Ste v. 175.
V Trstu, v nedeljo, 25, junija 1916,
in praznikih.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ob 5 zjutraj.
Iredniftvo: Lite« Sr Pr*nčif*a AsiikegaPL 20, L n*Wr. -tepisi naj k pošiljajo uredništva Usta. NetranfcfMa
V*
Vprejevajo in rckopUi cd govorni urednik Štefan
ne vračajo. Godina. Laafatfk
Izdajatelj lr cdgcvorni uredni* sieim
lista .Edincatl". — Tlak tisksme .Edinoati-, rpl»ne radni« « tirejenta r»stvora v Tntn, ulica Sv. FrančUfci Ast%«(a (H T»ufnn rrpdrlitva ta aceara rnm. II«
1
Telefon nrednUtra In Firoinlni tmia: Za četo
Za pol leta........
u fri ............. *.
ta nedeljsko ladajo aa aato I M tol

_ Letnik XII.
Posamezne Itevilke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarja*, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolon*
CJene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za>
vodov . . ............mm po 20 vfik
Ojlasl v tekstu lista do pet vrst........ K 20.-*
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . • 3t—•
MaU oglasi po 4 vinarja beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema ln se rat nI oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pošiljajo opravi lista. Plafiuje se Izključno 1« ■pravi .edinosti*. — Plača ia tofi se v Trstu.
UfrMva la loamtal oddelek se nahajata v ulid Sv. frančilk« a — Podlo)>tointlnIčal račun ft. 841.551
Pregled najnovejših dogodkov.
Ruska bojišča. — Srditi boji pri Kim-polungu v Bukovini. Rusi porinjeni iz Ku-tov. Severozapadno Tarnopola in pri Radzivilovem ruski napadi odbiti. V Vo-liniji novi naši napredki. Pri Illuxtu in Vid bih ruski delni sunki zavrnjeni.
Italijanska bojišča. — V plockenskem odseku laski napadi odbiti. Drugače položaj neizpremenjen.
Dogodki na morju. — Napad naših tor-pednrh U44j-na italijansko vzhodno obaL V Tržaškem zaiivu dve laški letali sestreljeni.
2 upad na bojišča. — Nemci zavzeli pred \ erdunom oklopno utrdbo Thiaumont in deioma vas FIeury.
Balkanska bojišča. — Neizpremenjeno.
Turška bojišča. — V Iraku nič bistvenega. Na levem krilu kavkaške fronte turški uspeh severno reke Čoroha._
Naše uradno poročilo.
DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se razglaša: 21. junija 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Pri Kimpolun-gu v Bukovini se je včeraj vršil srdit boi V čereinoški dolini je obkoljevalno napredovanje avsero-ogrskih čet izrinilo sovražnika iz mesta Kuty. Severozapadno Tarnopola je mogočen ruski napad razpadel v našem topovskem ognju. Pri Radzivilovem smo včeraj dopoldne zopet odbili ruske napade. Pri predvčerajšnjih bojih severno tega mesta je iz Dolnje in Gornje Avstrijske ter Solnograške dopolnjena prva črnovojniška brigada zopet podala dokaze svoje vrline. V Vofinijš boreče nemške in avstro-ogrsk t bejne sile odvzemajo sovražniku s^/erno Lipe, severovzhodno Gorohovega in zapadno ter severozapadno Torčina korak za korakom tla. Vsi protinapadi deloma svežih ruskih čet so bili brez uspeha za sovražnika.
Italijansko bojišče. — V plockenskem odseku je sovražnik po najve-čii pomnožim' svojega topovskega ognja zastavil pehotne nspade proti našim postojankam na Lahnerskem sedlu in Malem PaJu. Oba napada sta bila odbita. Drugače je položaj neizpremenjen. Kolodvor v Ali so obstreljevali naši težki topovi.
Jugovzhodno bojišče. — Nespremenjeno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. nofer. fml.
DosodKi ca morju.
DUNAJ, 24. (Kot.) Uradno se razglaša: Ena naših torpedaih ladij je 23. t. m. zjutraj ob italijanski vzhodni obali pri Giuliji novi obstreljevala neko tovarno in vozeč tovorni vlak. Zaradi obstreljevanja je eksplodirala lokomotiva. Štirje vozovi so se tineli, več voz Je bilo poškodovanih- Ladje so se vrnile, ne da bi jih bil nadlegoval sovražnik. 23. t. m. zvečer je linijsko-la-dijski poročnik Banfiefd 8 minut pozneje, ko je vzletel proti sovražnemu hidropla-nu, ki je letel proti Trstu, da bi ga napadel. sestrelil italijanski hidroplan v zračnem boju fe nad morjem. Opazovalec (Italijan) je mrtev, pilot (Francoz) pa ujet. Letalo »F. B. A. VII.« so spravili v Trst. 24. ob 1» uri zjutraj je eno naših letalskih brodovij z dobrim uspehom bombardiralo železniški mosc in kolodvor v Ponte di Piave ter gradeško pristanišče in je štirikrat v polno zadelo most. Vsa letala so se v kljub srditemu obstreljevanju vrnila nepoškodovana. Uro pozneje je linijsko-ladijski poročnik Banfield v Tržaškem zalivu v zračnem boju sestrelil francosko pomorsko letalo tipa F. B. A. Padlo je štiri kilometre od Gradeža v morje. Pod zaščito sovražnih baterij se je sovražnemu oboroženemu oklopneinu motornemu čotnu posrečilo spraviti letalo na varno. Letalca sta najbrž težko ranjena.
Poveljništvo brodovia.
Ruska uradno poročile.
DLNAJ, 23. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo ruskega generalnega Štaba 21. junija: Zapadna fronta. — Srditi boji severno Godomič ob Stiru trajajo dalje. Vas Gruzjatin je večkrat izpremenila lastnika. Snoči so naše čete vdrle v vas, zajele 10 častnikov in 400 mož ter 6 strojnih pušek. Srditi nemški ogenj pa nas je prisilil, da smo se zopet umeknili iz vasi. Nemci so se s srdito silovitostjo borili v okolišu vasi Voronči-na, 8 km jugovzhodno Kisjelina. Pod zaščito svoje težke in lahke artiljerije so ponovno napadli. 20. junija so naši mladi polki ljuto napadli in so prisilili Nemce, da so se umeknili. Zajeli smo 9 strojnih pušek in vojake, ki so pripadali raznim polkom. V noči na 21. t. m. ob 3 zjutraj nas je napadel sovražnik z močnimi silami v urfolišu vasi Raimjosto ob Stohodu, 23 km severovzhodno Vorončina. Prišlo je do boja moža proti možu. Nemci niso vzdržali in so se umeknili beže. Pustili soj v uaših rokah več ranjencev in so izgubili«
ujetnike, katerih Število se šele ugotovi.
Vroči boji so se razvili v okolišu Kisjelina in dalje proti jugu. Na skrajnem levem krilu so naše čete, zasledujoč sovražnika, prestopili Seret. Skupno število u-jetnikov in plena, ki jih je zajela armada generala Brusilovega v času od 4. do 17. junija, znaša 3.350 Častnikov, 169.134 vojakov, 198 topov, 150 strojnih pušek, 189 bombovk in minovk, 119 artiljerijskih mu-nicijskih voz, 35 žarometov in številen vojni materijal. Število ujetnikov in plena se je še pomnožilo v bojih od 17. do 21. junija. — Dvinska fronta. — Nemška artiljerija je zelo močno obstreljevala okoliš uxkUllskecra predmostja in postojanke severno Jakovljevega. V noči na 20. t m. so Nemci po srditem obstreljevanju napadli naše postojanke južno Smorgona. Posrečilo se je sovražniku, da je v enem exlseku prodrl v nase jarke. Z artiljerijo in protinapadom smo ga zopet vrgli iz njih in vrniti se ;e moral v svoje izhodne jarke. V drugih delih tega okoliša so se izjalovili vsi nasprotnikovi napadi. Zavrnili smo ga deloma s pehotnim ognjem, deioma pa z bajonetom. Sovražni letalci so vrgli kakih 40 bomb na kolodvor v Vi-lejki. Ob Oginskem prekopu nekoliko pehotnih bojev in obojestranski artiljerijski ogenj.
Poročilo ruskega generalnega štaba 22. junija: Dvinska fronta. — Okoliš iix-kiillskega predmostja je močno obstreljevala nemška artiljerija. V noči na 21. t. m. so po artiljerijski pripravi napadli Nemci postojanke v okolišu Dvinskega ob železnici v Ponjevež in ob železnici v Varšavo. Bili so povsod zavrnjeni. Pri Dubatovki, 12 verst južno Višnjevskega jezera, so Nemci napadli po temeljiti artiljerijski pripravi. Osvojili so dele našega jarka. Posrečilo se nam je pa, da smo po pritegnitvi rezerv vrgli Nemce nazaj i/ njihovih jarkov. Južno Grevega so Nemci prestopili Krivolanko, toda naš zaporni ogenj jim je preprečil nadaijno prodiranje in jih je prisilil, da so se umeknili nazaj na zapadni brez potoka. Ob Oginskem prekopu in ob Jasjoldi artiljerijski in pehotni ogenj. Tekom včerajšnjega dne je naša artiljerija sestrelila dve nemški letali, ki ste padli v naše črte. Oba aparata sta razbita, voditelja in opazovalca pa mrtva. Pri Gruzjatinu je sovražnik napadel v gostih masah; razpršili smo ga in na umiku je pustil za seboj veiiko mrtvecev in ranjencev. Zapadno Sokula ob Stiru srno s protinapadom zavrnili nemški napad. Zajeli smo kakih 600 mož in nekaj strojnih pušek. V istem okolišu je težka sovražna artiljerija obstreljevala našo v okolišu Milskega, 8 km zapadno Sokula. Pri Raimjostu ob Stohodu, 10 km jugozapadno Svidnikov, in vzhodno Vorončina se nadaljujejo skrajno srditi boji. Ujeli smo 4 nemške častnike in 214 vojakov. To majhno število ujetnikov pojasnjuje dejstvo, da naše čete ne prizanašajo Nemcen. ker Nemci streljajo z eksplozivnimi krogijami. Vseh teh napadov se je udeleževal hrabri jaroslavski rezervni domobranski oddelek (severnomoskovska gubernlja), čigar poveljnik je bil ranjen po taki kroglji. — Galicija. — Ob Stripi, zapadno Majvoronke, so naše čete osvojile dele sovražnega jarka. Naše najskrajnejše levo krilo je vzelo mesto Radautz, 37'5 km južno Crnovic. Zasledovaje sovražnika, smo zajeli 22 častnikov, kakih 1000 voiakov ter 3 strojne puške in 27 zabojev municije za strojne puške.
Poročilo ruskega generalnega štaba 23. junija: Dvinska fronta. — Na raznih frontah južno Rige so Nemci po srditi artiljerijski pripravi poizkušali napadati, a niso imeli nikakršnega uspeha. Včeraj so nemški letalci vrgli kakih 40 bomb na kolodvorske naprave v Moiodečnem. 21. t. m. zjutraj so se ob Oginskem prekopu v okolišu Log:šiiia razvili boji, ki so trajali tudi včeraj. Napori z obeh strani, da bi čete prešle po zatvorniških brveh čez prekop, so se izjalovili. V teh bojih sta bila ranjena hrabri general Siegelmann in polkovnik Berghenstrole, ki je umrl za dobljenimi ranami. — Zapadna fronta. — Na vsej fronti armade generala Brusilovega krajevni D^ji na starem bojišču in v novih okoliših, zlasti pri Radzivilovem. Sovražnik se nadalje ojačuje s četami s francoskega in italijanskega bojišča. V Bukovini napredujejo naši napadi. Zasedli smo Go-rohumoro, 31'5 km Južno od Radautza, Stražo. 26 km zapadno Radautza in Viž-nico Kulih, 1 km vzhodno odtod. Zasledovale proti Karpatom bežečega sovražnika smo zajeli kakih 300 mož.
Bitko o vollnljl.
Dunaj, 23. junija.
Armala generala Brusilovega. ki je iz okoliša Luc.cr nameravala nadaljevati o-f en živo med Brodi in Sokuiom proti Lvo-vu, je porinjena v defenzivo in se bori sedaj za vzdržanje zapadno Stira osvojenega ozemlja. Inicijativa je na tem operacijskem torišču prešla na nas in poveljnik zve nih bojnih sil, general pl. Linsin-gen, je tuoi energično in uspešno uporab-
l apolukrog, ki ga je .tvorila ruska fronta med Sokuiom in izlivom Lipe, seje Dopločil
na severni in južni strani, na zapadni pa utisnil. Na severu se je zgodflo to z zavzetjem utrjene ruske trte Sokul-Linjevka, vzhodno križiiča železnice s Stohodom; tu so nemške čete Iztrgale sovražniku več utrjenih vasi ln so vdrle skozi deloma posušena močvirja nekako en kilometer dalje proti jugu, vsled česar so prišle do 12 km razdalje od Rožišča, kier so mostovi v dosegu naših dalekonosnih topov.
V	južnem delu napadnega ozemlja se je od Lipe dalje, v okolišu vzhodno Gorohovega ponovno moglo pridobiti tal, vendar se pa premer poiukroga,. ki ga predstavlja preko Stira prodrla ruska fronta, še ni skrajšal tako, da bi stvar obetala neposredne operativne učinke.
Tudi v zapadnem oclseku, med Kisjeli-nom in Lokača, je napad v zelo gozdnatem in zelo močvirnatem svetu težko podjetje, ki izključuje hitre uspehe, trudapolna borba za vsako vas. vsak kos gozda, ki ga je sovražnik močno utrdil s hitro narejenimi okopi.
General Brusiiov razpolaga, kakor kažejo dogodki zadnjih dni, z znatnimi rezervami, in vsak, v hudem boju sovražniku iztrgani ko« sveta je treba v težki borbi braniti proti ruskim poizkusom, da bi ga zopet osvojili. Spretnost vrhovnega vodstva ne more tu prihajati do polne veljave in odločitev je predvsem v rokah niž»ih poveljnikov, ki morajo pri bojih v gozdu in močvirju prestajati težke izkušnje glede svojega taktičnega znanja. Četni častniki in čete morajo tu storiti vse, kar premorejo* pred vsem pa se veliko zahteva od pehote* ki mora v tem kritem svetu brez zadostne artiljerijske podpore izvrševati najtežje naloge.
Predvčerajšnjim le prišlo ob Stripi zo-Det do silno srditih napadov in sovražnik se Z2čenja zopet gibati tudi na drugih odsekih gališke fronte. Vendar se pa zdi, da so vzrok tem podjetjem le bolj razbreme-njevalni nameni.
V	Bukovini so se tjakaj vdrle ruske čete zelo oddaljile od Črnovic, tako da je treba dvomiti, ali se jim obnese ta izlet na se Jmograško mejo. Politični povodi za to militarično brezpomembno zasledovalno operacijo so le preprozorni.
Med Prutom in Dnjestroin. v smeri "roti Kolometf in Stan i slavo v emu Rusi doslej še niso prodrli dalje.
ItMjnnsko urnfina poročilo.
DUNAJ, 23. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 21. junija: Med Adižo in Astikom artiljerijsko delovanje. Ob izviru Posine so se oddelki alpincev tekom hude nevihte polastili močne postojanke jugozapadno hriba Monte Pruche. Pehotni boji z za nas ugodnim uspehom se jav-liajo z zapadnega pobočja Monte Cengia. Jugozapadno Asiaga je sovražnik v noči na 20. t. m. poizkusil zaporedoma tri napade na naše postojanke na Monte Ma-^nabosehi, a smo ga vselej odbili ob težkih izgubah. Severno Frenzellske doline so naše čete nadaljevale težavno prodiranje v težko dostopnem svetu, so z ži-iavostjo premagovale srditi sovražni odpor in zavračale številne nasprotnikove protinapade. Sovražni letalci so metali bombe na našem etapnem ozemlju. Bilo je nekoliko ranjencev in malo škode. Naša capronijevska in farmanska letalska brodovja, vseh skupaj 34 letal, so metala bombe na letališče v Pergine v gornji Suganski dolini. V sijajnem boju so vrgla tri sovražna letala na tla in so se vkljub srditemu obstreljevanju močne artiljerije In kljub napadom lovilskih brodovij vrnila nepoškodovana.
Poročilo italijanskega generalnega štaba 22. junija: V Lederski dolini je sovražnikov noči na 21. t. m. napadel naše postojanke na južnem pobočju hriba Monte Perone, a je bil popolnoma zavrnjen po živahnem boju. Od gardskega jezera do A sli k a včerai artiljerijski dvoboj in boji majhnih oddelkov. Odvzeli smo sovražniku puške, municijo in eno strojno puško. Na asiaški planoti je bil sovražnik včeraj, izvztmši manjše napade v smeri proti hribu Monte Magnaboschi in v inandriell-skem odseku, zapadno Marcesine. popolnoma defenziven in je korak za korakom s srditostjo poizkušal zadrževati napredovanje naših čet. Naši težki topovi so obstreljevali železniško postajo Toblachv Pustriški dolini. Ob Soči nič posebnih dogodkov.
Letalski MWd no Benetke.
RIM, 23. (Štefani. — Kor.) Včeraj v prvih jutranjih urah so sovražna letala letela preko Benetek. Vrgla so več bomb, ki so ubile šest oseb, nekaj jih pa ranile. Na nekaterih stavbah so napravile lahke poškodbe.
Italijanske izgube častnikov.
PUNAJ 24. (Kor.) »Politische Korres-pondenz javlja: Iz neke privatne statistike o izgubah častnikov v itahianski armadi izhaja, da so znašale do 15. junija 3354 mrtvih, med njimi 6 generalov, lb6 štabni! častnikov, 618 stotnikov m pripadnikov armade v enakem činu ter 2544 nižjih častnikov. Te številke pač ne odgovarjajo resnici, ker so najbrž zaradi to-
zadevnega migljaja cenzurnih oblasti poročila o padlih častnikih v časopisju, po katerem so povzeti zgornji podatki, zelo skrčena.	___
Nemfto uradno poročilo.
BEROLIN, 24. (Kor.) WoIffov urad poroča: Veliki glavni stan, 24. junija 1916.
Zapadno bojišče. — Na desni strani Moze so naše čete, na čelu jim 10. bavarski pešpolk In bavarski pehotni gardni polk, po učinkoviti pripravi napadle rob »Mrzlo zemljo« ln vzhodno odtod, so udarile preko oklopne utrdbe Thiaumonta, ki so jo zavzele, osvojile večji del vasi Fleury in pridobile tal tudi južno utrdbe Vaux. Doslej so dovedli na zbirališče 2673 ujetnikov, med njimi 80 častnikov. Na ostali fronti mestoma živahno artiljerijsko patruljsko in letalsko delovanje. Pri Haumontu je bil francoski bojni enokrovnlk v zračnem boju vržen na tla. Poročnik VVindgens je pri Lamon-tu sestrelil svoie sedmo sovražno letalo, francoski dvokrovnik.
Vzhodno bojišče. — Ruske delne sunke južno Iliuxta in severno Vidsov smo odbili. Nemško letalsko brodovje je napadlo kolodvor Poločani. jugozapadno Molodečnega, kjer se ie opazovalo, da so se ukrcavale čete. Ravno tako so bile na kolodvorske naprave v Luninjcu vržene bombe. Pri armadn! skupini generala pl. Linsingena ie napad napredoval do splošne črte Zubilno—VatlH—Zvinjače in preko nje. Srditi sovražni protinapadi so se izjalovili. Število ruskih ujetnikov vedno narašča. Pri armadi generala grofa Both-merja so se vršili le majhni boji med na-maknjenimi oddelki.
Balkansko, b o i i š č e. — Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
DUNAJ, 24. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo francoskega generalnega štaba 23. junija ob 11 ponoči: Na desnem bregu Moze so Nemci po srditi artiljerijski pripravi tekom noči od S zjutraj zastavili celo vrsto napadov v veliki širokosti in sicer na fronti 5 kilometrov, nekako od griča 321 do vzhodne strani baterije Damloup. Napadi so se vršili z zek> močnimi četami drug za drugim z izredno srditostjo, vkljub ogromnim izgubam, ki jih je zadajal sovražniku zaporni ogenj in strojne puške med gričema 321 in 320. Po večkratnih brezuspešnih naskokih se je posrečilo Nemcem, da so nam vzeli naše jarke v prvi črti in utrdbo Thiaumont. Mogočen nemški napad, ki je dospel do vasi Freury, je bil odbit po živahnem protinapadu naših čet.
S turlklh &o]lšč.
CARIGRAD, 23. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja:
I r a š k a f r o n t al — Nič bistvenega. Naše čete, ki imajo nalogo, da očistijo Perzijo sovražnika, so 26. junija krepko napadle Ruse, ki so se bili utrdili v prelazu Paitah, ki ga obdajajo na obeh straneh 15G0 metrov visoke gore. Ko so -sovražnika odtam, so ga zasledov ale in so prodrle do vasi Serinil, 15 km vzhodno prelaza. Sodi se, da je imel sovražnik pri obrambi prelaza precej velike izgube.
Kavkaska fronta. — Na obeh krilih in v središču nič posebnih dogodkov. Na levem krilu so se naše čete severno reke Coroha 22. t. m. zjutraj po ba-jonetnih napadih polastile večjega dela ruskih oporišč, ki so na pogorju, visokem nad 200 metrov, in jih ie sovražnik močno utr (Ml. Tako smo zboljšali našo postojanko v tem odseku. Tekom bojev, ki so trajali do večera, so se Rusi zelo trudili, da bi zopet vzeli izgubljeno postojanko, a smo .ffii vselej odbili, pri čemer so imeli velike izgube. Zajeli smo tu 500 moz, med njimi 55 Častnikov, 2 strojni puški, veliko množino šotorov, vojnega orodja in živil.
Drugače nič pomembnega.
Kriza na Grfken.
Ententna nota.
ATENE, 22. (Kor.) Nota, ki ima svoj višek v zahtevah francoske, angleške m ruske vlade, pravi v svojem uvodu: Na povelje svojih vlad si poslaniki Francoske, Velike Britanske in Rusije, ki zastopajo garancijske vlasti Grške, Štejejo v čast, da izročajo grški vladi naslednjo izjavo, za katero so dobili povelje, da jo tudi naznanijo grškemu narodu. Kakor so že slovesno in pismeno izjavile, prosijo tri garancijske vlasti Grške, Orško, naj ne stopi iz nevtralnosti. Trden dokaz o tem podajajo s tem, da so splošno demobilizacijo grške armade postavile na prvo mesto svojih zahtev, da zagotove grškemu narodu mir. Imajo pa veliko upravičenih povodov, da ne zaupajo grški vladi, katere postopanje napram nJim ni v soglasju s svojimi ponovnimi obvezami, celo tudi z načeli lojalne nevtralnosti ne. Tako pospešuje vlada le prečesto neke tuje spletke, ki gredo očividno za zavajanjem mne-
nja grškega naroda, za potvarjanjem njegove nacijonalne zavesti ter za tem, da bi se na grškem ozemlju ustanovila sovražna organizacija, nasprotujoča nevtralnosti dežele, namerjena na oškodovanje varnosti zavezniških bojnih sil na suhem in na morju. Vdor bolgarskih čet v Grško ln zasedenje utrdbe Rupel in drugih strate-gičnih točk, ki se je zgodilo s privoljenjem grške vlade, pomenja za čete zaveznikov novo ogroževanje, ki nalaga tem trem vlastim dolžnost, da zahtevajo takojšnja jamstva in ukrepe. Na drugi strani pa se je prezirala grška ustava, kakor svobodno izvrševanje splošne volilne pravice. Zbornica je bila proti javno izraženi volji naroda v manje kot enem letu dvakrat razDUŠčena. Volilci so bili poklicani na volišče sredi mobilizacije, tako da sedanja zbor. predstavlja le majhen del volilcev. Vsa dežela se je podvrgla vladavini pritiska in policijskega gospostva in zavajala v pogubo, brez ozira na pravične pritožbe vlasti. Le-te nimajo samo pravice, temveč naravnost dolžnost, da protestirajo proti takim kršitvam svobode, katere varuhinje so naprajn grškemu narodu. Sovražno postopanje grške vlade proti vlastim, ki so osvobodile Grško tujega jarma in so zajamčile njeno neodvisnost, ter očitno skupno delovanje sedanjega kabineta z njihovimi sovražniki tvore zanje nadaljne važne vzroke, da ravnajo odločno, opirajoč se na pravico, ki jo izvajajo iz pogodeb, ki so bile potrjene v varstvo grškega naroda, kadarkoli je bil o-groževan v izvrševanju svojih pravic ali uživanju svoje svobode. — Nato slede že znane zahteve treh vlasti.
Venizelos zadovoljen s postopanjem entente.
MILAN, 25. (Kor.) Tukajšnji listi poročajo iz Aten: Parlamentarno zasedanje je zaključeno. Blokada se ima danes obustaviti. Angleški poslanik je obiskai Veni-zelosa. kojega hiša je bila zadnji čas močno zastražena. Venizelos je izjavil, da ga je zadovoljilo postopanje četverozaveze. Naznanil je svojo kandidaturo v atenskih volilnih okrajih.
Glasovi grškega časopisja.
KOLIN, 24. (Kor.) Pod naslovom »Grško časopisje o ultimatu« javlja »Kolni-sche Zeitung «iz Aten: Dasiravno sta kralj in Zaimisov kabinet zaradi stiske, v kateri se nahajata napram zaščitnim vlastim, vsebino včerajšnje note morala sprejeti brez pridržka, je vendar brezpri-merno postopanje privilegiranih zaščitnic vseh slabih in nevtralnih držav proti Grški v vseh še nacijonalno mislečih in za svojo deželo čutečih slojih izzvalo največje ogorčenje in obsojanje, izvzemši venizelovsko časopisje, ki se neizmerno veseli svoje zmage. Ostali listi so edini v strogem obsojanju postopanja ententnih vlasti. »Akropolis« poudarja, da si enten-tne vlasti niso nikdar pridobile pravice, da bi se po kakem zastopniku vtikale v notranje stvari dežele, tako da bi mogle zahtevati nadomestitve policijskih uradnikov. »Skrip« pravi, da je nota, ki je bila včeraj vržena Grški v obraz in kakršne še ni bilo nikjer in nikoli, najtemnejši madež v svetovni zgodovini. »Chronos« izvaja, da nikdar, odkar so države, še ni dobila nobena svobodna država tako sramotne zaušnice. Nikdar se še niso drznili zastopniki tujih držav priti pred zakonitega voditelja naroda, da bi zahtevali odpravo njegove svobode in poleg tega še razširjali z letaki žalitve njegovega kralja.
Izredno zasedanje bolgarskega sobranja.
SOFIJA, 23. (Kor.) Sobranje je bilo sklicano k izrednemu zasedanju.
Ministrska posvetovanja v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA, 24. (Kor.) V svrho razgovora o aprovizacijskih vprašanjih so ministrski predsednik grof Stiirgkh, poljedelski minister dr. Zenker in trgovinski minister dr. pl. Spitzmiiller s svojimi od-delnimi predstojniki in strokovnimi referenti dospeli semkaj. Ob 10. dopoldne se je vršilo v ogrskem poljedelskem ministrstvu skupno posvetovanje z ogrskimi ministri in strokovnimi referenti, ki se je nadaljevalo popoldne in se najbrž zaklju-i či še danes. Avstrijski ministri in njihovi spremljevalci se najbrž že drevi vrnejo na Dunaj.	_
Vojna razstava.
DUNAJ, 24, (Kor.) Z dopisom cesarske kabinetne pisarne predsedniku delovnega odbora vojne razstave, dvornemu svetniku pl. Vukoviču, je razstavno vodstvo prejelo oficijelno sporočilo, da je cesar poveril nadvojvodo Franca Salvatorja, da ga bo zastopal pri otvoritvi vojne razstave 1. julija. Cesar je razstavni katalog, ki mu ga je predložil v imenu odbora dvorni svetnik pl. Vukovič, spreiel z zanimanjem in najiskrenejšo zahvalo.
PROSIMO SLOVENSKIH, HRVATSKIH IN ČEŠKIH KNJIG ZA NAŠE RANJENE IN BOLNE JUNAKE TEF ZA ONE V OKOPIH. - POŠLJEJO NAJ SE V - - NARODNI DOM V TRSTU - -
Stran fl.
•EDINOST" Ste*. 175.
V Trstu, dne 25. junija 1916.
Položaj.
24. junija.
O bojih v Voiiniji naglaša dunajsko si-tuvacijsko poročilo v graški »Tagesposti«, da Rusi dovajajo vedno novih moči v boj. To da je vzrok, da se naše napredovanje le počasi vrši in da se bo njega operativno učinkovanje moglo šele v daljšem času pokazati. Po vsem položaju je bilo pričakovati, da Rusi zopet začno s svojimi napadi na gailški fronti, ker se iz Volinije namerovano napredovanje proti Lvovu ni posrečilo. Ali ruski krogi sami so menda prepričani, da tudi sunki iz prostora pri Radzivilovu ne dovedejo do zaželjenega rezultata.
Spominjajmo se le poročil iz lanskega leta nekako med 20. in 22. junijem. Tedai se je izvajalo očiščenje Galicije od ruskih čet. Mackensenova vojska se je borila za Lvov in Žoikie\v, a Pflanzer-Baltmove Čete so odbijale hude ruske navale jyžno In zapadno od Potoka Zlotoga, pri ZaJe-ščikih in besarabijskem obmejnem področju. 2e 21. junija 1915 so bili Rusi zapadno od 2olkiewa prisiljenj v umakni-tev, a boji pri Lvovu so se bližali svojemu koncu, dočim je 22. junija Bohm Ermolli-jeva vojska stopila v Lvov in osvobodila glavno mesto Galicije po enoletnem ruskem gspodarstvu. Izguba Lvova je bila za Ruse hud udarec. Od tedaj je minulo leto dnij in Rusi so začeli svojo ofenzivo z namenom, da bi obletnico slavili v Lvovu. Ali namera je ostala pobožna želja. Avstrijska vojska se krepko in uspešno upira. — Drugi cilj Rusov je bolj severno
—	je Kovel, ki Je važen posebno zato, ker dominira železnice. Ali tako Lvov kakor Kovel sta še daleč, a na dolgi poti stoje avstrijske in nemške Čete tako trdno, da se ruska vojska ne le ni mogla te dni primakniti bliže k tema ciljema, marveč je še izgubila na prostoru, ker so zopet naši prevzeli inicijativo. Tako v Galiciji kakor v Voiiniji se je torej ruska ofenziva ustavila, a zdi se, da tudi v Bukovini, pri Ga-rahumore, ki lezi v južni Bukovini na reki Mol davi.
Grška je slednjič vendar kapitulirala pred entento. Kralj in vlada sta se dolgo upirala in odlašala, slušajoč glas svoje iz-previdnosti, ali sila je sila: kralj se je vdal, vlada Skuludisova je odstopila, in nova vlada Zaimisova je sprejela vse pogoje entente. Nas ni presenetil ta konec, kakor nikogar ne, ki je sledil grški politiki v vsej tej krizi. Razmere so močneje nego dobra in poštena volja.
Vesti iz Aten pa raznašajo pomirljivo vest, da vlada v glavnem mestu in po deželi popolen mir, ker je vest, da je Zaimis stopil na čelo nove vlade, pomirjevalno delovala.
Med pogoji, ki jih je stavila ententa in sprejela nova grška vlada, je tudi razpis
novih volitev, ki se bodo vršile prilično črez dva meseca. Uvažujoč, da se bodo volitve vršile pod pritiskom angleških bajonetov in ententnih ladij, je računati z možnostjo, da dobi Venizelos večino v zbornici. Celo to ni izključeno, da kralj potem, pod silo razmer, poveri temu zvijačnemu državniku sestavo novega kabineta. Preko Berna poročajo, da poučeni politiki sodijo, da šele tedaj, ko pride Ve-r'zelos zopet formelno do oblasti in bo skušal armado dati ententi na razpolago,
—	da šele tedaj pride do viška krize.
$e le sedaj se kažejo vzroki, radi katerih se je italijanska politična kriza tako težavno reševala. Niso bile na potu le politične diference, ampak tudi osebne. Pred vsem zija nepremostljiv prepad med vojnimi skupinami in nevtralci, a tudi med posameznimi intervencijonisti so velika nasprotstva. Zato je bilo tako težko, sestaviti »narodno vlado« iz zastopnikov vseh strank. Najhujši intervencijonisti so zahtevali brezobziren bojkot giolittijan-cev. Hudo navskrižje je med Sonninom. ki zaupa Angliji, in znanim Luzzattijem, ki je vdan le Franciji. Zato ni Sonnino hotel vstopiti, ako bi vstopil Luzzatti. S težkim srcem, ali pod moraš se je Boselli moral poslednjega odreči. Precej težav je delalo vprašanje klerikalca Meda, ali tu je ostal Boselli trden in ni odnehal. Mesto »narodnega« je prišlo do intervencijoni-stičnega ministrstva — brez desnice, brez giolittijancev, brez nevtralističnih klerikalcev in oficijelnih socijalistov. Interven-cijonistični značaj nove vlade se kaže posebno v dejstvu, da Leonida Bissolatti zavzemlje v nje nekako nadvladujoče mesto — apolitičnega komisarja za vojevanje«. Našli so se torej ljudje, ki so s polno
P O D L
TEK
Trikrat pomaga Bog.
Spisal Avgust Šenoa.
i erke solze so kanile na to pismo. Ne da bi je bila dočitala, je je zaprla v svojo mizico in se šla izprehajat po vrtu. Iz-prenaiala se je dolgo in jokala grenko.
Kaca jej je pritiskala srce.
V isti čas je dobil Milan pismo od Mili-voja:
Dragi brat!
Mal o mi pišeš! Naravno: zadovoljen si, srečen si! Za to pa dobivaš za eno pismo tri od mene. Moram pisati, moram: ali kake pesmi, ali druge sestavke, ali tebi kako pismo. Moram izliti svoje nevolje na papir, da mi ne poči srce. Moj oče se je res oženil! Dobil sem, hvala B<>^u, mačeho! Mačeho hudobno, razsipno, nevredno, ki je vzela mojega očeta radi denarja — mačeho namesto matere, ki je bila angelj, genij moje mladosti. 2e tedai, ko je sedanja mačeha gospodinjila v naši hiši. je hujskala očeta proti mehi. Sedaj r-a ie naju ooDolnoma razdvojila ter
odgovornostjo prevzeli zapuščino Salan-dre — tega do kosti zavratnega in nelojalnega državnika. V dokaz za to je prišel še le sedaj v svet klasičen dokument. — Merve priobčuje v svojem listu »La Vic-toire« o Salandri članek, kjer doznajemo: da je Salandra užival v Franciji velike simpatije, ker mu tam ne pozabijo nikdar, da je že takoj začetkom volne pred dvema letoma dal slede »nevtralnosti« Italije taka zagotovila, da so mogli Francozi v polnem miru prevažati svoje čete Iz Alžira v Francijo ter skoro v trenotku odposlatl vojsko v AI za cl jo!
To govori cele knjige. Salandra se je že leto dni potem »pogajal« z našimi, a Že leto pred »pogajanji« je bil zaveznik naših sovražnikov. Seveda bi mogli tu kako grenko reči na račun — bistrovidnosti naše diplomacije. Ali prst na usta! So taki Časi zdaj!
50-letnlco bitke pri Custozzi.
24. junija.
Danes se dopolnjuje 50. leto od zgodovinsko slavne bitke pri Custrazi.
Custozza je vas v okrožju Villafrancc v provinciji Veronski, južnozapadno od Ve-rone, na višini, levo od reke Tione.
Že v letu 1849 je bil okoliš Custozze pozorišče velike bitke v kateri je slavni avstrijski general Radecki sijajno premagal sarainskega kralja Karla Alberta.
Osemnajst let pozneje, v letu 1866., torej pred 50 leti pa se je na istem ozemlju vršila zgodovinsko slavna bitka, v kateri je proslavljeni vojskovodja in stric našega viadarja, nadvojvoda Albert, izvojeval odločilno zmago v tedanji avstrljsko-ita-lijanski vojni, da-si so bili Italijani v veliki premoči. Avstrijska vojska je štela okolo 80.000 mož, Italijani pa 130.000.
Že dne 23. junija je zavzela avstrijska vojska višine sevro - zapadno od Villa Franca, ustvarivši s tem ugodne pogoje za glavno in odločilno bitko.
Dne 24. junija pa je naša vojska presenetljivo napadla glavne sile sovražnika. Razvnela se je bitka, ki je trajala ves dan in ki se je završila s sijajno zmage avstrijskega orožja in popolnim porazom sovražnika. Z dogodki tega dne je bila vojna odločena.
Danes se dovršuje 50. leto od teh vo§nih dogodkov. Ali ni nam bilo usojeno, da bi v blaženem mirnem času slavili spomin na te dogodke. Zgodovina se ponavlja. Kakor tedaj, je isti sovražnik sedaj zavratno napadčl monarhijo, ko je prebijala hude in težke čase, misleč, da je prišel tisti trenotek, po katerem je prežal, da zada monarhiji smrten udarec. Ali, ni nas mogel premagati v letu 1866. in ne premaga nas tudi sedaj. Dogodki enega leta te vojne so pokazali sirmečemu svetu, koliko zmorejo združeni narodi te monarhije, so pokazali, da duh Radeckega in Tegethoffa še živi v naši vojski in naši mornarici. — Duh junaštva, duh discipline, duh brez-krajne požrtvovalnosti, duh neomajne zvestobe do vladarske hiše in duh večne ljubezni do te naše grude.
Čeprav ne moremo proslaviti petdesetletnice bitke pri Custozzi s šumnimi slav-nostmi, vendar se nam v ponosu dvigajo prsa in nam šumne slavnosti nadomešča zavest, da rod Junakov v naši vojski ni izumrl in da so potomci vredni slavnih prednikov iz leta 1866 in 1849 — nam nadomešča trdna vera, da potoki krvi, ki danes namakajo bojne poljane, ne bodo preliti zastonj, da nam marveč vzklije pz njih nova, srečna, zagotovljena bodočnost monarhije, ki bo v zahvalo za toliko zvestobo in ljubezen z vsakim svojim činom v zavetišče vsem svojim narodom, kjer bodo iuogli srečno \n zadovoljno živeti: zadovoljni v vseh svojih opravičenih aspi-racijah.
Ta vera in ta zavest sta nam v najlepšo proslavo 50-letnice zgodovinsko - slavne bitke pri Custozzi.
General Brusilo«.
O osebi ruskega poveljnika generala Brusilovega so se razširjali različni neresnični podatki. Trdilo se je tako, da je že v rusko-japonski vojni obračal nase posebno pozornost ruske javnosti in da mu je bilo zato meseca avgusta leta 1914. poverjeno vodstvo osme ruske armade.
Stvar pa ni taka. Ime Brusilovega do izbruha vojne ni bilo popularno na Ruskem. Iz japonske vojne se je vrnil z več drugimi, ki jih niso niti hvalili niti grajali. Od leta 1911. dalje pa je bil zborni povelj-
ga prisilila, da vse svoje imetje zapiše njej. Odreka mi vsako podporo! Preživljam se sedaj s poučevanjem! Učitelj sem v hiši nekega dunajskega bogataša, učitelj — to je: sluga! O, kje so moje ideje, kje zlate moje sanje, kje moja Zlatka! Vse je propadlo! Mesto krilatega konja moram držati na uzdi razvajene nemške o-troeaje. Mesto mile livade in šume hrvatske, kjer nič ne veže srca — razun tega, kar si samo nadevije — zeva name ta gromada pustega kamenja, te palače, sezidane na borznih papirjih, kjer se inteligencija vpreza v triunttatorski voz zlatih telet! A ZJatka? Oh, srce mi poka, ko mislim nanjo. Ali jej smem govoriti — jaz siromak, jaz — berač?! Vem, da me -jubi. Ali bi ne bilo greh, ako bi to divno srce prikoval na svojo nesrečo. Rajši naj pogazi moje srce! Pišeš mi o bolji bodočnosti. Nebesna rosa more namočiti plodno zemljo, da novo zelenje klije iz nje; na kamnu pa se rosa suši, a jaz sein tak kamen! Z Bogom! Piši mi skoro!
Tvoj
Milivoj.«
Kmalu so nastopili še huji dnevi za Mi-livoja. Žarka mu duša ni hotela gineti v
nik v Vinici v Podolju in tako mu je skoraj avtomatično pripadlo poveljništvo proti vzhodni Galiciji operirajočih ruskih čet. Vinica je namreč sedež ruskega obmejnega poveljništva in najvažnejša organizacijska točka kijevskega vojaškega okraja. Iz Vinice se je tudi v mirnih Časih vodilo rusko poizvedovanje v izhodni Galiciji in Bukovini.
V Vinici Brusilov ni bil priljubljen. — Srednje veliki, mršavi mož, z redkimi, po navadi dalje služečih podčastnikov v majhnem zavoju navzgor zavihanimi br-kami, gladko obrito brado, ostrim, skoraj bodečim pogledom, in navado, da je gledal ljudi le s profilom, je veljal za ošab-neža. siroveža in brezobzirneža. Nižji častniki in vojaki so ga sovražili ravno tako. O njegovi odlični vojaški sposobnosti ruskemu občinstvu ni bilo nič znanega, vedelo se je pa, da je ljubljenec velikega kneza Nikolaja NikoJajevIča in so ga že zato odlikovali napram milejšemu kijev skemu generalnems poveljniku Ivanovemu.
Ko je po izbruhu vojne poveljeval ruske čete proti vzhodni Galiciji in je 2ačel napadati dnjestrsko črto, je najprej ukrenil najkrutejše odredbe proti civilnemu prebivalstvu galicijskib obmejnih okrajev. Po njegovi odredbi so takoj po izbruhu vojne v Okopih, Kudrincih, Skali, Husja-tinu itd. nagnali skupaj židovsko prebivalstvo in je odvedli drugam. Pri niznjov-skem predmostju in pozneje pri Haliču so se zadnje dni meseca avgusta leta 1914. že pokazale osnovne poteze taktike generala Brusilovega: brezobzirno žrtvovanje ljudi in obkoijevaini poizkusi iznenađenja. Kdor je nataačo zasledoval rusko časopisje od izbruha vojne, ie moral opaziti, da so Brusilovega vedno hvalili kot moža s sijajnimi delnimi uspehi Ponovno se je moglo čitati: »Zopet se ie posrečilo četam armade Brusilovega, da so se pojavile za sovražnikovim hrbtom in zajele toliko in toliko mož.«
Gotovo tudi ni bik> le slučajno, da so provincijalni listi v južni Rusiji od časa do časa objavljali izvlečke iz pisem, ki jih je pisal Brusilov svoji soprogi, ki je ostala v Vinici in v katerih se ie čitalo nekako tako-le: »Danes se mi je zopet posrečila sijajna stvar; obkolil sem celo divizijo in 150u sem jih posedal.«
Moglo se je torej prorokovati že pred poldrugim letom, da se je Brusilov dal u-stvarjati za »bodočega moža«. V drugi lvovski bitki ga je, kakor znano, potolkel Boroevič, toda rusko občinstvo za to drugo bitko pravzaprav ni izvedelo, in z ozi-rom na poznejše dogodke je veljal Brusilov za nepremagljivega. Meseca majni-ka leta 1915. se je pač res tupatam, posebno v kritikah Mihajlovskega v »Ruskem Slovu« moglo čitati, da je Brusilov zašel v zagato in da ga ie samo brezpri-merna bravura Kurilovega, ki se je o-b Užoškem prelazu s svojo divizijo vrgel proti Avstrijcem, ki so prodirali v svrho zapretja sanske črte, in tam vztrajal do zadnjega moža, rešila popolne obkolitve. Toda večina ruskih poročevalcev je stvar predstavljala tako, daje Brusilov glavne dele svoje armade na najspretnejši način spravil čez San.
Ko se je po velikih ruskih porazih v pomladi leta 1915. sešla duma, je bil novoimenovani vojni minister Polivanov, ki je v javni seji posebno hvalil armado Brusilovega in dejal o njej, da je ona sama zajela tekom vojne toliko in toliko sovražnikov, pripomba, ki ni bila osamljena, kajti poročevalec petrograjske brzojavne agencije v Galiciji je od časa do časa posebej sporočal ruskemu občinstvu vsako-časno število ujetnikov, ki jih je zajel Brusilov.
Tako se je rusko občinstvo, ki je izgubilo vero v Nikolaja Nikolajeviča, Ruskega in Ivanovega, sistematično pripravljalo na ime Brusilovega. Najbrž Brusilov m duševni ustvaritelj sedanjega velikopoteznega ruskega ofejvpvnega načrta. Po vsem, kar se je doslej vedelo. Culo in čitalo o njem, je Brusilov preje vojskovodja malih poizvedovalnih sredstev, sijajnih bravurnih dejanj, neprestanih iznenadje-valnih poizkusov in brezobzirnega udarjanja, toda morda Je ravno zato postal izvrševalni organ zadnjega ruskega vojnega sveta. Ruska javnost in ruska armada potrebujeta sedaj poročil z označbo Brusilovega V nekaterih dneh se bo čitalo morda: »Na*e gigantsko prodiranje v Bukovini napreduje z neustavljivo silo in kmalu dosežemo Karpate.« Rusko časopisje bo najbrž govorilo tudi o bližnjem
bankirjevi hiši kot ptica v pozlačeni kletki. Pesnik naj uči otroke abecedo, kako treba hoditi, sedeti, klanjati se! Mihvoj je zapustil to mamljivo izobilje, to zlato robstvo, pak se spustil v življenje. Ali je bilo to kako čudo? Mladenič njegovega značaia se hitro odloča za tak junaški čin, samozavest ga sili na to, fantazija mu prikazuje divne sanje bodočnosti, razbija vsako bojazen. Ali po takem junaštvu se umira od gladu. V velikem svetu smatrajo človeka le za golo enoto, za navadnega težaka svetovne zgodovine. Kdo vprašuje, ako obup požira tako enoto, kdo se meni, če težak po^inja pod težo dela?
Milivoj je pol leta umiral od gladu; bil je dnevničar pri nekem odvetniku. A koliko ljudi mu je še zavidalo tudi to gladovanje! Kajti, če ne poznaš imena kakega človeka, imenuj ga »zavist«, in pogodil si mu pravo ime.
Nezadostna hrana je ubijala Milivoju telo; spisovanje rokovnic, meničnih tožb pa dušo. Slednjič Je obolel. V petem nadstropju, v mračni luknji ga je našel Milan. dospevši na Dunaj. Ležal je na borni postelji, — kadeč Iz pipe — in Čital By-ronovega »Manfreda«. Milanu so posilile solze v oči.
vdoru na Sedmograško, da se od tam doseže Balkan, dasiravno vedo ruski strategi, da so bili ravno v Bukovini porfnje-nl na postranski tir in ste v tem glavni Hr zastavili osrednji državi.
V velikobesednosti m bahavosti poročil ruskega generalnega štaba se tudi izraža bistvo Brusilovega, ki bi z uspehom enega dneva rad predstavljal končno zmago. Iz časov karpatskih bojev se je lahko še spominjati, uradnih in neuradnih ruskih poročil, da se je poročilo o vsakem posto-pu čet Brusilovega na ogrska tla pričenjalo z besedami: »Na poti v Budimpešto smo dosegli ta aJi oni kraj!« Sedaj se pravi: »Na poti v Lvov« in Brusilov tu najbrž res ni nameraval slepila: hotel je res v Lvov.	(N. Fr, Pr.)
»Milivoj! Brat! Kaj delaš za božjo voljo?!«
»Obedoval sem svoj kruhek, a za desert čitam Byrona,« je odgovoril Milivoi in se nasmehnil grenko, pridvignivši se nekoliko iz postelje.
»Bled si, bolan si! Ohrabri se! Zlatka ---.«
- »Zlatka živi? Menda je ugledna gospa! Nisem bolan! V naravi se vse izrablja in umira, vsak organizem se pogublja polagoma. Ta prej, drugi kasneje. Tako tudi jaz!« — je dodal ravnodušno.
»Ne nori! Vstani! Pojdi z menoj iz tega Babilona! Se danes. Prišel sem po-te, ko mi nisi hotel na nobeno pisino odgovoriti! Pojdi v milo nam Hrvatsko! Zlatka te ljubi! Zlatka je bogata---«
»V Hrvatsko! — Ona me ljubi! Oh! — je zavpil Milivoj bolestno, pak skril solzno lice v vzglavje.
»Mari si prišel ob pamet?«
»Lepa tolažba to! Zlatka bogata! K svojemu idealu naj grem — na hrano! Ha, ha! Nikdar! Ali v Hrvatsko — da! Poj va!«
VI.
V Križevcih je bila nekako sredi avgusta vesela zabava Vesela mladina je ple-
\
sala kolo, na grobu obsovražljenega absolutizma. Bilo je polno deklet od vseh strani županije. Med njimi Zlatka — v resnici prelepo dekle. Gosti črni kodri so jej padali po vratu na rožičasto svileno obleko. Bila je živahna, ali tudi nemirna. Modri sijajni očesi ste jej blodili sem in tja. Na vse pripombe in zbadanja prijateljic je le kimala z glavo, smehljajoč se milo.
V dvorano sta stopila Milan in Milivoj. Prvi vesel, ker se mu je posrečilo, da ie zvabil prijatelja v veselo družbo; drugi raztresen, zamišljen, mračen.
Milivoj in Zlatka sta se zdrznila, opa-zivša drug drugega. Milivoj je preb'eJel kot na smrtni postelji.
v'Tu ti predstavljam davnega znanca, prijatelja mi Milivoja!« je rekel Milan Zlatki. »Menda se ga še spominjaš iz Brezovca.«
»Da davnega znanca!« ie odgovorila Zlatka bojazljivo, motreč Milivoja iz-pod očesa. »Zdi se, kakor da bi bi! gospod Milivoj obsovražil Hrvatsko in hrvatski svet, ker je ni Že toliko let obiskal. In čudim se, kako se je sedaj iz velikega sveta, ki skriva v sebi tolike naslade, zgubil v naše samotno mestcce.«
V Trstu, dne 25. jiirnia 1916.
»EDINOST« štev. 175.
Stran lil.
Politika ln moralo.
Omenjali smo že, kako je del nemške Javnosti — in celo tudi njegovi lastni tovariši na vseučilišču v Monakovem — začel proganjati profesorja Fr. W. Forst-erja, ker je nastopil proti hujskanju narodov proti narodom. V nedeljskem izdanju smo posneli njegov odgovor, ki ga je priobčil v »Berliner Tageblattu« s tisto Jasnostjo, odločnostjo in globokim prepričanjem, ki dičijo tega učenjaka.
Potem se je zopet oglasil na otvoritvi predavanj na vseučilišču po binkoštnih po čitnicali. In govoril je zlate besede, ki so jih dijaki demonstrativno odobravali.
Uvodoma je naglašal, da ne išče odobravanja svojih naziranj, ampak izraziti hoče le željo, da obvelja akademična ravni opra vnos t tudi napram nasprotnemu mnenju.
Izobčili so me takorekoč — je rekel — iz narodne skupnosti. Zato hoče dati nekoliko pojasnil in — obrambe. Pojasniti hoče svoje stališče, da se odpravijo ne-sporazumljenja. Ni prijetno, ako človek v veliki krizi narodne usode stoji osamljen.
Hudo mu je, da mora s svojo kritiko mnoge vernike Bisinarckove žaliti v njihovih najsvetejih čustvih. Ali to je duševna usoda, ki jej tudi on ne more izbe-gniti. Kajti, z nobenim problemom se ni bavil tako intenzivno kakor s problemom: Politika in morala. Pri tem svojem študiju je postal radikalen nasprotnik tradicije Bismarck-Treitschkejeve.
Narodi se moraio ločiti od tradicij politične moči, ako naj se Evropa ne pogrez-ne v srdu in krvi. Tudi v vojni se ne sme mofčati, ako gre za izpoznavanje te resnice. Kajti, že sedaj se moramo pripravljati na to, kar pride: z razmišljevanjem novih političnih problemov. Tega ni smeti odlašati za čas po vojni. Baviti se moramo z vprašanjem nove politične orijentacije, z revizijo gotovih dogem politične veroizpovedi.
Kar je pisal v »Friedensvvarte« (proti hujskanju), je prihajalo iz nemške duše, iz ljubezni do nemškega bitstva in njegove svetovne misije. Nikdko nima pravice, očitati mu pomanjkanje ljubezni do domovine zato, ker ima drugačne nazore o sreči domovine. Mnogo se govori o ljubezni, ki premaguje smrt; ah večja je tista ljubezen, ki jemlje nase, da nas tisti, ki ga ljubimo, smatra za sovražnika, ker mu moramo oporekati in ga žaliti. Taka je njegova ljubezen do domovine. On ima drugačne nazore o tem, kar je lastnemu narodu potrebno. Narodnemu mišljenju stare šole se zdi danes nepatrijotično, ako se opozarja, kako vsa ta svetovna vojna gromovito kliče kulturnemu svetu, da moramo vsi ven iz samega nacionalnega egoizma in da je narodna skupnost — kraj vse nje nenadomestljive nravst-
nočejo začeti z izpreminjanjem narodnega glasovnega načina, pozabljajo, da mir treba zaslužiti ne le s čini orožja, ampak tudi z mirnimi čini samoprernagovanja s tem, da se narod začne zavedati svojih lastnih grehov, pogreškov, zmot ter tako ustvarja atmosfero, v kateri more ideja nove Evrope zadobiti praktično moč v dušah. Noben velik spor na zemlji se ne more rešiti, ako si vsak sporni del ne stavi vprašanja: »V koliko si ti sam so-kriv, v koliko si se tudi ti pregrešil proti načelom človeškega miru?!
Le, kdor tako izprašuje samega sebfe, izzivija pri drugih enaka čutstva in se
osvoboja iz prokletstva lastne prošlosti!
* » *
Tako je razvijal profesor Forster na-ziranja — prosvetljenega duha, plemenitega človeka Seveda smp mogli njegova izvajanja podati tu le stisnjena v mal okvir, v kolikor je potrebno, da čujemo njegove vodilne ideje. In kar je velike važnosti: nemški dijaki) v Monakovem, so burno odobravali!!
Razne politične vettL
Amerikanska nota Avstro-Ogrski. Kakor poroča dunajska »Zeit« iz Berolina, objavlja berolinski \Volffov urad naslednjo Peuterjevo vest iz Washingtona: Amerikanska vlada je izročila drugo noto Avstro-Ogrski zaradi napada nekega av-stro-ogrskega podvodnika na reservoar-no ladjo »Petrolite«. Nota zahteva, kakor se čuje, opravičbo in odškodnino. Avstro-Ogrska je na prejšnjo noto o tej stvari odgovorila, da je poveljnik podvodnika smatral »Petrolite« za maskirano sovražno ladjo in da je kapitan parnika prostovoljno dal zaloge podvodniku. Državni oddelek ameriški pa ie prejel poročilo kapitana parnika »Petrolite«, v katerem se pravi, da je bila ladja ustavljena po granatnem ognju in prisiljena, da je oddala del svojih zalog.
Boji med nemško socijalno demokracijo. Odkar je nastal razkol v nemški socijalni demokraciji, so že večkrat izšli brezimni letaki pod naslovom »Spar-takova pisma«, ki so zastopala uitraradi-kalno skupino in pa Liebknechtovo politično smer, dočim so pa ostro kritizirala politiko vodstva socijalnodemokratske stranke. Sedaj je izšlo, kakor poroča »Vossische Zeitung«, novo tako »Sparta-kovo pismo«, in sicer z datumom 15. maj-nika. V pismu je cel kup tožeb, da sociial-nodemokratski krogi nikakor ne kažejo volje, da bi se letošnje leto priredila proslava majnika. Potem pa pravi: »Obrnili smo se tudi na takoimenovano Ledebour-jevo skupino in jo pozvali, da bi se s skupnimi močmi priredila^v Berolinu mainiška demonstracija. V odgovor smo dobili — popolno zavrnitev. Deloma iz malenkostnih ozirov: v velik greh se nam jvštevalo, da je bil majniški letak že spisan, namesto da bi bili veseli, da so vsaj drutri, ko je bil že zadnji čas, pripravili, kar je bilo najpotrebnejše. Nato pa je bil še glavni vzrok, da ni razpoloženja v masah, da se ne napravi nič poštenega in da se samo osmešimo. Drugega nam torej ni bilo storiti kot na svojo lastno pest pripraviti mainiško „-monstracijo, kakor smo pač vedeli in znali.« Nato opisuje pismo v popolnem nasprotju z vsemi poročili aretacijo poslanca Liebknechta na Potsdam-skem trgu
Fotograf
Ster. 10.
Anton Jerkič posluje zopet r ur oje in afcdjeju r Tmn, Via dello Porte
24*4
Vsakovrstne
CERAR. tovarna ▼ Stob pošta Domžale pri Ljubljani.	77
Ivan Križmančlč
alica Casenna 8 prodaja vermouth K 2*40, maršala K 8 20, cipro K 3-20. crema maršala K 3-20. Amaro Istria K 3*20, pelikova« K 3-20, tropiooveo navaden K 8 20. tropinovec fini K 4-40 slivovic K 4 —, brinievoc K 4*—, konjak K 4-— liter, refošk steklenicah K 2-4C mečkat v steklenicah 2 20. 12
Mftfllttllllfl	vsako delo točno in ele-
nUUItllllJIl gantoo po zmerni ceni. — Ulica Aleardi 493, vrata 8, Pendice Scorcola.	618
vr. št. 5.
321
HiilnoH
hrana. Pendice
s dobrimi spričevali, zdrava, lepega Tedanja s« sprejme takoj. Dobra pla&a in idice Scortola 3G3. Villa Emilia. 517
Vsakovrstne
žaklj« kupuje J. Stebel, Tr»t, ulica Torreute 36.	381
takile
tario 21 (pri mestni bo
vsake vrste kupuje prva slovanska trgo vina, Jakob Margon, Trst, ulica Sol: lnišflici.)
361
fifltflAfflfalV zmo5^.a ^©venskega, nemškega VlUipUUIlllU in italijanskega jezika išče službo kot uradnica ali vzgojiteljica. Sprejme tudi hišno delo, šivanje in krpanje. Prijazne ponudbe na Ins od d. Edinosti pod ,L 1916-.
Ha debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlj«, električne svetiljke, baterije, pisemski papir ko-
Eirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, rema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brka, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponka „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI. ulica S. Nicolo štev. 19.	63
Bolgarska sodba o ruski ofenzivi. Bolgarski vojaški kritik V. Angelov, ki Izborno
pozna ruske razmere, piše v Kambanl" o ruski ofenzivi: Ofenzive se najbrž udeležuje večji del ruske armade in sicer najmanje 1,800.000 mož. Zf-poslene so tu zadnje, po kakovosti najizbranejše sile ruske armade
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakcva uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev.
14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
vene in socijalno pedago-giške pomemb-1 Splošna je zavest, da je sedanji poizkus nosti — le nekaj partikularičnega naspro- Vrač;la ne samo obupen, temveč tudi zadnji ti bodočemu evropskemu kulturnemu mjlitarični poizkus Rusije. Po zavrnitvi tega redu!	poizkusa se materijalno in moralno raz-
Najžalostneii vtis napravlja nanj tehni- : merje med nasprotniki premakne zelo v ka z vračanja, pačenja i« obrekovanja, ki j škodo Rusom. Odbitje na tako široki pod-
si jc dovoljuje velik del nemškega naci- iagj zastavljene ofenzive seveda ne more
jonalnega časopisja. To je značilno za biti delo eneg* dneva, temveč le za to politično moralo gotovih narodno — bolno j morda treba več tednov, razgretih krogov, tako, da celo dobro dene, ako te v časih obsipajo z zaničevanjem in zasramovanjem.
Tu ie govornik navel nekoliko pismenih izgledov, kako ga psujejo in mu groze — celo lumpa ga imenujejo in ga vprašujejo, koliko francoskega in angleškega denarja je prejel. Ob enem pa je konsta-toval, da najmanj takih pisem prihaja — s fronte! Dalje pa je navel tudi par izgledov, kako^mu celo iz častniških krogov prihajaio priznavanja in odobravanja. N J vi častnik piše, da Evropa mora ven iz te blaznosti! Neki, mnogo odlikovani častnik piše: »Nikao mi ne more očitati pomanjkanja patrijotizrna, ako izražam svojo voljo mednarodnih kulturnih idealov po vojni!
Umevno je, da taki pojavi prihajajo ravno od fronte, kajti nobenega smisla ne bi imela sedanje grozote in trpljenje, ako ne bi imel nastati iz njih nov razčiščen svet, nova Evropa, ki bo izkijučala obnovitev takih grozot. Ali tak nov red stvari nam ne pade z neba, marveč mu moramo že danes pripravljati atmosiero po lastnem notranjem čiščenju in dviganju. Kot golobje z oiikino vejico morajo velikodušne besede leteti od dežele do dežele. Popietnenititi se moramo, pripravljeni moramo biti za kritiko na sebi samem — namesto da le strastno obtožujemo na zunaj.
»m	NALI OGLASI::		
□□ □□		re računajo po 4 stot. bes«do. Mastno tiskan« b«sede se računajo enhrat reč. — Najmanji* : pristojbina znaia 40 stotinlc. .	nQ □□
ZDRAVNIK
M. Dr. Korol Perničlč
ordinira od 11-1 pop.
Trst, ulica Giulia št 76 E (zraven Dreherjeve pivovarne).
Kette & Mnlolan
iz Opčln, naznanjajo svojim cenj. odjemalcem, da bo zalaga vina do preklica zaprta.

Muholovci „Aeroxon", creme in masti za čevlje se dobijo vedno na prodaj pri
O. FABRICCI
Trst-KJadin 534.
PoSiljatoe na deželo poštnine prosto
Parna pralnica in Hkalnlca
HARTMANN * C.o
Trst, nI. Zoota 8 vogal uL VeMIHvo 29
izvršuje točno in hitro vsa naročila. — Silne stvari se Izvrši v 4 do S urah.
oacaaaDDaoaoaoEiDDDaBaaoaDBEiaaaaa
rancBi
E
Trst - Corso štev. 38 - Trst
10 dopisnic v platinu, zgotovljene v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. ::

Belo pralno
od katerega imamo veliko iz bero kakor n. p,
Eponse, Etnmine, Mamuisettg, pralno svila i. t. d.
kakor tudi drugo krasno blago v neprekosljivi bogati zalogi,
le prednostno dnevna potrebščina.
_SVILA_
je velika moda. ;.
Vse dosedaj izšle novosti se dobijo v bogati izberi v vseh mogočih barvah. — Dnevno dospejo nove pošiljatve, tako da smo v stanu nuditi zadnje moflne novosti.
le naS princip.
Zamenjava M li i
je naSe Jamstvo.
M. WEISS -
V
Corso 7
•r
a
IGNAZIO POTOCNIG TU
Ulica Riborgo štev. 28, vogal ulice Becc^arie. Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta: suknje alpagas, modre in črneg Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter.
■	Cene zmerne. — Izbera blaga za moške otoieke.
i^rviNO
MAh se v čajem dobro urejena (prazna) trgo-UUUU «iii& jfstvin na usodnem mestu. Naslov :
A. Zgnr, ulica. S. Lazzaro 10.	527
fflMa leseni podplati m predaje v
lUitiw» vsaki mnetlnl. - InrrSu erct tudi pošiljalve na delalo. Lastno Izdelovanje s tc zadevnimi stroji, 'van Frendolich, ul. Istituto Et. 11, v dvori Uu« Trat.	3»2
dalmatinsko, istrsko, šampanjec, Astt, refošk, peneči in desertni moškat. — Malinovec, žganje, rum, maršala, vermouth, grenčine od
56 1 naprej. — Velika množina modre galice.
PARČINA, Kavarna „Armonia« — Trst-
rim \\wmmm\mmu m
■KilHilE immsi IIHP
Fratelli Rauber
TRST. Via Torrente ftv. 14, TRST
Zaloga ustrojenih ko 2
Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta
potreščin za sedlarje. lllianiMIII
U^onsko kreditna bank
S === podružnica v Trstu -
B Ulica Coserma ste«. 11. Uradne ure od 9-12, od 3-5.
=S Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, SS	tuje zlate in papirnate novce in devize.
■ Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije.
I Vloge na lmjižice oMesfuje 4% netto
g VlOSe na tekočI In žlro-račuii najbolje po dogovoru.
I	Obavlja nakazila vojnim ujetnikom.
| Peslov§!eiica c. kr. razredu® loferiie. lasM^is^ IŽ^II MU—iiMbiimra
9f
Tržaška posojilnica in hranilnica
c<
regiitrovsna zsdruga z onelen-ni pereštvom TRST. - Fiazza ćella Caserma št. 2, I- nad. - TRST (v lastni hi i) vhod po glavnih stojinikih.
Za to ni se potrebne mora.ične atmo-
Vb, tisti pa, ki sicer žele miru, a i
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 1/a % na menice po 6°/. na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE«
HRANILNE VLOGE
sprejama od Tiakega, čo tudi Di ud injih obrestuj e po
«M5r 4°j0
Večje stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru.
Rentni davek plačuje zavod sam — Vlaga se lahko po eno krono. — ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE) HRANILNE PUŠICE.)
Poštno hranilnični r.u ua JtjjOtH.	TELI^F X št. V<52
Ima varnostno celico ^safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov- in raznih dragih vrednot, popclfiOtr.:3 varno proti ulotnu n požaru, urejeno po na.jnovrjš • n n:i-ćitiu ter je oddai^ strankani v naj-m po n^jnl	ceJiaSi-
STANiE VLOS NAS> 10 MILU® H
Uradna m 9 di 12 d?p. in ed 3 d3 5 m. Izpla^je viak ob iiradaib m\
Stran TV.
»EDINOSf* 175.
V Trstu, dne 25. junija 1916.
Skuludis o položaju na GršKem. «Cor-
riere del'a Sera" poroča iz Aten 22. t m.: Včerajšnji dan je potekel v mučni vznemirjenosti. Vladala je strahovita vročina, 43 s opinj v senci. M sto je bilo takorekoč zavito v gcreče oblake prahu. Dopoldne »e je .aznesla vest. da so zavezniki podali vladi ultimatum. ?kuludis je sprejel atenskega dopisnika lista „Corriere della Sera" ln je de al v pogovoru ž njim: Postopanje Grške uaoram ententi je v zadnjem času posta o m izrečeno težavno. Moja vest je mirna. Vem. da nisem dal povoda za to, da so se stvari razvile tako. Zavezniki poznajo težave, ki sem j«h moral premagati z drugo voji: očo se skupino, ko so zavezniki za-iecli Solun, Karabumu in dru»;a grška o-zemia in so nas tako izpostavili nezaupanju in p otestu svojih sovražnikov. Če bi bil g i eral Sarrail pred Bolgarji zasedel utrdbo Rupel bi bila Grška ravnala ravno tako, kot je nasproti Bolgarjem in Nemcem. Mene dolže prijaznosti napram Nemški in vladi se podtika, da bi
Razpuščena društva. Namestništvo je ukrenilo razpust naslednjih društev: »So-cieta del Gabinetto di Minerva« in »Srpska Čitaonica« v Trstu, »Gabinetto di let-tura«, »Čitalnica v Gorici na Blančah« in »Slovenska čitalnica v Gorici«, »Circolo popolare« v Pičanu, Vrsarju, Fontanah in Lovranu.
Tedensko zdravstveno poroCilo. V času od 17. do 24. t. m. je bik> v tržaški občini zaznamovati 5 slučajev Jkrlatice. 6 slučajev davice in 8 slučajev legarja.
Mestna zastavljalnica. Jutri, 26. t. m., od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi nedragoceni predmeti serije 137., zastavljeni meseca marca 1915. na modre listke, in sicer od štev. 40.500.. do štev. 41.200, v torek, dne 27. t. m.t ob istem času pa od štev. 41.200 do štev. 42.900.
Ranjen je bil 10. t. m. na tirolskem bojišču enoletnik Albin Zalaznik, rojen v Št. Petru na Krasu, ter se zdravi v bolnišnici v Inomostu.	_
Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybafa in dr. Abra-ma. ulica Campanile št. 11. L nadstropje.
To in ono.
| fj j ?Rl POROČIJfflE TVRDKE
Š! am ■a
a« I
JUL
Hotel Continental
Trst, ulic« San Nicolu št. 25 (blizu OorsaV Preoo čiSfle za rojake. Dvigalo. Cene zmerne. Postrežba točna.	160
Zastori za senco.
LUIQI ZUOuiiOT, odlikovana tovarna zagrinjal in asfaltov. Bojan itev. 2. Urad ulica Ghega 2. Specijaliteta: zaetori za gostilne, kavarne, prodajalne itd.	232
Livarnica.
ODLIKOVANA LIVARNICA OSVALDELLA. — TRST, nlica Media 26. Topitev takoj v lito železo
in kovine.
199
Buffet-Restavracija
Trst, nlica San Lazzaro št. 8. Salam, sir, gnjati raznovrstna vina, likerji, pivo Piisen-Gross. Cene zmerne.	219
London Biscuit Factory.
A. GAJTTI Trst, najbolj iskani. Priporočeni za rekonvalescentne otrokt od prvih zdravniških avtoritet.	216
„Salone Edison
u
Trst, Vojaški trg (Piazza Oaserma) Palača Via-nello. Najpreljub^jeni kinematograf tržaškega občinstva, kjer se predstavljajo najboljši gledališki
Salandrovi sinovi. Italijanski socijalno- films-	218
demokratski list »Avanti« je pred kratkim vzporejal besede in dejanja bivšega mini-moji i strskega predsednika Salandre. Članek, mogla pripravljati ima svoj višek v očitanju poslanca Ferri-\ ro i ententi vojne akcije, vsled česar da ja, ki ga je ?zrekel v seji 13. junija na naimam čete v Macedoniji. Odlok glede de- slov Salandre, da je ministrski predsed-mobiizacij* dokazuje popolnoma poštenost nik posKrbel zato.da so se njegovi trije si-na-e nevtralne politike. Strah, da bi se v novi »zmazali« v vojni. Proti temu očitku Atenah proglasila hitra sodba, je ravno tako piše »Corriere della Sera -: En Salandrov
neutemeljen. Kaj hoće torej ententa ? Ali h:če, da naj odstopimo? In zakaj? Naj pride za nam kakršnakoli vlada, Grška ostane nevtralna. Ljudstvo nočt vojne. Ne-:en vlada ne bi mogla povesti vojakov v j, edinole • a* kralj, ki sta mu vdana vojska in narod, bi mogel storiti to. Upajmo, a se nam posreči preprečiti, da bi bila debela izpostavljena lakoti. Pričakujemo mirno, brez trepetanja viharja, ki grozi, da vsled nepravičnih zahtev enten'e zahri mi nad Grško. — Kakor je razvidno iz tega poročila, gržki ministrski predsednik vse do zadnjega ni slutil, kako težko ponižanje je čakalo
sin je letalski častnik v petem letalskem oddelku ob Soči. drugi je zrakoplovni častnik pri prvi zrakoplovni lopi, najstarejši pa je inženir v tovarni letal v Rimu. Vsi triie so pripadali že pred vojno zračnemu orožju. Potemtakem bi bila trditev posl. Ferrija napačna. Posl. Ferri pa se ni obotavljal niti trenutka, da vzdrži svoje trditve proti izjavi »Cerriera«, in je ugotovil, da so vsi trije »sinčki« prav dobro shranjeni, namreč eden v Rimu. dva v Mestru, torej ta dva nad 70 km za fronto, in da še noben nikoli ni bil v ognju. Ferri dosta\lja, da se gotovo da tudi za
G ško. In že prihodnji dan "je bila stvar fronto s!u/iti domovini, toda kdor je tako končana. Skuludisovo ministrstvo je odsto-! dobro spravil na varno svoje sinove, ni-
pilvj in Grška je sprejela vse ententne za hleve.
ma pravice, da bi proslavljal svoje in svo-1 jih ljudi junaštvo. Ta odgovor na uradno ! poročilo brzojavne agencije Štefani, ki je j bilo priobčeno v »Corrieruc, je Ferri po-j slal tej agenciji in ga obiavil v > Avanti ju« j 17. t. m.
»Doli s korzi!« »Basler Nachrichten« Prihodnji teden, od 26. junija do 2. ju-1 poročajo 18. t. m. iz Petrograda: Tekom lija tpeto razdeljevanje) se bodo dobivala neke cvetlične slavnosti, ki se ie pred naslednja živila aprovizacijske komisije kratkim vršila v Petrogradu in se je je in sicer ra eno osebo:	udeleževalo vse rusko glavno mesto, se ie
kg koruzne moke po K 0.76 kilogram, pojavila i/a korzu nenadoma skupina ob-
Aprovizacijske stvari.
Kaj dobimo prihodnji tedan T
Zlatarnica 3: <5* Pino
Trst, ulica Canale štev. 13
Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker-lev in razprodala na drobno in debelo
JAKOB PiRHAUC
Trst, Via deile Acqtie št. 6
(Nasproti kavarne Edison.) Velik izbor vsakovrstnih vin. Rum, koojak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec, slivovec in briajavec. Izdelki L vrste, doSli iz različnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceraki na zahtevo ln franko.
--Razprodaja od pol litra naprej.--
Knjigoveznica
PIETRO PfPPAN, Trst, ulica Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelovanja. Vpisniki (registri; posebnega sistema. 207
Majolične peči in štedilniki
m:. ZEPPAR, nI. A. Giovanni 6 In 12. Najboljša izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 201
Sveže čajno maslo
GIOVANNI GOTTLIOHER, Trst, originalni zavitki od */4 in V, kg n^ debelo. Pošiljat ve na deželo.	253
H&te! in restavracija
METROPOLE
Trst, ulica S. Nicold 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja či-
stost.
Cene zmerne.
Jestvine na debelo.
Bogata izbera vsakovrstnih jestvin; proda na debelo RUGGERO GA M BEL v Trstu ulica delle Acque vogal ulice Coroaeo.	244
Manufakturne trgovine.
SUCOESSORI (Nasledniki) PIETRO TAVOLATO Trst, Leseni trg (Piazza della Legna) štev. i — Bogata izbera manufakturnoga blaga. — Cene zmerne._194
Damska krojačnica
A. RIEGER. Trst. ulica Torrente št. 30, I nadst. Izdeluje vsakov^tne obleke po angleškem in fia.n-< oskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cen« zmerne. -	337
Papir.
VELIKA ZALOGA PAPIRJA *a ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. — Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. — Gastone Doli i nar Trst, Via dei Gelsi 16.	256
3 i ^»SBSaKS i I g 5
i JOSIP STRUCKEL
B"" Trst, vcgol Via Mario Teresa-S. Ccterina
Nov prihod volnenega blaga za moške, ma in ženske, zefir, batist in perljiva svila I* za jopice. — Svilenina in okraski zadnje gjj novosti, velik izbor izgotovijenega pe-B rila in na metre, soodr.je srajce moderri. 3 Vezenine in drobnarij«?, preproge zapi vese, trliž po izjemno nizkih cenah.
ima sedal ve£io zalogo
belega, dobrega namiznega vina
po 135 K loco klet in rizling po 150 K. Kupci pridite, ker je cena sedanjim razmeram primerno nizka.
12 kw fižola po
SLANINA in MAST.
\a sive izkaznice, ki so že izdane,
Fotografičri ateljfc
Trst, ulica degli Artisti II, vo^al Piazza S. Cate-,, A | ., „ ■ - . „	-	i rina — Izdeluje f-like vsako velikosti pri vsakem
A 0.90 ' ■•fo-nrrara. stoječa J Z petih avtomobilov, na katerih.SO vremenu. — C^ae zmerne. — Odprto od 8 zi utrni
se i
1 biii nalepljeni veliki lepaki z napisi:!do 8 zvečer, i »Slavnost cb kugi!« — »Kje so vaM bratje
263
j Pir„.-„n v -rt-r. -____ „^irnožie?« — »Ali bomo zmagali tako?« —
moro dobiti slan.na po K 7 60 <n mast poj >)Tam krog|jer tu bri|janti- tam reii sv Ju.
j rija za junaitvo, tu darilo za sraiiioto.« — »Vi junaki za fronto« itd. avtomobili je
K 8*— v običajnih prodajalnah do nedelje, 2. julija, opoldne in sicer na izkaznice za 10 d ker po 7 dkg na osebo.
OLJE.
Na izkaznice za olje (pomarančaste barve), ki se izdajo ta teden, se bo moglo dobivati olje od ponedeljka, 26. t. m., do < 1. dopoldne v nedeljo, 9. julija, po običajni ceni K 7'60 za liter in sicer 0'2 (dve desetinki) litra na osebo.
KROMPIR.
Krompir se prodaja po 20 vin.-kilogram brez izkaznic.
JAJCA.
Jajca se bodo prodajala po IS vin. eno v vseh prodajalnah aprovizacijske komisije. Vsak kupec se mora izkazati pri nakupu z izkaznico za živila in ne more kupiti več kot 3 (tri) na osebo in vsega skupaj ne več kot 15.
MILO.
Na izkaznico za živila se sme dobiti tudi milo po 512 kilogram in sicer XA kg na osebo.
« iS *
Osrednja krušna komisija je preložila svoj sedež z gledališkega trga št. 1. na Capo di Piazza št. 2., pritličje._
DDRnl2 mil
Nepremočijivi plašči.
LEOPOLD HAaS, Tr.st, Coreo 2 in via Barriera vecchia 10, Kogpta izbera vojaških plašče v od K 20*— naprej.	257
vozil voz s plakatom: »Doli s korzl, z modnimi večeri. V vojnem času se ne morejo vršiti.« Demonstracijo, ki je napravila velik vtisk. je uprizorilo društvo za boj proti zapravljanju.
Sienkiewiczevo pismo poljskim časnikarjem. Društvo poljskih časnikarjev je čestitalo Sienkie\viczu o priliki sedemdesetletnice v posebni spomenici. Avtor trilogije je odgovoril s sledečim pismom: Velecenjeni in dragi kolegi! Danes sem prejel vašo za me laskavo spomenico o priliki moie sedemdesetletnice s čestitkami k mojemu pisateljskemu in narodnemu delovanju. Blagovolite sprejeti zato izraze moje najsrčnejše hvaležnosti in zahvale. Vaša prijateljska čustva in vaše priznanje so mi največja nagrada za moje dolgoletno delo, katero je bilo samo del celokupnega dela, začrtanega in.proizva-janega potom literature in-časopisja v korist domovine in naroda. Zahvaljujem se vam kot kolega kolegom in kot tovariš izpod istega prapora. Na vaše čestitke bodi odgovor moja iskrena želja, da bi ko* vojaki »vojskujoče se cerkve Poljske« mogli čimprej dočakati njen zadnji zmagoslavni pohod.
Šivalni stroji.
DELNIŠKO DRUŠTVO ŠIVALNIH STROJEV SINGER, Trst. Cor-o 20. Prodaja šivalnih strojev in vse pritiklin. Delavnica za popravljanje. 25S
Umetno-foiogn^nl atelje
Trst. iilicc del fiivo It. 42 (pritličje) Trst
m
Izvršuje vsako fotografi&no delo kakor tudi razgled**, posnetke notranjost lokalov, porcelanasta plošče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOSTI P9V5HANJS tu VSAKE ?OTOaRAFIJfi m Kadi udobnosti gosa naročnikov sprejema narocbe in jih izvršuje na domu, er. tudi zuaaj mesta po najzmer -ajših cenah.
Tfft ul. đel Rita m «| | m M 5mt m „
Dnevnik „Edinost" v Trstu
]e izdal in založil naslednje knjige
1.	»VOHUN«. Spisal L P. Cooper. -Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«, — Cena 60 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisai L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisai 1. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB*. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
S. »JU^KICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver ^andor - Gjalski. Prevel F. Ord. Cena K 2.
9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais* m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
a
ZOBOZDRAVNIK
Ivan Bidovec
trgovina jestvin in kolonij al. Zaloga mesa v konzervi, sardin, kondenzirano mleko, mezge, Čokolade in kakava. Velika izbera likerjev in domačih vin. Sveži čaj, maslo. Cene 7merne. Trst, Via Campanile št. 13, fPiazza Ponterosso.)	, 2206
Stro] za Siuunje in vezanje, pravi nemški uzorci.
Ssidel & Heumaiin in „Singer" R3s! & Oasser
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje,
— Ti raka ustanovljena leta 1878. —
r
j Dr.J.Čermak
( se le cressiil ia ordinira seda]
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, g vogal ulice delte Poste.
1 izfliienje ziMrez fiolsOae. Miraije
UMETNI 3LQSJ£.
Ivan SCrie
Trst, Plasma S. Giovanni 1
aunia/igih in £lei*r4«.ih potreb« ćSsialC^^S? 3&m od lesa in ptaeain, Škafov veat, feebrov in kad, eodfiekov, lopeA, re^et, sit in bs%harntaili koie^, ^erbas^v in metel ter mnoge
np^jndih p-edmeto^l P^l*!JS^&^OS&
A IkSiPfC^ tf8	raev^&a A m i svojo trgovino » kuhinjsko posodo vaake vrste bodi
i^i^K^S^^li^ od porcelana, zemlje eaiaila kositaija ali omka, _ .	^	_	! nadalje nasamantorje, kletke itd. Za gostiluičanu
Trscy Ulica Campanile St. 19. \ pipe, krogce, Pes^je in stekleno poaedo m vino.
♦i.
ul. m Francka As. 20
Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v p.Iprostem aH večbarvnem tisku ln po zmernih cenah. - Vlzlt-nlce, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike Itd. P. n. naročnikom ugodi z Izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času :::
I rznilne vloge
sprejema o i vj tkega tudi če ni ud zadruge,
-ečje zneske po do- *
Promet blagovnih vzorcev je ustavljen za sledeče vojnopoštne urade §t: 12, 19, 19/11, 25, 30, 31, 52, 57, 67, 111, 128, 130, 137. 142, 160. 251, 254, 313, 501 in 506.
Poštni promet z Grško. Občinstvo se opozarja, da vsled prometnih potežkoč nastajajo v oduremi pisemske in časopisne pošte v Grčijo začasna prekinjenja in zamude.
♦ ♦
r« 'n; d:ve
pTsčuje zadrM^ja sana. J
M aga se lahko po eno krono.	J
pBštae-hisniliiioii raiua 75.679. TELEF8H 1H4. | ▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼ ▼▼▼▼▼▼▼▼▼
Ra/gias. Iz zdravstvenih ozirov in z ozirom na to, da se zagotovi aprovizacija ■ ♦ ^ ,>bre-j| ij "0(
11. _ st. t. se opo^rja na določbe magistrat- ' IX -tuje po 4 |4 |0 govoru. Trgovcem 2 ne udredbe, izdane 16. julija 1915. št. VII. ' Otvaija čekovne račune z dnrvnim o brest o- ♦ 2ZV1.—15., po kateri je vse sadje in ze- |jf	vanje«.	^
lenjavo, ki prihaja vrTrst, prinesti v svrho ogleda in nato sledeče razdelitve med prodajalce na centralni trg v hangarju št. 41. t Molo della Saniti). — Kršitelji te odred be bodo kaznovani v mislu § 127. f) mestnega statuta.
Dame. katere so pripravljene sprejeti oskrbnistvo za voiniške sirote, so vabljene, da se č;m prej priglasijo s svojimi pristopnicami. ker se sicer ne more urediti poslovanje. Prosi se, da se jih kolikor mogoče dosti prijavi, ker število družin katere so izgubile svojega glavarja, presega število dam, ki so se prijavile. Drugače bodo imenovane drugorodne oskrbnice iz mesta.
■■ni''« m OTMU—inim .......................aaii—■ bi naa s a omssaat a * mmamm m ■ Esaa a m on« Kaonaa
ITrgovsko-olirtoa zadruga v Trsta!
a a Kauf

X	registrovana zadruga z neomejenim jamstvom	%
«ttt-|f ulica S. Francesco štev. 2, I. nadst. :r r so
♦♦♦I |	♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦j
Posojila
♦ daje Da osebni kredSS ir
X	proti flaČilu po dogovora.
R3 zastav J j> n
J"
4>
t Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 % p X dopoldne in od 3 do 5 popoldne. ||
II
♦	Priporoča male hranilne Skrinjice, ki ❖
♦	so posebno primerne za družine. *
ta ■ i
r
lil lil
III lil
lil lil
lil III
III Hi
181181
^^ li aaaaaaaa
S I SSIIIiii
] JT^ĐRilAfSKA MMWWLJk
tttttttt ▼▼▼▼▼▼▼v
Trat, Via Cassa di Risparmio itev. 5 (Lastno poslopje)
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pift.ua, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirie in blago „ . ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
MENJALNICA
liMžszzzzžnui
VLOGE NA KNJIŽICE
3%%
od dneva vloge do dneva vzdiha. Rentni davek plačuje banka ta svojega. OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in žiro-računu po dogo v oru_
FTLIJALKE: UUJSAJ I Tegethofstrasse 7-a DUBROVNIK
KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPAT r JA . SPLIT ŠIBENIK ZADAR
AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA
Živahna zveza % AMERIKO.
REMBOURSNJ KREDITL
PRODAJA SREČK
RAZREDNE LOTERIJE.
ESKOMPTUJE: srečke, devize in papirje-Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, rembours-kredit1 Krediti proti dokumentom ukrcanja.
borzna naroČila.	inkaso.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
♦m URADNE URE s od 9 do 12 in od 3 do 5 pop. ♦♦♦♦ B ♦♦♦♦ ESSfOHPT KSN3S

181 181
III II
928!