PROSVETA Uredniški la uprovnlškl prostori: MIT South Lowadolo Aro. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CHICAGO 29. ILL. PONEDELJEK. 10. JULIJA (JULY 10). 1944 SubocripUon |6.00 Yoor|j STEV. Aocoptoaoo tor mailing at Ogenj v cirkusu zahteval mnogo žrtev Bolnišnice natrpane e ranjenci Hartford. Cona.. 8. jul.— Ogenj, ki je zajel ogromni šotor cirkuaa Ringling Brothers in Barnum Be Bailey, je spremenil ta cirkus v pozorišče smrti in groze. V šotoru se je nahajalo okrog 6000 ljudi, ko je nastal ogenj. Ugotovljeno je, da Je zgorelo 152 ljudi, med temi čez sto otrok, več sto drugih pa je bilo ranjenih in opečenih. Sodi se, da bo Itevilo žrtev narastlo na dvesto in več. To je bila največja nesreča v zgodovini cirkusov. Po desetih minutah, ko to opazili mali plamen, Je bil ves šotor v ognju. Goreča streha šotora in stebri ■o se zrušili na glave moških, žensk in otrok, ki so se nekaj minut prej še smejali klovnom. Trupla nekaterih žrtev so bila tako ožgana, da niso mogli ugotoviti njih identitete. Mnogo vojakov, ki so bili med gledalci, je bilo ranjenih. Vse bolnišnice v Hartfordu so natrpano i ranjenci. Vzrok katastrofe še ni ugotovljen. Nekateri trdijo, da je ogenj zanotlla goreča cigareta, katero Je nekdo vrgel na gorljivo snov, dočim drugi pravilo, da je bil ogenj podtaknjen. Zupan VVllllam H. Martonsen je odro-dil preiskavo. Domače vesti Oblaki Chicago. —Gl. urad SNPJ in uredništvo Proavete so obiakali Jennie Govednik in Francea Sega iz Jolieta, IU., Joseph Suata-rich, Warren, O., Rudolph Sta-niaha in Frank Stanisha, Cleveland, a Dva reprezentanta mar* šala Tita v kabinetu Trinje med člani gene-talnega štaba razkrito GOERING V SEVER-NI ITALIJI ■Tfs. V" o Londonu 8. jul.t-Radlo Berlin je naznanil, da je bil feldmaršal 3erd von Rundstedt odstavljen kot poveljnik nemške oborožene sile v zapadni Evropi in da ga e nasledil feldmaršal Guenther von Kluge. Slednji je bil poveljnik nemških armad, ki so udrle v Rusijo 1. 1941 in dospele do Moskve v jeseni istega leta, kjer so bile ustavljene. Kluge je bil Hudi poveljnik nemških čet v Kolinu, ki so raokupirale Po-renje 1. 1936. Nemška čaaniška agentura DNB poroča, da ja HiUer poslal prisrčno pismo Rundstedtu ln ga »hvalil za vsa, kar je storil za Nemčijo v prošlosti, zseno pa ga je zagotovil, da bo dobil novo »ozicijo v poveljstvu med člani nemškega generalnega štaba. Odstavitev Rundstedta je zmaga feldmaršala Erwina Romme- Is Clevelanda Cleveland, O. — Deček Arthur A. Barbish je bil na mestu ubit, ko ga je zadela lokomotiva brso-vlaka na progi, po kateri se je z dvems tovarišema vračal domov. Zapušča starše in tri brata, ki ao val pri vojakih. — V bolnišnici je umrl sinček prvorojenec družine Donald in Roae Carr. Dekliško ime matere jc bilo Glavič. - Frank Stupar in njegova žena sta bila obveščena, da je njun ain William v nemškem ujetništvu. Bil je topničar v bombniku. Prej jr bilo poročano, da se pogreša od 23. februarja, ko se je nahaja) v leteči trdnjavi nad Avatrijo. Pri letalskem zboru je služil od septembra 1942, onatran morja pa je bil poalan v novembru naslednjega leta. PARTIZANI ZASED LI NEMŠKO BAZO London. 8. jul.—Kralj Pater je naznanil, da je dr. Ivan $u-bašlč formiral koalicljako vlado, v kateri ata dva reprezentanta maršala Tita, poveljnika jugo-alovanake osvobodilne armade. Sporazum, da prideta Titova reprezentanta v vlado, Je bil dooe-žen na konferancah med premi-erjem Šubašičem in maršalom. Subašič ima tudi poziciji zunanjega in vojnega ministra v kabinetu. Reprezentanta maršala Tita v vladi ata Sreten VukoaavljeviČ, bivši poljedelski podmlnlster ln profesor na belgradskl univerzi, in dr. Drago Marušlč, Slovenec in bivši ban Dravske banovina. Vukossvljevič Je dobil poslcijo ministra za poljedelstvo, rudnikov, gozdov, živil ln zalog, Ma-rušič pa pozicijo JuatlČnega in prometnega ministru. Drugi člani kabinet« ao dr. Juraj Sutej, Hrvat, ki je poatal finančni in trgovlnakl mlnlater; dr. Ivan Cankar, Slovenec, ki Je bil imenovan za prosvetnega mi-niatra, in Sava KoaanoviČ, Srb, ki Je poatal notranji minister. Dr. Cankar ja bil jugoslovanski poslanik v Otswi, Kfcnada. ftubašič je po formiranju vlada Isjavil, da aa bo ta trudila v naporih sa ustanovitev v resnici nendvhme. demokratična m ffc-derstivne Jugoslavije. Prvič sa ja zgodilo, da Jc(Petrova u bežno vlada priznala nadelo federativne Jugoslavijo, nadelo, ki ga Je proglašal maršal Tito. Nova Jugoslovanaka vlada Ima samo šeat članov. V tej sta dva Srba, dva Hrvata in dva Slovenca. Formiranje novega kabineta dokazuje, da ao bili napori ta združitev vaeh JugoalovanaMh grup uapešnl. Glavni stan maršala Tita je sinoči naznanil, da ao partlsani okupirali Trllj, nemško vojaško bazo, šeat milj Južnovthodno od Senja In 16 milj severovshodno od Splita, priataniščnega meata ob Jadranakem morju, kakor tudi Cazmo, 3ft milj vzhodno od Zagreba, glavnega hrvaškega meata. Zapuatlla bolnišnico Salem, O. — Mary* Krisay, članica društva 476 SNPJ, ae je vrnila domov iz bolnišnice, kjar ae je morala podvreči težki operaciji, katero pa je srečno pre-atala. ' Časniška agentura je namigni-la, da ja bil Rundstedt odgovoren za polom obrarnbe v Franciji, ker ni držal Atlantske stene, katero so a morilke ln britske čete prebila po, invaziji Normandija. "Rundstedt Ja livajal odločilni vpliv v, pripravah za preprečen je zavežniike invazije zapadne Evrop%" pravi DNB. "Gradnja Atlantalo stane aa Ja začela, ko je bil on imenovan za vrhovnega poveljnika nemških ail na zapadu." Kluge je bil poveljnik nemške armade, ki je l. 1940 prebila francoako trdnjavako črto. On je igral tudi važno vlogo v operacijah na ozemlju ob Rokav-skem prelivu, ki so rezultirale v Izgonu brltsklh čet z evropskega kontinenta. Bern. Švica. 8. jul. — List Der Bund jc objavil poročilo iz Chio-ssa, meata ob italijanakl meji, da je državni maršal Herman Wilhelm Goering, vrhovni poveljnik nemške letalake aile, dospel v aeverno Italijo. On Je Imel važne razgovore a fedmar-šalom Albertom Keaaelrlngom, poveljnikom nemške armade v Italiji. Poročilo trdi, da Je obl-akal tudi Muaaolinfja. Uspešne operacije francoskih gerilcev Rumunska notranja fronta se krha Nemci aretirali francoskega škofa London, 8. Jul. —Nemška tajna policija je aretirala katoliškega škofa v Clermontu, Francija, ker Je objavil ^lanek z oatro ob-aodbo deportacij francoakih civilistov v Nemčijo. Poročilo o aretaciji škofa je dobil list Ex-chonge Telegroph od avojega do-pianika v Lauaanni, ftvico, Hrvatje in Madiari v Holandiji Stockholm, ftvedoka, 8. Jul.— Hrvaške In ogrske kvlzlinške čete so doapele v Holandijo, ae glaai aem dospelo poročilo Iz zaneoljlvih virov Nodomeotile ao nad Jake čete v trdnjavi pri Cllngendaalu v bližini Haaga. Nacijsko sodišče obsodilo tri Cehe v smrt Bern, Švica, S. Jul. — Naclj-sko sodišče v Brnu je obsodilo tri Cehe v smrt. Ti so bili Fren-ttfafc Pelan. Michal Krotochvl in Prantišek Durda. Obtoženi ao bili, da ao aovražnim padalcem nudili zavetje tn Jim pomo-gali. namesto de bi Jih prijavili nemškim vojaškim avtoritetam. Val oo bili po obsodb! poota vi jeni ob *id in ustreljeni Vojaški vlak skočil in tira Knox vitle, Term., 8 Jul. Najmanj 2» vojakov Je bilo ubitih, 250 po ranjenih, ko Je vojaški vlak a koči I Iz tira in treščU v reko Cleer Fork v bližini Jel-lica. Tenn Vlak Je bil na poti iz Loulsvllla, Ky, v Naohvlllo, Tenn. PR0SVK1A Amarlikl vojaki m lakrcavalo na obrala Salp#na na daljnem Pacifiku, kjar aa rtU IJull boji aa poamt l«gi otoka, kl )• aa obe atranl ▼•lik« tirateik« vainoatL Vprašanje Makedonije Sreien Žujovlč-Crnl (Pripomba Združenega odbora južnoelovanskih Amerikan-cev: Makedonija — zemlja, ki je lodila Aleksandra Velikega in brate sv. Cirila in Metoda — je strategičen ključ Balkana. Grški, srbski in bolgarski šovinisti, kukor tudi tuji imperijalisti so se desetlet borili za prevladanje v vardarskih dolinah in Solunu. Vprašanje Makedonije se je vedno smatralo za eno izmed najbolj delikatnih in najbolj zamotanih. Članek g. Zujoviča predstavlja'en značajn doprinos temu vprašanju, ker ga analizira v luči narodno-osvobodilne borbe naroda Jugoslavije in novo ustvarjene situacije vsled historičnih odločb Narodnega sveta v Jajcu preteklega* novembra. Članek je ponatisnjen iz partizanskega Časopisa "Nova Jugoslavija" od 15. marca 1944. Njegov avtor, Sreten Zujovič-Crni, je rodom iz Beograda in minister prevoza v narodni vladi maršala Tita. * Nikoli ni bila nobena toliko pomembna dežela tako popolnoma oropana vseh pravic kakor Makedonija pred vojno. , Vprašanje Makedonije je bilo prejšnja leta eno najbolj zamotanih in se je vselej reševale ob rožljanju orožja. V resnici pa ni šlo za rešitev vprašanja samega, temveč za križanje in spore osvajalnih interesov, ki so se bolj ali manj vidno pojavljali v raznih razdobjih mednarodnega političnega razvoja. Za ta-kozvanim makedonskim vpraša-nnjem se je skrival pohlep po zemlji in oblasti na Balkanu. V diplomatskem jeziku je pojem Makedonija pomenil Balkan in narobe — pojem Balkana je neizogibno postavljal na dnevni red vprašanje Makedonije. Makedonija — zlagana skrb za usodo makedonskega življa — kakor so to vprašanje prinašali pred javnost — je bila vedno povod, da so na Balkanu prihajale na dan zatajene imperialistične težnje in računi, da so se netili diplomatski zapletljaji in podpihovali vojni spopadi. Kadar pa so razpravljali o makedonskem vprašanju, se ni nihče oziral na razpoloženje makedonskega naroda samega in nihče,ga ni vprašal, kaj misli. Nasprotno — niti pravice, da bi samega sebe imenoval narod, mu niso priznavali. Odrekali so mu vsako narodnostno svoj-stvo, jezik, pravico do njegove zemlje, nacionalno zgodovino, življenje in njegove kulturne pridobitve. - Velesrbski znanstvenik Niko-la Vulič, profesor na beograjski univerzi, je proglasil makedonski jezik za srbsko narečje in podprl to "resnico" s trditvijo, da je Makedonija zibelka stare srbske slave, veličine Dušanovega earstva itd. Vulič kajpak ni bil edini velesrbski znanstvenik, ki se je ukvarjal s tako "znanostjo." Gibanje makedonskega naroda za edinost, svobodo in neodvisnost je bilo zadušeno v krvi za vstajo na Ilinov dan leta 1903 in 15-dnevno republiko v Kru-ševcu. Turško carstvo se je maščevalo s pokol jem makedonskega naroda, velesrbski in bolgarski šovinisti in zavojevalci pa s terorjem komitaških tolp. V času bivše Jugoslavije je vladal v Makedoniji najbolj su- rov in zavojevalski žandarski teror in nezaslišano ropanje ko-rumpiranega uradništva. Danes, sredi narodno-osvobodilne borbe, se je vprašanje Makedonije popolnoma bistveno spremenilo in ni več posebno vprašanje. Nerešeno nacionalno vprašanje v stari Jugoslaviji je bilo največja ovira razvoju bratskih odnošajev med narodi Jugoslavije in medsebojnih odnošajev ostalih narodov na Balkanu. Nerešeno nacionalno vprašanje v stari Jugoelaviji je bila negativna sila, orodje zavojevalcev in reakcionarjev, bilo je vzrok, da je Jugoslavija slabela in da so njene narode podjarmili nemški imperialisti. Tega so krivi v glavnem velesrbski hegemoniati, ki so izročili zemljo nemškim zavojevalcem v upanju, da bodo tako obdržali diktaturo nad svojim narodom in nadoblast nad drugimi. Velesrbska reakcija, ki je zatirala mnoge narode, se je pojavila v začetku kot vladajoče središče ne samo jugoslovanske, temveč tudi balkanske reakcije. Zaradi tega je postala ljubljenka mednarodne reakcije in zavojevalci vsega sveta so se kosali, kdo bo bolj vplival nanjo. Da bi si velesrbska reakcija ohranila hegemonijo, se je po nujnem razvoju spremenila v najbolj odvratno izdajalsko kli-ko, ki je zapletla usodo jugoslovanskih narodov v največje za-vojevalne račune, dokle je ni pred vojno dokončno vpregla v hitlerjevski nemški imperializem. Hitlerjevemu računu je ugajala taka Jugoslavija, vse dokler se ni izkazalo, da mu velesrbska reakcija vendar ni mogla zagotoviti mirnega zavo-jevanja Balkana in onemogočiti povezovanja bratskih balkanskih narodov v borbi za svobodo in neodvisnost. Borba jugoslovanskih narodov proti zasužnjevalcem in reakciji je ovirala imperialiste in Hitlerja. Vendar je bilo potrebno, da bi se na čelo osvobodilne borbe postavil srbski narod, ki je bil do tedaj vladajoči narod, in da bi se ifarodna gibanja povezala in zlila v splošni narodno osvobodilno gibanje. Z borbo proti lastni reakciji in proti njenim hegemonističnim načrtom, je srbski narod omogočil razvoj enotnega splošno narodnega gibanja, ki je rastlo iz ideje borbenega edinstva, bratstva in enakopravnosti narodov Jugoslavije in vseh balfcanskib narodov. Narodno osvobodilna oorba, v kateri je imel srbski narod odločilno mesto, je zdrobila vele-srbsko hegemonistično središče imperialističnih in reakcionarnih zamisli o zatiranju in nadobla-sti nad narodi, nosilca nacističnih mračnjaških načrtov o "novem redu". Danes je Narodno osvobodilna vojska s silo narodnega edinstva in oboroženo borbo razkrinkala to gnezdo in ga pokazala takega, kakršno je v resnici: peščica med seboj povezanih izdajalskih skupinic (londonsko-kairska vlada, klika izdajalskih razbojnikov in oficirjev z Dražo Mihajlovičem, Nedičeva skupina ubijalcev in plačancev, peščica neposrednih nemških agentov ali hitlerjevih agentov v zavezniškem zaledju.) Borba narodov Jugoslavije pred vojno, 27. marec leta 1941, upor srbskega naroda in upori ostalihjiarodov Jugoslavije, porajanje narodno - osvobodilnih vojsk v posameznih naših po- n ■ • , f • krajinah in narodno-oavobodUne i\011lU1lSRl p€tT0l€] ^vojske Jugoslavije, politično in' Racionalno edinstvo, ki je prišlo do izraza na drugi skupščini An-tifašističnega sveta narodne o-svoboditve Jugoslavije, vae nadaljnje borbe, kf so narodom Jugoslavije skovale in še kujejo njihovo samoodločbo in izbrisale vsako sled bivše Jugoslavije — ječe narodov. Poraja in razvija se nova, enakopravna, demokratična, federativna Jugoslavija, bratska družina narodov, vzgled, ki navdušuje ostale narode v osvobodilni borbi, jamstvo svobode, neodvisnosti, bratskega prijateljstva in sodelovanja vseh narodov na Balkanu. Spričo vsega tega sploh ne obstoji v današnji osvobodilni vojni in tudi ne pozneje vprašanje Makedonije kot posebno vprašanje. To vprašanje, kakor tudi vprašanje ostalih pokrajin v Jugoslaviji, se je rešilo na drugi skupščini ASNOJ-a: Makedonija je makedonska in makedonaki narod je suveren in enakopraven v resnični domovini vseh narodov demokratične in federativne Jugoslavije (odločba št. 3 druge skupščine ASNOJ-a o zgraditvi Jugoslavije po federativnem načelu). Okupator in reakcija se na vse pretege trudita, da bi zlomila borbeno enotnost narodno osvobodilnih gibanj in to naše narodno osvobodilno gibaje kot celoto, kakor tudi njegovo enotno povezanost z osvobodilnimi gibanji drugih dežel. Namen vsega je: izolirati ali podrediti zlasti narodno osvobodilno gibanje v Jugoslaviji, ki je najbolj močno in ima največji vpliv. Takim poizkusom lahko nasedejo tudi dobromislečl udeleženci narodno osvobodilne borbe, če ne bi spregledali ozadja takih manevrov in predlogov, ki v resnici škodujejo splošni borbi proti fašizmu. Namen vseh teh načrtov je izkoristiti neenakomernost razvoja osvobodilnega gibanja v posameznih pokrajinah in zadušiti ta gibanja z reakcijo v tistih pokrajinah, kjer se še niso dovolj razvila. Dobrodošli za to so jim Arnavti v Črni gori, Bolgari v Srbiji in Makedaniji. Za to so predlogi o ustvaritvi nekakšnih avtonomij ali federacij — v kolikor ne prihajajo od Nemcev — izraz slabosti in pomagajo Nemcem, ker ne slonijo na sodelovanju v oboroženi borbi, temveč na abstraktnem barantanju in kombinacijah. 'goslaviji. Pozimi a vzhodu. V teku prvih dveh let vojne na vzhodu pa ao nemške rezerve strahokof>uU prusjaško prevzetnost, ki s* bo zadušila v svojem laatnern gno ju.—(Bazovica ) vateo pr Itto. M Je sa sa vernike. dom in sabotaži N O. V. v Ju Utalški "robot" London. (ONA).*<-Iz f rutico skegs vira se je izvedelo, da so nemški vojaki izpraševall, zakaj ni invazija ustavljena, ker ao Jim povedali, da bodo letalski "roboti" uničili južno Anglijo, kar bo povzročilo konec Invazij«*. In nrmški oficirji, ujeti po svoji lastni propagandi, pripovedujejo godrnjajočim vojakom, da bodo rezultati šel« kasneje vidni. Ameriški vojaki v neki angleški lukl prod Invaaljo Francijo. Pismo od sina Fur- aa dnevnik "Prooveto ? Podpirajte svoj (Radio-govor Prof. Borila lam v Londonu.) Nedolgo tega in skoraj istočasno sem prejel dve piami, poslani iz kaj različnih krajev, Eno je od hčerke v New Yorku, drugo od sina-partizana, ki je na položaju. Hčerka opisuje dan po anežni vihri, ki je divjala po New Yorku: "Sonce sije jasno, Še je sneg po ulicuh, a v zraku že diši po spomladi. Se je ao-vražnik v naši deželi, u v zraku že diši po svobodi. Pesem naših ljudi odmevu po vsem svetu in mu oznanja, kuko koraku novi rod samozavestno v boljšo in lepšo bodočnost." Sin-partizan pa mi piše: "Ko sem dal nahrbtnik na rame ln io zaropotali gojzarjl po kraškem kamenju, tedaj ae mi je nekako zazdelo, da som prelomil starim ter da ae je zučelo drugo življenje .Nič več ni nemških uniform. ' Povsod zastavni tovariši v uniformah z /vo/.do na titovaki. Povsod krepki, vedri obrazi, polni vere v zmago. Priaega, katero Je četa položila včeraj zvečer, je doživetje, ki ga ne bom nikdar pozabil. Sredi Evrope, terorizirane od nemških okupatorjev, ai je mali narod pridobil toliko svobode, da more svobodno zborovati pod zaščito avojih brigad, svobodno peti svoje pesmi, ki done iz gore v goro, SS-ovcem na vkljub." Da, prav praviš, sin moj, novo Življenje je vzklilo lz starega, nov svet so poruja, in kar je bilo, jo za vekomaj preč. Narod si sam, Iz globin svoje bitno-sti, grudi one liku, družabnosti in državnosti, ki ruu edini morejo zagotoviti človeka dostojno življenje. Kako pravi CankarT "Prijatelj, globlje poglej I Ali ne vidiš, odkod te nove sile? Življenje se drami v nižavah, ki ao spale. Oči se odpirajo, Iščejo ciljev. Kaj zuto, če prihaja pomlad v viharju in povodnji. Iz te črne naplavine bo vzklila bujna rast. Ne boj se, narod se ne du osleparltl, ne da si zavezati oči, naj ga vodijo po strahopotih, po močvirju, po temi — sam al bo našel pot do aolnca." Naš nurod si je našel |>ot do aolnca. Čudež preroditve, ki gu doživljujo Slovenci in Jugoslovani, val, ki so čistega srca in neakuljenegs razuma, Je bil mogoč- aamo zatadl sprostitve In mobilizacije ogromnih energij, ki ao ležale lutontne in neizrabljene v jugoslovanskih narodih. Te energije ao potencljelne v vaeh masah, a avtukrutaki režimi jim ne dado, da bi se razvile. Z brutalnostjo, lokavostjo iti drugimi, v tisočletjih preizkušenimi sredstvi nasilja in prevare jim uspe narod opeharili, ga u-spavati ln pretvoriti narodne maae v krotko In ponižno ljudstvo, ki blagoslavlja svojo pre-tve/ne voditelje Učinke sprostitve lateiitnih ljudskih energij ao naši sovražniki, zunanji in notranji, doživeli na lastni koži, In dobro »e zavedajo nevarnosti, ki jim preti. Novi princip skrajne aktivizaci-je ln mobilizacije vaeh ljudskih energij mora iz oanov preobraziti strukturo družbe in ustvariti doslej neajutene pogoje materi Jalnega napredka ln duhovne veličino. Za naptedrk člo-| veških družb bo ta prin« ip imel iste učinka, kakor bi ga imelo v naravoslovju odkritja principe atomske energij« H silo in zvijaj« bodo nušl sovrstniki, zunanji in notrunjl, atorill vse, da zopet zavladajo sproščenim ljudskim energijam in zavarujejo, sebi v korist in narodu v škodo, polužaje, ki se v legalni terminologiji imenujejo pridobljene pravice. Naši sovražniki upajo, da ae jim bo s raznimi fintami posrečilo narod uspavati in potlačiti aproščone energije v neke laži-pravne prekate. Toda nizkotna igra ne bo uspela. Po dolgem razpovratju nesmiselna, zablod in zmot, po mnogih dejanjih intelektualne ter kolektivne krivde in še več nespameti, ki onamenjujejo našo preteklost, Je alovenakl narod končno dozorel. V strahopetnih preizkušnjah sedanjoati si med grmenjem topov in a puško v roki gradi luitno državnoat, ln ramo ob rami s junaškimi narodi Jugoalavlje, skupen dom vaeh Jugoalovanov. AH je rea mogoče, da nekateri kratkovidneži še vedno ne vidijo vellčaatje tega, * kar uatvarja narod na terenu, in uli ao res še neapametnežl, ki menijo, da ae more kolo zgodovine zopet zaau-katl v obratno amer in da ae bo alovenakl narod, dozorel v trpljenju in prečiščen v borbi, zopet vrnil na atopnjo ponižanega Ijudatva, pualvnega objekta in neaktivnega subjektu zgodovine? Kno bom obžaloval do kraju svojega živi jenja:. da v naj veli-čaatnejšem trenutku slovenake In slovanske zgodovine niaem na terenu. Ze dolgo je tega, da aem stavil avoje skromne aile kot navaden r vojak na razpolago maršalu Titu. Trdno upam, prijatelji, da bom Še pred koncem borbe z vami. — ZOJSA. Ruski vojaki in nemške laži London. (ONA), — Iz francoskega vira ae je danea izvedelo, da poskušajo nemški oficirji v Franciji pridobiti ruske vojake, du bi ae borili proti zaveznikom, a tem, da jim pripovedujejo o skrivnem paktu med Ruaijo in Nemčijo. Pravijo, da Je možno, da nekateri Ruai, popolnoma odrezani od zunanjega aveta in od domačih novic, ker ne razumejo zavezniških radiooddaj, verjamejo, kur jim Nemci povedo, Nekateri ruakl jetniki, ki ao bili prisiljeni z grožnjami ali pa na kak drug način nositi nemško uniformo, imsjo neverjetne plače do 100 frsnkov na dan In hrsno, pravijo frsncoskl viri. Kljub tem ukrepom, pa je za VVehimacht težje Is dneva v dan držati ruske ujetnike v vrstah, ko ae ruska aimada premika proti zapudu. Vsled pomanjkanja nemških delovnih sfl, )e bilo opaziti več tujih elementov v nemških gar-nizijah v Franciji od čaae invazije V enem mestu ao našteli osem rtaroduoati, celo 18 Kitaj* cev Je bilo vmea, Večina je seveda Poljakov, Ruaov In Hrvatov, kuterlh opravilo št« nI znano, to se piavi, če morajo delati za fronto ali v zuledju. AGITIHAJTE ZA PltOSVETOl 1944 WAM!!H§ umi vi MIHA IL ARCIBAŠEV SANIN PMbnaU lt«M (Nadaljevanj«) V suhem, modrem kočij aže vem hrbtu, v vsakem mimoidočem, v oknih, za katerimi so švigali škodoželjni radovedni obrazi, celo v roki Tanarova, ki ga je držala okrog pasu, skratka, v vsem je iskal zbiti Zarudin molčeče, a odkrito zaničevanje. Ta občutek je pa bil Uko nepričakovan in besno mučen, da je včasih Za-rudinu v resnici postal/) slabo. Takrat se mu je zdelo, da nori in bi rad ali umrl ali pa se zbudil. Njegovi možgani niso hoteli verjeti temu, kar ae je zgodilo in ves čas se mu je zdelo, da to ni tako, da je nekakšna pomota, da nečesa ne razume; tisto "nekaj'* pa dela vse čisto drugačno, prav nič tako grozno in nepopravljivo. Toda dejstvo je stalo pred njim jasno in neizpremen-Ijivo in njegovo dušo je vedno bolj in bolj črno pokrivala tema obupa. Zarudin je čutil, da ga nekdo drži, da ga boli in da mu je nerodno, da so njegove roke prašne in krvave in zdelo se mu je celo čudno, da more še kaj čutiti, da njegovo telo ni uničeno in da živi še naprej blatno in brez moči po svojem redu, ko je vendar brez sledu in za vedno izginino to, kar je tvorilo lepega, gizdavo samozavestnega in veselega Zarudina. Včasih, kadar se je voz na ovinku obrnil, je Zarudin neznatno odprl oko in skozi kalne solze je spoznal znano ulico, hiše, cerkev in ljudi. Vse je bilo prav tako kot vedno, toda sedaj se mu je zdelo neskončno, silno tuje in sovražno. Ljudje so se ustavljali in v dvomih gledali za njimi. Zarudin pa je zopet hitro zamižal in od sramu in obupa izgubil zavest. Pot se je vlekla brez konca in kraja in zdelo ae mu je, da noče biti konca njegovih muk. "Da bi vsaj preje, da bi vsaj hitreje! . . ." mu je medlo šinilo v glavo; obenem so mu pa stopili pred oči obrazi sluge, gospodinje, sosedov in zdelo se mu je, da je že pač bolje, da se kar tako vozi brez konca in kraja in nikdar ne odpre oči. Tanarova je pa bilo mučno sram Zarudina; ne da bi ga gledal, je skušal z vsemi močmi in na nekakšne nerazumljive načine dati vedeti vsakemu, ki ga je srečal, da nima on pri tem nič, da nlao pobili njega. Bil je rdeč, mrzlo poten in raztresen. Začetkoma je nekaj govoril, se vznemirjal in nelepo tolažil; potem je pa molčal in skozi zobe "priganjal kočijaža. Po tem, po negotovosti njegove roke, ki ga je napol pridrževala, napol opuščala, je Zarudin u-ganil njegova čuvstva. To, da je hipoma dobil U ničevi Tanarov, ki ga je vedno neskončno nadkriljeval, pravico, da se ga sramuje, je zadalo zadnji ni končnovcljavni udarec zavesti, da je vse končano. Zarudin ni mogel iti sam čez dvorišče in Tanarov in siugs, ki je prihitel naproti in ki so se ljudje na dvorišču, tega Zarudin ni videl. Po-mu tresle roke, so ga skoro nesli. Ali so bili še ložili so ga na zofo in izprva niso vedeli, kaj bi počeli; nespodobno so strmeli pred nJim in mu s tem povzročali neverjetne muke. Nato se je sluga nečesa domislil, se zasukal in prinesel tople vode in brisačo ter skrbno umil Zarudinu roke In obraz. Zarudin se Je bal srečati njegov pogled; toda vojakov obraz ni bil prav nič ne škodoželjen, ne zaničevalen, ne zasmchljiv, ampak samo prestrašen in sočuten, kakor obraz stare, dobre ženice. "Kje so Jih pa tako, gospod ritmojster? . . . Oh, ti moj Bog nebeški oče! Kako so jih tako?" je potihoma vzdihoval. "Saj to ni tvoja stvar!" Je rdeč zavpil skozi zobe Tanarov in se takoj bogve zakaj plašno ozrl. Odšel je k oknu in se mehanično lotil cigarete; potem je pa premislil, ali sme ali ne sme kaditi zraven Zarudina, nakar neoppženo vtaknil dozo nazaj v žep. "Mogoče bi poklicali zdravnika?" je nadlegoval sluga in kot po navadi stal v pozoru; prav nič se ni bal Tanarovega rohnenja. Tanarov je v dvomih raztegnil prste. "A ... ne vem, pa res ..." je odgovoril s Čisto drugim glasom in se zopet ozrl. Zarudin je pa zaslišal in se zbal, misleč, da bo še kdo gledal njegov obraz. "Nikogar ... ni treba!..." je dejal z nelepim, slabotnim glasom in se še vedno skušal prepričati, da umira. Sedaj, ko so mu izmili z obraza kri in btato, že ni bil več videti strašen, ampak samo spa-čen In reven. Tanarov se je z živalsko radovednostjo naglo ozrl nanj, pa je takoj obrnil oči od njega. To skoro neopaženo kretnjo, ktft vse, kar ga je zdaj obhajalo, je Zarudin bolestno natančno zapazil in obup ga je malone zadušil. Hipoma je k repke je zamižal z zaprtim očetsom in zavpil z visokim, škripavim gla-som: "Pusti.., pustite me—e!" Tanarov ga je preatrašen pogledal od atrani izpod čela in hipoma se ga je polastila notranja, zaničevalna hudobnost. "Še kričati misli! ... Kot vsak drug! . . si je škodoželjno mislil. Zarudin je utihnil in nepremično ležal zaprtih oči. Tanarov je tiho potrkal a prstmi po deski na oknu, se potegnil za bfke, se ozrl in zopet pogledal skozi okno; mrzla želja, da bi odšel, se ga je polastila. # Tako Je minilo približno četrte ure, toda Zarudin ae je od časa do časa fe vedno premikal. Tanarovu je postalo neznoano mučno. Končno je Zarudin popolnoma utihnil. "Zaspal je menda!" je v resnici mislil Tanarov ter ae neopaženo oziral nanj. "Zaspal je .. Tiho se je premaknil in komaj ališno zaropotal z ostrogami. Zarudin je hitro odprl oči. Za trenotek se je Tanarov zdržal, toda Zarudin je že ugenil njegovo nemero; Tanarov je uganil, da ve Zarudin vae. Tedaj se je zgodilo med njima nekaj nenavadnega in strašnega, — Zarudin je tiho zamižal in ae delal, kakor da api, • Tanarov Je pa hotel samega sebe prepričati, da temu verjame in ae je obenem očividno zavedal, da oba vesta, ju kaj gre. Nekako nerodno se je sključil in v'dvomih po pfrstih odšel iz sobe. Sram ga je bilo In zavedal se js, ds je izdsjslec. Vrata so se tiho zaprla. Bilo je, kakor da bi nekaj, kar Je bilo med njima Uko trdno, prija-Uljsko in sUlno, hipoma izginilo za vedno. Zarudin in Tanarov aU začutila, da ae je dvignil med njima Umen prepad, ki ju bo ločil za vedno, in da med živimi ljudmi eden od njih že ne biva več za drugega. V sosednji sobi je pa Tanarov prosteje zadihal in se čutil zopet Uhkega in proaUga. V Tanarovu ni bilo ne aočutja ne aožalja, da Je za vedno končano vse med njim in Zarudinom, s katerim sta skupaj preživeU toliko let. "Slišiš, ti," Je rekel slugi in ae plaho oziral ns vse strani Ur hiUl, kakor da bi izpolnjeval zadnjo formalnoat; "Jaz zdaj grem, ti pa, če je kaj takega, boš is vedel... razumeš?" "Da, razumem!" js preatrašen odgovoril vojak. "Torej dobro . . . Tsm dsj . . , tiste obkladke bolj pogostoma menjaj!" (Dalje prihodnjič.) Rablji—1917 (France Bevk) Ta spomin mi še vedno teži srce: Šent vojakov je bilo obsojenih na smrt. Neki večer ao se bili napili, zapeli ao in dejali par revolucionarnih besed. Vse, kai se Je potem zgodilo, so storili drugi. Niti streljal ni nihče izmed njih, ne ropal. Tisti, ki so streljali in ropali, so pričali zoper nje Sodniki nlao bili aentimenUl-nl. Cas je bil strog. Avdltor Je prebral obaodbo in pripravili so prostor, a peskom posut, v ozadju z deskami obit. štiri krogle za VMikrga, dve v glavo ln dve v prsi. > še rabljev ni bilo treba. Stotnija mladenlčev je staU na dolgem, od smrdečih poslopij obdanem dvorišču, ko je stopil pred njo narednik in Jo premeril z dolgim, hladnim pogledom: "Popoldne bomo streljali pun-tarje. Kdo ae Javi prostovoljno?" Vsi ao molčali. Lahen trepet je fcel skozi vrsU, onemeloat je sijala iz razposajenih oči. Do tega hip* še nlao videli človeške krvi od njih roke prelite. Narednik Je čakal par trenutkov, nato se je razhudll: "Ali ste mevže? Kdo bo streljal? No?" Zopet Je bilo vse tiho. Pol obrazov Je pobledelo. Eni so gledali naravnost, toda vsi v pozoru, roke ob bokih, ko da čakajo kazni. Narednik jih Je pozval še enkrat z nelzbranimi besedami, nato Je stopil k častniku. "Pokorno javim, nihče se noče priglasiti." Častnik Je pomislil: "Izberite jih dvanajst." "Po vrsti, prosim." "Ali ima kdo kazen?" "Teh ni težko najti, gospod poročnik", je dejal narednik v civilnem tonu ta z nsomehom domačnosti na obrazu. "Izberite si take, ki se plazijo krog voglov, ki nimajo v redu obleke, ki . . . »ploh, pripnite mi jih dvanajst« "Kakor zapoveste, gospod poročnik." Narednik je pozdravil in M Ko Je stal pred dolgo vrsto, »e dejal: "Vsi, kl ste »moči vasovali, en korak naprej H V vrsti se je /ganilo, nehoU je klecnilo par kolen Nsrifeni-ku je skoraj ušel smeh. OUIET CHURCHTARD IN INVASION ARENA odločitve jo vladi, neglede na gorskega komiteja. • Svoloa je izjavil, da se dele, gati ne bodo pokoravali temu ukazu. Dejal je, da upa, da bo odgovor in sodelovanje komiteja v vladi kmalu prišel, a poudaril je, da je U govor povzročil da gorski vodiUlji ne verjamejd v Papandreouvovo iskrenost, kar se tiče narodne edinosti. Sporazumljenje je bilo, da bo-do vprašanja o reorganizaciji vojake rešena skupno, a Papan-dreou je kar na svojo roko po. aUvil poveljnike, kaUrim EAM in ELAS ne moreU popolnoma zaupati. V grških liberalnih in neurad-nih krogih vlada mnenje, da ne bo Papandreouvov govor imel pomirjevalnega vpliva in da bodo gorski voditelji zamerili, ker se poskuša razdeliti EAM in pri. dobiti manjšinske elemente kot jih* predsUvljs Svoloa. TMf RUfTIC countrjr church Mrtm drama of invaalon war pnvaslon as tbey aearched for yaal, tjpicsl of small Norraandjr ecmmmiltlea, bera beeomee the setttn« for . Shown in the pieture are American peratroopera durinf tbe earljr period of or enem7'snipers. U. S. Signal Corpe radiophoto. the the "Kdo js bil sinoči zunsj?" Deset mlsdih fantov je sUlo pred njim, njih obrazi so bili ailno nežni in še beli, komaj brčice ao jim poganjale. Enemu jf šlo skoraj na jok. Narednikovo oko je iskalo: "TI, Um, ki zehaš. Sem!" In stopil Je v vrsto. Narednikovo oko Je laka lo. še enega. Šlo je od obraza do obraza in se uaUvilo na levem krilu. Tam je aUl bled i kast fant z udrtiml prsi in očmi, skoraj sklonjen naprej: komaj je noail puško, pretežko za njegovo srce in prešibko telo. "Kaj se držiš kislo? Sem!" Ta se ni zganil. V narednika Je atrmel z nedolžnimi očmi, kot da vsegs tegs ne razume. Ni verjel Zdelo se mu je. da se je narednikovo oko ustavilo na debeluhu poleg njega, zdravem in bogatem, ki je popival in razai-pal vae večera. "Ali ne slišiš, jetika?" Pogledal Je strme. "Ti — ds! Suni ga U, kl si t*»leg" Narednik Je zapisal imena vseh Nsto je Javil poročniku: "Gospod poročnik, pokorno Javim, dvanajst mož " "Dobro Popoldne ob štirih na dvorišču " Ob napovedani un ao zabili štiriogUt prostoren prostor z vojaki onih oddelkov, pri katerih ao bili prideljeni obsojenci. Bili so zraven oni, ki so skupaj spali, pili, prepevali, delili si vsak novec in še košček komisa. Postavljeni v vrsto kot šahove figure ao morali proučevati minljivost človekovo. Zs Vojski so stali civilisti in gledali, kaj se zgodi, če hodi kdo po poti, ki je ne piše železni zakon. Ns aredi kvadraU so sUli vojaški dostojanstveniki, mračni in resni kot zakon, bolj neusmiljeni kot zakon. Med njimi je bil duhovnik, bled, s križem v roki in razmišljal, kaj ima opraviti križ na tem mestu, ko je že vse opravljeno z Bogom. Rablji ki sUli v vrstah. Bili so bledi kbt smrt. Bolj bledi kot obsojenci, ki jim je duhovnik šepetal zadnje besede o posmrtnem življenju. Ko je ftopil prvi pred kol in ga je črna zaveza na očeh ločila od vidnega sveta, so nabili rablji puške. Neenakomerno ao škrUle zastopnice, roke so tre-peUle. Na migljaj so pristopili štirje bliie ... Dvignili so puške k očesu .. . Čisto blizu . . . Trenutek ... Na koncu muhe je klečal človek, zvezan, nedolžen kot jag-nje, Čisto tuj, a vendar tako bližnji, kot da je brat onega dekle-U, ki mu Js sinoči šepeUl besede-o ljubezni. Glava Uga človeka je rastla in kot da se je obesila za brado na puškino cev, je U posula silno težka in je skoraj klonila k tlom ... Oči so žarele skozi črne zaveze, usta so se širila . . . Zadnje znamenje . . . Trok-to-rok se je razleglo neenakomerno in zamolklo, Črna zaveza se je zarezaU prvejnu v čelo, črna kri se je vlila po tleh . . . . Drugi—tretji—četrti . . . PriUjena sapa med ljudmi, mračna čels med vojaki, rablji so pristopali in odstopali ... Pri četrtem je padla enemu rablju puška iz rok. Oči je zavil v čudnem motnem blesku, njegov obraz je bil bled kot namizni prt. - Dostojanstveniki so se zgrozili in pogledali temno, kot da je nekdo pljunil na lepo svečanost sredi najlepše napitnice. Odnesli so gs, narednik gs je ozmerjsl. Ko ao od pedali mrliče, so šli rablji in so se napili. Ko so prišli pozno ponoči domov, so se tovariši odmaknili na ležišču, kot da so garjevi. Nihče pa ni zinil besede. Trenje med Grki Spisal Victor M. Bienstock Cairo. (ONA),—PredsUvnitoi grškega gorskega'komitsjs in narodne osvobodilne vojske (EAM) so izrazili upanje, da ni govor ministerskega predsednika Geor-gesa Papan dreou a po radiu v Grčijo zaprl pot grškemu edin-stvu in napravil sodelovanje EAM z vlado narodnostne edinosti nemogoče. Bojijo se pa, da bi Papandreouvov napad na EAM lahko uničil upanje na končen sporazum. Isto je skrbelo znanega zastopnika Venizelosove liberalne skupine, ki sedaj deluje v sedanji vladi. Dejali so, ds govor ne na-pravlja atmosfere zaupanja, skozi katero bi goraki komite lahko sodeloval z vlado. Alex Svolos, ki je predsednik političnega komiteja za narodno osvoboditev, je označil govor kot "ne najboljši način za usUnovi tev edinstva" in dodal: "PosUl sem pesimističen. Razpoka se je razširila. Bojim se učinka, ki ga bo imel govor v hribih." Svolos, ki je izjavil, da bo osUl v Grčiji, dokler je kakšna možnost edinstva, je dejal, da se je voditelj EAM Porphyrogenis vr nil v Grčijo iz lebanonskih raz- VRHNJA PLAST "Volno trpljenje vrhnje plasti.. V4 govorov šele 25. junija. Slednji še ni imel časa, poročati o konferenci in pridobiti gorskih sil, da bi poslale pet poslancev v Papandreouvov kabinet. Svolos je dejal, da je obiskal grškega ministrskega predsednika v sredo, skupaj z grškim komunističnim delegatom, in ga prosil, naj nikar ne napravlja izjav, ki bi pohujšale položaj. Ta dva uporniška voditelja sU tudi obiskala briUnskega in ameriškega poslanika Rexa Leiperja in Lincolna McVeighja in razložiU položaj. V teku svojega radiogovora je Papandeou obsodil "tisti del, ki deluje proti narodni edinosti," in trdil, da so Svolos in drugi delegati podpisali lebanonski sporazum, ki jih veže, da se pridruži- Razni mali oglasi ZIDANA HIŠA, cena $5,000. Takoj $900. Pustim mesto. 2308 North Ave.—Tel. Keystone 7707. AOITIRAJTE SA P1OSVET0I ZASTOPNIKI USTA PROSVETE se vsi drnštvsal tajniki la tsjnloa h šlanL ki jih društva tevoUjo v n In pote« okraj« vala! Wla. la m MStrsttkaa as Ctovslsaš, Ohio In |>pnll|ii | Is TIH MUL Ps. Si Psm n John Zoralk aa Detroit Iz. okoUoa Polog sli tlaa pošlje svojo sani- PROSVETA 2SI7 So. Lavndals Ava- Cklcsgo, HL m»m*rnm»+0m0000m000m*4*mmm*—mm**** TISKARNA S.N.P.J. sprejema vss 'ju ....u; v tiskarske obrt spadajoča dela Tisks vabila zs vssel&ps in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letaka itd. v v " slovenskem, hrvatakem, slovaškem, Saškem, angleškem jeziku in drugih ........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. NAROČA V SVOJI TISKARNI DA ^ TISKOVINE • • * • Vas pojssnils dsjs vodstvo tiskarna Pišite po informacije ns nsslov: SNPJ PRINTERY MS7-M S. L*wn*« 4» Mra It. ft.__ ________________ .. u^. ..... prt,^