50. številka. Ljubljana, četrtek 3. marca. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemfti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 1*> gl., za pol leta 8 gl., za četrt leta 4 gl. — Za Ljublj ano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta .'J gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za poAiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deželetoliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje uu ljudskih solab in zh dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 tf<»'d. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste <i kr., Če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši »gledališka stolba". O pravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. J. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiSi.
Vladen migljaj nemškutarskim uradnikom.
Ne moremo ravno slaviti in hvaliti vlade pri nas tu, da bi bila kaj posebno energična v tem oziru, da bi mej njenimi uradniki nje novi vladni program ravnopravnosti (vsaj program v teoriji) priznan bil in dostojno avtor i t e t o nahajal. Narobe; še zmirom slišimo, da ta in ta nemškutarski uradnik še vedno v trdnej misli živi, da je Slovenec in Slovan sploh le objekt za zatiranje. Še zmirom se nam poroča, kako nekateri elementi znajo mej nemškutarskimi uradniki vero ohraniti in utrjevati, da Taaliejeva vlada in ta sistema „ne bo dolgo," pa da se povrne spet „samo nemško." Zato menda nekateri menijo, da je zaslužno oponirati in zabavljati tej vladi ter navduševati se za tisto ustavoverno stranko, ki je onidun gksovala zoper pobiranje davkov in torej za ncizplačevanje uradniških plač in ki zdaj na Dunuji s študenti demonstracije dela z veleizdajnim klicem: „vivat Schtinerer".
Kakor je nekoliko videti, ima v tem oziru drugače biti. Vsaj v vlndnej našej „Laib. Ztg." od 1. marca je enkrat en prav odločen in jasen migljaj taci m uradnikom. Kritizirajoč dr. Schreyjev toliko prazni kolikor impertinentni govor v zadnjem konstitucijonalnem društvu končuje uradna „Laibacher Zeilung" svoj članek tako:
„Die Hode des Ilerrn v. Schrey ist koin Mei-stervvork in Ileurtlieilung der realen politiseben Vcr-hiiltnisse. Da rum solite der Obniann des constitutio-nellen Veroines, wenn er den -Mangel an Kachmannern im Ministeriiitu Taftffe boklagt, bodenken, ob er selb8t Facbmann in der S t a a t s k u n s t sei oder ob er nioht bessor thatc, sieb ruit der Rolle eines stil lbescboidenen Dilettanten zu begiiiigcn. Uebrigons \vollen vvir Herrn v. Schrey nicht die Lust benehmen, seinen GtefUhlen mit v on andern be-r elt s abgebrauch ten 1'brasen auch in Hiukunft Luft zu iuaeben mul seine Kritik am Ministeriuni zu ilbon. Nur w;iren \vir begierig zu erfahreu, ob der Obniann des ooostitutipnellen Vereinea, wextn er sicb in seiuen masslosen Angriflen gegen die obe rs ten li ea ni t en des Reiches ergeht, nur fiir eigeno Rech-tauag spricht, oder ob er auch den (Josinnun^en der iibrigen Ver einsmitglieder Ausdruek gib t. Wiireletztercs der F a 11, so mtlssten wir dies ini Interesse einzelner Veroins-mitgliedor, denen wir bessere Einsicht /ugctruut hiitten, lcbbaft bedauern."
Jasno je, da so tukaj mišljeni uradnik i, katerih prilično mnogo je udov konsti tucijonalnega društva. Dr. Schrev tudi rad okrožnice pošilja „an die beamtenvvahler", kakor se naši bralci vedo še spominjati, torej je njegova „napoved boja zoper vlado" hotela govorjena biti tudi v imenu onih ljubljanskih uradnikov, ki so se dozdaj od Zhubrov in druzih uradniških agitatorjev dajali na volišča
komandovati za nemško ustavoverno, zdaj opo-zicijonalno stranko. Zdaj uradni list pravi, da „ obžaluje " in sicer „ v interesu" samih teh uradnikov, ako se bodo še na dalje dali od Schrevja in njegovih pristašev za ustavoverno stranko zlorabiti. Bomo kmalu videli, ali bode ta jasen vladen migljaj imel kaj vpliva in ali bode našel kaj rešpekta pri naših uradnikih.
Politični razgled.
šolnin e de/.clc.
V Ljubljani 2. marca. Kakor se češkemu ,,1'okroku" z Dunaja tele-grafuje, hoče vlada in državnega zbora veČina vrediti vse v postu tako, da bode državni zbor pred veliko nočjo uže sklenen za letos.
O škandalu dunajski li študentov
se poroča, da so bili vsi prijeti študentje 28. feb. prepeljani v uječo dunajske deželne sodnije. Dunajski nemški dijaki se zbirajo na raznih mestih ter jih mora policija razganjati Popoludne istega dne pa so se šli dijaki k policiji pritoževat zarad surovostij policajev. Kak odgovor so dijaki na to pritožbo dobili, povedali smo uže včeraj. Zaprtih je 14 študentov.
Ministerski predsednik grof Tuaffe je sprejel deputacijo dunajskih študentov ter jej dejal, da se v pravnej državi poulični prestopki ne smejo trpeti in to mora policija zabranje-vati pri imuniteti poslancev. Minister je obetal, da se bode preiskava zoper študente hitro završila, da bodo nedolžni mogli kmalu Opravljati zopet svoj posel. Pred postavo da so vsi enaki, pozabilo pa se ne bode, da so to mladi vročekrvni ljudje. — Nadalje poroča „Abend-post", da so vsi študentje iz uječe izpuščeni in da se preiskava nadaljuje.
Češki klub v 1'rajrl je sklenil resolucijo: Glede na to, da je praško vseučilišče ustanovljeno od Karla, češkega kralja, v pi vej vrsti za sinove češkega kraljestva in češkega naroda, zatorej ker ima <Vški narod če ne večjo vsaj ne manjše pravice na to \s» učilišče kakor nemški narod, ki živi ni češkem, izreka češki klub, da le tako rešenje v.« m iliščnega vprašanja odobrava, ki daje češkemu jeziku ravno pravo na starih obstoječih Karlo-Ferdi-nnnskih šolah. Češki klub odbijayizjave nemških zastopov, ki hote naj se Cehom še le novo vseučilišče osnuje, ki bi z dozdanjim ne bilo v nobenej zvezi.
Vnaiije 4iritive.
Kakor francoski „Natioual" poroča, so se razmere mej Vatikanom in francosko vlado zadnji čas zboljšale. Papežev nuncij msgn. Czacki dela na to, da bi se nasprotje ne poostrilo.
Turčiji žuga še razpor s Perzijo, ki bi jej ravno zdaj, ko se Grecija zoper njo oborožuje, prav neugoden bil. Perzijski poslanik v Carigradu je namreč zelo odločno zahteval, noj Turčija zapre Kurdske vstaške vodje, naj Kurde razoroži, ter naj kaznuje one turške urade, ki so vstajo Kurdov zoper Perzijo podpirali. To je Turčiji velika težava.
Nadaljna  poročilu   iz južne lirike
še poveličujejo po bitje Angležev. Angleži so bili tepeni, ker jim je bilo zmanjkalo streliva. Poskušali so z obupnim pogumom probiti se, ali holanski „boerci" so jih hrabro odbijali in zmagovali povsod. — Skoro vsi angleški časopisi pravijo, da zdaj nij nobenega govora več o miru z „boerci", dokler ne diktira zmagonosen anglešk general mirovnih uvetov v Pretoriji, in dokler „boerci" za odpuščanje ne prosijo. — General U o bor t s je bil namesto ubitega Col levja imenovan zu glavnega poveljnika. Od njega zdaj Angleži pričakujejo rešenja časti.
Dopisi.
S<- nlovcMiAlicica Štafcrja 2f». febr. |lzv. dop.j V vašej nedeljskej številki bile so bolj občne razmere učiteljskega izobraževališča v Mariboru povedane; a jaz se drznem nekoliko posameznih razkriti, da bode vsak misleči, le nekoliko misleči človek sprevidel, kako se mora slovenski pripravnik boriti, uko si hoče le nekaj slovenskega duha, slovenskega mišljenja v izrazu ohraniti.
Začnimo! Ljubljansko izobraževališče ima dve prednosti od mariborskega in sicer: v onem razlaga se veronauk v slovenskem jeziku, v tem pak v švnbskem; v onem so tri ure za teden odločene za razlaganje slovenščine, v tem pak samo dve. — Poglejmo si pa sedaj natančneje učenika na mariborskem izobraževaliŠču, kateremu je izročeno razlaganje slovenščine. — llic Rhodus, hic salta! — Da sklanja „korist, korista" vam je uže znano. Pa ko bi vi slišali le četrt ure tega gospoda razlagati naše slovstvo, mislili bi, da ste — v Kini.
Koseški mu je naj večj i pesnik slovenski! Preširna pozna po imenu; le tisto, kar je v Miklošičevem berilu, mu je nekoliko znano. Od novejših pisateljev Levstika, Jenka, Erjavca, in množili druzih, ki so nam novejšo literaturo ustvarili, še besedice nij s m o slišali! Zagotavljam vam, da polovica lani izvršivših pripravnikov in sedanjih učiteljev in pod-učiteljev imnovanih pisateljev niti po imenu ne ponza! — Naj še vam tudi povem, da tega kratkega časa, ki je odločen za slovenščino, g. učitelj ne porabi vsega v dobro. Samo pol ure razlaga (ali prav za prav Čita) iz berila ali slovenščine, drugo polovico porabi pa za sprehajanje po šolskej sobi. — Pripravniki sami izprevidajo uže, koliko njim škoduje ta g. učitelj slovenščine! —
Pri takozvanih „konl'erencah" govori se švabščina. Vsak pripravnik, ki je bil nastopil v učilnici, sodi svoj nastop. Mej lanskimi če-trtoletniki bilo jih je pak več, ki so spoznali, kakšna krivica se zastran materinskega jezika godi. Dva ali trije so si pa enkrat izdelali sodbo o svojem nastopu v učilnici — v slo-
venskem jeziku, ter so prosili nje brati. Pa zastonj! Vsak jo je moral v švabščino hitro prestaviti, „ker — jim je odgovoril ravnatelj
— vsi ne razumejo slovenščine". Lani pa je bilo v Črtem letu tri četrtine Slovencev; in ena četrtina — 9 Nemcev; izmej teh 9 pa še je bilo 4 pripravnikov, ki so prav doro razu-ifteli naš slovenski jezik. Tedaj zavoljo štirih se je dvaintridesetim (bilo nas je vseh 36)  razlagalo  vse v nebeški švabščini!
— To je pravica! —
Iz Vipavske doline 28. februarja. [Izv. dop. ] Pred nekoliko leti so bile v tukajšnjem trgu okna pobita in brez vsega preiska-vanja so dobili žandarmi povelje ljudi, kateri so bili še samo sumljivi, da so to storili, v zapor odpeljati, kar bo tudi storili. Ko smo čuli, kaj se je zadnjič v Litiji zgodilo, nas je obšla radovednost, kaj se bode pa tam zgodilo. Posebno nas je zanimalo zvediti, kateri paragrafi pridejo takrat na vrsto, kadar pri takem delu sam gospod okrajni glavar asistira. Na najvišjo stopi njo pa je skočilo zanimanje naše v tej stvari, ko so nam pravili, da gospoda okrajnega glavarja je njegov in njegovih političnih pristašev organ opral, tako, da so bili gospod glavar bolj čisti, kar sneg, iz katerega so se pri pobijanji kepe delale. No, smo rekli zdaj bo h . . . 6, župan toži glavarja, glavar obeta županu, da ga bode pred sodnijo gnal, in zdaj je uže skoraj mesec dni j minilo in gospod župan še nij zaprt, in gospod glavar še glavari v blagor naše domovine in svojih podložnih. Prosimo, vas podku-rite malo, da se kruh speče, moke je zadosti, in en žakelj je prav fine.
Dunaja 1. marca. [Izv. dop.] Nemška ustavoverna stranka ima res nesrečo in „smolo". Vsaka njena nmnaifestacija" se nazadnje obrne proti njej samej. Tako tudi najnovejša štude ntovska Nemški ustavoverci so hujskali tako dolgo, da so svojo mladino z vseučilišča na ulico spravili demonstrirat proti večini državnega zbora. Ali glej, nihče ne simpatizira s tem ustavoverstvom, povsod je le obžalovanje slišati, da se ti mladi nezreli fantiči zlorabijo in da nekateri izmej njih za celo življenje nesrečne store. In študen-tovske hiper-nemške pesni, njih navdušenje za Prusijo in pr u s ij an skega apostola Scho-nererja, vse to nazadnje ustavovercem samim nazaj v žakelj pada, kateri so na ta način vedno bolj nemogoči in vladanja nezmožni. Sicer pa sami nemški liberalci denes ne mara da uže sprevidijo, da poulično kričanje 100 do 200 nemških (večjidel judovskih) golobradcev Taarlejeve vlade ne bode vrglo, niti ne osode avstrijskih nenera-š k i h narodov odloČilo.
Dunajski časniki se sicer tako delajo, kakor da ne bi odobravali pouličnega razsojanja. Ali dvakrat na dan prinašajo pretirana poročila o različnih študentovskih korakih, tako da je iz vsega vidno, kak6 smatrajo študente za svoje. Zlasti se izraža velika skrb in simpatija za zaprte in se hudujejo nad policaje, da so bili tako predrzni in so nemške mlade razsajalce zaprli! Ko bi bili "demonstranti" Slovenci ali Čehi, o I nobena vešala ne bi bila previsoka za nje.
Prepričanje je splošno, da je moralični prouzroči tel j teh pouličnih škandalov sam vodja ustavoverne ali liberalne nemške stranke Herbst. Kajti on je tako perfidno zavil Lienbacherjevo besedo, da dosti pivcev dunajskega „hochster heuriger" pred linijami kaže, da osemletna šola še ne da izobraženja:
zavil tako, kakor da bil Lienbacher s tem Dunaj ča ne hotel žaliti. Zato pa tudi moralični nasledki vsega pobalinstva gredo na račun ustavovernej stranki.
Iz Zagreba 28. febr. [Izv. dop.] Pri nas bomo zidali novo hrvatsko-narodno gledališče ali kakor mi rečemo kazališče. Osnoval se je uže odbor za to, kateremu na čelu stoji dr. Marijan D e r e n č i n , sekcijski šef pri hrvatskej deželnej vladi. Novo gledališče se bode zidalo nekoliko ali največ pa z doprineski narodnimi, s pobiranjem darov. Oklic, ki ga je odbor izdal, naglasa, da vsak narod in vsaka dežela skrbi za poveli-čanje svojega glavnega mesta! Tako da tudi Hrvatje hote za svoje glavno mesto Zagreb. Našteva zavode, katere so uže ustanovili Hrvatje v Zagrebu, a zdaj da treba še ^dostojnega narodnega kazališta", ker je dozdanje grdo in tesno, ker nij dostojno naroda, ki je za znanje in umetnost bil zmirom vnet. Narodno gledališče, pravi oklic, je stvar vsega naroda, ne samo mesta Zagreba in vsi hrvatski rodoljubi, naj stanujejo kjer koli so, morajo vložiti svoje sile in ne mirovati, dokler se v glavnem mestu ne povzdigne dostojno narodno gledalšče. Naj se samo v vsej deželi najde 10,000 rodoljubov, ki se zavežejo dati vsak dan en krajcar, t. j. 30 kr. na mesec in v malo letih bode zidano. Imena tistih, ki bodo darovali po 1000 gld. pa bodo v novem zidanji v posebnih marmornih ploščah vzidana za vedni spomin. Na ta način povzdignili so Čehi in Magjari svoje gledališče. Mar jim mi ne bomo enaki v rodo-ljubji in požrtvovalnosti? Kdor bode zbiral do-prineske naj jih pošilja: „kazalištnomu odboru u Zagrebu, gospodska ulica, br. 4." ki stoji pod nadzorstvom in pokroviteljstvom vlade. Odbor bode v vseh večjih mestih imenoval odbornike in poverjenike.
Doknače stvari.
— (Nemški „schulverein") na Du-naji naznanja po novinah, da bo letos svojo delavnost posebno na Kranjsko raztegnil. O tem izpregovorimo jutri več.
— (Pustno   in   postno vreme.) Pustni vtorek so tu pri nas morale  izostati I navadne poulične burke tega dneva, ker je1 ves dan dež lil.  Po noči na pepelnico pak je 1 nas zapal prilično debel sneg.
— (Sokolova maske rada) na pustni j vtorek bila je tudi letos sijajna. Za maskerado so bili prirejeni zgorenji čitalniški prostori in tudi zdolenji restavracijski; maskerade se je udeležilo nad 700 osob ter je baje vsega dohodka 673 gld. Za nekoliko časa opazili smo v čitalničnih prostorih tudi g. deželnega predsednika "VVinklerja in več vojaških dostojanstvenikov tukajšnje garnizone. Veselica v čitalnici se ob G Va uri nij še nehala. Maske so bile jako elegantne. Obširnejše poročilo o tej maskeradi nam je obljubljeno za jutri.
— (Občinska volitev.) V Zalogu v kamniškem okraji je bil voljen za župana Janez Kvas, za svetovalca pa Janez Purgar in Janez Tomažič.
— (Oko izbil) je 21 let stari kmetski fant Peter Janželj iz Kota pri Igu po noči 21. septembra v. 1. Gašperju Str letu. Ta je bil prišel jabolka klatit« Janželj mu je pa vrgel remel v glavo. Izbil mu je tako levo oko, tako da Strle, ki je bil prej uže na desno oko slep, zdaj nič ne vidi. Zatoženec pravi, da nij imel namena Strleta poškodovati.   Porotniki   (načelnik   Hugo   Turk) so
prvo vprašanje z 9 proti 3 glasom potrdili, drugo dodatno pa enoglasno. Resume je govoril g. pr vose-Ini k Ravnihar v čednem slovenskem jeziku, kar je bela vrana pred ljubljanskim porotnim sodiščem.
— (Ljudsko , stenj e v Kočevji in Ribnici.) Mesto Kočevje ima 137 hiš in 1332 prebivalcev; od leta 1869. se je prebi valstvo namnožilo za 284 duš, število hiš pa je enako ostalo. Ribnica ima 142 hiš in 1003 duše prebivalstva, od I. 1869. se je pomnožilo prebivalstvo za 67 osob.
— (Premembe pri učiteljstvu na Kranjskem.) Gdč. Vidic Johana, III. učiteljica v Metliki (stalno); isto tako gdč. Ar ko Marija, I. učiteljica na dekliškej šoli v Černomlji; (II. učit. služba,se oddaje začasno). Gsp. .Tom-S i č Štefan, stalni nadu^e^j . v Starem logu na Kočevskem. Gdč. Marija Franci, učiteljica v Šent Vidu p. Ljubljani in Johana Cvek pri D. M. v Polji, inenjujeta za službi.
— (Kranjska hranilnica) je imela v ponedeljek 28. febr. v velikej dvorani novega hranilničnega poslopja svoj 60. občni zbor, pri katerem je predsednik g. Aleksander Dreo objavil resultate računskega sklepa za leto 1880, ki se smejo prav ugodni imenovati. Splošno premoženje, ki ga hran lnica oskrbuje in ki je koncem I. 1879 znašalo 14,817.292 gld.
13 kr., pomnožilo se je za 989.861 gld. 1 kr. ter znaša koncem leta 1880 15,807.153 gld.
14 kr.; posamezno: 1. uknjižena dolžna pisma s popularno gotovostjo 8,957.911 gld. 37 kr. 2. posojila na državna dolžna pisma, zlato in srebro 131.840 gld. 67 kr.3. posojilo zastavnici 98.000 gld. 4. posojilo na menjice 335.800 gl. 5. vrednost državnih, deželnih in bankinih dolžnih pisem pod kursom od 31. decembra 1880 3,834.094 gld. 50 kr. 6. nevzdignene obresti teh dolžnih pisem 11.282 gld. 23 kr. 7. pri raznih denarnih zavodih je vloženih 1,160.488 gld. :J2 kr. 8. posojilo kreditnemu društvu 166 978 gl. 43 kr. 9. službene kavcije 15.670 gld. 10. fond za penzije 80.000 gld. 11. vrednost lastnih hiš in zemljiškega posestva 560.670 gld. 7 kr. 12. računsko imetje, inventar in kancelijsko orodje 6.968 gld. 53 kr. 13. gotovina v blagajnici 447.349 gld. 2 kr. skupaj 15,807.153 gld. 14 kr. Vloženi denar posodil se je večjidel na zemljišča; dovoljenih je bilo 1,499.940 gld, posojeuih 999.198 gld. Zaradi premnogih denarnih vlog znižalo je hra-nilnično društvo obrestno mero od vlog od 4V3 na 4°/0, in od posojil od 5V3 na 5°/0 od 1. januarja 1881 naprej. Zaradi preobile gotovine v blagajnici moralo je ravnateljstvo tudi preteklo leto večje zneske vložiti pri solidnih denarnih zavodih, pri katerih, ako treba, posojeni denar koj vzdigniti more. Zastavnica je posodila lansko leto 114.911 gld. na 26.182 zastav rešenih je bilo zastav 27.569 s 121.853 g\d. Jtreditno društvo podpira kupčijo in obrtništvo s kapitalom posojenim za male obresti; vdeležnikov šteje koncem lanskega leta 125 s skupnim kreditom 269.400 gold. zavarovalni fond znaša 26.940 gld. resevni fond znaša 4,363 gld. 84 kr. eskomptiranih je bilo menjic 835 za 777.077 gld. plačanih 830 s 780.935 gld. Čisti dohodek 1834 gld. 38 kr. od katerega dobi hranilnici 40% 733 gld. 75 kr. Kursi državnih in druzih obligacij računjeni •so nižje, kakor je bil kurs koncem lanskega leta. Čisti dohodek za 1. 1880 znaša 90.812 gl. 90 kr. reservni zaklad znaša 1,326.603 gld. 2i kr., ter se je pomnožil za 109.010 gl. 40 kr. Urad občeval je lansko leto v hranilnici in v zastavnici s 94.328 strankami; denarni pre-
met je znesel 14,516.806 gold. HranilniČno društvo je dovolilo, da se iz reservnega zaklada tudi letos izplača v občno koristne in dobrodejne namene 11.220 gold. sledeče: tukajšnjemu ubožnemu zavodu 2500 gld'. Za obleko podarjeno otrokom v čitalnici ob božiči 200 gld. Za božičnico v tukajšnem zavodu za otroke 200 gld. Za podporo potrebnim učencem: na gimnaziji v Ljubljani 200 gld., v Ko-čevji 100 gld., v Novem mestu 100 gld , na realki v Ljubljani 200 gld., na učiteljskem iz-obraževališči 100 gld., v 1. mestnej ljudskej šoli 150 gld., v 2. mestnej ljudskej šoli 250 gld. Za učna sredstva na kranjskih ljudskih šolah: a) Narodnej šoli 150 gld., b) Schul-pfennigu 150 gld. Za šolske stvari ubogim deklicam v tukajšnjej uršulinskej šoli 200 gld., v uršulinskej šoli v Škofje j Loki 100 gld., evangelskej šoli 200 gtd. Podpora učencem na ljudskej šoli v Novem' mestu 100 gld., podporo učencem , na tukajšnjej podkovskej šoli lQ0i gld.v podpora učenkam tukajšnje dekliške šole 100 gld., učencem všoli na mahu 50 gld., učiteljskim kandidatinj&m in učenkam na vad-nici 100 gld., dekllflkej šoli v Kofevji'30 glđ., učencem višjih razredov meščanske šole' v Krškem 100 gld., učencem obrtnijske šole pri 1. mestnej šoli 50 gld., učencem obrtuijske šole pri.2. mestnej šoli 50 gld. Glasbenej šoli fil-harmoničnega društva 200 gld. Glasbenej Matici O gld. Za vzdrževanje tukajšnjega otrf*-škega zavoda 200 gM. Tukajšnjemu podpornemu društvu za bolne 100 gld. V blagajno tukajšnje požarne straže 500 gld. Za vzdrževanje tukajšnje Elizabetne bolnice za otroke 220, gld. Podporo potrebnim bolnikom, ki so odpuščeni iz tukajšnje deželne bolnice 200 gld. Za' kosile ubogim vseučiliščnikom iz Kranjskega v Gradci 100 gld. Za delavsko bolnišno in invalidno blagajno 100 gld. Podpora tukaj-šnjeriiu gledališču za leto 1880/81 450 gld. Delavskemu izobraževalnemu društvu 50 gld. Tukajšnjemu katoliškemu rokodelskemu društva' 50 gld. Društvu sv. Vincencija za podporo tukaj nuje hiralnice 200 gld. Za podporo tukajšnjemu aeilu za dečke 200 gld. Za podporo 8irotnišnice za dečke 200 gld. Vincencij-konferenci pri sv. Jakopu 100 gld. Društvu kranjskih- zdravnikov za Loschnerjevo ustanovo za vdove in sirote zdravnikov 200 gld. Deželnemu muzeju za nadaljevanje prahistoričnih izkopavanj 200 gld. Sirotniškej hiši za deklice 150 gld. Požarnej straži v Krškem 200 gld., v Postojni 300 'gld., v Toplicah 50 gld. Čebelarskemu društvu 50 gld. Dalje odobri hra-nilnično društvo sledeča izplačila: a) po toči poškodovanim v Novomeškem okraji podarjenih 1000 gld. b) vsled odpretja novega hra-nilničnega poslopja , mestnim ubogim podarjenih 500 gld. c) pogorelcem v Kamniku za na-kupljenje semena 150 gld.
slovenskim gosp. učiteljem, pripravnikom in šolskim prijateljem! Odkar se uče- naši otroci slovenski čitati, odkar se rabijo slovenski abecedniki v naših začetnih šolah, pogrešajo vsi učitelji in odgojitelji te nežne mladine slovenskega navoda za podučevanje na najnižjej stopinji narodne šole. Posebno pa primanjkuje take knjige mladim nasteplim učiteljskim močem in zlasti še pripravnikom, katerih velika naloga je ravno v tem, da se urijo v navodu, kako jim bode postopati s prvenci ljudske šole. V nemškem jeziku ima učitelj na razpolaganje več na vodo v te  vrste, naj
imenujem samo: Hermannovo „tlrtterklasse" in Saatzerjev: nDas erste Schuljahr". V slovenščini smo že vedno brez te tako potrebno pomožne knjige, da si bi bila uže zdavno mnogim učiteljem in pripravnikom dobro služila, in dasiravno se je o tej stroki po šolskih listih uže veliko pisalo.
Ker se je' nadejati, da bode po učiteljiščih kmalu dovoljeno tudi s pomočjo slovenskih knjig pripravljati se za bodoče podučevanje v slovenskih Šolah, in ker je marsikateri učitelj tako knjigo uže davno želel; zato sem se odločil spisati in založiti takov ..navod za i»«mIii<*<'v.-in j<> prvencev**, ako bi me gg. sodrugi in šolski prijatelji pri tem podpirati blagovolili.
Predno morem dati namreč v tisk knjigo, katerej bode cena 60 kr., vabim na obilo naročevanje vse prijatelj e pravega napredka naših šolskih razmer, da bodem vsaj nekoliko poroštva imel za vspeh tega podjetja. V Krškem 1. marca 1881.
I. Lap aj i_SL, , Šolski voditelj.
Izpred porotnega sodišča.
(Roparsk umor na  Lovskem brdu.) (Dalje.)
France Galovič se sicer zagovarja, da je v petek 20. avgusta 1880 bil ves dan do '/» 9 ure zvečer doma. Potem da se je oblekel in šel sprehajat se. Pri hišnih vratih ga je poklicala hišne, gospodinja Miza Pintar v svojo štacuno in ga vprašala, kako bi napravila izjavo o njenih dohodkih na davkarski urad. Pri tej priliki pravi Galovič, da je hišno gospodinjo prosil, naj hišnih vrat od znotraj ne zapira z zapahom, da bode lahko notri prišel. Potem se je šel sprehajat in prišel ob 10 ure domu, tačas je hišna vrata znotraj z zapahom zaprl in hotel iti spat. Sobna vrata pa da so bila od znotraj zaprta in ko mu Žena dasiravno je večkrat potrkal, le nij hotela odpreti, vlegel se je na klop na noostovžiin je tabak kadil. Tu mu je prišla misel, kjer je bilo v z denarjem uže na konci, da naj bi Šel v Gornje Brdo k posestniku Mlakarju, da bi prosil posojila. Vstal je ob 5. zutraj in Šel proti Gornjemu Brdu. Mej pol in tri četrt na 5. prišel je k opekarnici Janeza Čadeža, to je 100 korakov od Polj&n. Tu se je sešel z neznanim človekom, kateri je v žaklji prekajeno svinjsko meso nosil in mu pripovedoval, da je preteklo noč celo noč igral v gostilni Luke Bizjaka in zaigral ves svoj denar, tako da si še karte za železnico kupiti ne more. Ta mož mu je na prodaj ponudil svinjskega mesa in Galovič je, ker je imel še 2 gl. 68 kr. denarja pri sebi, od neznanega moža kupil dva kosa svinjskega mesa in 4 klobase za 1 gld. 65 kr., katero mesno robo je potem v svoj robec zavezal.
Drugi neznani mož, katerega je Galovič srečal, mu je tudi povedal, da Mlakarja, h kateremu je Galovič baje iti hotel, nij doma in vsled tega je Šel le do Volč k županu Jože Mraku. Tam da je spil glažek žganja in si je kupil pakeljc tobaka, tako da je znesel račun 14 kr.
Potem je šel nazaj in mej potjo vstopil v krčmo Martina Colija in prišel zvečer domov. V Lovsko Brdo, katera vas leži tri četrt ure od Volč, pravi Galovič, da nij šel.
Ves ta zagovor Galoviča je pa v večji del lažnjiv. Po izpovedbi hišne gospodinje Lize Pmtarice in žene zatoženčeve Marjete Galovič šel je Galovič uže ob 8. uri zvečer
proč in ga nij s'iSala po noči da bi bil kdo na sobna vrata trkal, Liza Pintar pa je od 11 uri po noči hišna vrata zapahnila, kar trdi Galovič, da je storil on; Galovič tedaj od 11 uri nij mogel priti več v hišo. Ob istem času, pa so videle priče Tone Kržišnik in Jože Bergant Galoviča. da je šel proti Poljanam. 21. avgusta 1880 zjutraj ob */i 9 uri, videle so priče Tone Kokalj, Grega Krek in Matija Krek, našega Franceta Galoviča, ko se je na cesti od Lovskega Brda na Volče, ne daleč od stanovanja umorjenih Mrakovih. pijan na tleh valjal in sicer v tistem kraji od katerega je slišal priča Matija Krek ob 2 uri ponoči neki šum od več osob, podobno kakor bi se kak človek pri izmetavanji jedij in pijače iz sebe prav napenjal. Po izpovedbi prič Barbe Kokalj in Katre Kokalj prišel je Galovič okolo 6, ure zjutraj po cesti od Lovskega Brda v Volče. Bil je tako zelo pijan, da je pri hlevu Barbe Kokalj pal na tla.
Kakor izpove več prič, prišel je Galovič okolo 7. ure zjutraj v gostilno Joža Mraka tako pijan, da mu nij Mrak hotel dati ne vina ne žganja, nego samo kave in pakeljc tobaka. Tu je pravil Galovič, da je moral celo noč na prostem prenočiti. Priča Ana Frelih je slišala okolo 4. ure zjutraj človeka od Lovskega brda proti Volčjemu iti, in Jaka Krek je srečal Galoviča na vse zgodaj pri pokritem mostu v Volčem močno pijanega. Priča Tone Bajželj je srečal Galoviča ob 7 uri zjutraj. Galovič je bil tako pijan, da je trikrat na tla pal in je imel pri sebi ruto, v katerej je nosil pisma, svinjsko meso in klobase.
Priča Luka Bizjak pove, da v noči od 20 do 21. avgusta 1880 v njego vej gostilnici nij noben človek igral in da sploh nij bilo druzega tujca tisto noč ko davkarski eksekutor Karlinger iz Škofje loke, ki je pri njem prenočil.
Priča Martin Colja pravi, da je prišel Galovič okolo 9 ure zjutraj 21 avgusta k njemu in da je bil videti ves zmešan. V ruti je imel 2 svinjski gnjati, klobase in pisma.
Tudi priče Nace Dolenec in France Grošelj sta srečala Galoviča pijanega.
(ialovift je sodniji izročil ono ruto, v katerej je baje nosil klobase in svinjsko meso.
A priče Martin Colja, Marijana Oblak, Barba Kokalj in Katarina Kokal pravijo, da to nij tisto ruta, v katerej je nosil Galovič 21 avgusta zjutraj meso, ampak on je imel meso v drugej ruti, kutera je bila lastnina umorjene Marije Mrak in kntero so večkrat pri njej videle. Priča Blaž Mlakar posestnik v Gornjem brdu, pravi da nijsta bila z Galovičem toliko znano, da hi mu bil kaj posodil, sicer pa da je bil 21 avgusta 1880 doma.
Iz ižpovedbe prič sledi, da se je Galovič popolnem lažnjivo zagovarjal in da je bil blizo mesta dejanja. Ve se pa tudi, da je morilec, kakor je to kazal ogled pri Mrakovih gotovo vino pil in ga še po tleh spuščal.
Galovič pa je bil zelo pijan, in kakor je natanko poizvedoval župan Mrak, nij se mogel Galovič v tem kraji nikjer drugje napiti, kot Mrakovega vina pri umorjenem.
_(Kouec prihodnjič.)_
Le dobra stvar se hitro prikupi.
Komaj jo tri leta, kar sem prišel iz Novega Jorka v London, da angleško deželo seznanim z mojim novim izdelkom. Začei sem z malim ter odprl početkom le majhno delavnico in pisarno. Pošiljal som moj izdelek v malih zabojih na ogled in poakušnjo po Angleškem, Irskem in Škotskem. Moj ekstrakt bil je povsodi z veseljem sprejet in uže v prvem lotu so je naročilo prj meni 200.000 HaSic. Mnogi so se naročili še le p tem, ko so dobroto mojega izdelku užu sami poskusili. L>rug ga je priporočal drugemu in tako je moja obrtni j a dobro napredovala.
Od začetka, prej da sem ljudi s«> svojim izdelkom seznanil, imel sem več atroSkov s pošiljanjem, ko dobička. Zanesel sem se pa na to, da se mi bo to pozneje ceniti vedelo. V tem se nijsem motil. Dobil sem toliko priznanja in naročil, da sem svojo delavnico kmalu razširiti moral. V drugem letu He je naročilo pri meni na stotine in tisoče, da jih uže nijsem vedel kam devati. Jednoglasna biki ju hvala mojega „shiikor-ek s trakta". Tako se numreč imenuje moj izdelek in je izvrstno zdravilo za bolezni na jetrab in v želodcu. Najprej se je razširilo to zdravilo po Angleškem. Po dolgih študijah in preiskavah sem se namreč prepričal, da največ bolezni prihaja dandenašnji iz želodca in iz jeter. Iznašel sem zoper te bolezni zdravilo „shiiker-ekstrakt", in ko sem se v Ameriki prepričal, da je mnogim pomagalo, sklenil sem, prinesti ga tudi v Evropo. Pa nijsem prišel v Evropo kot klativitez, kajti vodil sem tam veliko kupčijo in imel sem več ko zadosti za življenje. Moja kupčija seje v tretjem letu še bolj razširila; samo na Angleškem sem prodal 900.000 Maš, v treh letih skupaj tedaj 1,700.000 naš, in to je gotovo mnogo za začetek v tako kratkem času. Slaba stvar bi se ne bila tako prodajala. Na Angleškem so brž spoznali, kako dobro zdravilo je „shiiker-ekstrakt" zoper slab želodec in bolezni ua jetrah, in da je res mnogim pomagal, se vidi uže iz tega, ker se ga jo toliko pokupilo. Tolika spričevala od vseh krajev dale so mi pogum, da som svojo kupčijo uže razširil na druge dežele.
Želodec se kmalu pokvari, ta bolezen pride kakor tat vvnoči, zdravilo za to pa je „shaker-okstrakt".
Co jo želodec pokvarjen, boli človeka v prsih in na straneh, včasih tudi v križi; človek je zaspan in slabe volje, usta imajo činjeu duh, na zoheh je polno slin neprijetnega vsduha. Clovoku se ne ljubi jesti in na želodci leži nekaj kakor kamen. Oči so udrte; roke in noge so mrzle in mokre, kar pride od mrzlega potu. Kolnik je vedno zaspan, in če prav spi, mu vendar nič nij bolje; črez nekaj časa postane siten, razdražljiv in toman, v srcu mu je, kakor bi se nečesa bal. Glava je omotična, posebno kadar človek vstane; čeva postanejo trda, koža pa suha in gorka. Kri je teška in se nerada po žilah vali; belina v očesu postane rumena. Bolnik pogosto živež izbljuje in občuti pri tem kislinast ali pa sladčikast okus. Včasih tudi srce tolče, da bolnik dostiktat misli, da jo na srcu bolan. Oči slabo vidi jo, kakor skoz meglo, človek postane klavern in slab. Kmalu se prikaže tudi kašelj, početkom suh, pozneje pa z zelenkastim iznietkom. Te prikazni ne pridejo vse najeđenkrat, ampak zapored; pa dostikrat jih je več na enkrat opazovati.
Lastnik A. J. VVHITE v Frankobrodu na M.
Zaloge imajo na Dunaj!: Stara c. kr. vojna lekarna, I., na Štefanovem trgu, Kr. Plebanja, lekarja; V. Twerdy, lekar „pri zlatem jelenu", Koblmarkt t.; C. Ilaubner, lekar ,,pri angel ju, L, am Hof; A. Egger, lekar „pri rudečem raku11, I., lloher Markt; 15. Hibus, lekar , pri labudu14, I., Bohotteniing; Ph. Neustein, lekar ,,pri sv. Leopoldu", I., Plankengasso li; J. Weis, lekar , pri zamorcu", I., Tuchlaubon 27; dr. Ebrmann, lekar ,,pri sv. Brigiti" IT., Brigittaplatz; M. Sobel, lekar ,,pri medvedu", II., Taborstrasse; dr. Aleks. Rosenberg, lekar ,,pri sv. Trojici", III , Radetzkvplatz: lekarna am Renmveg, III., Ant. Mayerja; dr. J. Lamatsch, lekar, IV., VVied. Ilauptstrasso 1<>; lil. Zavaros, lekar , pri križu", VII., M.uiahiferstrasse Ti'; Jul. Herbabnv, lekar ,,pn usmiljenju", VIL, Kaiserstrasso 90; Ludvik Lip, lekar „pri zlatem slonu", VIL, Stiitgasse; C. Firbas, lekar „pri sv. Ani", IX., NViihriiigstrasse; dr. Schlosser, lekar,
IV. , \Vieileu, llitup« sraase 60; M. Schneid, V., \Viin-mergasse C. l'loy, lekar, IX., Poreellangasse 5; (i. & li. Fritz, drogist, L, liraunerstrasse. 6j lekarna Udove See\val(t, VIL, Mariabillerstrasse 106. — l*o raznih tleželali: V Zagrebu: M. L. Fiusch, lekar; V Osterlici: A. Prikril: v Bademi: (L Sclnvarz; v Brnu: F. Ial»'r; v BOCMl! B. Spretter: vHriixu: l-V nI. Tleek, drogist; v Broiln (JaliiMjiO: Iv Liska; v 1). Fiildvaru: .los. l'l. Pap; v i • ii 11111«11' 11 ■ i: A. Haymann;  v Iglavi:
V, ln.b ik.i. v liinmnstu: Fr. Winklerj v Kanrugl (Galicija^: li. Ileger; v Karlovca: Z. Pindeis, lekar, J. r.irs: v Calovcu: P. Blrobaoher; v Krakovem: Jos. Tranozynskl; v Kreinsu: s. 13. Kleevrein; v Kntinhori:
IV. Sla\ik: v LJubljani : Jul. pl. Trnkoe/.v; v Lvovil : Peter MUkolafi, Sigm. Rncker in K. Križanovski; v Lisca: A. Hofetatteria dediči in A. Rupert; v Merami: A. Pan: \ Milovki (Galicija): M, Quirlni; vMiskoIeia: dr. M. Ilerz: v Noveiidieii u: Jul. Neuser; v ranču vi: W. II,Graff; v Piran: B. Kalser; v Pragi: Jos. Parat
na l'oriši'i; v 1'rerovi : [g. Psota, lekar ,,pri zlatem orlu": v PrC8DUrgu: Fr. Ilenriei, lekar pri sv. Trojici", in Feliks Plstorv, Lekar ,,pri rudečem raku"; v 1'res-uirali: A. tiriessl: v UeirhcnlMMgu: Jos pl. Fhrlieh; v Baam: V*. Kraus, dro-rist: v Sangerhergu: .1. Ziegler; v Snlnegradii: dr. pl. Sedlit/.kv, e. kr. dvorni lekar; v Semnicu: Fr. S/i:ink;.\: V Sternbergu «;Mora\;\): A. lVrkl: v Opavi: A. 1'lalikv: v Temešvaiii: C. M. Joh-ner, lekar, mesto, Huuvudignsse, in Štefan Tarczav, lekar „pri Mariji pomagaj"; v Ogerakem Hradišn: J. Stanel: v Vilikuvrih: L. pl. Aleinann; v Varaždina: (J. Sochsinger, lekar: v NVcIsu: K. Riohter: v IMinaj-skem Novem mostu: Fr. Kolca rs, lekar; v Karlsbadu: (1. Fimleis, lekar: v Re)CQ (Galicija): J. GrOBS, lekar;
v Z.vdarzmvu: M Bardaez; v GrUnuarga (Zgor. Avstr.):
J. Mliller, lekar: v kcitmericu:  li. Laltler, leknr „pri
kroni": v Liesingu: A. Mu.ss: v Scegedinu: A. ELovacz; v Beljaka: Rumpfov i dediči; v CelJi:A, Kupferacnin tU: r Deuticbbroda: W. Kabelao; v Usjeka: J. Gobetasky; v Gradci: Fr, K s. Gaehih y; v dr. Becskerek: L. Men-cz i: v liyong\iisii: F. Mersitz; v llerinaiinsladlu: A. Teiitseb: V II. M. Viismlieh : ,). L'iss; v Lova Levenz): K. Bolemann; v M. Biik\vitzu: C. Blodig: v Miihr. NVeisHkirehenu: J. Krie«el8tein; v Nassdorfu pri Pti-naji: Kol. Bolfv: v Nyiregvhiiza: B. Korangi: v St. l'ii.tnu: O. Ilassak; v >Viiu(iscligarstenu: Km. Keller; v Znaimu: E. Scherko.
Naznanilo.
Zaročil se je dnć 21. svečana ob 7. uri na večer gospod latvrioel.l Magušer mlajši, sin tukajšnjega
župana s hčerjo dru^ejja občinskeg* ^'s.^valca, go-spico naii'io Soaarjevo. Priče so bili gg.: Jože Pibrovec, Ivan Samsa in Oroslav Magušer.
V Kropi, dne" 25. februarja 1881. (107—3)
Umetne
(640—22)
zobe in zobovja f
postavlja po najnovejšem amerikanskem sistemu v /.lulu. vulkauitu ali celuloida
brez bolečin.   Plombira s Blatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin
s prijetnim mamilom
zobni zdravnik A. Paichcl,
poleg Ilradeckega mostu, v L nadstropji.
Št. 741.
(110—2)
Razpis javne dražbe.
Po sklepu c. kr. pomnoženega okrajnega šolskega sveta zidalo se bode novo šolsko hišo v Cerknem.
Delo, ceujeno na 8035 gld. 82 kr., oddalo se bode po javnej dražbi.
Dražilo se bode dne* 10. marca t. 1. od 10.—12. ure zjutraj pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Tolminu ustmeno; sprejemajo se tudi postavno kolekovane pismene ponudbe.
Načrti, prevdarek in pogoji so razpoloženi pri c. kr. okrajnem Šolskem svetu.
Kdor se udeleži dražbe, položi 400 gold. kot vadium.
C. kr. okrajni šolski svet si pridržuje pravico od podanih ponudeb ono sprejeti, katero spozna za najugodnejšo.
C. kr. okrajni šolski svet v Tolminu,
dne 16. februarja 1881.
S>b 2'-
1 SI
a g a
•S S
to
!
5 S
► g.
n «5 ►«
- aB
99 o o >  btl PL,
-=v° •- o -» <£ ^ c te^rt ji B i oo 'št
Popolna razprodaja
zaloge mamifakuirnecia in lisgnega blaga
po Etlatno znižanih cc-nah pri
na sv. Petra predmestji s t. 6 v Ljubljani.
(108—2)
a w o i«
3 h -d S :a St
g -v M S.
co t- t— (m    co *x> ;o io
SJ2 j2 ^ o io ro t- «»o t-1^ i' 00 fO rt jj iO rt 00 ih
oi ..........
08 ..........
J-i   :S   •   -  • '.....
. ■.......
M   £ te   • .X .....
tO . g
w 'iS *
o rfilill* : .a a
^ "   b s SS
iilsfll §Ja|
S č k .2 »L s ć :i
.2 n m g h 2 x i "ji I * š
>m  ■■ ;s -a j 3 <u
S 3 s i is»fiJB«S
o I: s »,o m o g _nO ?rO ^ J a i:
pomuhli svo olje iz kit ovih j eter
zoper skroflje, krvico, pljučnico, kašelj itd. itd., v gltleiiicali i% OO kr.,
združeno z železnim jodirom
posebno dobro /a one, ki imajo premalo krvi ali ki si imajo kri čistiti
v sklckiilcali .» I ul<i.
prodaje
lekar „k angelu",
(490—19)   na dunajskej cesti v Ljubljani.
Dediči KikritMliinvlli nahajališč jantara ilocvolju-jojo si noziumjuti svojim p. n. kupeom, <la ho vslotl na svojih posestvih 61)lln0 nujdenoga jantaru cono po vcliko-»ti colo do 81) procentov /.nižali.
S temi skrajno nizkimi conami upajo utomoljono, a z ničvrednim in zdravju škodljivim ponarojonim hladom ▼ iifvariio.it po.t ivljiMici inio natiirut-Ka jantara obraniti.
Cena zajamčenih ođ
i
izrezanih
cevk za smotke,
močnih, v elegantnih »katljioah. M.        Cm. doltf   |ircjo gl. . »daj samo gl.
I. Vi 20........O.—
II. 10 10 .......
lil. 9 12........»—
IV. 8 10........ a.so
V. 7 8........a.—
VI. 0 o........1.8©
Cevke za cigarete,
Št.       Cm. dolg   projo gl. «daj samo gl.
I. 10 16........3.—
II. B 10........S.5«
lil. 8 8........
iv. 7 6........1.8©
V. 8 r,........1«©
Za preditojočo ceno zavorujomo le skozi štiri tedne od dnevu, ko ao ta inierat prvič objavi, pridržujemo si pa ceno poznojo eventualno zvtkšati.
Naročila prosimo da so pošiljajo našemu zastopniku, gOHpodu
W. HENN,
(103-
X.EezirlE, 3Ds.m.]pfgra,sse llL.
Pošilja bo ali s povzetjem ali pa če no znoauk pošljo.
Izdatelj in urednik Makso Armič.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarnea.
699134