PoStnlns pl&Sama v gotovini. ™o Vg., ifn 197, V Lju&SJaral', v s@5a@t@ 2. sepfis&ibra 1922. P©sasfs« S5. 1 Din. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Glasilo Socialistične stranke inaosSavile. Produkcijska kriza v Češkoslovaški. Produkcijska kriza v češkoslovaški Postaja od dne do dne resnejša. Vsak oan dobivamo nova poročila o odpuščanju j/laYcev 'n o ustavitvi obratov. Posebno Jpcljiv je položaj v steklarski industriji, ?J.er že delajo dalj časa samo po dva do P dni na teden. Centrala zveze steklar-Kindeiavcev ima na razpolago mezdne Uzice, iz katerih se razvidi, da so bru-ČeDc-u ^dniem času zaslužili 20 do 50 stal k-051 na teden. Kako usoden je po-,,a\ Položaj v zadnjih dneh. se razvidi iz edecih izvajanj. teMTovarna Za uloščnato steklo v Un-usta • enauu ie odpustila 830 delavcev in 240 n a °^rat- V Bleistadtu so odpustili <}0 v delavcev; pričakovati je. da jih bone/0 Več odpustili. Tudi industrija zrcal-zrr/i s*e^la se nahaja v krizi: tovarne aad s ?a ste^a v Chodauu so odpustile ka P" delavcev in ustavile obrat. Tvrd-^ Kichter v Wiirbentalu na Šleskem je lSf/1? a 2 delom; s tem je prizadetih dorf Clavcev- Tvrdka Breszler v Dessen-a -je odpovedala 100 brusačem služ-v i)e v tovarni počiva. Tvrdka Rabik eisfi ^Sendorfu je odpustila 20 delavcev; ie v a ^vrdke Uhman v Tiefenbachu seHn 2acrclku tega leta štela 500 delavcev. Isto •v Je odpustila 230; ostalim preti obrat rdka Zahn v Haidi je ustavilh bre7n s čimer je postalo 140 delavcev \Vj6?°Selnih. Steklarna Kron in drug v de]0. nt5Iu Pri Gablonzu je prenehala z takf,11-’ ^ delavcev nima kruha. Ravno-z« n i6 st?klarna Redlhammer v Gablon-IvrdV UiSt’la ^d0 delavcev. Ena največjih Pola/ aos*D Riedl, ki ima steklarne v SchaT1iU* Bessendorfu, Rohrsdoriu in delav . 'n ^ Je zaPosleva!a nad 1700 E^Cev- ima samo še izmenični šiht po l ------------- Pismo s Češkega. (Dalje.) društ u 2vezi konsumnih in podobnih Per(,-ev nie je sprejel njen predsednik s. nata .ar|d Jirasek, senator češkega se-iičnihln Predsednik ne vem koliko raz-Dofl h zyez in društev. Po zunanjosti je en s. Tokanu. le da ie mnogo bolj 50 odstotkov. Tvrdka Karl Riedl v Jo-seftalu pri Gablonzu bo v kratkem ustavila obrat, s čimer bo prizadetih 230 ljudi. Po začasnem štejubrezposelnih delavcev, ki so včlanjeni v Osred zvezi steklarskih delavcev v Češkoslovaški, je v okraju Gablonz 3170 brezposelnih, v okraju Tc-plitz 3940. v okraju Haida-Sfeinschonau 1590. na zapadnem Češkem 1230, na srednjem Češkem 650. v okraju Tumau 937, na Moravskem in v Šleziji 390, na Slovaškem^ 820. v Šumav! 450, skupno torej 12.177 brezposelnih delavcev; to število na s.e °d dne do dne veča. Posebno veli • ko je število brezposelnih domačih delavcev v Izerskem pogorju in okraju Hai-da, kerje ta domača industrija popolnoma uničena. Tudi v porcelanski industriji je kriza zelo težka. Tako se poroča o ustavitvi obrata pri porcelanski delniški družbi v Allrohlauu. s čimer ie tisoč delavcev in mnogo uradnikov brezposeln'h. Še bolj uničujoče vpliva kriza v kovinski industriji. To produkcijsko panogo so že pred meseci ustavljali. Tovarna ; a poljedelske stroie sjoji že od meseca aprila. Tovarne za cevi v Neutitschcinu so v maju odpustile 750 delavcev, v avgustu pa 400. Tovarna za poljedelske stroje v Lucenetzu je že v aprilu ustavila obrab Tvrdka Fichtcl in Sachs v Tschirnitzu ie isto storila. Obrat so omejile slovaške nosteklinske tovarne; potem ieklarnice v Briixu, kjer so od aprila sem odpustili 120 delavcev; strojna tovarna Sedlaček v Briixu dela od aprila sem samo štiri dm na teden, tovarna za posodo v Budejevl-cah je že v aprilu omejila obrat, tovarne v Witkowifzah so od marca sem odpustile 9000 delavcev, tovarne za cevi v Sclidiibrunii in v Komotauu so od aprila sem omejile svoj obrat in odpustile veliko delavcev, isto, sta storili tvrdka Haart v Neschwitzu in strojna tovarna v Tann-waldu. Naravno ie. da preide kriza na vse produkcijske panoge. Že v aprilu so omejile svoi^ obrat kemične tovarne v Privozu, Szent-Miklošu in Castalovvitzu. Isto se je zgodilo v lesni industriji; omejile. so svoi obrat žage na Slovaškem, v Karpatski Rusiji, na južnem Češkem in v Kosteletzu. Tovarna za ščeti in čopiče v Pistyanu je meseca maja prenehala z delom. V lončarski industriji se ie obrat omejil, tako so tovarne v Unterthemenauu odpustile 400 delavcev, kolinske tovarne v Dobrzanu 600 in samotna tovarna v Tremoschni 109 delavcev. Tudi usnjarska industrija ie težko prizadeta od krize. Tvrdka Sch\vager v Kosteletzu je ustavila svoi obrat v maju, praške Helios tovarne pa v aprilu. Ker se nič ne gradi, je tudi industrija kamnov in zemlje zelo slaba. V Koniginhofu so odpustili nad 700 stavbinskih delavcev. Isto žalostno sliko nudi tudi tkanin-ska industrija. Po Statistiki Splošne nemške tkaninske zveze, ki obsega 146 obratov, je stopnja zaposlenosti padla za 57 odstotkov. 21 obratov je popolnoma prenehalo. V 12 obratih za bombaž v Zvvli-tauu se je stanje delavcev od 1893 zni-. žalo na 1207. V VVarmdorf-Rmnburgu od 5289 delavcev v 27 obratih samo 1871 delavcev. v Zvvickau • Deutsch - Gabel od 3219 delavcev v 12 obratih samo 1728, v Sternbergu od 370 delavcev v 7 obratih samo 140 delavcev. V industriji vezenin in čipk je od 5109 delavcev v 25 obratih zaposlenih samo 1073. V volneni industriji v Libercu dela od 8667 delavcev v 20 obratih še. 5330. v Krnovem od 5278 delavcev v 21 obratih 2564 delavcev, v Novem Jičlnu Pri Drož iiijglj n< ufflajen in ljubezniv ter nič do-Hatii*u na ;;v°ic stališče. Najprvo mi je r°čil ,D°bio roko različnih letnih poli^ • prinesel iz skrivnih predalov svoje naj Ze končano polletno bilanco zveze, Kar ')a ?e -’e začel gospodarski pogovor. lavskmi je uravil o razvoju češkega dodati * G?a Zadružništva, to bi želel povc-tič,, Vsakemu, ki dvomi in ki stoli skep-Ustva • • strar*i, ko drugi njegovi tovariši liij Sf/ajo. delavstvu dobrine, brez katc-goči p^itični uspehi popolnoma /nemo-razVf>-. re^a sva vse etape gospodarskega Uiiev ]a’ m'ebrodila vesele in žalostne e zadružništva. ki je danes tako da- leč popolno, da dobavlja državi ne samo najrazličnejša konsejvirana jedila, temveč celo obleko, perilo, razne odznake itd. Strmel sem nad mogočnim pojavom gospodarske moči delavstva na Češkem, obenem pa tudi razumel krik in vik vmesnega trgovca, ki je prišel ob svoj premasten zaslužek. Dogovorila sva se za program drugega dne, ko si ogledava najrazličnejša delavska podjetja, katerim je s. Jirasek kumoval in jih pravzaprav »v življenje poklical«. Ura ie bila že daleč čez dve. ko sva se za ta dan poslovila. Pozno popoldne sem se vsedel v kavarno »Reprezentančnega doma«. .Pregledal sem raznovrstne časopise, med drugimi tudi »Slov. Narod«, ki ga ima kavarnar. Nimam posebno rad takih počasnih, preračunanih razmotrivanj, kakor jih prinaša ta očak slovenski, toda človek seže rad po domači besedi, po domačem zraku, ki ga povsod težko pogreša. Takrat mi je bil celo »Narod« 1 prav všeč. Kavarna »Reprezentančnega doma« je vedno polna moškega in ženskega sveta. Pražani sc polagoma na-vzemajo velikomestnih manir in duha, seveda se najdejo tudi pri tej stvari izrastki. ki vplivajo naravnost komično-groteskno. Natakarska napitnina je bila, kot smo brali, odpravljena, natakarji pa so bržčas manj zaslužili kot preje, zato’ so jo zopet uvedli. Razgovarjal sem se o tem. toda gospodje natakarji niso točno povedali kako in kaj. Zvečer me je prijela »češka« bolezen. obiskal sem bio Lucerna. Da vidite tu ono navdušenje za kino-junaštva- potem bi našo ljubljansko publiko lahko ea mesec dni pustili cisto v miru. češ. naše »dobro, nepokvarjeno ljudstvo«. Pa da': vidite opremo praških biografov katerih najmanjši ima 500 sedežev, potem bi nagnali ljubljanske kino-podjctnike doli ol> Ljubljanici tja v Lahe. Cene so zmerne, sedež prvega reda stane 5 Kč ali eno desetino povprečnega zaslužka navadne- od 1305 delavcev v 9 obratih 518 delavcev, v sukneni industriji v Aschu od 3897 delavcev v 13 obratih samo 975 delavcev. Drugi so bili odpuščeni. Enake so razmere v svileni industriji, kjer povprečna zaposlenost ne presega 30 odstotkov. Iste razmere vladajo na Moravskem. Velika mehanična predilnica v Freihergu je 28. t. m. ustavila svoj obrat. Plavži v Homboku in Marientalu bodo v kratkem ustavili svoj obrat. Majhna industrijska podjetja _ omejujejo svoie proizvajanje. Konfekcijska in čevljarska industrija v Prosnitzu nima naročil, kajti niti v tu-zemstvu se ne povprašuje po blagu. Obratno vodstvo tvrdke Wichterle in Ko-varšik v Prosnitzu je javilo obratnemu odboru, da mora zopet večje število delavcev odpustiti, ker nima odjemalcev. Kapitalistični »Prager Tagblatt« pripominja k tei krizi: »Če se položaj ne bo kmalu zboljšal, kar bi moralo obstajati v stabilizaciji češke krone, bo prišlo do tega, da bo vsa industrija Češkoslovaške, ki je njen najboljši davčni vir. katastrofalno propadla. Okoli nas se podirajo valute, in prišli bomo do tega, da bpmo na otoku naše zlate valute izključeni od izvoza. Politih® ¥@Sti. + FaŠistovski urad v Zagrebu je feVno pohvalil v »Pokretu« jugslovanske-ga nacionalista Matašiča. ki je bil ranjen rv Senju povodom fašistovskega napada na Hrvate. + Poljedelci v Vojvodini so odposlali belgrajski vladi zelo ostro resolucijo. v kateri povdarjajo. da raste draginja edinole vsled vladine nemarnosti. V Vojvodini se namreč kvari žito. ker ne da ministrstvo na razpolago 1000 vagonov za prevoz žita v pasivne naše kraje! Delavno ljudstvo, ali si moreš misliti večjo brezbrižnost od strani vlade? Vsega imamo dovolj, pa nam nočejo pomagati, čer prav je to njihova dolžnost! Zapomnite si državne krmilarje ter obračunajte z njimi pri prihodnjih volitvah! + Ministrstvo za socialno politiko je določilo za Slovenijo 150.000 dinarjev odškodnine za elementarne nezgode, ki jih je morala trpeti. + Ministrska seja se bo vršila v Bel-gradu 4. In 5. septembra. Na tel seji bodo razpravljali o sporazumu z Italijo, o pobijanju draginje, o apanaži kraljeviča Jurija, o pobijanju razsipnosti in pijanstva, o zatvorltvi gostilen, kabaretov in sličnih lokalih, o sklicanju narodne skupščine in ga delavca, v Ljubljani pa stane menda 30 K ali eno tretlino zaslužka navadnega delavca. To je pa seveda razlika. Večerne predstave so mladini pod 16 leti sploh prepovedane, najsibo tak ali tak program, obenem pa imajo kino-podjetniki pod okriljem ministrstva prosvete strogo cenzuro, ki pripušča samo prvovrstne vzgojne poučne in če treba tudi detek-tjvske filme. Napisi so seveda samo če šld; pri vsaki predstavi pa igra orkester do 30 mož močan s prvovrstnim orogra-zasnovane in opremljene DL^stave v^lvaio v istini vzgojno na občinstvo, ki je vzljubilo kino tako, da mi ne more pogrešati. Poznam gotovega odvetnika, ki ne izpusti nobenega programa, ki leta takorekoč iz bia v bio ter navdušen in zadovoljen. Še Vsak biograf ima okusno urejeno slaščičarno m okrepčevalnico, k1 nudi ob odmoru sladkosti in pivaželinemu občinstvu priletno osveženje za male *s*oida*. izmed prireditev velesejma, ,e(jati, ker ve gotovo nihče ne . L.) m-arstv3 kratek čas odprta (do 1?. V ”'n‘skeka listih Historična razstava sloveps^ jstm^ se otvorl v nedeljo 3. septemb ^ obl* Srednji tehnični šoli (Obrtni l Igu ^ vsaka vstopnica H. L)ubljans LiubU*”* spo* Spominčice, Kdor bi rad b) dojh nije, bo! vzel malo. pa lično stvar. stu S> icah minjala na bivanje v Kavnem Prodaiain0d-jc bil do sedal v zadregi, ker p^tu lep®gaTičar ni bilo najti nič značilnega In Tvr(jka M- poslej bo v tem pogledu drugače. jjatnre® lepib v Liubliani (Selenburgova dlcM vabljivo obc, žila že sedaj precej boirato iz stenskih spominčic v obliki dekoraf^uvkoV. V» ^ skov. nnmiznine ter krasilnlh' cjen0 iz J toll' spominsko okrasie je hčno na orIiarneriti- « na roko naslikano z narodnimi Ornagno5tl kim okusom, das e oko zadi dne “^eiova* zasnoval znani obujevalec "adzira.^“ bodo profesor Albert Sič, ki vodi selese* *ki ht n [c teh okrasil. Na ljublianskem ^ kme£kl razstavljena v nalašč zato zg .^go« SIU' Zadnil čas se slovanskih državljanov,«ireStfalsk°-,r0& nlje in llrvatske. na wes p0dr^ iščeio dela v rudnikih r^ vcev ne J lfl la. Ker si večina teh skrbi Dotrebnlh listin ^ rnoZ0^0^- dr.), so izoostavbeni vsem gtrani ng^ ugodnostim *n jjtonam uprava z ških oblasti. Pokrajinska _ ^ ne.K,av* venijo le dognala, da ,..]0 naŠ'/11. ^^ brezvestni agenti, ki krive informacije o raz» cem &T! fer jih’ skušajo tjakaj Izvabiti z namenom, da pridobijo za zapadno-nemške rudnike cenene delavske moči. Delavstvo se pred temi elementi najresneje svari. Po prejetih obvestilih je stanje naših delavcev na Westfalskem dovolj kri-tično ter se slabša od dne do dne. tako da zapuščajo trumoma naši rudarji deželo in si iščejo dela v sosednjih državah ali pa se vračajo v domovino. Kdor bi pa kljub temu hotel iti na delo v rudnike ruhrske-Ka opdročja. se opozarja, nai ne gre na Dot brez zadostnih denarnih sredstev in brez pravilnega Dotnega lista, ki ga izdajo Pristoine jugoslovanske oblasti in ki ^ora biti opremljen z vizom nemškega zastopnika v naši kraljevini ter brez dru-£jh potrebnih listin, kakor domovnice, trstnega lista itd. , Pobiran le trošarine na žganje. Ku- fanie žgania proti plačilu trošarine se |zza 1. septembra t. 1. ne prijavlja več pri davčnih uradih, temveč edinole pri oddelkih finančne kontrole. Izza 1. septem-®ra sprejemajo davčni uradi le prijave p kuhanje žgania v onih žganlamah. ki Dosebno dovoljenje, da plačujejo , osamo za prijavljeno kuhanje žagnja še-»L .a meseca po prijavljenju. Kuhanje ^ania se mora prijaviti vedno pri onem ‘o^ elku finančne kontrole, v katerega ^*^u so bo žganje kuhalo. Prijava se Četi3, redoma vsaj 48 ur pred pri- • ^kuhania. vendar sme starejšina .'j. ~ka finančne kontrole, ako dopušča i Šari k« ta rok primerno skrajšati. Tro-’brlltlai se VDlaCa s poštno položnico, ki jo plačno izda oddelek finančne kon-e; Wi najbližjem poštnem uradu. Tiku f-lne ?a oriiave se dobivajo pri oddel-:jja ltlančne kontrole proti povrnitvi na-Cene oo 50 para za polo. se uri? ***’*• realni gimnaziji v Novem mestu ob s 7 šo,sko let0 1922/23 dne 14. sept. t 1. tttii mašo. Učenci, ki žele vstopiti v I. razr., ali 13 ^'asiio dne 12. sept 1922 od 10. do 12. ohišij, s?pt- °d S. do 9. ter naj prineso s seboj lahko , no izpričevalo in krstni list. Vpis se Vr$e ,'ZVrSf tudi pismeno. Sprejemni izpiti se ter ur- ?ept- 0,) 9. zjutraj. Repetentl v I. razr. !ej0 ,,enci in učenke v ostale razrede se vpisu- 12. 12. ,?°n; sept. od 8. do 10. ter 13. sept. od 9. do kpiti nav,ialni, naknadni, sprejemni in izredni se vrše v dobi od 9. do 13. septembra. Dot'*at>0nska križarka »Niitaka« se je ob obali Kamčatke in z njo 300 oosadke. Llublfana. ^ jXXlv, umetnostna razstava v Ja-dne 3Vem DaviHanu se otvori v nedeljo, }?a, * septembra' ob 11. uri dopoldne, vsebuje dela živečih slovenskih v n„M,e‘,*,lške predstave ob časa II. velesejma toSnie* Narodno gledališče priredi tekom Ie-Prcdif, VeIesejma Sest opernih in štiri dramske ko. ^ e, ki se bodo z eno izjemo menjale ta- Vege se vrši en večer predstava v operi, drug bra s»v drami. V operi bodo peli: 2. septem-Uo nrpH6*1 novo »Prodano nevesto« kot slavnost-vele««i vo’ Prirejeno na čast udeležencem II. Vačem v \ Ljubljani, z gg. Lewandowsko, Ko-Sah- L’.^thejem in Mohoričem v glavnih vloga vpiit Sa znamenito rusko delo, Musorgske-muzikalno dramo »Boris Godunov« z g. 0pern ,, X naslovni vlogi; šestega Puccinijevo *'itzev f Butterfly« z gg. Thalerjevo, Re-Rah- Kovačem in Levarjem v glavnih vlo-seteVa Smetanovo »Prodano nevesto«; de- »Trin?, , učinkovite Puccinijeve enodejanke c*evo vIOn't z Thalerjevo, Zikovo, Rewi-Cem ’ Krzysztalowiczevo, Levarjem in Kovanem 5, nih vlogah in dvanajstega Bizetovo Novo 2 gg. Thierry-Kavčnikovo, Lov- V ^Povn a Krčanskega* z Kg. Rakarievo, Gor. : Vloj-r Putjato. Kraliem In Sestom v glavnih sedmega Molierovo komedijo »Namišlje- ni bolnik« * g. Ftafom v naslovni vlogi In deve- T tega Gogoljevo komedijo »Revizor«, kjer igra ! Hlestakova g. Železnik. Vstopnice k vsem navedenim predstavam se bodo prodajale v paviljonu Narodnega gledališča na velesejmu vse sejm-ske dni. Poleg tega bodo na razpolago pri dnevni blagajni v opernem gledališču vsak dan od 10. do pol 1. in od 3. do 5. ter pol ure pred vsako predstavo pri večerni blagajni. Clanl društva drž. pisarniških uradnikov za Slovenijo v Ljubljani, se opozarjajo na družabni večer, ki se vrši dne 2. septembra t. 1. ob 20. v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. t^ari&or. Izpričevalo na dve strani. »Tabor« citira belgrajsko »Politiko«, ki se je kot drugi srbski list zaletela v delovanje poljedelskega ministra Puolja. »Politika« očita samostojnim poslancem, da se brigajo za vsa druga ministrstva (seveda: vanje bi radi zlezli!), samo ne za poljedelska V tem resorju, pravi, je sam birokratizem. plesniva rutina, nestrokov-niaštvo, pomanjkanje širokih in globokih idej ter pobude in nedelavnost. »Politika« končuje: »Težko so prizadeti in oškodovani interesi kmetijstva in države. Dalje tega ne moremo trpeti..»« — S tridesetimi peresi podpisujemo to kritično oceno s strani belgrajske »Politike«, veseli nas pa tudi, da se strinja ravno »Tabor« žnio. Saj niso te besede nič drugega kot to. kar ponavljamo mi že leto in dan. Slovenski liberalci, ki so doslei Pucljev sistem branili z rokami in nogami, s tem samo potrjujejo, da smo imeli _ mi prav, oni pa ne. da so torej tudi sami krivi, čc je šla država na kant. ker so branih na-kantovsko gospodarjenje. Sedaj ne preostane drugega, kot da začneta »Tabor« pa »Jutro« prinašati kritične ocene o delovanju drugih slovenskih ministrov ožina tri doktorje: Kramer, Kukovec, Žerjav. Drugi demokrašarski listi so se te tri že večkrat privoščili, z imenom in brez imena. Saj vendar ne gre. da bi napadali le reveže samostojneže in samo zato. ker ne reflektirajo več na skupno skledo z liberalnimi mladiči, temveč so se drugam usedli. »Tabor« ne dela prav, če se kuja na koncu svoje notice, da noče Pucelj več pomagati tudi slovenski mla-dinskoliberalni podrtiji: »g. Pucelj mora nehati s tem. da skuša vsak svoj korak, ki ima vsaj nekaj uspeha, eksplo-atirati za svojo stranko,« Sam Pucelj ni kriv, drugi ministri potrebujejo tudi »Taborove« palice! Obleka ne popravi še človeka. Usmiljenka Pelaglja Zanka iz tukajšnjega Lichtenturnovega zavoda je med mariborskimi cariniki s svojo telesno obsežnostjo že opetovano vzbujala pozornost, pa so jo radi njene obleke ponavadi pustili na miru. Te dni pa se ie vračala s svojega običajnega potovanja iz Gradca in se je vsem zdela še na poseben način debela. Povabili so jo na majhno preiskavo, čeprav je na vprašanja odločno zanikala, da bi imela pri sebi carini podvrženo blago. Preiskali so jo in glej: v nogavicah, na prsih, pri tem in pri onem delu telesa, pod tem in pod onim se je prikazalo vse polno dobrot: sukna, saharina, »šnofovca«, toliko, da bi bilo treba za sam saharin plačati okoli 10.500 Din carine! Ko so jo vprašali, če se zaveda grešnega dejanja, je usmiljenka suho Izjavila, da ne, češ, saj je hotela z utihotapljenim blagom pomagati samo — bolnikom. Vsak ateist ji mora pritrditi, saj je vendar znano, da sta saharin in še posebno »šnofovec« brezprimerna zdravila! Nekrščanski moralni pridigarji pa menda tudi ne bodo imeli nič proti temu, da se je krivovernim srbskim carinikom malce zlagala, da nima tihotapskega blaga. Namen posvečuje sredstva! Prav žal nam mora biti, da visoka justica ne spoštuje tega načela in da ne bo pomišljala poklicati na odgovor celo pobožno nsmiljenkino oblačilo. Povejte vsem klerikalcem po deželi, da tako ne gre in da’ morajo ostro protestirati, če se postopi brezbožna jugoslovanska oblast kaznovati tudi ljudi Iz njihovih višjih vrst, ki so se vendar toliko prizadevali, da se uveljavijo takšni zakoni in odredbe, kakor so! Oni kot nosltelji teh zakonov ter odredb bi že smeli uživati pravico, da Jih s Posvečenimi sredstvi kršijo po mili volji. Socialist sl. praviš. Ali bi mogel dati zadovoljiv odgovor na tole vprašanje: »Koliko naročnikov si že pridobil »Na-preju«? In koliko članov socialistični stranki? Če si socialist, moraš biti aktiven član socialistične rdeče armade, če nisi. tedaj ves tvoj socializem ničesar ne izda. Po svetu. — Moč delavstva v Nemčiji. Poročila, ki prihajajo iz Berlina, poročajo, o naraščanje moči Nemške delavske federacije, da je vredno, da podamo o tem naraščanju delavske moči v javnem življenju kratek obris: Kdor je študiral nemško revolucijo, je prišel do prepričanja, da so delavske strokovne organizacije ustanovile same podlago, da so jih morali priznati podjetniki. Na pr.: v letu 1914 je imelo kolektivno pogodbo z delodajalci lc 1,396.723 delavcev, v letu 1919 pa žeS,986.475. Toda kolekUvne pogodbe v letu 1919 niso bilo tako dolgotrajne kot v letu 1914. Ravno tako govore poročila, da so bile kolektivne pogodbe sklenjene večinoma, ne da bi bilo treba delavcem stavkati. Dne 31. decembra 1919 je bilo v veljavi U kolektivnih pogodb, od katerih je bilo sklenjenih 94.8 odstotkov brez stavke. V letu 1914 je pa bilo samo 81.4% sklenjenih brez stavke. Kolektivne pogodbe so zelo obširne in se raztezajo skoraj na vse delavne razrede. Delavne ure se večkrat uravnavajo, ravno tako so omejitve za čez-urno delo tudi v pogodbi. Osemurni delavnik je uveden. Okoli 36.8 odstotkov delavcev je v letu 1919 delalo mani kot 48 ur na teden. V letu 1914 je po proporcijl delalo 3.5% delavccv manj kot 48 ur v tednu. Ti fakti nam pokazuje-jo, kaj so nemški delavci dosegli po vojni. Po brzojavki, ki jo je prejel dnevnik New York Times je Nemška delavska federacija zdaj boljše organizirana. Ona šteje veliko več delavcev kot pred vojno in njen vpliv v politiki je velik. Lahko se reče, da je njen politični vpliv večji kot katere delavske federacije na svetu. Gotovo je, da zadobiva Nemčija neoficijalno socialli-stlčno in radikalno delavsko vlado in da je le ta zelo radikalna moč za prestolom Wlrthove koalicijske vlade. Očividno je, da nemško delavstvo spoznava Irje je njegova moč in da se te moči posluži ob vsaki priliki, da doseže svoje zahteve, obenem pa gradi pogoje za boljšo bodočnost vsega delavstva na svetu. .... '■ 1 1 »■■«■''" '""I »............... Vrednost denarja. 1 dolar vefja 87? Din. 1 lira 3.90 Din, 100 avstrijskih kron pa 13 par. V Curihu velja 100 naših kron 1.35 švicarskih frankov. -V SVOJE GLAVE IMAMO. DA MISLIMO. Sodrug nam piše: Dobil sem v roke nekak listič, ki ga izdaja ne vem že katera boljševiška centrala, da bi zbudila y! proletariatu drugačno mnenje o procesu proti socialnim revolucionarjem, kot ga pa ta proletariat ima. Reči moram, da* tako zmešane pisarije še nisem bral. V uvodnem članku se obrača to boljševiško glasilce do internacionale londonske in »2 in pol«, do menjševikov in do vseh ne-boljševiških delavskih voditeljev — zakaj vedno le na voditelje in ne na delavstvo? — češ: ali si boste upali zagovarjati stranko socialnih revolucionarjev in svoje stališče proti moskovski obsodbi, če imamo dokumente, ki dokazujejo, kako se je socialno-revolucionarna stranka vezala s kapitalističnimi vladami in v zvezi žnjimi špionirala proti ruski revoluciji? Ne boljševiški gospodi, ampak tistim, ki še verujejo, da vodi ta gospoda ruskw revolucijo, te treba povedati naslednje:' Prvič, če obstaiajo taki dokumenti, jih je treba objaviti, ne pa samo Postavljati se« žnjimi. Drugič, če je socialno-revolucionarna stranka res špionirala in delovala1 proti ruski revoluciji, je treba utemeljiti, čemu so aretirali nedolžne ljudi dve, tri leta. predno so take dozdevne zveze sploh obstaiale. Tretjič, če je sovjetski* režim socialističen, bo moral že utemeljiti, čemu se poslužuje proti nasprotni, socialistični stranki, podle kapitalistične me-* ! Kar je res, je res Testenine P , «9 po najnaljih eenah pri lil lil, ”• 5rioT*r‘- roi«aVB€@, aogavšcs, Mubliania, MasSsi frg 19, TORINO u£l*\ Haj/fiije ž?aji5ps?trjo sscriJcISje sveSa Samo 4 dni na odprtem morju. Najhitrejša in najboljša zveza preko tiambuTga, ^Svorpna in Cfterbourga. Z glasovitimi „Empress“ parobrodi. Odhod vsak teden Canaciilan paciJik, Zagrab, Juriiiieva ulica 39, Ne!nn!m!«eiie liubiiasfsSceaa veieselma bode brez dvoma oddelek it. F 123—124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejse, najlepše iti najboljše, kar jc svetovna tehnika v stroki finalnih strojev dosedaj iznašla in preiskusila, razstavi s^eto^sia tvrdka najboljše kakovost: Boaame & v svojih paviljonih na ogled. Najinodern. šivalne stroje bo gonila eleksrižBia siga kar prihrani čas in denar. To ni življensko vprašanje samo tvornic marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacijonalne kino-predstave! Kolodvorska nallca št. 6