000 invalidnine na mesec. Sodišče ji je pri-
Redvkcije
V rudniku v Lešah pri Pre-valj.ah je izgubilo delo preko 100
sodilo da bo dobivala 400 Din na 'delavcev. Ostalo jih je v službi mesec.	I samo še 30, večina mlajše moči.
0__[Med odpuščenimi rudarji je
mnogo takih, ki so službovali že 10 do 28 let. Komisija bo o teh
Napaden
Neki moški je na cesti v Grob-lji pri Št. Pavlu pri Preboldu napadel 22 letnega krojaškega pomočnika Ludvika Juga z Brega pri Polzeli in ga z nožem zabodel v trebuh in levo ramo. Jug je bil pripeljan v celjsko bolnico.
Poškodbe
S smrtnonevarnimi poškodbami sta bila nedavno prepeljan v ptujsko bolnico 25-letni Alojzij Rakuša in 24-letni Kari Mezna-ri.č,. oba posestniška sinova od Sv. Barbare v Halozah. Dobila sta jih pri nekem pretepu.
S keksom ga je podrl na ti a
V Ljubljani na Zmajskem mo-' stu je neki kolesar podrl na tla
skih čerajev bolnik sam ne bo skušal ozdraviti; kajti če je po-I moč kirurga prepozna, se lahki , ko zgodi, da si bolnik zastrupi kri, kar je že v več slučajih povzročilo fatalne posledice.
Na koži se večkrat pojavijo tudi bradavice (warts). Te se nalezljive ter se največkrat zanesejo s stiskanjem rok. NaJi ljudje si odpravljajo bradavice na vse mogoče in nemogoče načine. Nekateri jih podvezu-jejo, drugi jih skušajo odstraniti s stalnim praskanjem, tretji jih žgejo z raznimi kislinami itd. Ker se nepravilno zdravljene bradavice na koži lahko spremenijo v raka, kar sem žc. omenil v enem svojih prejšnjih člankov "O raku na koži", ob-
ši slovenski sodobni pripovednik, -j^r&ep. pomočnika Alojzija avtor velikega števila knjig in 2irovnika, ki si je pri padcu zlo-sodelavec vseh lovenskih revij, mji n0go. (ki mu po ljubeznivosti goriške policije niso smele pred oči). Njegovi spisi sodijo med najbolj čitane slovensek knjige. V njih opeva in slika tudi preteklost našega naroda na tleh med Snežnikom in Sočo, toda brez tedence, brez osti in sovraštva. Ali je že to, da ugotavlja zgodovina tc zemlje hi njenega prebivalstva, zadosten razlog za sovraštvo onih, ki bi hoteli, da neke stvari na svetu ne bi bile to, kar so in kar ostanejo vzlic vsemu zanikanju in nasilju?!
--o-
IZ NEODREŠENE DOMOVINE
Priljubljeni slovenski pisatelj | Bevk skrbno izogibal vsega, kar
Bevk kcnfiniian
Prejšnji teden je bilo med jugoslovanskimi novicami v tem listu poročano, da je bil v Gorici aretiran pisatelj France Bevk. Sedaj poročajo starokrajski listi, bolj natančno, kako se je vsa stvar zgodila. Konl'inacijska komisija v Gorici ga je obsodila na tri leta. Njegovo prisilno bivališče pa še ni znano, niti ni znano čemu ga preganjajo- Izvedelo se je le toliko, da je bil postavljen pred tako zvano konfinacijsko komisijo, ki ji predseduje goriški prefekt. V dosedanjih primerih je bilo postopanje te komisije precej počasno, v primeru Franceta Bevka pa se je komisiji nenavadno mudilo: v teku šestih dni je bila Bevkova zadeva rešena. Brez večjega zaslišanja in v popolni tajnosti je bil pisatelj Bevk obsojen na triletno konfk-nacijo. Kateri kraj mu bo notra nje ministrstvo določilo za tri letno prisilno bivališče, še ni znano. Zelo verjetno je, da ga bodo poslali kam daleč od ozemlja Julijske Benečije.
2e vest "o aretaciji Franceta Bevka je zaprepastila slovensko javnost, zlasti še slovenske literarne kroge. Zna.no je> da se je
SIROM JUGOSLAVIJE
bi bilo moglo dati italijanskim oblastem le najmanjši povod za preganjanje Dejstvo, da ga niso postavili ne pred izredno ne pred redno sodišče, najbolj dokazuje, da tudi zdaj ni zakrivil ničesar, kar bi ga mogio obremenjevati pred zakonitim sodiščem. Jasno je, da je ukrep prefekture in obsodba konfinacijske komisije samo politična šikana nasproti nedolžnemu državljanu, ki ni ne pred Italijo in ne pred ostalim svetom zakrivil nič drugega nego to, da je — slovenski pisatelj.' Že to, da France Bevk živi v Go-! rici in piše slovenske knjige, je j italijanske šoviniste bodlo v oči. Mislili so, da to skromno dejstvo, j ki se zaradi njega ne bi čutil no-'
Odškodnina
Že meseca avgusta lanskega leta se je žena brodarja Dragoti-na Galjiča iz Novega Sada peljala na velikem čolnu, ki ga je vlekla ladja. Zaradi neprestanega manevriranja ji je vrv, s katero
Nesreča
Iz Trbovelj je bil pripeljan v bolnico 34 letni rudar Andrej Miklavčič iz Lok. V rovu se je nad njim utrgala plast zemlje in ga zasula, pri čemer je dobil nevarne poškodbe.
--o---
Nezgoda pred svatbo Železniški ključavničar Ludvik Dolenc iz, Subotice, tako poročajo iz Ptuja, je šel pred kratkim vabit sorodnike na poroko. Domov grede v Gorico pri Račah je na polzki poti padel in se na steklenih drobcih nevarno porezal žile na desni roki. Ravno še pravočasno so ga pripeljali v ptujsko bolnico, saj bi kmalu izkrvavel.
-o--
Ticljentice cveto
It Št. Jerneja na Dolenjskem poročajo,da so ob pobočjih,kjer se je stopil sneg, že vzcvetele tro-
odločala, kateri teh bodo dobili pokojnino za dolgoletno službovanje.
_-o——-
Sm-tna kosa
V Ljubljani je umrla Elizabeta Lovšin, gostilničarka. — Na Savi pri Jesenicah je umrl Jože Šest, tovarniški uslužbenec, star 54 iet. _ V Ljubljani je umrla Frančiška Javornik. — V Ptuju 5 um/l Tomaž Lozinschek, pekovski mojster iij posestnik, star 60 let.
Pvshtdo je zagrabil
Pred mariborskim sodiščem se je zagovarjal 28-letni Rudolf Žerjav iz Ruperč, ki je obtožen, da je očetu zlomil roko. Rudolf je namreč hotel pred očetom braniti mater, pa je malo prehudo prijel. Za to je dobil 14 dni strogega zapora.
ganizem
zame; c znatno otežkočiti nor malno dihanje in krvno cirkulacijo, ako, se nahaja v preveliki množoni v pijačah. To se zgodi največkrat pri akutnem vnet j p pljuč in bronhijev (Bronchopneumonia). Omeniti hočem le naslednji primer, katerega želim, da bi ga citate!ji A. S. dobro prebrali. Na:.i ljudje v domačem kraju in pa tudi tukaj imajo navado, da bolnika s pljučnico hitijo pokrivati s težkimi odejami, pri tem pa še zaprejo vsa okna sobe. Posledica tega je, da se začne bolnik ki je itak una visoko vročino,
še bolj potiti; barva na obrazu:javljenem v A. 3. hi- katerega postane modra in cijnnotičmi jc mogoče lahko' Šs nabaviti vsled pomanjkanja kisika, ki pri g. uredniku lista, zato u-ga bolnik -.vdihava iz zraka, in' pam, da se bodo na"i ljudje, za dihanje postaja težje in težje, katere vendar pišem vse te Končno, oslabi tudi srce. — V članke, že vsaj enkrat toliko takih slučajih je neobhodno zbrihtali, da bi opravljali le potrebno, da se pokliče pvavQ-! dok*, ki ga razumejo. To pa bo časno zdravnik.	1 mogoče le, kadar bodo imeti
Ker večina bolnikov, ki zbo- na§i ljudje več t roa ter :: .n,ipa-
DAL UKAZ ZA VOJNO
ben narod na svetu ogroženega, I pomeni utrditev moralnega polo-! žaja tiste brezpravne raje, ki ji j hočejo, vzeti zavest, jezik in celo ime in ki bi hoteli, da je sploh ne bi bilo na svetu. Ta raja so Slovenci Julijske Benečije.
Kakšnega drugega razloga za konfinacijo Franceta Bevka, ki' se načelno ni bavil s politiko, ne moremo najti ne mi in ne — italijanski krogi. Zaradi tega bo postopanje z italijanskim državljanom, ki, je slovenski pisatelj in
Avstrijski kancler DoJlfuss, ki je dal ukaz vojaštvu, da je akupno s fašističnimi četami nastopilo proti socijaHstom.
ZAHVALA
Milwaukee, Wis.
Ne, da bi mi kaj slutili, so se naši prijatelji skrivaj dogovorili in so naju nepričakovano izne-nadili za najino 35 letnico poroke. 13. februarja je minulo 25 let kar sva se poročila na Calu-metu, Mich.
Tega dogodka raši prijatelji niso pozabili. Opomnila jih je na to Mrs. Math Udovich, ki si je vzela za pomočnici še Mrs. Mala-rieh in Mrs. Madronic. V svojo skupino so sprejele še najinega una, ki je pridržal očeta doma, da ni šel ta dan delat. Nato je odšel ven in se vrnil, s svojo prijateljico ter nam prinesel lep dar. Med tem pa, ko ta dar ogledujemo, prihiumi v hišo cela vojska in vsi naju prično pozdravljati in nama klicati "Na mnoga leta". Potem pa prično odlagati, kar je vsak prinesel in bilo je toliko, da je miza komaj držala. Nato začne pa še Mrs. Math Udovich prinašati zaboje z rožami in s takimi lepimi darili, da bi nikoli kaj takega ne pričakovala.
Dragi prijatelji; težko je z besedami izraziti zahval© in hvaležnost, ki jo občutiva za to, kar ste nam napravili. Ne bo vam nikdar pozabljeno in od srca hvala vsem, ki ste bi-il navzoči in vsem tistim, ki vam ni bilo mogoče priti. Posebej iskrena hvala Mr. in Mrs. A. Bohte za tak lep šopek rož. — Naj navedem nekaj imen navzočih, ki so nama znana: Mr. in Mrs. M. Udovich, Mr. in Mrs. Maieiie, Mr. in Mrs. Stukel, Mr. in Mrs. Bouc, Mr. in Mrs. Strutzel, Mrs. Rose Strut-zel, Mr. in Mrs. Gunkel, Mrs. Madronich, Mrs. Jenich, Mrs. Malarich, Mrs. Lovretich, Mrs. Bencich, Mrs. Klobuchar, Mrs. Lamers, Mr. Pugel, Mary Sterk.
Še ena iskrena zahval vsem skupaj .	(Ogl.i
Mr. in Mrs. A. Udovich.
lijo na pljučnici, umre vsled "oslabelosti srca", zato lahko rečemo, da čim dalje časa traja kriza pljučnile, tem bolj bo o-slabelo srce in tem slabši so izgledi za končno okrevanje bolnika.
Da se prepreči smrt bolnika, je nad vse potrebno, da je j bolnik lahko oblečen in pokrit s tenko odejo, da je soba dobro prezračena, da so okna na zgornjem delu stalno odprta, de na bi bil prepih v sobi', da se bolniku očisti pot s kože in končno, da se bolniku, po potrebi premenja spodnjo perilo. Na ta način bo bolnik vdihaval večjo množino kisika (oxygen) iz svežega zraka ter izločil go tovi odstotek ogljikove kisline skozi očiščene kožne luknjice.
Omenjeni slučaj je jasen dokaz dihalne ali respiratorične funkcije kože.
3. Koža regulira tudi vročino telesa po,torn kožnih luknjic, kar pride posebno v poštev pri nenadnih, klimatičnih spremembah, n. pr. hud mraz, velika vročina itd. Vročina ali tem peratura telesa se zelo malo spreminja. To funkcijo kože imenujemo termo - regulato-ročno.
Ako je koža umazana ali nesnažna, se lahko zgodi, da se lasna maščoba, ki pride iz lasnih žlez, ne more izločevati ivkozi kožne luknjile. Posledica tega je, da se kožne luknjice zamašijo in se vsled nesna ge infieirajo. Okrog lasa, ki se nahaja v kožni luknjici, se v • [začetku naprav mala ruieča bulica, ki je zelo. občutljiva. Pri stiskanju se infekcija kmalu zanese v podkožne tkanino (subcutaneous tissues) in iz bulice se končno razvije pravi čer ali čeraj (furuncle), ki ima v sredini gnojno kapico ali str-ž.en. Gnoj tega stržena je zelo, nalezljiv in čitatelji A. S., ki so imeli take čaraje, bodo lahko, prit.rdi.li, da se jim je sicer čeraj zazdravil, a na drugem mestu telesa ali v bližini prvega čeraja se jim je pojavilo več novih čerajev.
nja v domačega zdravnika.
Na koži je mogočo zdravniku- diagnosticirati več drugih bolezni, n.pr. škarlatinlio, ošpice, pege trebušnega legar.ja (typhoid fever), idfilis, brazgotin asto kožno boiezen (pellagra), garje (scabies), uši-vosti (pediculosis), razne liša.je (ringworm), hraste na glavi (tinea capitis., iavus) ter razne tropične bolezni.
Prevencija kožnih bolezni Ker so kožne bolezni zel ) komplicirane,zato hočem ob tej priliki povdariti, da namen današnjega članka ni bil, da bi natanko opisoval kožne bolezni ter dajal čitateljem A.S. lekcije o zdravilstvu, ampak le, da se seznanijo z najbolj pogostimi, ki se večkrat pojavijo vsled pomanjkanja snažnosti.
Da se zamoremo očuvatl infekcijskih kožnih bolezni, je neobhodno potrebno, da se ljudje bolje sprijaznijo s snago ali higijeno kože. Najboljše in najbolj poceni zdravilo za to sta: voda in milo. Pogosto u-mivanje telesa bo rodilo dvojni uspeh: prvič bo človeku mogoče preprečiti infekcijo kož-e, drugič pa bodo tkanine, ki Sestavljajo kožo, postale mehkejše in bolj, gladke. Cirkulacija krvi v koži se bo ojaeila in koža bo zadobila končno svojo svežo in zdravo barvo.
Včasih se zgodi — posebno po zimi — da se na koži pojavijo razne razpoke, posebno na rokah in po obrazu. Vzrok temu je nezadostno osušenje kože z brisačo. Zelo koristna pri negovanju kože je masaža z raznimi mazili. Radi individualne občutljivosti kože, ki se večkrat opazi pri ženskah, sem mnenja, da se čitateljice A. S., ki trpijo na izpustljajih ali p i lišaju na obrazu., obrnejo d:> zdravnika, ki jim bo po natančnem preglelu lažje predpisal potrebno mazilo.
"Kjer so na mizi brezverski, veri sovražni časopisi, ne morete pričakovati katoliškega d"-> ta, katoliškega ozračja."
Dr, Rudolf Zaletel
SLOVENSKI ZDRAVNIK
■/. univerz v Pragi in 1'adovi, poprej prideljen bolmšni,ei|m v Pariz«, Nedavno v zvezi z zavodom za raka v Havana, Kuba, in z bolnico /.a kožne bolezni in ntka v ,1'hiladelphiji, 1,'os.vetovanje in diagnoza. — Zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni.
Uradne ure v mest« od 1 — 4 ur^j popoldna. 10 West Jackson Blvd. corner State and Jackson, 3. nadstropje. Tek v URAPU: WEBSTER 1605 Stanovanje: Od 10 — 12 zjutraj, zvečer od 0 do S, 4830 W. Cermak Ro., Cicero, 111.	Tel. Cicero GC>
' Stran 4

ZGODOVINSKA POVEST
Dr. O. I.:

'AMERIKANSKI SLOVENEC'
PUSTOLOVSKO ŽIVLJENJE STAVISKEGA
(Dalje.)
Oče zdravnik je dokaj pozno ugotovil, kdo mu' krade iz njegovega zobotehničnega la-boratorija. — To je bilo zanj grozno spoznanje, toda ljubezen do edinega sina ga je prenesla tudi preko te katastrofe zaupanja. Odpustil je svojemu Saši vse, sprijaznil se je tudi z uničenimi sanjami o sinu zdravniku in dal si je dopovedati, da je poskusil bistroumni Sergej Alexandre v resnici dobička-nosne kupčije, ki je hotel z njimi svoje starše slednjič presenetiti. Starši so sprejeli končno to pojasnilo kot tolažbo in sinu so še obljubili svojo pomoč. Sergej Alexandre je bil zmagovito dobojeval svoj prvi boj, da je ušel krivdi. Oče je odobril njegov načrt, da bi si ustanovil trgovsko pisarno, razveselil se je celo sinovega migljaja, da misli poleg tega še na ženitev in del rodbinskega premoženja se je mlademu' sleparju odprl kot očetovska podpora za novo življenje.
Kako je bilo s podjetjem, ki nanj mladi Stavisky dan pred domačim prelomom niti pomislil ni, kako se je končala nenadoma napovedana ženitev, kako je šel Sergej Alexandre iz vsega tega neizogibno pot k vedno večjim lopovščinam, to bomo povedali v prihodnjem poglavju. Iz tega njegovega prvega greha v zadevi tujega imetja se pa da izvajati značilen temeljni motiv: storjene tatvine hoče zagladiti z novim dobičkanosnim podjetjem. To je pozneje vodilna misel, ki ga žene k vedno večji in večji podjetnosti. V normalnem življenju se podjetnost razširja s prihranki in dobički. Sergej Stavisky je imel drugo gonilno silo: svoje lastne sleparije in zločine.
Po dokončanem pobegu iz Šole si je Sprgej -Stavisti z očetovo pomočjo uredil pisarno. To je bil skromen lokal v rue Caumartin v IX. okraju med opero in cerkvijo de la Made-lairie. En njen konec drži na velike boulvare, drugi pa proti rue de Clichy, od koder ni več daleč do znamenitega trga Pi-galle in do vznožja Montmar. tra. To sta tudi dva okraja, na katera se je osredotočilo 'delo' mladega Staviskega v tistih letih. Do podrobnosti ni znano,
se pa kaže, da ni bilo dosti vredno. Aleksandrovi pajdaši so se namreč ob tem času pojavljali v kavarnah in krčmah okrog vrat St. Denis. A ti kraji ob križišču velikih bulvarjev imajo po policijski fotografiji predvojnega Pariza svoj poseben pomen. Tam so bila namreč središča onih temnih elementov, ki so se preživljali s prodajanjem deklet v javne hiše. "Petit Pot" se je imenovala krčma, kjer so se najraje zbirali. Na to se bomo spomnili, ko zvemo, da je baš to ime porabil Stavisky nekaj let pozne-e pri enem izmed svojih poskusov z realno trgovino.
Odtod je pomaknil Stavisky svoje poslovanje polagoma višje proti Montmartru. Ni treba vprašati, zakaj. Nočno življenje ga je naravnost gnalo v o-kolico Place Pigalle, kjer se je takrat odpiral en nočni lokal za drugim. To je bila doba, ko je dosegala predvojna slava Pariza kot eldoradov vseh giz dalinov višek. V tem burnem vrtincu, v tem lovu reklam in prizadevanja podjetnih veriž-nikov je imel spretni mladenič Alexandrovega tipa neskočne možnosti kot spremljevalec in kot kavalir, kot mešetar in kot zaščitnik, kot družabnik in kot partner — skratka kot popoln piustolovec, ki se je spoznal na vse, kar mu je moglo kaj nesti.
(Dalje prih.) -o-
Ne pozabite omeniti, komu želije pokloniti svoje glasove, ko pošiljate za naročnino!
Varujte vaše oči
Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo;
ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati.
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
— Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči.
1801 .SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523
Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.
Društvo
'SV. JERONIMA'
ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA.
Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 člangv v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru.
Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16. Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa.
ZAHVALA
Sheboygan, Wis.
Dolžnost me veže, da se tem potom kar najprisrčnejše zahvalili/ vsem prijateljicam in prijateljem za izkazano mi veselje, katerega so mi priredili za moj rojstni dan 12. febr. v dvorani Mrs. Zagožen. Bila sem tako presenečena nad to nepričakovano prireditvijo, da ne najdem dovolj primernih besed, kako bi se vam primerno zahvalila in izrazila svoje občutke, ki so me obhajali. Solze so mi stopile v oči od ginjenja in presenečenja, ko sem se naenkrat znašla v tako številni družbi prijateljev, ki so mi č,a-stitali za moj rojstni dan ter mi podarili tako krasno darilo
—	Breakfast set — in cvetljice.
—	Najbolj se moram zahvaliti tistim, ki so to začele in spravile ljudi skupaj, in to so: Mrs. G. Eržen, Mrs-. C. Mohar, Mrs. J. liepenšek, Mjrs. A. Mrver, Mrs. A. Časel in pa Mrs. Jeraj, moji sosedi, ki me je na tako zviti način dobila v dvorano. Nadalje lepa hvala vsem skupaj in vsakemu posebej, ker ste toliko darovali, da je bilo vsega zadosti, tako za jesti, kakor tudi za piti in še na muzi-kanta niste pozabili, kakor bi vedeli, se rada zavrtim. Lepa hv.ala Mr. Štanceljnu za vesele poskočnice. — Udeleženci so sledeči:
Mr. in Mrs. G. Govek, Mr. in Mrs. F. Melavc, Mr. in Mrs. A. Melavc, Mr. in Mrs. F. Je-lovnik, Mr. in Mrs. F. Kepen-šek st., Mr. in Mrs. F. Repen-šek ml., Mr. in Mrs. J. Brulla, Mr. in Mrs. M. Brulla st., Mrs. Frances Repenšek, Mrs. R. Weiss, Mr. in Mrs. L. Jekel, Mr. in Mrs. L. Zorko, Mr. in Mrs. J. Jeraj, Mr. in M.rs. L. Pavlič, Mr. in Mrs. C. Mohar, Mrs. J. Goličnik, Mrs. H. Korošec, Mrs. Frances Ribič, Mr. in Mrs. S. Radovan, Mrs. M. Sabanc, M.rs. F. Gorenc, Mrs. F. Tegel, Mrs. Mary Udovich, Mrs. J. Planin-šek, Mrs. A. Ribič, Mrs. A. Mo-dec, Mrs. J. Prisland, Mrs. P. Schuster, Mrs. J. Rakun, Mrs. P. Novšek, Mrs. Val. Kalan, Mrs. F. Skriner, Mrs. M. Zore, Mr. in Mrs. J .Vrtečič, Mrs, Magd. Kovačič, Mrs. J. Starič, Mrs. A. Brezovnik, Mrs. A. Knavs, Mr. in Mrs. L. Klančar, Mr. in Mrs. V. Klančar, Mr. in Mrs. F. Segale, Mrs. F. Rosen-stein, Miss M. Kovačič, Mr. F. Bojane, Mr. in Mrs. A. Stiglič st., Mrs. B. Hlade, Mr. in Mrs. J. Robak, Miss M. Stancer, Mr. F. Stancer, Mrs. Kregel, Mr. F. Bowhan, Mr. F. Seiko, Mrs. A. Casel, Mr. in Mrs. Videmshek, Mr. in Mrs. J. Casel, Mr. J. Versa j Jr., Miss Ver. Repenšek, Mr. H. Nagel, Mr. in Mrs. M. Kocjan, Mr. G. Evan, Mrs. G Eržen, Miss M. Eržen, Mr. in Mrs. A. Mrver st., Mr.' In Mrs. A. Mrver Jr., Mrs. F. Podržaj Mrs. J. Dragan, Mrs. M. Dragan, Mr. in Mrs. J. Godec, Mrs F. Rafolt, Mrs. R. Startz, Mrs M. Malatič, Mrs. F. Horžen, Mr. in Mrs. J. Chuck, Mrs. J. Barbuch, Mrs. J. Markelc, Mrs.
Agnes Žurita, Mrs. Joseph Sti-sha, Mr. in Mrs. L. Majcen. Mrs. F. J. Ribich, Mr. in Mrs P. Pavel, Mrs. Josephine Prisland, Mr. M. Skok, Miss S. Skok, Mrs. F. Petek, Mrs1. J. Šimanc, Mrs. M. Fludernik, Mrs. T. Zagožen, Mrs. M. Venek, Mrs. J. Po-žun, Mrs. Johana Gorenc, Mr.' A. Fale, Mrs. F. Suscha, Mrs. L. Udovich, Mr. Matt Jeraj, Miss A. Venek, Mr. J. Kroe-ten, Mrs. J. Slapnik, Mrs. F. Kušman, Mrs. F. Vrančič, Mrs. M. Koren, Mrs. II. Valter, Mrs. M. Debelak, Mr. in Mrs. D. Conto, Mr. P. Markus, Mr. Joseph Melavc st., Miss Josephine Margaret Repenšek, Miss Jennie Radovan, Miss Mary Knavs, Miss Olga Skriner, Miss Frances Ribič, Miss Angela Melavc, Miss Annie Kalan, Miss Joseph ine Slapnik, Miss Annie Mer-var, Miss Lucie Casel, Miss Anne Šimenc, Miss Mary Ve-nik, Miss Daniela guster, Mr. Frank Horžen, Mr. Frank Ribich, Mr. Frank Seiko, Mr. Stanley Brula, Mr. Johan Hlade, Mr. Frank in Joseph Zagožen.
Tega večera ne bom pozabila vse svoje življenje, vedno se bom spominjala svojih prijateljev, ki so mi napravili tako veliko presenečenje. Človek se kar razvedri ob taki priliki in pozabi na vse slabe čase. — Hvala vam lepa tudi za darilo od Mr. in Mrs. L. Jekel. — Še enkrat vsem skupaj najlepša hvala. Ako sem pri tolikem številu oseb katero ime slučajno in pomotoma izpustila, vas prosim, da mi oprostite. (Ogl.) Frances Melavc. -o-
" 'Amer. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese naše delovanje."—Rev. Čeme.
KRASNE
velikonočne
KARTE
v kuvertah velikost 81/2x51/2 s tiskanim slovenskim vošči-lom za Velikonoč, s krasnimi ffifejf ffv več barvah tiskanimi podo-"„_	bami, se dobijo v
Knjigarni Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, 111.
V zalogi imamo s tiskanimi voščili in prazne brez tiskanih voščil. Pri naročilu naj vsak omeni, če jih želi s tiskanim vošči-lom ali ne. Te velikonočne karte so nekaj krasnega, zlasti za one, ki bodo poslali velikonočne pozdrave svojim dragim v stari kraj. Res novost. Prodajajo se
Posamezen komad po . .
Ducat po 10c vsaka.
Naročilom je pridjets potneben znesek, povzetju teh naročil ne poSifiamo. — NaroČila do 15. marca.
— Itjp peštnem se sprejema samo
NIKOLI NISEM VERJEL V OGLASE V MOJEM ŽIVLJENJU — TODA ZDAJ SEM OZDRAVLJEN
Tako je rekel Mike Lovey, stari žitatelj, ki je bil eden tistih brihtnih mot, ki hočejo rse vedeti in ne verujejo ničesar. Delal je t je-klai-ni in je imel zelo močno, zdravo leno Ma-letoma s svojimi Besterimi otroci. Poleg dru-rijo, ki je prišla iz starega kraja pred dvema žine je Uarija vzdrževala osem borderjev, kajti hotela je hitro napraviti denar in se vrniti. Šest mesecev je Slo dobro in Mike je vlagal denar na banko. Tedaj pa se je pričelo. Marija je zbolela in morala je oditi v bolnico, iz te t drugo, v tretjo itd. Iz vsak« ic prišla bolna. Niso mogli vedeti, kaj ji je. Vlil«- ic bil ves zbesan, kajti čutil je, da bo izgubil svojo ženo. Imel pa je nekega prijatelja, ki mu je dostikrat dal kak svet. Mike ga seveda ni nikdar poslušal, kajti vse je sam bolje vedel. Nekega dne je ta prijatelj Edmund poslal po neko zdravilo, ki je bilo oglašano v listih, kajti bil je prepričan, da ima Marija trakuljo. Ko je zdravilo prišlo, ga je Marija jemala na skrivaj, toda povedali pa so Miku, ko je Sla od nje trakulja, 31 čevljev dolga. Mike ni mogel verjeti svojim ušesom, ko mu je Edmund povedal, da je dobil zdravilo potom oglasa v časopisu. Zdaj je od svoje neverjetnosti popolnoma ozdravljen. Mariji ne hitro zdravje boljša in ho kmalu lahko zopet gospodinjila.
Na tisoče moS, žena in otrok, ki so bolni, se neuspešno zdravi za mnoge druge bolezni, ko pa je njih resnična bolezen tista pošast, trakulja. Sigurno znamenje nje so izločki delov tega zajedavca. Opominjajoči znaki pa so izguba teka s požreSnostjo od časa do časa, pokrit jezik, peka zgage, bolečine v hrbtu, udih in nogah, omotica, glavobol, občutki slabosti s praznim lelodcem. temni obroči okrog oči. Želodec se čuti tetek, napihnjen, včasih z občutkom, kakor bi kaj lezlo iz želodca i črera. Včasih pa, kakor bi kaj lezlo proti vratu. Bolnik ima rumeno kožo, izgublja težo, ima smrdljivo sapo, stalno pljuje, je brez vsakega veselja do dela in je vedno len. Znano je, da je ta pošast povzročila tudi napade padavice. Ta pošast zraste včasih do 50 čevljev. Kadar leze v sapnik, lahko tudi zaduši svojo žrtev. Kešite se te pošasti takoj, dokler ram ne spodkoplje zdravja, da vam več ne bo mogoče pomagati. PoSljite $8.60 za Laxtara ca popolno zdravljenje, ako želite, da boste rešeni tega Strahovitega zajedavca, na U. S. Labo-ratory, USL Bldg.. Box 2006, Hollywood, Cal. Izdelano je po naročilu, zato omenite starost. Ne more biti zato poslano po COD. Garanti-rano. Za zavarovalnino zavoja dostavite 21 centov. (Izrežlte ta oglas in ga shranite, Vel vam bo mogoče prav priSel )
VELIKA NOČ
bo letos že 1. aprila, torej že čez par tednov
Darila za velikonočne praznike svojim domačim lahko pošljete preko nas. Denar pošiljamo po dnevnem kurzu, računajoč po ceni istega dne, k« , denar prejmemo.
VČERAJ SO BILE NAŠE CENE:
Dinarji:
Za	$ 3.00..........	......... 110	Din
Za	$ 5.00..........	.......... 200	Din
Za	$10.00..........	......... 410	Din
Za	$12.25..........	......... 500	Din
7-i	$20.00..........	......... 835	Din
Za	$23.90..........	.........1000	Din
Za izplačila v dolarjih:
Za $ S.00 pošljte............$ 5.75
Za $10.00 pošljite............$10.85
Za $15.00 pošljite............$16.00
Za $25.00 pošljite............$26.00
Za $40.00 pošljite............$41.25
7s« pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RB.	CHICAGO, ILLINOIS

TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o prepričali in so naši stalni odjemalci.
Društva — Trgovci — Posamezniki
v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Graščakinji Herberstein je bilo obnašanje njenega sina mučno, zato zamahne nekako ne-voljno z roko in kaže sinu, da sede zraven Zofije. A Friderik Herberstein ostane nepremičen na svojem mestu.
"Ne razumem tvojega ravnanja, moj sin," meni graščakinja Margareta nekako nevoljna.
Friderik Herberstein pogleda mater proseče, a ker se njen obraz ne spremeni, stopi v kot ter se vsede na stol, tako, da Zofije ni gledal v obraz, ampak svoji materi.
"No gospod baron, zakaj ste tako zamišljeni, gotovo nadzorniki niso kaj prav storili, s temi ljudmi je večen križ," meni prijazno Jurij Stubenberg, da prekine neprijeten molk, ki je nastal po prihodu mladega graščaka.
"Nič takega," odgovori Herberstein z nekoliko tresočim glasom.
"Moj sin Friderik," spregovori graščakinja Herberstein že z mehkejšim glasom, "v veliko veselje nam je vsem prijazen obisk mogočnega soseda, posebno, ker je prišel tako nepričakovano."
In mati pogleda sina z rahlim nasmehom na ustih.
Tudi mladi graščak se nasmehi j a, a v tem smehljaju je bila citati neka grenkoba. Graščakinja je to razumela, zato se obrne proti Stu-bonbergu in meni:
"Morate že oprostiti mojemu sinu, delo in nadzorovanje ga večkrat razburi, s podložniki je vedno velik križ, ker nagajajo, kjer le morejo.'
"V tem vam popolnoma pritrdim," odvrne Jurij Stubenberg ter pogleda na mladega graščaka, ki je gledal zamišljeno skoz okno.
"Zato pa smatram za potrebno,, moj sin," obrne se Margareta Herberstein do mladega graščaka, "da se oženiš in ti tako pomaga mlada graščakinja, olajšati težave."
Te beesde so vzbudile veliko pozornost pri Stubenbergovih. kajti sedaj se odloči usoda Zofije.
Ljubko pogleda ta mladega graščaka, ki se je obrnil za trenutek s svojim pogledom na njo in zarudi narahlo.
Graščakinja Herberstein je smatrala to za dobro razpoloženje svojega sina, zato pravi ne-kako razveseljena:
"Saj veš, dragi sin, da sem imela vedno tvojo srečo pred očmi, zato sem tudi sedaj mislila na to — oženiti se moraš."
"Zofija Stubenberg vstane vsa razburjena in se oprosti, da mora iti v bližnjo sobo, da nekaj naroči slugi. Dejansko pa je storila to, da se za časa, ko se bo razpravljalo o njeni zaroki, odstrani. Pri dverih sosednje sobe pa je poslušala-.S trepetajočim srcem, kako se razvija dalnji pogovor.
"Mislim, da si uganil," povzame zopet graščakinja Herberstein svojemu sinu, "kaj pomeni ta obisk, vidiš, bolj primerne neveste ni za te, kakor je Zofija Stubenberg."
"Mati, zakaj mi to delate," vzklikne sedaj mladi graščak, se dvigne iz svojega sedeža ter stopi pred graščakinjo, — Svojo pevesto sem si jaz že zbral, mučno mi je, da moram to povedati vpričo došlih gostov, a silite me, da povem vse."
"Sin, ali je to mogoče, da še vedno misliš na ono beračico,' reče graščakinja Herberstein v prijazni jezi.
"Ne žalite moje neveste, Agata iz Štraleka je najvzornejše dekle in jo hočem poročiti, druge pa nobene."
Iz sosednje sobe se sliši bolesten krik. Helena Stubenberg sluteč, kaj se je moglo zgoditi, skoči k dverim, jih odpre in pogleda v sobo. Na tleh je ležala Zofija Stubenberg nezavestna. Hi-
tro skoči k svoji hčerki, tudi Jurij Stubenberg pristopi in se trudi spraviti omedlelo k zavesti
"Tu vidiš tvojo žrtev," sikne graščakinja Herberstein proti svojemu sinu, ki stoji bled sredi sobe, težko dihajoč pod vtisom vsega tega, kar se je ravno zgodilo."
"Jaz nisem kriv, čemu delate proti moji volji in! brez moje vednosti."
"Silno raniš moje srce, ker ne ravnaš, kakor moj sin, zato pa vedi, da ne smeš poročiti one nečimurne ženske, dokler sem jaz tukaj."
"Svojo častno besedo hočem v kratkem uresničiti, mora postati moja žena, da pokažem, kako obsojam vsako prisiljeno stvar."
"Gorje oni ničvrednici, maščujem se nad njo."
"Maščujte se, a po tem vem, da niste moja mati."
"Svojo mater hočeš zavreči zaradi take navadne ženske.'
"Vi nimate srca za sina, žrtev ste starih predsodkov — a jaz se jih ne držim, jaz grem in storim to, kar mi srce veli."
Rekši se prikloni napram Stubenbergovim, ki so med tem časom spravili svojo hčer k zavesti. V trenutku, ko hoče zapustiti Herberstein lobo, se dvigne Zofija in se opotekaje poda k mlademu graščaku, obstoji pred njim in reče s tresočim glasom:
"Bodi srečen Friderik — hudo si me ranil, a odpustim ti."
"Ne zameri, Zofija," reče Herberstein gin j en vsled te velike dobrosrčnosti, "zahvalim se ti za ljubezen, ki jo čutiš v tvojem srcu, a jaz ne morem 'več nazaj, če najdem svojo srečo, je volja božja."
"Ne boš je," udari graščakinja Herberstein z nogo jezno ob tla, "zavrgel in osramotil si me, zato se maščujem."
Mladi Herberstein prebledi, urno odpre vrata in odide. Po hodniku se slišijo težki koraki, dokler se ne zgubijo dol po stopnicah.
V	sprejemnici pa je nastal dolgotrajen molk; ni bilo več misliti na kako razpoloženje in na kak razgovor. V kratkem je oddrdrala kočija iz dvorišča po cesti navzdol proti Vurbergu. Stubenberg sta sedela nemo eden poleg drugega, njima nasproti pa hči bridko ihteč.
Komaj so zapustili Stubenbergovi grad Ilra-stovec, ko se zopet zglasi vratar s trobento v znamenje, da prihaja zopet nekdo. In res, na bistrem konju prijezdi vojak, ki vpraša ves za-sopljen po mladem graščaku. Sluga takoj odvede vojaka v graščakovo sobo. V tem trenutku pride iz sosednje dvorane Friderik Herberstein ves prepadel v obrazu.	,
Vojak pozdravi ter izroči graščaku zapečateno pismo deželnega glavarja v Gradcu. Hitro odpre graščak pismo, ga prebere in prebledi, ga položi na mizo in razburjeno hodi po dvorani gor in dol.
Tedaj vojska je in oditi moram takoj, tako mi piše poglavar, dol na Ogrsko, ker Turek napada trdnjavo Kanižo, ki je v veliki nevarnosti. Kaj bo z Agato? O grozno — današnji nastop z materjo mu je pokazal, da mu bo delala vsakovrstne ovire, da prepreči poroko; kaj tedaj storiti ?
V	tem trenutku se spomni župnika Morenusa v Sent Lenartu.
On mi mora pomagati, takoj me mora poročiti in potem ne more nikdo moji ženi kaj storiti, da, to je rešilna misel, hvala Ti Neskončni, da si mi jo dal, sedaj pa na delo, da ne bo prepozno.
(Dalje prih.) -o--
Širite amfr. slovenca*