C
Dobrodošli na desnem bregu Mure
www.verzej.si|www.centerduo.si|www.marianum.si	Leto II, številka 2, maj 2009
Spoštovane občanke in občani!
Pred vami je nova, že peta številka občinskega glasila Funkešnica. Prva številka je bila izdana lansko leto ob Občinskem prazniku. Ugotavljamo, da se je občinsko glasilo dobro prijelo, zato smo na občini že ob koncu lanskega leta pristopili k statusni ureditvi glasila. Sprejeli smo odlok o ustanovitvi glasila, za odgovornega urednika pa je bil imenovan Janez Krnc.
Občina Veržej praznuje letos že deseti, jubilejni občinski praznik, ki ga bomo zaznamovali z osrednjo prireditvijo in slavnostno sejo v nedeljo 31. maja ob 15. uri in otvoritvijo povezovalne ceste Veržej - Banovci in kolesarsko sprehajalne poti Banovci - Veržej. Občinski praznik je priložnost za pregled opravljenega dela v preteklosti in pogled v prihodnost. Ocenjujem, da
smo v lanskem letu uspešno razvijali našo občino. Med pomembnejše dosežke lahko uvrstimo rekonstrukcijo povezovalne ceste Veržej - Banovci s kolesarsko sprehajalno stezo, dograditev ulične razsvetljave v Veržeju, dokončanje zobozdravstvene ordinacije in pričetek izvajanja zobozdravstvene oskrbe ter sanacija in zamenjava dotrajane strešne kritine na osnovni šoli.
Županova beseda
Bili smo uspešni na več javnih razpisih za evropska in državna sredstva, tako za izvedene projekte, kot tudi za projekte, ki jih načrtujemo v prihodnje. Pri tem velja omeniti pridobljena sredstva za izgradnjo javne turistične infrastrukture (pločniki, sprehajalne steze, meteorna kanalizacija, ulična razsvetljava in preplastitev cest) v skupni višini 810.000 EUR ter pozitiven sklep o sofinanciranju obnove in dograditve osnovne šole v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov. Izvedba teh investicij je predvidena do konca leta 2011. Trenutno pa čakamo še na pozitiven odgovor na javnem razpisu za dokončanje obnove vodovodnega omrežja, kjer pričakujemo odgovor čim prej. Dokončanje sanacije vodovodnega omrežja je namreč nujen pogoj za izvedbo nadaljnjih investicij v cestno infrastrukturo tako v Banovcih kot tudi v osrednjem delu Veržeja.
Prav zaradi nejasne situacije okrog pričetka in dokončanja sanacije vodovodnega omrežja v tem trenutku težko napovedujemo dinamiko investicij v javno infrastrukturo, predvsem v Banovcih. Naša želja je, da bi z investicijo kljub vsemu pričeli še letos.
Za eno pomembnejših pridobitev za naš kraj pa ocenjujem dejstvo, da bodo v zelo kratkem času odpravljene ovire pri možnosti priključitve vseh naših gospodinjstev na širokopasovne internetne povezave. Menim, da je internetna avtocesta za razvoj še pomembnejša, kot navadne cestne povezave.
Ob desetem občinskem prazniku naše občine je pravi čas, da lahko realno ocenjujemo upravičenost nastanka manjših občin. Ob zelo kritičnem in osebno nepristranskem pogledu za prehojeno pot lahko ocenjujem, da je bila ustanovitev manjših občin,
**
Ffrftkejn/Ca Dobrodošli na desnem bregu Mure Uredniški odbor: Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Tatjana Vokic (pomočnica urednika), Slavko Petovar, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar • Lektoriranje: Ivan Kuhar • Prelom in oblikovanje: Marko Suhoveršnik Založnik: Občina Veržej in Zavod Marianum Veržej • Tisk: Itagraf d. o. o. Ljubljana, maj 2009 • Naklada: 500 izvodov • Funkešnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej.
Občina Veržej
Ulica bratstva in enotnosti 8 9241 Veržej T: +386 2 58 44 480 F: +386 2 58 44 488 E: obcina.verzej@siol.net S: www.verzej.si
2 Ftinkejn/ca maj 2009
TIC Veržej
Zavod Marianum Veržej Puščenjakova 1 9241 Veržej T: +386 51 654 778 E: center.duo@siol.net S: www.centerduo.si
kakršna je tudi Občina Veržej pravilna, da je pomenila hitrejši razvoj na vseh področjih, posebej pomembna pa se mi zdi krepitev identitete pripadnosti občanov lokalni skupnosti. Prav slednje omogoča lažje reševanje problemov in večjo vključenost vseh občank in občanov v razvojno razmišljanje in aktivno delovanje in je tudi največji porok, da se bo intenziven razvoj naše občine nadaljeval tudi v prihodnjih letih.
Slavko PETOVAR, dipl. inž. agr. župan Občine VERŽEJ
Urednikova beseda
Spoštovane bralke in bralci občinskega glasila Funkešnica. Po enem letu skupnega ustvarjanja se najprej zahvaljujem za zaupanje županu in občinskemu svetu, istočasno pa tudi vsem vam za zgledno sodelovanje. Upam, da se v časopisu vidi vsaka generacija in da je glasilo privlačno in informativno.
Na poseben način se moram zahvaliti Tatjani Vokic, ki vas skrbno spodbuja k sodelovanju in vestno pripravi vse potrebno za samo izdajo glasila. Prav tako se moram zahvaliti sobratu Marku Suhoveršniku, ki je oblikoval celotno zasnovo glasila in z veseljem postavlja vsako številko na novo. Brez njega bi bila podoba slabša in stroški bistveno večji. Veliko stroškov nam prihrani Ivan Kuhar z brezplačnim lektoriranjem, za kar se mu tudi zahvaljujem. Seveda gre zahvala celotnemu uredniškemu odboru (Tatjana Vokic, Slavko Petovar, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar) za uspešno pripravljenih prvih pet številk občinskega časopisa in za vso podporo pri snovanju glasila.
Ko glasilo dobiva pravno formalno osnovo z vpisom v razvid medijev, kot to določa Zakon o medijih, in ko bo občinski svet potrdil nov uredniški odbor, bo časopis nadaljeval zastavljene cilje. Že od samega začetka si
Zapis z 20. seje občinskega sveta
prizadevamo ustvariti malo drugačno glasilo, kot ga imajo v sosednjih občinah. Trudimo se, da bi vam bralcem čim bolj približali utrip občine, in po prvih odmevih Funkešnico vedno znova z veseljem vzamete v roke. Če vas preko tega glasila bolje informiramo in tako povezujemo med seboj, smo dosegli svoj namen. Seveda se vedno najdejo tudi taki, ki iščejo kritiko. Če je ta konstruktivna je seveda dobrodošla, saj pomaga k izboljšavi našega skupnega glasila.
Naj bo glasilo Funkešnica naš skupen prispevek ob 10. obletnici praznika občine Veržej. Četudi smo majhni po številu, to še ne pomeni, da smo majhni po duhu. Bodimo ponosni, da lahko soustvarjamo lastno zgodovino in da gradimo na kulturnem bogastvu naših prednikov. Če hočemo, da bodo tudi nas drugi spoštovali in nas imeli radi, pa moramo najprej mi s svojimi dejanji pokazati, da ljubimo.
Še enkrat hvala za zaupanje in upam, da bo novi uredniški odbor uresničil vaša pričakovanja.
Janez Krnc, odgovorni urednik
Občinski svet Občine Veržej se je 23. aprila 2009 sestal na svoji 20. redni seji. Na začetku so najprej predstavniki Lokalne energetske agencije LEA Pomurje predstavili lokalni energetski koncept Občine Veržej, ki pomeni koncept razvoja lokalne skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki poleg načinov bodoče oskrbe z energijo vključuje tudi ukrepe za učinkovito rabo energije, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije. O lokalnem energetskem konceptu bomo podrobneje pisali v prihodnjih številkah glasila.
Člani občinskega sveta so se seznanili tudi z vsebinskim in finančnim poročilom o delovanju turistično-in-formacijskega centra TIC Veržej. Člani občinskega sveta so ugotovili, da je bil namen ustanovitve TIC Veržej dosežen in cilji preseženi, saj je bilo od otvoritve (13. 3. 2008) do danes veliko narejenega za promocijo turistične ponudbe in dogodkov Občine Veržej, organiziranje in pomoč pri organiziranju javnih dogodkov ter povezovanje z drugimi TIC-i, nosilci turističnih dejavnosti in strokovnimi organizacijami in društvi. Janez Krnc, odgovoren za TIC Veržej, je v poročilu podrobneje predstavil, na kakšen način je TIC Veržej izvajal promocijo turistične ponudbe (preko lastne spletne strani, e-pošte, e-novic in objav v medijih, izdaja skupne turistične zloženke Občine Veržej, pobuda in glavna koordinacija pri izdajanju občinskega glasila, udeležba na turističnih sejmih, konferencah ter izobraževalnih delavnicah doma in v tujini, organizacija različnih dogodkov kot npr. razstava slovenskih jaslic, izvedba rokodelskih delavnic, organizacija Ko-vačičevega in Puščenjakovega večera ipd.). Posebej je poudaril, da je TIC Veržej vzpostavil stik tudi z drugimi TIC-i ter regionalnimi in nacionalnimi turističnimi organizacijami ter drugimi dediščinskimi in nevladnimi organizacijami, s katerimi sodeluje-
jo pri izmenjavi informacij o aktualnih dogodkih. Od ustanovitve do konca leta 2008 je po besedah Janeza Krnca TIC Veržej obiskalo približno 4600 domačih in tujih obiskovalcev, 9000 obiskovalcev pa je obiskalo njihove spletne strani. Stroški delovanja TIC Veržej so v letu 2008 znašali 23.812,19 EUR, pri čemer je dve tretjini stroška pokril Zavod Marianum Veržej, preostalo pa je pokrila Občina Veržej.
Boštjan Vučko, komandir Policijske postaje Ljutomer, je predstavil poročilo o delu Policijske postaje Ljutomer na območju občine Veržej. Predstavil je nekaj statističnih podatkov iz leta 2008. V lanskem letu se je na območju občine Veržej zgodilo skupaj 5 prometnih nesreč. 4 prometne nesreče so se končale z materialno škodo in 1 s smrtnim izidom. Od tega sta se 2 prometni nesreči z materialno škodo pripetili na cestah izven naselja in 3 v naselju. V dveh prometnih nesrečah z materialno škodo je bil prisoten tudi alkohol. V lanskem letu je bilo v občini Veržej obravnavano skupaj 50 kaznivih dejanj, od katerih je bilo 60 % raziskanih. 49 kaznivih dejanj spada v t.im. splošno kriminaliteto, 1 kaznivo dejanje pa je bilo iz poglavja gospodarske kriminalitete. Med splošnimi kaznivimi dejanji je bilo največ premoženjske kriminalitete (26), prevladujejo predvsem tatvine in poškodovanja tuje stvari, sledijo jim kazniva dejanja zoper javni red in mir (8), kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine (7) in kazniva dejanja zoper življenje in telo (5). Policisti ugotavljajo, da se nenehno povečuje število mladoletnih storilcev premoženjskih kaznivih dejanj. V letu 2008 je bilo zabeleženih 13 kršitev javnega reda in miru. Največ je bilo prekrškov po Zakonu o varstvu javnega reda in miru, in sicer skupaj 11, pri čemer je
maj 2009 Ftin&Jn/ca 3
bilo največ kršitev na javnem kraju (gostinski lokali).
Boštjan Vučko je posebej izpostavil partnerski odnos med policisti Policijske postaje Ljutomer in Občino Veržej, saj je le tako možno varnostne dogodke kvalitetno obvladovati. Poudaril je da Policijska postaja Ljutomer s svojimi 80 zaposlenimi v vseh 4 občinah, ki jih teritorialno pokrivajo, veliko pozornosti skupaj z osnovnimi šolami in lokalno skupnostjo posvečajo preventivi v cestnem prometu in aktivnostim, ki bi naj prispevale k zmanjševanju storjenih prekrškov in kaznivih dejanj.
Tajnik občine je na seji občinskega sveta predstavil Program varnosti Občine Veržej, ki predstavlja strateški dokument, v katerem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnega in kvalitetnega življenja prebivalcev občine Veržej. Občinski program varnosti predstavlja pomemben in izhodiščni dokument za področje delovanja medobčinskega inšpektorata in redarstva, saj so v njem opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnosti v občini Veržej, cilji in ukrepi za zagotovitev teh ciljev, opredeljene so tudi zakonske osnove za vzpostavitev in delo redarske službe ter za sodelovanje s policijo pri zagotavljanju javne varnosti ter javnega reda in miru.
Člani občinskega sveta so na seji sprejeli tudi Odlok o zaključnem računu Občine Veržej za leto 2008. Skupni prihodki (davčni prihodki, ne-davčni prihodki, kapitalski prihodki, transferni prihodki ter prejeta sredstva iz Evropske unije) so v letu 2008 znašali 1.038.253,10 EUR. Z zbranimi sredstvi je Občina Veržej v letu 2008 izvrševala naloge, ki ji nalagajo zakoni s področja lokalne samouprave ter drugi predpisi iz najrazličnejših področij. Proračunski odhodki so znašali 1.036.865,78 EUR. Največji delež med odhodki predstavljajo investicijski odhodki (407.274,59 EUR). Največji odhodki s področja investicij (plačani računi) so bili: rekonstrukcija povezovalne ceste Veržej - Banovci in izgradnja sprehajalno-kolesarske poti (delno plačilo po terminskem
4 Ftinkejn/ca maj 2009
planu v višini 183.808,22 EUR), ureditev prostorov zdravstvene in zobozdravstvene ambulante (49.854,19 EUR), dokončno financiranje izgradnje športne tribune v Veržeju (45.743,88 EUR, dograditev kanalizacije v Veržeju (37.939,41 EUR) in izgradnja ulične razsvetljave v Veržeju (35.299,58 EUR).
Člani občinskega sveta so se seznanili s prikazom izgube Komunal-no-stanovanjskega podjetja Ljutomer, d.o.o. iz naslova opravljanja dejavnosti ravnanja z odpadki za leto 2008. Problem je nastal s spremembo lokacije odlaganja na novem odlagališču v Pu-concih ter posledično temu z večjimi stroški prevoza odpadkov na novo lokacijo. Vlada Republike Slovenije predlaganih višjih cen zaradi spremenjenih okoliščin ni odobrila pravočasno, ampak šele po volitvah, kar pomeni, da izvajalec omenjene gospodarske javne službe izkazuje na tem področju izgubo v višini 25.237,00 EUR, ki bi jo naj po koncesijski pogodbi poravnal občinski proračun. Občinski svet Občine Veržej predloga Komunalno-stanovanjskega podjetja Ljutomer po povrnitvi nastale izgube ni sprejel.
Člani občinskega sveta so na podlagi prejetih pobud ter predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Veržej sprejeli sklep, da v letu 2009 podelijo naslednje občinska priznanja in nagrade: plaketo Občine Veržej prejme Krajevna organizacija Rdečega križa Veržej za organizacijo 20. srečanja krvodajalcev Slovenije; Občinsko priznanje z denarno nagrado 500 EUR neto prejme Frančišek Rozmarič iz Veržej a za aktivno in ustvarjalno delo na glasbenem področju v občini Veržej; pisno priznanje Občine Veržej prejme Anica Osterc iz Bunčan za večletno aktivno delovanje v društvih in za prispevek k razvoju in napredku vasi Bunčani.
Člani občinskega sveta so na podlagi predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Veržej imenovala Janeza Krnca za novega urednika občinskega glasila za obdobje 5 let. Ta mora občinskemu
svetu predlagati 5 članov za imenovanje v uredniški odbor.
Člani občinskega sveta so se seznanili s postopkom preverjanja zainteresiranosti stanovalcev, lastnikov objektov, nosilcev dejavnosti ter pravne osebe iz Grljanske ulice v Veržeju po preimenovanju omenjene ulice v Ulico Juža Janežiča. Dne 1.7.2008 je Občina Veržej prejela pobudo nekaterih občanov o preimenovanje Grljanske ulice v Ulico Juža Janežiča. Občinski svet Občine Veržej je pobudo obravnaval na 15. redni seji dne 10.7.2008 in v zvezi s tem sprejel sklep, da se nadaljuje postopek spremembe imena omenjene ulice. Občina Veržej je v skladu z določili Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS; Ur. list RS, št. 25/08) dne 4. februarja 2009 izvedla predhodno posvetovanje o ustreznosti spremembe imena ulice. Na tem posvetovanju, na katerega so bili vabljeni vsi polnoletni stanovalci Grljanske ulice, nosilec dejavnosti v omenjeni ulici in predstavnik pravne osebe, ki je registrirana v omenjeni ulici, je bila izvedena preverba zainteresiranost spremembe imena ulice z namenom, da dobi Občinski svet Občine Veržej podatek o tem, če osebe, ki živijo ali delujejo v tej ulici, soglašajo s spremembo ulice. Na posvetovanje je prišlo 11 oseb, od katerih se je 6 oseb strinjalo s preimenovanjem, 5 oseb pa je bilo proti. Člani Občinskega sveta Občine Veržej so se na seji dne 26. februarja 2009 seznanili o izvedbi predhodnega posvetovanja in o postopku ter o izraženi volji občanov. Kljub temu, da člani občinskega sveta pri svoji odločitvi niso vezani na mnenje občanov v tej zvezi, odločitve o preimenovanju niso sprejeli. Člani občinskega sveta so predlagali, da se ponovno preveri volja in zainteresiranost občanov ter drugih subjektov, ki živijo ali delujejo na omenjenem naslovu. Glede na to, da je bil odziv občanov na prvem posvetovanju slab (le 11 prisotnih), je Občinski svet Občine Veržej bil mnenja, da nizka udeležba in tesen rezultat ne predstavljata realne podobe zainteresiranosti

občanov in drugih subjektov po preimenovanju ulice. Občinski upravi je bilo naloženo, da ponovi postopek preveritve volje občanov in poskuša dobiti realnejšo podobo o zainteresiranosti po spremembi imena ulice. S ponovitvijo postopka bi naj občinski svet poskušal dobiti realnejšo podobo o zainteresiranosti po spremembi imena ulice. Ponovna preveritev volje občanov je potekala v prostorih Občine Veržej v dneh od 02.04. do 22.04.2009 na način osebnega tajnega glasovanja. Dne 23.04.2009 je Občinska uprava Občine Veržej ugotavljala izid preveritve zainteresiranosti po spremembi imena ulice. Ugotovljeno je bilo, da se je pozivu po preveritvi volje odzvalo 19 fizičnih oseb od 24 fizičnih oseb, 1 pravna oseba se pozivu ni odzvala. Po preštetju glasovnic je bilo ugotovljeno, da je za preimenovanje ulice glasovalo 8 oseb, 11 pa jih je bilo PROTI. Z navedeno ugotovitvijo je bil seznanjen Občinski svet Občine Veržej na zadnji seji, ki pa pri svoji odločitvi sicer ni vezan na mnenja občanov in drugih subjektov, pridobljenih s preveritvijo volje. Kljub temu pa je bil Občinski svet Občine Veržej mnenja, da tokratno število zainteresiranih glasovalcev že bolj odraža dejansko voljo po spremembi imena ulice, zato je sprejel v zvezi s tem naslednji sklep, da se postopek spremembe imena Grljanske ulice v Ulico Juža Janežiča ustavi.
Pripravil Bojan Ferenc
Postavitev mlaja
Praznovanje 1. maja je potekalo na treh različnih lokacijah v Občini Veržej: začelo se je na Gozdni ulici v Veržeju, nato pred Gasilskim domom Banovci (TD Banovci) ter zaključilo s pogostitvijo in glasbeno - družabnim večerom pred trgovino Narcisa (TD Veržej). Navkljub slabemu vremenu se je prireditve udeležilo lepo število domačinov in turistov, ki sta jih nagovorila župan Slavko Petovar in predsednica TD Veržej Božena Kosi.
Tatjana Vokič
Nogometni turnir prleških občin
Občina Sveti Jurij ob Ščavnici je na igrišču v Slaptincih organizirala prvi turnir funkcionarjev prleških občin. Na turnirju, na katerem so imeli pravico nastopa župan, članice in člani občinskih svetov in nadzornih odborov, občinska uprava, ravnatelji in duhovniki je sodelovalo šest ekip. Tudi Občina Veržej se je udeležila turnirja in osvojila tretje mesto v svoji skupini. Barve občine Veržej so zastopali: Borut
Kapun, Jože Tušak, Slavko Jureš, Emil Movrin, Janez Krnc, Jože Krnc, Borut Casar in Slavko Petovar. Z navodili in pomočjo s klopi sta na turnirju sodelovala še Matko Galunder in Branko Seršen. Turnir je bil lepa priložnost za medsebojno spoznavanje in izmenjavo različnih mnenj med funkcionarji naših občin. Kljub temu, da je bila tekmovalnost na drugem mestu je potrebno povedati, da je na turnirju zmagala ekipa iz Razkrižja pred Apačami in Svetim Jurijem ob Ščavnici. Glede na dober odziv naj bi turnir postal tradicionalen.
Slavko Petovar
Moj ginekolog 2009
Ljutomerski zdravnik in naš sovaščan iz Veržeja, dr. Nenad Šepic, je bil izbran v aprilu za ginekologa leta 2009.	Viva, april2009
Moj ginekolog 2009
Nenad Šepic, dr. med., spec. ginekologije in porodništva
Znanje, pogum in dobra presoja
Nenad Šepič se je rodil v Kostanjici na Hrvaškem. Že kot otrok si je želel študirati medicino. Njegova teta je prva opazila njegov dar za zdravniški poklic in ga prepričala, naj se raje odloči za to pot. Študij medicine je opravil v Zagrebu, leta 1982 pa se je preselil v Prlekijo. Specializacijo je končal leta 1990 v Ljubljani, od leta 1997 pa v Ljutomeru dela kot zasebnik koncesionar. V svoji ambulanti skrbi za pet tisoč pacientk. Meni, da je delo na podeželju še posebno odgovorno ter da zanj potrebuje ogromno znanja, poguma in dobre presoje. Pravi tudi, da je moških ginekologov vse manj, da izgubljajo bitko s kolegicami, zaradi česar morajo v svoje
delo vložiti več truda. Več se morajo posvetiti komunikaciji s pacientkami, saj le tako lahko razblinijo predsodke in si pridobijo njihovo zaupanje. Največ prostega časa preživi s soprogo, ki je tudi zdravnica, anesteziologinja, zato sta si lahko v veliko podporo. Po vseh teh letih še vedno dela z ljubeznijo. Če bi še enkrat izbiral, bi znova izbral medicino. Sicer pa dobro skrbi za svoje zdravje, saj rad igra nogomet, redno hodi v fitnes in se zdravo prehranjuje. Ob podelitvi priznanja je povedal: "Priznanje je zame potrdilo, znamenje zaupanja in izziv za delo v prihodnje. Doživljam ga kot priznanje vsej ekipi, zato bi se svojima medicinskima sestrama Zdenki Štrakl in Nadi Prelog rad zahvalil za dolgoletno sodelovanje."
maj 2009 Ftinkejn/ca 5

Turistični ponudniki občine Veržej se predstavijo
O ... * * *
penzion mavrica
Penzion Mavrica ponuja 26 sob z dvema, tremi in več ležišči. Sobe so sodobno opremljene, za dobro počutje so v nekaterih sobah tudi čajne kuhinje, kjer lahko mame brezskrbno poskrbijo za svoje najmlajše. Za prehran gostov skrbi hišna kuhinja s prleškimi in prekmurskimi dobrotami. V prijetnih kletnih prostorih lahko gostje ob degustaciji spoznavajo odlična prleška vina in okusijo tudi hišno vino. Sodobno opremljena dvorana s 120 sedeži in štiri manjše so primerne za različne seminarje, posvete, predavanja in poslovne sestanke. Poskrbljeno je za šport in rekreacijo. Na bližnjih igriščih lahko gostje igrajo nogomet, odbojko, košarko, namizni tenis ali pa si izposodijo kolo. V večernih urah je na voljo igralnica, kjer se lahko ob biljardu, ročnem nogometu, hokeju in številnih družabnih igrah gosje zabavajo pozno v noč.
Pogovarjali smo se z Markom Štajnerjem, vodjo Penziona Mavrica in turističnim vodičem.
Ob prihodu v občino po glavni ulici Ljutomer - Veržej je že od daleč vidna stavba Zavoda Marinum, v okviru katerega deluje tudi Penzion Mavrica. Kako daleč nazaj segajo začetki vaše turistične dejavnosti?
Penzion Mavrica je bil uradno odprt 1. aprila 2004, tako da smo letos praznovali njegovo 5-letnico. Začeli smo z desetimi sobami, danes jih imamo 26 s skupno 96 ležišči. Vzpodbude za odprtje penziona izhajajo iz dejstva, da je potrebno osnovno dejavnost Zavoda Marianum (duhovno - izobraževalni programi) tudi finančno pokriti. Za nemoteno delovanje penziona nas skrbi 6 redno zaposlenih, občasno najamemo tudi zunanjo pomoč (dijake, študente, domačine).
Glavna dodana vrednost, ki loči Penzion Mavrica od drugih nastanitvenih objektov, so njeni duhovni, izobraževalni in kulturni programi.
Za spremljajoči program skrbita predvsem salezijanski zavod s svojo pod-enoto Center DUO in župnija Veržej, dobro pa sodelujemo tudi z lokalnimi turističnimi ponudniki in društvi. Gostje prihajajo k nam predvsem zaradi pestre ponudbe oratorijev, duhovnih vikendov, animacijskih programov. V hiši je zadosti prostora tudi za organiziranje različnih izobraževalnih dogodkov in srečanj, znani smo tudi po odmevnih kulturnih dogodkih. Pri nas najdejo svoj prostor
6 Ftinkejn/ca maj 2009

za vaje in druženje tudi številne pevske in folklorne skupine ter mladi ani-matorji. Gostje cenijo mir, domačnost in duhovno ponudbo, ki oplemeniti zgolj turistično bivanje. Ravno zaradi teh vsebin se jih tudi veliko z veseljem vedno znova vrača k nam oz. širijo dober glas o nas svojim znancem in sorodnikom.
« Penzion Mavrica obišče 99% domačih in 1% tujih gostov (Nemci, Avstrijci). Bistveno pozornost namenjamo predvsem slovenskim družinam, upokojencem, šolskim in odraslim skupinam ter socialno šibkim družinam, saj se zavedamo, da so ravno te skupine lahko zelo hvaležni in zvesti gostje. ^^
Vaša vizija za prihodnost?
Želimo predvsem nadgrajevati že obstoječe programe in razvijati dodatne vsebine. Naš cilj je ustvariti prepoznavno ime našega penziona v slovenskem prostoru ter dvigniti kvaliteto naše ponudbe. Gostom želimo omogočiti, da pri nas preživijo duhovno obogaten dopust.
Tatjana Vokic
9
O
Več informacij:
Marko Štajner, vodja Penziona Mavrica Tel: 02 588 90 60 in 051 370 377 Fax: 02 588 90 61 E-naslov: penzionmavrica@siol.net Spletna stran: www.marianum.si
maj 2009 Ftinkejw'ca 7

Dnevi odprtih vrat -Čebelarski muzej Krapje
Od 2.-5. maja so potekali Dnevi odprtih vrat v Čebelarskem muzeju na Krapju. Odziv je bil zelo pozitiven. Obiskalo nas je zelo veliko število obiskovalcev, tako iz Slovenije kakor tudi iz sosednje Avstrije. Nekateri do sedaj niso vedeli za nas in so se odzvali na naše povabilo prav te dni. Za vse obiskovalce je bilo pripravljenih kar nekaj sladkih dobrot, ki so jih bili deležni ob obisku. Obiskovalci so si pogledali na novo urejen zeliščni vrt in čebelnjak, kakor tudi muzej čebelnjak, ki je letos dopolnil 110 let. Čeprav so bili to naši prvi Dnevi odprtih vrat, so bili dobro obiskani in zato tudi ne zadnji.
družina Tigeli
Kulinarična razstava Dobrote naših gospodinj v Ba novci h
Razstava, ki smo jo pripravili 17.5. v Banovcih, je bila dokaz, da znamo in zmoremo v naši vasi izpeljati tudi zahtevnejše prireditve. Sodelovalo je 42 gospodinj vseh generacij, ki so pripravile 110 vrst različnega suhega in kremnega peciva, 11 tort, orehove in makove potice, potratno potico, prleško gibanico, rženo postržjačo, zlevanko, rženi in sadni kruh, kvasenice, ajdove krapce, ... Na mizi je bila tudi prleška specialiteta, meso iz tunke, domače salame, ajdovi žganci, ajdova kaša, ...
Za popestritev so poskrbeli člani Čebelarskega društva Veržej in Čebelarstvo Šalamun s svojimi izdelki, ki so jih ponujali obiskovalcem, ter PGD Banovci, ki je poskrbelo za pijačo. Obiskovalce sem nagovorila v imenu gospodinj Banovcev, ki smo razstavo pripravile, sledil je kulturni program z glasbo in deklamacijami Jana, Tilna in Tamare. Vsem prisotnim smo ponudili kruhke z ocvirkovim namazom, z zaseko, mesom iz tunke, domačimi klobasami, slanim in sladkim pecivom. Na razstavi smo prodajali pecivo, domači kruh, krapce in kvaseni-ce, ki so jih pridne gospodinje pekle v krušni peči pri Danijelu Slaviču. V
posebno zadovoljstvo nam je bilo, da smo v pičli uri prodali večino izdelkov, saj si je razstavo ogledalo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, tako turisti kot tudi domačini.
Hvala za številčno udeležbo va-ščanom Veržeja in Bunčan. Priprava razstave je zahtevala veliko vložne-ga truda in časa, za kar mi ni žal, saj smo pripravili kulinarično razstavo na visoki ravni, nad katero so bili vsi obiskovalci prijetno presenečeni. Hvala tudi g. županu Slavku Petovar-ju za čestitke in spodbudne besede na otvoritvi razstave: »Vedel sem, da me v Banovcih ne bodo razočarali..« Hvala vsem gospodinjam, ki so spekle svoje dobrote oz. prispevale domače specialitete, še posebej vsem tistim, ki so spekle in veliko delale, da je bila razstava tako bogata in domiselno aranžirana. Hvala vsem donatorjem, ki so obogatili našo prireditev, PGD Banovci, ČD Veržej, Čebelarstvu Šalamun in Termam Banovci. Tovrstni dogodki v tako turističnem kraju, so pomembni za ohranjanje naše kulinarične dediščine, krepitev regionalne identitete med prebivalci in animacijo domačih in tujih gostov.
Spoštovani vaščani, zopet smo dokazali, da s skupnimi močmi zmoremo veliko narediti, lahko pa bi še več, če bi sodelovali vsi.
Lidija Topolnik koordinatorica razstave
8 Ftinkejn/ca maj 2009
Slikar na vasi
Komedijo Toneta Partljiča Slikar na vasi je gledališka sekcija KD Črenšovci premierno uprizorila marca letos, z njo smo sodelovali tudi na območnem srečanju odraslih gledaliških skupin Teater postavimo, ki ga organizira JSKD. Poleg tega smo s komedijo gostovali še v Odrancih, na Kobilju, na Gradu na Goričkem in v Veržeju. S predstavo želimo ljudem omogočiti sprostitev in pristen smeh, ki ga danes v naglici obveznosti še kako potrebujemo. Naša želja je, da bi ob naši predstavi uživalo čim več ljudi, zato bomo gotovo še gostovali povsod, kjer nas bodo z veseljem sprejeli (tudi če igramo le za 20 ali 30 obiskovalcev).
Naj na kratko predstavimo vsebino komedije: V Martinovo vas prihaja slikar Emil, ki bi rad skrivaj ljubimkal z Marijo. Toda odkar sta se zadnjič videla, se je marsikaj spremenilo. Marija je namreč noseča in si materinstva pri svojih letih sploh ne more predstavljati. Toda njen mož Pavle, vinogradnik in goreč zagovornik krščanske morale, hoče Marijo navdušiti za otroka. Zato prosi Emila, naj se čim več druži z njo. Ker je bila prva noč po prihodu slikarja precej burna, se slikar spomni prav malo. Naslednji dan prihajajo k njemu ljudje iz vasi, katerim je obljubil različne slikarske usluge. Emil je prišel v vas le z namenom, da bi se sestajal z Marijo, od naivnih vašča-nov pobral kar se da veliko denarja in jo pobrisal iz vasi. Toda vaška »tuta« Slavomira poskrbi, da vsak dobi svoje: Pavle nove etikete, Ivan Tinco na ribiškem domu, gospod župnik podobo svete družine v kapeli, Duro moderno poslikavo SMS centra in Mira svoj akt. Mira poleg ugotovi, da je noseča. Kdo je oče tega otroka? Emil, ki ni le slikal, ali njen mož Ivan, ki naj bi imel zamašen desni semenovod?
V komediji spremljamo vrsto zanimivih situacij in le kdo bo najbolj uspešen spletkar v komediji zmešnjav? Najbolje, da se kar samo prepričate tako, da si predstavo ogledate.
Gledališka sekcija Kulturnega društva Črenšovci je ponovno obudila dramsko igro v letu 2007/2008 in se februarja 2008 predstavila s komedijo Vinka Moderndorferja Štirje letni časi. Mladi ekipi ne zmanjka energije za ustvarjanje in nadejamo se lahko še novih drznih uprizoritev.
Ker preprosto uživamo
V Veržeju smo gostovali prvič in bili prijetno presenečeni nad lepo dvorano, ki pa je bila (žal) prevelika za naše obiskovalce. Verjetno je tudi vreme (in nogometna tekma) vplivalo na manjše število gledalcev, upamo pa, da jih bo naslednjič več (mogoče v zimskem času). Komedija je vsekakor vredna ogleda in gledalcev ne pusti ravnodušnih.
Andreja Sever, predsednica KD Črenšovci
Leščečki
na Območnih srečanjih
Pomladno prebujanje je vzniknilo na plano tudi številne kulturno-umetniške skupine, ki delujejo v Ver-
JCtt/fatra/ m Jc/iA/ t/fr/fi
kultura
žeju in širši ljutomerski okolici. Pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, izpostave Ljutomer sta se tako odvijali dve, za Leščečke zelo pomembni Območni srečanji: v petek, 27. marca 2009 v Domu kulture Ljutomer, Območno srečanje odraslih folklornih skupin in prav tako v petek, 24. aprila 2009 v Domu kulture Križevci, Območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž.
Folklorna skupina Leščeček, ki zastopa in predstavlja Kulturno društvo Slavko Osterc Veržej, se je tako na prireditvi imenovani Prlekija pleše in poje predstavila s spletom Odhod v vojsko. Splet je odrsko zasnovala vodja skupine Alenka Belec, ki je spretno povezala zanimiv običaj odhoda mladih fantov k vojakom, s težkim slovesom od zaljubljenih deklet. Svoje sta dodala tudi ples in petje, ki ga v tej folklorni skupini še prav posebno želijo izpopolnit. Navdušeno občinstvo v dvorani in odlične ocene strokovne spremljevalke Tatjana Gorjup so mlado folklorno skupino že pri drugi udeležbi na tovrstni predstavitvi popeljali na Regijsko srečanje folklornih skupin, ki bo potekalo v nedeljo, 24. maja 2009 v Pesnici pri Mariboru.
Letos pa so se Leščečki prvič tudi predstavili na prireditvi Prleki smo veseli lidje, kjer so pod vodstvom Mateje Rus zapeli dve pesmi: Lani se mo-žila sem in Zvesta Terezinka. To revijo je strokovno spremljal Tomaž Rauch.
maj 2009 FtinkejosCa 9
Kulturni in Jojik/ utrip
Velikega pomena je že to, da se mladi vključujejo na takšne prireditve, saj s tem ljudska pesem, pesem naših dedkov in babic ne bo izumrla, ampak bo živela naprej. To, kar so pokazali člani Leščečkov na tej reviji, je vsekakor dobra popotnica in zagotovilo, da poleg plesa lahko gojijo tudi kakovostno ljudsko pesem.
Ivan Kuhar
Srečanje pevskih skupin v Veržeju
V soboto, 16. 5. 2009, je v dvorani Doma kulture v Veržeju potekalo 32. srečanje odraslih zborov in malih pevskih skupin občin Ljutomer, Kri-ževci, Veržej in Razkrižje, v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljutomer.
Srečanja se je udeležilo šest pevskih skupin. Med njimi so občinstvo navdušili tudi naši pevci - Moška vokalna skupina iz Veržeja Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej, ki jo vodi profesorica Tatjana Rozmarič-Poštrak.
Na srečanju so se uspešno predstavili še Mešani pevski zbor sv. Janez Krstnik Ljutomer, Cvenski oktet, Ženski pevski zbor Društva upokojencev Ljutomer, Ljutomerski oktet in Komorni zbor Orfej.
Strokovno je skupine spremljal mag. Ivan Vrbančič.
Lepo ubrano petje skupin je pritegnilo pozornost obiskovalcev in navdušeni so nastopajoče nagradili z močnimi aplavzi ter jih tako spodbudili k nadaljnjemu uspešnemu delu.
Damjana Ferenc
Ljudski zvoki Prifarskih muzikantov
V petek, 15.5.2009 so v okviru praznovanja občinskega praznika gostovali v Kulturni dvorani v Veržeju Prifarski muzikanti. Za vse tiste, ki ste koncert zamudili in tiste, ki smo uživali v zvokih vrhunske ljudske glasbe pa nekaj podatkov o skupini, ki jih najdemo na njihovi uradni spletni strani: »Prifar-ski muzikanti smo skupina, ki je svojo glasbeno pot začela pri Fari v Kostelu. S pesmijo in vižami ohranjamo bogato in raznoliko slovensko ljudsko izročilo. Poseben zvok dajejo skupini večglasno petje, tamburaški instrumenti, violina, harmonika in še nekateri tradicionalni instrumenti. Leta 1993 smo izdali prvo kaseto »V sedanjemu času«, s katero smo želeli ohraniti pevske in glasbene značilnosti Kostela - pokrajine ob Kolpi. Kasneje smo izdali še tri kasete in CD- plošče: Mlinarca, Obzeranje pri Slovencih, Dober večer, mamica, na katerih so priredbe ljudskih pesmi in viž različnih slovenskih pokrajin. Skupina se je v slovenskem prostoru uveljavila kot reprezentančna na področju etno glasbe. Za kaseto in CD-ploščo »Dober večer, mamica« smo leta 2001 prejeli Zlatega petelina. V začetku meseca avgusta 2003 smo pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izdali peto kaseto in CD-ploščo, na kateri so svetovne uspešnice domačih in tujih avtorjev. Projekt Ujeti v sanje zajema različne zvrsti glasbenega izražanja, kot so zimzelene melodije, dalmatinske, ruske in irske pesmi.«
Kot zanimivost naj še zapišemo le, da v skupini deluje tudi naš rojak, Mitja Ferenc.
Ivan Kuhar
Čakali smo Tirka, priša je Janša!!
•v
Štirje mlodi Veržence (Marko, Juš,
Nejc pa Vito) smo organizerali 25. aprila letošjega leta, prireditef z uradnen imenon »Zabavno glasbeni večer« ali »Prvo uradno državno proslavo ob prazniku norcev (1. aprilu)«. Vse skuper so
sestovlali skeči na odre, videoposnetki pa tudi neke muzike. Ker je blo malo penes, je blo tudi muzike malo.
Začeli smo s prvin resničnostnim šovon v Veržeje, imenovanin BIG MARKO. Predstovla se nan je mlodi Verženec Marko, snemali pa smo ga cele den pred prireditvijo. Zaten nan je malo zašpila hišni bend Recesija, tepa se je predstava tudi koroški komik Janez. Sledija je vrhunec večera. Prihod slavnostnega gosta, doktora Danila Tir-ka. Na žalost nan je tik pred zajci (zo-fci) sporoča, ka je zaradi potepanja po neznoneh deželah doba virus prašičje gripe (mi še te nesmo znali ke je to) in
Komik Janez iz Koroške
Varnost ob obisku visokega gosta
Usmerjevalec letal, v prostem času »Moderni leščeček«
10 Fünkejnica maj 2009
JCtt/fatra/ m Jc/ik/ t/fr/fi
zbronin ob praznike norcof. Ženam in pomladi
jola
je posla namesto sebe svojega političnega kolega Janeza Janšo. Janša je seveda prileta s Tirkovin letalon, pot pa ga je koštala 86 jurjof evrof. Seveda pa je tudi nos Veržence koštalo ka smo pripravili vse potrebno. Zaprli smo glovno cesto, nastavili ostrostrelce, pregleduvali avte pa kuče, naročili pa smo tudi posebnega usmerjevalca letal. Te smo ga seveda čakali, mu mohali, un pa nan je v zahvalo vrga dol cukre, kak je sigdor to bila na-voda. Meja je sicer malo težaf s pristaja-njon, ampak se je na kunci vseeno sprehoda po rdeči preprogi v dvorano pa
čestita vsen
Te so še malo zašpilale Recesija, pa malo smo zašpilali še skečov in Ver-žencon prešteli najaktualnejše novice, v kerih smo jih opozorili tudi na modernega leščečka, ki napoda lidi z wc-ščetkami. Na kunci pa smo kak smetana na črešjo pokozali ustvarjalci še ponesrečene posnetke iz snemaja. Tak smo proslavili praznik norcof, se pa že priprovlamo za drugo leto. Med drugin načrtuvlemo celo snemaje prvega ver-ženskega filma, a o ten več kdej drugič.
Vito Šadl
^—m—
V pozdrav pomladi ter v počastitev materinskega dne je bila v mesecu marcu že tradicionalna prireditev »Ženam in pomladi«.
V pestrem kulturnem programu so se predstavili otroci iz vrtca Veržej in učenci razredne stopnje Osnovne šole Veržej. Otroci so starše, stare starše in ostale prisotne, ki so se v velikem številu zbrali na prireditvi razveselili s petjem pesmi, plesi, igranjem glasbil, dramatizacijami in s svojimi razmišljanji o materah. Vse zbrane je na prireditvi prijazno nagovoril tudi ravnatelj Osnovne šole Veržej gospod Borut Casar. Ob koncu prireditve so vse žene ob njihovem prazniku prejele nageljne.
Ksenija Seršen koordinatorica prireditve
Turizmu pomaga lastna glava
Učenci OŠ Veržej so se letos udeležili festivala Turizmu pomaga lastna glava na temo Voda - zdravje - izziv za prihodnost.
Za sodelovanje na projektu je bilo potrebno najprej izdelati turistično nalogo, katere so se lotili naši osmo-šolci. Nalogi so dali naslov Od vode do vode, saj v njej promovirajo enodnevni pohod, ki se začenja v kopališču v Banovcih, nato pa pohodnika vodi pot do Bunčan, ob reki Muri do Veržeja in nato nazaj v Banovce, na svoji poti pa spoznava številne tako naravne kot kulturne in kulinarične znamenitosti naše občine.
Petošolci pa so pripravili turistično stojnico, na kateri so na izviren način nalogo predstavljali obiskovalcem Mercatorjevega centra na Ptuju in se trudili kar najbolj očarati tudi člane strokovne komisije, ki je stojnice in njihovo promoviranje tudi ocenjevala.
Trud vseh sodelujočih ni bil zaman, saj smo na koncu osvojili srebrno priznanje na kar smo še posebej ponosni.
Mentorici Marija Ferenc in Božena Kosi
maj 2009 F^nkejn/ca 11
Kulturni in Jojik/ utrip
Bili smo Španci
V Republiki Sloveniji se že nekaj let izvaja projekt Evropska vas, katerega namen je, da učenci osnovnih šol bolje spoznajo EU in njene članice.
Ob dnevu EU, to je 9. maja, se v več regijah Slovenije odvijajo aktivnosti iz tega projekta. Pomurska regija je tudi letos izvedla prireditev, ki je bila v petek, 8. maja v Murski Soboti, odvijala pa se je na Trgu kulture.
Veržejci smo prejšnja leta že predstavili Avstrijo, Portugalsko in Malto, letos pa nam je žreb namenil predstavitev Španije. Naša naloga je bila urediti stojnico in pripraviti odrsko predstavitev. V projektu so sodelovali učenci iz 5., 7., 8. in 9. razreda pod mentorstvom Marije Ferenc in Milene Sabotin ter pomoči Marijana Šadla in Vesne Godina.
Ne samo, da smo se dodobra seznanili s podatki o Španiji, veliko smo risali, rezljali, šivali, modelirali in se učili njihovega plesa flamenca s katerim smo se tudi predstavili na prireditvi. K naši primerni ureditvi je pripomogla tudi Občina Veržej, ki je projekt finančno podprla, za kar se jim še enkrat zahvaljujemo.
Da je šola lahko tudi drugačna pripomorejo številne obšolske dejavnosti. Če so zanimive, učenci v njih radi sodelujejo, pridobijo nova znanja in spretnosti. V ta projekt so sodelujoči učenci vložili veliko truda in svojega prostega časa, hkrati pa so pokazali, da to delajo z veseljem, zato je bilo delo z njimi sproščujoče, ob njihovem uspehu pa polno zadovoljstva.
Mentorici Marija Ferenc in Milena Sabotin
Gledališka skupina podaljšanega bivanja
Na letošnje srečanje amaterskih otroških gledaliških skupin se je uvrstila tudi gledališka skupina podaljšanega bivanja OŠ Veržej z igro »Sapramišja sreča«. O svojih uspehih želimo spregovoriti tudi v našem občinskem glasilu.
12 Ftinkejnica maj 2009
Kulturn/ /n Jojik/ vfr/p
Z učiteljico, ki poučujeva v obeh oddelkih podaljšanega bivanja, sva se odločili, da tudi v tem šolskem letu pripraviva interesno dejavnost, ki bo zajemala tako lutkovne kot gledališke predstave. V prejšnjih letih smo se več igrali z lutkami (na palici, ročnimi, prstnimi), v tem letu pa smo se osredotočili bolj na gledališko ustvarjanje. Skozi vse leto smo z otroki pripravili več dramskih uprizoritev, s katerimi smo sodelovali na različnih prireditvah.
Otroci se v dejavnost vključujejo prostovoljno, skupaj izberemo besedilo, zgodbo in izdelamo sceno. Tako smo prebrali pravljico Svetlane Ma-karovič »Sapramišja sreča«, priredili sceno in dialoge, razdelili vloge in se igrali. Ker je bilo besedilo zahtevno, smo ga razdelili učencem iz vseh štirih razredov.
Najprej smo vadili tako, da smo besedilo le prebirali - brez igranja, ko so ga učenci usvojili, smo pričeli z izdelovanjem scene. Sapramiška je namreč potrebovala gozd, v katerem stoji njen dom, ki ga je možno porušiti, in kovačijo s kovačem na drugi strani gozda. Poiskali smo še kostume in se ob igri zabavali.
Premiero naj bi imeli na šolskem jelkovanju v prednovoletnem času, vendar je zaradi bolezni žal odpadla. Zato smo se v januarju in februarju predstavili učencem šole in otrokom v vrtcu, v mesecu marcu pa smo se prijavili na območno srečanje gledaliških skupin, ki je bilo v Križevcih pri Ljutomeru. Selektorica Petra Tanko je bila zadovoljna z našim delom in je v kategoriji mlajših učencev izbrala prav našo predstavo, s katero smo 15.4.2009 sodelovali na regijskem srečanju v Ljutomeru. Predstave mladih gledališčnikov si je v ljutomerskem kulturnem domu ogledala strokovna spremljevalka Simona Zorc Ramovš.
Najboljše med šestimi skupinami, ki bo nastopila na državnem srečanju konec maja v Ljubljani, še niso izbrali.
Mateja Šumenjak in Cvetka Puhar, OŠ Veržej
Pohod po učni gozdni poti - Šport Špas
V soboto, 9. 5. 2009 je bil pohod po Učni gozdni poti »Mrtvice reke Mure« in »Šport Špas - dan druženja treh generacij« v organizaciji Osnovne šole Veržej in Turističnega društva Veržej. Udeležba je bila velika - zbralo se je 125 pohodnikov. Vsi udeleženci so prehodili učno gozdno pot do Ižakovec in nazaj. Po vrnitvi so se okrepčali z bogračem in vodo. Športni pedagog OŠ Veržej je pripravil igre, ki so se jih družine z veseljem udeležile. Najmlajši in najstarejši udeleženec sta dobila diplomi, prav tako najštevilčnejša družina, ki so jo sestavljali otroci, starši in stari starši. Zmagovalci iger so dobili praktične nagrade.
Božena Kosi, TD Veržej
Razstava
Krajinski park Goričko -živi z naravo
Na OŠ je bila v aprilu postavljena razstava pod naslovom Goričko živi z naravo.
Razstava prikazuje kakovostno naravo, ki so jo domačini z ustreznim ravnanjem ohranili do danes. Prikazana je modrost sožitja z naravo, ki je usmerjena v dolgoročni razvoj območja. Strokovno vodenje po razstavi je za naše učence pripravil g. Kristjan Malačič, ki je strokovni delavec KP Goričko.
Božena Kosi biologinja na OŠ Veržej
maj 2009 Ftinkejn/ca 13
Kulturni in joHki utr/p
Tabor »Zdrava šola I. kroga Slovenije«
Osnovna šola Veržej je bila gostiteljica tabora »ZŠ I. kroga« 17. in 18. aprila 2009. Udeležilo se ga je 10 šol od 11. Šolo sta zastopala 2 ali 3 učenci iz teh šol, skupaj z mentorji.
Našo šolo - OŠ Veržej - so zastopali vsi učenci 8. a razreda. Nekateri so bili prisotni oba dneva, nekateri samo en dan, zaradi različnih drugih obveznosti. Učenci so se izkazali kot dobri gostitelji in spremljevalci svojih vrstnikov. Vodili so jih po bližnji in daljni okolici ter se z njimi pomerili tudi v igrah na bazenu v Banovcih.
Naslednji tabor otrok bo leta 2010 v Bistrici ob Sotli.
Božena Kosi, vodja ZŠ na OŠ Veržej
Šport v OŠ Veržej
Na Osnovni šoli Veržej imamo v mlajši kategoriji najboljše od-bojkarice in odbojkarje v Pomurju, saj so tako dekleta kot fantje v kategoriji sedmih razredov in mlajši postali medobčinski in nato še področni prvaki. Za zmago na področnem prvenstvu so dekleta v finalu premagale igralke iz OŠ Odranci in to kar s 3:0. >g Za našo šolo so igrale: Špela Cimer- | man, Žanin Heric, Ana Šterman, Lea s
o
Belec, Kaja Zrinski, Sabina Kopun, Neža Fras, Taja Kukolj in Ana Ritonja. Tudi fantje so na področnem prvenstvu igrali odlično in v finalu premagali igralce iz OŠ Beltinci z rezultatom 3:0. Za našo šolo so igrali: Nik Škr-janec, Rene Heric, Uroš Pihler, Luka Pihler, Jaka Grantaša, Marko Maučec, Patrik Toš in Miha Marinič.
Ekipa deklet v malem nogometu se je po zmagi na medobčinskem prvenstvu uvrstila na področno tekmovanje v Mursko Soboto, kjer so dekleta v mlajši kategoriji osvojila drugo mesto. ^ Za našo ekipo so igrale: Natalia Bianco £ Ferreira, Špela Cimerman, Žanin He- | ric, Sabina Kopun, Katarina Fras in Lea ^ Belec. Tudi v malem nogometu, ven- £ dar v starejši kategoriji, so igralke naše jile tretje mesto. Za našo šolo so igrala Špela Cimerman, Katarina Fras, Sabi-ekipe postale medobčinske prvakinje, naslednja dekleta: Nika Kučuk, Petra na Kopun in Natalija Ferreira. V kolek-na področnem prvenstvu pa so osvo- Klemenčič, Nuša Lašič, Patricija Štrakl, tivnih športih smo zmagali na med-
14 Ftinkejnica maj 2009
Kulturn/ /n Jojik/ utr/p
občinskem prvenstvu še v rokometu za starejše deklice, košarki za starejše deklice, košarki za mlajše deklice, mini odbojki za dekleta in fante, malem nogometu za mlajše dečke v kategoriji sedmih in petih razredov. Letos smo se prvič udeležili področnega prvenstva v šolskem plesnem festivalu, kjer so plesala: Alenka Sraka, Tjaša Rantaša, Melani Korošec, Lucija Maček, Natalia Bianco Ferreira in Adriana Ritonja, ki se je kot edina iz naše šole uvrstila na državni finale v Maribor.
V individualnih športih je najboljši rezultat dosegla Nuša Lašič v bad-mintonu, saj je v Ljutomeru postala medobčinska prvakinja, v Lendavi pa področna prvakinja in se tako uvrstila na državni finale. Na državnem finalu v Škofljici je osvojila odlično peto mesto. Letošnje športno šolsko leto je že sedaj po rezultatih odlično, kljub temu, da nas še čaka veliko pomembnih tekmovanj do konca meseca junija.
Anton Šterman, prof.
Učenci 1. in 2. razreda tretji na državnem tekmovanju
V soboto, 16. maja 2009, je potekala finalna prireditev ŠKL Med dvema ognjema. Ekipa OŠ Veržej je v starostni kategoriji 1. in 2. razredov osvojila 3. mesto.
V telovadnici I. Osnovne šole v Žalcu se je zbralo 24 ekip (starostnih kategorij 1. in 2. razred, 3. in 4. razred, 5. in 6. razred), ki so se uvrstile v finalno prireditev na osmih predizborih po vsej Sloveniji.
Za ekipo OŠ Veržej je v starostni kategoriji 1. in 2. razredov tekmovalo 18 učencev: Bea Potočnik, Filip Škrget, Sara Vajs, Teja Kapun, Maša Maučec, Jan in Žan Lorenčič, Bine Brunec, Blaž Borko, Gašper Rudolf, Jure Šterman, Timi Mo-vrin, Aljoša Mlinarič, Lara Rozmarič, Romina Erjavec, Nina Klement, Ane Marija Magdič in Mirjam Ivančič.
Finalisti v starostni kategoriji 1. in 2. razredov so še bili: OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠ Franca Rozmana Staneta Ljubljana, OŠ Borcev za severno mejo Maribor, OŠ Križe, OŠ Rada Robiča Limbuš, OŠ Drska in OŠ Dr. prof. Josipa Plemlja Bled. Zmage so se na koncu veselili tekmovalci OŠ Šmarje pri Jelšah. Učenci 1. in 2. razreda OŠ Veržej, njihovi mentorji in starši, ki so jih med tekmovanjem ves čas spodbujali, pa so se veselili 3. mesta. Kot tretje uvrščeni na finalni prireditvi so prejeli medalje in pokal. Na finalni prireditvi v Žalcu so tekmovali tudi učenci 5. in 6. razreda in zasedli 5. mesto.
Ksenija Seršen, razredničarka 1. in 2. razreda
Gostovanje na Hrvaškem
Ekipa prve pomoči Osnovne šole Veržej se je udeležila tekmovanja iz znanja prve pomoči na Hrvaškem. Ekipo so sestavljale učenke Nadi-ja Škrlec, Romina Ivančič, Andreja Strajnšak, Nastja Belak, Tjaša Ranta-ša, Nina Stajnko in Miša Kapun iz 9.a razreda. Območno združenje Rdečega križa Ljutomer je našo ekipo povabilo k sodelovanju na tem tekmovanju, saj so bila dekleta v lanskem šolskem letu na regijskem tekmovanju najboljša iz ljutomerskega območja.
Tekmovanje je potekalo 04.03.2009 na osnovni šoli Hodošan v bližini Čakovca. Zbralo se je deset osnovnošolskih ekip in dve ekipi srednjih šol. Dekleta so tekmovala samo v praktičnem delu, saj testov zaradi razlik v jeziku niso mogla reševati. Že ob prihodu na osnovno šolo smo začutili izredno sprejetost in gospod ravnatelj Ivan Baric nas je prišel osebno pozdravit in nam zaželet dobro počutje. Na Hrvaškem pripisujejo temu tekmovanju velik pomen, saj je na ta dan vsem ostalim učencem odpadel pouk. Po opravljenem tekmovanju, ki je potekalo v dveh delih, pa je sledila še posebna pogostitev v okolici kraja Hodošan. Vrnili smo se z zelo pozitivnimi vtisi in si hkrati pridobili tudi nove izkušnje.
Maja Majer, prof.
maj 2009 Ftinkejn/ca 15
Ku/turn//n jo/sk/ u/r/t
Dan prijateljstva v vrtcu Mala Nedelja
V torek, 5. maja 2009 smo se otroci starejše skupine na povabilo vrtca iz Male Nedelje odpeljali na prireditev Dan prijateljstva, ki je že tradicionalen. Poteka že četrto leto. Prireditev je potekala v okolici Male Nedelje, kjer smo se najprej spoznali z otroki iz vrtca Ljutomer, Stara cesta, Cezanjevci, Stročja vas ter Križev-ci. Nato smo šli na krožno pot skozi Kuršince. Spremljala nas je policija, ki je skrbela za našo varnost. Po poti smo opazovali cvetoče travnike in že komaj čakali, da pridemo na cilj. Najtežje je bilo otrokom pešačiti na hrib, saj so vajeni ravnice. Po uri hoje smo prispeli na šolsko igrišče, kjer nas je čakala sadna malica in keksi.
Ob prijetni animaciji Ambroža Pu-šnika smo plesali različne otroške plese.
Otroci so stkali nova prijateljstva in se prijetno zabavali. V spomin na srečanje so nam podarili zapestnice prijateljstva in nas naučili pesem Prijateljstvo.
Mateja Fras, vzgojiteljica
AlOCi^A		■¡gT	SE
it	v r ¿šm -.)} Wm ™ £ L Ji . v-^' •• Jik	H'jHmi	n - k
	76 wajjgŠ0mk J mff rt' N ^, : s " H * 11* 5 v*'"**-*, M S fC^ŠA,-!. • ^ ''' '-InjB	V V K,	jS'' 4 - ■ j^N -5 jteSk^i- "'' M
Medgeneracijska solidarnost
27. april - prvi evropski dan med-generacijske solidarnosti smo obeležili tudi v Občini Veržej. Medgene-racijska razstava bo na ogled v TIC-u Veržej do 31. julija 2009.
Vrtec Veržej že več let tesno sodeluje z Društvom upokojencev iz Veržeja. Z otroci vrtca vsako leto pripravimo v mesecu oktobru kratek kulturni program za starejše občane, ob novem letu pa jim izdelamo novo-
16 Ftinkejn/ca maj 2009
U/r/p ja/ez//anjkega zavoda /n župn//e
letne čestitke in jih povabimo v vrtec na srečanje dedkov in babic.
Letos so nas upokojenci povabili k sodelovanju v okviru evropskega dne med-generacijske solidarnosti. Skupno smo pripravili razstavo projekta »Kak je negda fajn bilo« v prostorih TlC-a v Veržeju.
V okviru tega projekta smo skupaj pripravili različne prikaze dejavnosti, ki so bile nekoč del vsakdanjega življenja. Njihovo obujanje pomeni medge-neracijsko povezovanje, ki je potrebno za obnavljanje vrednot vsakega naroda.
Mateja Fras, vzgojiteljica
Tudi najmlajši otroci iz vrtca so si ogledali razstavo pirhov
Otroške roke naših najmlajših iz vrtca so spretno, skrbno in s pomočjo vzgojiteljic izdelale piščančke, ki so krasili pestro in imenitno razstavo zavoda Marianum.
Ko smo si razstavo ogledovali, so jih otroci takoj prepoznali in se obenem ponosno veselili svojih »umetnij«.
Gabrijela Kuhar
Ob Dnevu Zemlje
Letos smo v mesecu aprilu ob Dnevu Zemlje urejali okolico vrtca. Otroci starejše skupine smo povabili k sodelovanju tudi starše. S sezonskimi rastlinami smo zasadili cvetlična korita in olepšali okolico vrtca. Starši so pokazali dobro voljo in zainteresiranost za urejeno okolje vrtca. Vzdušje je bilo prijetno. Na koncu smo se okrepčali z domačim sokom in sadjem.
Mateja Fras, vzgojiteljica
Ptičje gostUvanje
Na Gregorjevo (12. marca), ko se narava začne prebujati v polnem zamahu, priredijo ptiči svojo gostijo -gostuvanje. Otroci iz Vrtca Veržej so se odpravili na sprehod do sadovnjaka vzgojiteljice Teje, kjer so jih čakala sladka presenečenja - darilca malih pernatih živalic.
Tatjana Vokic
.Pregled dogodkov v naši župniji_
14.-15.3.2009 Duhovni vikend za birmance na Pohorju
Letošnji birmanci so se na prejem zakramenta Svete birme pripravljali tudi na duhovnem vikendu v Dominikovem domu na Pohorju. S pomočjo g. župnika in animatorjev SMC iz Veržeja so opravili svoje priprave, se razdelili v štiri skupine in v njih govarili o pomenu sprejema tega zakramenta. V nedeljo so se jim pridružili njihovi starši. S skupno sveto mašo pa so zaključili bogat duhovni vikend.
17.3.2009 Seja župnijsko-pastoralnega sveta in gospodarskega sveta
Na svoji redni seji so se srečali člani Župnijsko-pastoralnega sveta in gospodarskega sveta naše župnije. Po uvodni molitvi je g. župnik seznanil prisotne s potekom del pri urejanju okolice cerkve in del, ki so predvidene v prihodnje (izolacija cerkve - nova zasteklitev). Pogovarjali so se tudi o pripravah na velikonočne praznike in razdelili posamezne zadolžitve.
24.3.2009 Sestanek za starše prvoobhajancev
Po večerni sveti maši so se zbrali na svojem sestanku starši letošnjih prvoo-bajancev. Pogovarjali o se o pripravah na sprejem in kako vzpodbujati otroke pri njihovi pripravi.
22.4.2009 Kanonična vizitacija v župniji
Škof mursko-soboške škofije dr. Marjan Turnšek je opravil kanonično vizi-tacijo v naši župniji, kar pomeni pregled štiri letnega delovna župnije. Srečal se je tudi z letošnjimi birmanci in preveril njihovo znanje o zakramentu Svete birme. Po večerni sveti maši se je srečal tudi s člani ŽPS in GS, ki so mu predstavili svoje dosedanje delo in načrte za prihodnje.
26.4.2009 Podelitev zakramenta svete birme
Škof naše škofije dr. Marjan Turnšek je svečano podelil zakrament Svete birme 36 letošnjim birmancev. Svečanosti so prisostvovali njihovi botri, straši, sorodniki, prijatelji in številni župljani. Birmanci so prejeli potrditev v veri, ki jim bo vodilo v nadaljnjem življenju.
3.5.2009 Florjanova nedelja
Gasilci PGD Veržej, Bunčani, Banovci so prisostvovali slovesni sveti maši o prazniku njihovega zavetnika sv. Florjana, ki se mu priporočamo v prošnji, da bi nas varoval večnega ognja. Gasilci se vključujejo v delo župnije in sodelujejo pri romarskem shodu ob prazniku Marije Pomočnice.
31.5.2009 Podelitev zakramenta prvega svetega obhajila
Zakrament Prvega svetega obhajila je prejelo 13 prvoobhajancev. Otroci so s svojo iskrenostjo in prisrčnostjo ter s pomočjo g. župnika pripravili lepo slovesnost in prvič prejeli Jezusa pod podobo kruha.	Darja Makoter
maj 2009 Ftinkejn/ca 17
Utrip ja/ezi/anjkega zavoda in župnj/e
Šmarnice v Banovcih
Mesec maj je posvečen Mariji, majniški kraljici. Tudi v Banov-cih v tem mesecu Marijo počastimo s šmarnično pobožnostjo v naši kapeli. Vsak večer se ob 19. uri zberemo vero-ukarji in drugi otroci iz Banovec. Najprej zmolimo desetko rožnega venca, preberemo Litanije Matere božje in prisluhnemo zgodbi iz šmarničnega branja. Šmarnično branje je letos povezano z mladimi na poti odraščanja. Vsak dan preberemo zgodbo iz življenja dveh najstnikov in njunih družin: šestošolke Maruše in njenega novega sošolca Luka.
Na koncu si razdelimo še šmarnič-ne lističe. Prvi dan šmarnic smo dobili karton, iz katerega smo naredili Marijino kapelico, na katero vsak dan lepimo samolepljive listice s pobarvanim delom kapelice.
Damir Skuhala
Srečanje družin
V soboto, 9. maja 2009, je v Marijani-šču v Veržeju potekalo medgenera-cijsko srečanje družin s posebnim poudarkom na družinah prvoobhajancev. Srečanja se je udeležilo 100 družin iz naše škofije. Zbrane družine so razmišljale ob prošnji, ki jo molimo v molitvi Oče naš - »Daj nam danes naš vsakdanji kruh!« Srečanje z starši je pripravil dr. Jože Ramovš skupaj s sodelavci na Inštitutu Antona Trstenjaka. Spregovoril je predvsem o sožitju med generacijami. Med tem je 120 otrok razmišljalo ob pomoči anima-torjev in glasbenega gosta Matjaža Kneza. Otroci so ob koncu programa izdelali vabilo za slovesnost prvega svetega obhajila. Vrhunec srečanja je bila sveta maša, ki jo je vodil dekan ljutomerske dekanije, g. Jože Vehovar, ob somaševanju mag. Jožefa Krnca. Srečanje se je zaključilo s piknikom na dvorišču Marijanišča.
Janez Krnc
Napovednik dogodkov_
7. junij 2009 Sklep veroučnega leta 14. junij 2009 Telovska procesija 25. junij 2009
Izlet za skupine, ki urejajo cerkev 28. junij 2009
Srečanje zakonskih jubilantov
16. julij 2009
Duhovne vaje za zakonce (škof )
27.	julij 2009 Oratorij za otroke
28.	avgust 2009
100-letnica smrti Antona Puščenjaka 30. avgust 2009
Župnijsko romanje na Ptujsko goro 19. september 2009 Stična - festival mladih 27. september 2009 Miholovo - župnijski praznik
Darja Makoter
18 Ftinkejn/ca maj 2009
C O
Društven/ utrip
Veržejci na začetku kasaške sezone 2009 blestijo
Kasaška sezona se tradicionalno začenja na velikonočni ponedeljek na hipodromu v Ljutomeru. Tudi letos je bilo tako. Veržejski kasači in njihovi vozniki pa so že na samem uvodu v sezono dokazali, da so na novo sezono fantastično pripravljeni. Pod okriljem Zveze Društev kasaške centrale Slovenije so bili izvedeni že štirje tekmovalni dnevi: v Ljutomeru 13. in 26. aprila 2009, v Ljubljani 10. maja 2009 ter v Komendi teden dni pozneje, 17. maja 2009. Podatek, da so v dvaindvajsetih štartih dosegli 5 zmag, 3 druga in 6 tretjih mest, ter se še trikrat zavihteli na 4. mesto, je več kot zgovoren in priča o izvrstni formi veržejskih konj.
Posebej velja omeniti konja Prin-cea Novembra, ki je na vajetih Bun-čančana Jožeta Osterca letos v treh štartih dosegel že 2 zmagi (obe v Ljutomeru) ter bil enkrat drugi (v Ljubljani). Takoj za njim so po uvrstitvah trije kasači, ki so letos dosegli že po eno zmago in eno četrto mesto: Ari-sa, lastnika in voznika Mirka Šonaje
(zmaga na velikonočni ponedeljek v Ljutomeru), Leonidas OZ, katerega trenira in vozi Rene Hanžekovič (zmaga iz drugih ljutomerskih dirk) ter Hand Right, katerega lastnik in voznik je Vito Šadl (zmaga v Komendi).
Ne smemo pozabiti niti na dve odlični kobili iz Hanžekovičevega hleva, ki sta letos dosegli vsaka po eno drugo in eno tretje mesto. To sta izkušena sedemletna La Luna in letošnja obetavna derbistka Lady Luna.
Roki iz hleva Puharjevih, je na ljutomerskem hipodromu dosegel letos že eno tretje mesto, še bolj pa izstopa njegov rezultat iz sosednje Avstrije, kjer je na hipodromu Magna Racino poleg odličnega 3. mesta dosegel izvrsten kilometrski čas 1.16,0.
S tretjim mestom sta solidno formo pokazala tudi Fiorela Saše Seršena ter triletni Rambo, ki se je do »stopničk« povzpel že v uvodnem nastopu v karieri.
Vsi omenjeni rezultati so dokaz izvrstnega dela veržejskih trenerjev ter vzpodbuda za njihovo nadaljnje delo, navijači pa se po prikazani formi sodeč, že ogledujejo proti vrhuncu sezone, ko bodo veržejski kasači lovili najvišja mesta tudi v rejskih dirkah.
Vito Šadl
Poročilo s 44. nogometnega turnirja
v
Člani ŠD NK Veržej so v petek, 1. maja priredili že 44. nogometni turnir za pokal občine Veržej. Dopoldan so se v okvirju tekmovanj MNZ Murska Sobota pomerili mlajši cicibani (U-8). Rezultati: NK Tehnostroj Veržej: ND Mura 05 3:1 NK Tehnostroj Veržej: NK Slatina 1: 0 ND Mura 05: NK Slatina 4: 0
V popoldanskem delu so najprej gledalci videli veteransko tekmo. K domači ekipi so v goste prišli veterani NK Železničarja iz Maribora. V njihovi ekipi je nastopilo kar nekaj odličnih nekdanjih prvoligaških igralcev. Za domače pa sta igrala tudi trenerja članskih ekip Veržeja (Bogdan Črnko) in NK Lipe (Andrej Osterc), sodnike je »zastopal« Marjan Čonta-la. Seveda je bilo v ospredju druženje vseh sodelujočih. Ob zadnjem žvižgu prvoligaškega sodnika Andreja Tra-tnjeka pa je semafor kazal visokih 9 : 1 za gostujočo ekipo.
Zaradi nenadne odpovedi udeležbe NK Cvena so na glavnem članskem turnirju nastopile ekipe NK Dokle-žovje, NK Slatina Radenci in NK Tehnostroj Veržej. Rezultati: NK Tehnostroj Veržej: NK Slatina 1: 0 NK Slatina: NK Dokležovje 0: 0 (6: 5 po streljanju enajstmetrovk) NK Tehnostroj Veržej - NK Dokležovje 0:2
Ekipi NK Dokležovje je tako ver-žejski župan gospod Slavko Petovar predal pokal za osvojeno prvo mesto na turnirju.
Dušan Magdič, ŠD NK Veržej
Jože Osterc in Prince November sta odlično začela novo sezono.
maj 2009 FtinkeJn/ca 19
Druš/ven/ u/rA
Leščečkov izlet
V soboto, 16.5.2009 smo se Le-ščečki skupaj z drugimi izletniki podali na enodnevni izlet v Logarsko dolino. Že dlje časa je v naši skupini rasla želja, da bi skupaj odkrili kakšen skriti kotiček naše prelepe dežele. Tako smo staknili glave, izbrskali zanimivosti, ki bi se jih splačalo ogledati in sestavili program, po katerem bi popeljali naše izletnike. Zgodaj zjutraj smo tako krenili iz Veržeja, polni pričakovanj, sicer še malo zaspani, a vsi dobre volje. Po jutranji kavici v Tepanju smo kmalu prispeli v Gornji Grad. Tam smo si ogledali etnološki muzej in različne zbirke, od katerih sta izstopali verska zbirka in zbirka vizitk in nekrajevnih razglednic. Svoj pečat pa je v nas pustila tudi mogočna katedrala, ki je po prostornini največja v celotni Sloveniji. Pot nas je nato vodila do Ljubnega, kjer smo si ogledali Flosarsko zbirko in Fašuno-vo domačijo. Tamkajšnji flosar nam je razložil pomembnost solčavskega lesa, ki ga dajejo mogočni gozdovi. Te gozdove smo že čez nekaj trenutkov občudovali tudi sami, ko smo se sprehajali po Logarski dolini. Mir, svež zrak in gore imajo vsekakor svoj čar. Še več svežine pa smo začutili ob slapu Rinka in na Orlovem gnezdu, kjer smo si privoščili katurovc - bo-rovničke. Ker so želodčki v poznem popoldnevu že igrali simfonijo, smo jih malce potišali s kosilom, kjer smo najprej Leščečki, nato pa še vsi ostali tudi zaplesali. Po kosilu pa kot se spodobi - sprehod v naravi. Sprejel nas je Mozirski gaj in nam ponudil, ne več tako pisano preprogo cvetja, a še vedno dovolj čarobnosti, da smo dan zaključili prijetno utrujeni, a polni novih doživetij. Leščečki pa ne bi bili Leščečki, če nebi še malce zaplesali, preverili znanje naših izletnikov o naši skupini, stresli kakšne šale z rokava ali pa preprosto zapeli. Tako se je dan že prevesil v noč, ko smo se takšni kot smo prišli - dobre volje, tudi razšli.
Ivan Kuhar
Gasilsko vozilo
Gasilsko društvo Veržej je dokončno sprejelo sklep o dobavi podvozja za gasilsko vozilo GVC 16/25.
V	mesecu marcu smo po odpiranju ponudb, ki so prišle na naslov društva, po objavi javnega razpisa za dobavo podvozja, glede na cene le-teh pozvali ponudnike, da pripravijo ponovne ponudbe. Tako sta svoje ponudbe popravila dobavitelja za znamko MAN in RENAULT.
V	prejšnji številki smo zapisali, da smo se odločili za znamko MAN, V tem času od objave članka pa smo se še vedno pogajali z obema dobaviteljema. Kar nekajkrat smo se med tem dobivali z obema predstavnikoma ponudnikov. Tako smo tudi prišli do zadnje cene za vozilo, ki je še precej ugodnejša od prejšnje. Ko smo vse uskladili in dorekli, smo prišli do cene 58.440,00 € z DDV, kar je dobrih 4.000 € manj kot je bila druga najnižja ponudba MAN-a in se tako odločili za znamko RENAULT .
Seveda smo o vsem tem sproti obveščali tudi samega župana in občinsko upravo, ki so tudi sami nekajkrat sodelovali z nami pri uskladitvi zadev.
Sedaj je potrebno, da zberemo dovolj denarja, da bomo podvozje lahko v celoti plačali. Dobava bo sicer šele nekje meseca oktobra, pozneje pa bo potrebno to podvozje še predelati, da vozilo dobi končno podobo. Za samo nadgradnjo bo potrebno spet izbrati najugodnejšega proizvajalca, tako pri kvaliteti kot pri ceni, saj se to vozilo ne nabavlja za dobo enega leta pač pa za dobo 25 let. Tudi pri izbiri ponudnika
za nadgradnjo se bomo obnašali predvsem varčno in skrbno, saj bo glede na gospodarsko stanje v državi izredno težko zbrati denar za nadgradnjo. Tu pa seveda zopet računamo na vašo pomoč, pomoč občine, ki je v proračunu že zagotovila del sredstev, tako za podvozje kot nadgradnjo, nekaj sredstev pa pričakujemo tudi s strani države. Tako trdno upamo in verjamemo, da nam bo skupaj uspelo do leta 2010 izpeljati enega večjih, če že ne največjega projekta v 130 letni zgodovini društva.
V upanju, da razumete našo skrb za večjo požarno varnost v kraju in občini, si dovoljujemo, da vas tudi preko lokalnega časopisa pozovemo, da bi vsi tisti, ki še niste poravnali vseh svojih obrokov (10) za podvozje to storili čim prej, da bomo lažje izpeljali načrt, ki smo si ga zadali.
Zavedamo se krize v kateri se nahajamo, vendar se zavedamo tudi tega, da v kolikor pride do nesreče posameznika ali širše in ne bomo imeli ustrezne opreme za reševanje in zaščito, lahko nesreča to krizo posameznika ali širše skupnosti samo še poglobi. Tega pa mislimo, da si nihče ne želi.
Vemo, da bomo tudi tokrat uspeli izpeljati to nalogo do konca, tako kot že marsikatero v našem kraju. S tem bomo na koncu lahko vsi zadovoljni z opravljenim in se skupaj v letu 2010 na okrogli 130. obletnici našega društva veselili nove pridobitve.
Pozdravljamo vas z gasilskim pozdravom: »KJER JE SLOGA TAM JE MOČ, V SLUŽBI LJUDSTVA NA POMOČ!«
za PGD Veržej Mihael Kolbl, predsednik upravnega odbora
20 Ftinkejn/ca maj 2009
Občni zbor TD Veržej
Občni zbor Turističnega društva je bil v soboto, 4. 4. 2009 v gostilni Kasač.
Na občnem zboru je bila podpisana pogodba med občino in TD Veržej o skrbi za travnike z narcisami. Občino je zastopal gospod župan Slavko Peto-var, turistično društvo pa predsednica.
Božena Kosi, predsednica TD Veržej
V Oplotnici zvenela pesem tudi za mame Banovcev
»Najlepšo pesem iz srca, poklanjamo ti mati...«
S tem naslovom je v nedeljo, 22.
marca 2009 izzvenela tradicionalna glasbena prireditev v Oplotnici, posvečena materinskemu dnevu. Res tradicionalna, saj je bila letos 19. po vrsti in verjamemo, da se bo ob tako uspešni organizaciji nadaljevalo še vrsto let. Prireditev ima dobrodelni značaj, saj je ostanek sredstev po pokritju stroškov, namenjen nekomu, ki je pomoči potreben.
Prva leta je bila prireditev na prostem, z dograditvijo športne dvorane v Oplotnici pa se je selila v to dvorano. Boljši pogoji so omogočali dodatno obogatitev prireditve in uresničila se je ideja o vsakoletni razglasitvi »naj mame« občine Oplotnica. Tudi to idejo so letos nekoliko dopolnili in razglasitvi domače »naj mame« vključili tudi razglasitev »naj mame« Banovcev.
Zadnja leta je organizator omenjene prireditve PGD Oplotnica. Le-to je že vrsto let pobrateno s PGD Banovci. To prijateljsko sodelovanje dveh društev se izraža tudi skozi številne aktivnosti in prireditve, ki jih skupno organizirata. In ena od teh je tudi uresničitev ideje, da bi na prireditvi v Oplotnici razglasili tudi »naj mamo« Banovcev. To je letos postala Lidija Topolnik. V
spomin je prejela umetniško sliko, ki jo je prav v ta namen narisala domačinka, ki je bila »naj mama« v letu 2007.
Prireditev je zelo uspela, kar bodo potrdili številni obiskovalci tudi iz Banovcev in prepričani smo, da bo ta prireditev trajno dodana k nizu skupnih aktivnosti, ki jih izvajata Oplotnica in Banovci. Številne aktivnosti so prerasle okvire meddruštve-nega sodelovanja in postale domena vseh ljudi v občini Oplotnica in KS Banovci.
Glede nastopajočih glasbenikov se lahko Oplotnica pohvali, da skoraj polovico nastopajočih izhaja iz domačih logov, nastopil pa je tudi pevski zbor TD Banovci.
Letošnja 19. prireditev je kot uvod v priprave za jubilejno 20. prireditev v naslednjem letu. Priprave bodo razširjene tudi v Banovce, ker so v Oplo-tnici prepričani, da Banovci spadajo zraven, ne glede na nekaj kilometrov, ki nas prostorsko ločijo. Morda pa se s teh krajev pridruži še kak sponzor, ki bo pomagal omogočiti še pestrejšo prireditev. Dosedanjim sponzorjem pa seveda velika hvala in prošnja za pomoč še za naprej.
Ivo Višnar, TD Oplotnica
Društven/ utrip
Naj mama
Objavljamo kratko utemeljitev izbora za naj mamo z Banovec, Lidijo Topolnik, ki je potekal v Oplotnici
Naša naj mama se je rodila 12. 2.
1957, dekliško se je pisala Lidija Markovič, sedaj se piše Topolnik. Je mati sina in hčerke, oba sta polnoletna, dvakrat babica po sinovi strani, žena Joška Toplnika, gospodinja na srednje veliki kmetiji, istočasno pa zaposlena kot vzgojiteljica v otroškem vrtcu v Križevcih pri Ljutomeru vse od konca študija, zadnje tri leta dela polovični delovni čas, zaradi boja z boleznijo.
Lidija je res pridna in delavna na vseh področjih, po njeno pomoč se obračamo s strani društev, kjer je aktivna, od kar je prišla v Banovce. Je članica gasilskega društva, vrsto let je bila tajnica turističnega društva, v tem mandatu pa je članica nadzornega odbora turističnega društva.
Kot ste se sami lahko prepričali, je ob vsakem vašem obisku prisotna v prvi vrsti, naj si bo ob delu ali zabavi.
Milan Seršen, predsednik PGD Banovci
Z leve: »naj mami 2009« Jožica Sevšek in Lidija Topolnik, za njima predsednik PGD Oplotnica Jože Črešnar in predsednik PGD Banovci Milan Seršen.
maj 2009 F^nkejn/ca 21
Društveni utri
Naše delo
se ne more spregledati ...
Društvo kmetic Križevci - Veržej je ob priliki praznovanja materinskega dne izvedlo tudi redni letni občni zbor. Ob poročilu dela za leto 2008, katerega je podala predsednica društva ga. Majda Markovič, smo članice ugotovile, da so v društvu intenzivno potekale aktivnosti skozi vse leto. Da smo spretne in vemo izdelati kvalitetne izdelke iz krušne peči, drobno čajno pecivo, domače kompo-te, sokove ... so dokaz priznanja z vseslovenske kulinarične razstave na Ptuju. Izdelani izdelki v delavnicah so bili predstavljeni na razstavi v Križevcih, izvedla se je strokovna ekskurzija. Prijavile smo se v akcijo Rame za izbor »Naj stojnica RAMA«, ki poteka po vsej Sloveniji in dosegle drugo mesto.
V jesen smo zakorakale na društvenem pikniku, katerega smo organizirale v lovskem središču Remiza v Iljaševcih. Sodelovale smo v akciji izbora Naj kmetice za leto 2008. Soglasno je bila predlagana naša članica ga. Jerica Galunder iz Veržeja. Izbor je potekal v okviru svetovnega dneva kmetic 15. oktobra, prireditev pa se je odvijala v Postojni 18. oktobra.
Pripravile smo številne pogostitve, s svojimi dobrotami smo sodelovale tudi na praznovanju 140. letnice prvega slovenskega tabora v Ljutomeru.
iS
IV*
Na izboru Naj kmetice za leto 2008, to je bilo 18. oktobra, je nastala naslednja pesem, katero je napisala naša članica Terezija Marinič iz Veržeja.
JERICI
Smo v Postojno se podale, da bi naj kmetico izbrale. Kraške jame svet spoznale in ga občudovale. Stalagmiti, stalaktiti, kapniki prečudoviti. Biseri se v njih bleščijo, rišejo ti domišljijo. Jerica, če ti ne boš kraljica, za nas vedno boš ti Naj kmetica!
1 »
i * t
par <,
Za leto 2009 smo si ponovno postavile nove cilje. Program dela bomo v celoti realizirale, običajno ga tudi presežemo.
Za vse članice so bili narejeni koledarji za leto 2009 z motivi poljskega cvetja, preko dvajset članic je uspešno končalo 60-urni tečaj računalništva, za katerega so si pridobila državna potrdila. V tem delu izobraževanj uspešno sodelujemo z gimnazijo Ljutomer oz. profesorico ga. Liljano Grof. Udeleženke so osvojile znanja interneta in elektronske pošte ter priprave in oblikovanja dokumenta. Številne članice sodelujejo na vseslovenski kulinarični razstavi, sodelovale bomo na tržnici v Jeruzalemu, katero pripravlja društvo »Kelih«.
Udeležile smo se 15. srečanja kmetic Pomurja, katero je bilo letos v Murski Soboti. V juniju bo organizirana ekskurzija na Gorenjsko, katero bomo združile z izborom mlade kmetice leta. Iz našega društva imamo prijavljeno kandidatko. Ponovno bomo sodelovale v Ramini akciji »Izbor stojnice za leto 2009«, s svojo kandidatko želimo sodelovati tudi v izboru Naj kmetice.
Svetovni dan kmetic - 15. oktober bomo obeležile s predstavitvijo društva. V program dela smo posebej navedle sodelovanje z ostalimi društvi, pripravile bomo martinovanje ter različna predavanja.
Še zlasti pa si v našem društvu želimo mlajših članic, zato vljudno vabimo vse, ki čutite željo po druženju in pridobivanju novih znanj, da se nam priključite.
Za kmetijsko svetovalno službo Frančka Lebarič, dipl.inž.agr.
\ m
Ocenjevanje domačij v Veržeju
Vsak letni čas je po svoje lep in zanimiv. Narava nas vedno preseneča s svojimi lepotami, le ustaviti se je treba in jo občudovati. Drži pa eno - vsake oči imajo svojega malarja.
Najbrž je urejanje svojega vrta in okolice hiše vsaki gospodinji - včasih tudi gospodarju, hobi in užitek. Lepo je v prostem času posedeti na klopi med rožnimi gredicami in občudovati čudovite barve cvetlic in grmov-nic. Stari štor, nekaj kamnov in še kaj drugega se včasih spremni v lepo kompozicijo, na kateri se spočije oko, duša in srce pa se napolnita z novo energijo. Tudi letos se je Turistično društvo odločilo in podelilo priznanje za urejenost okolice hiše družini Prelog iz Veržeja in družini Slavič, Bunčani 4.
Terezija Marinič, predsednica komisije za ocenjevanje domačij pri TD Veržej
22 Fünkejn/ca maj 2009
Društveni utrip
Veržejski čebelarji na državnem posvetu v Celju
v
Čebelarji Čebelarskega društva Veržej smo se tudi letos 21.03. udeležili XXXII. državnega čebelarskega posveta. Posvet vsako leto organizira ČZS. Posvet zajema dva dela, in sicer predavanja na katerih se čebelarji seznanijo z novostmi pri delu s čebelami in razstavo opreme in ostalih pripomočkov za čebelarjenje. Ob tej priložnosti ČZS izda Čebelarski zbornik v katerem so navedena vsa predavanja, ki so podana na posvetu. Celodnevni izlet nam je popestril naš član Jože Šoštarič, ki nas je oskrbel z dobro domačo malico in napitkom, za kar se mu čebelarji iskreno zahvaljujemo. Alojz Novak, predsednik ČD Veržej
Medgeneracijska razstava literarnih del članov DUV
Na konferenci z naslovom »Med-generacijska solidarnost za družbe sožitja in socialne povezanosti«, ki je v okviru slovenskega predsedstva EU potekala 28. 4. 2008 na Brdu pri Kranju, je bila med drugim predstavljena pobuda za razglasitev 29. aprila za evropski dan medgeneracijske solidarnosti. Ob tej priložnosti sta se Društvo upokojencev Veržej (DUV) in Vrtec Veržej pridružila številnim drugim organizacijam v Evropi in pripravila zanimiv kulturni program ob uradni otvoritvi medgeneracijske razstave literarnih del članov DUV in fotografij ter rokodelskih izdelkov iz projekta »Kak je negda fajn blo«, v katerem so otroci spoznavali način življenja in dela svojih dedkov in babic v preteklosti. Razstava bo na ogled v prostorih TlC-a Veržej do 31. julija 2009.
Literarna sekcija Društva upokojencev Veržej
DU Veržej je bilo ustanovljeno leta 1987. V letu 1988 so bile ustanovljene sekcije, ki delujejo še danes, ustanavljamo pa tudi nove. Ustvarjalci

znotraj literarne sekcije so: g. Ludvik Brunec in g. Franček Marinič, ki sta že 10 let tudi člana literatov v Ljutomeru ter g. Ciril Belec in ga. Terezija Marinič, ki je hkrati vodja sekcije li-teratov v društvu. V okviru razstave, ki je gostovala v avli Občine Veržej in je trenutno na ogled v prostorih TICa Veržej, pa so razstavljena tudi dela g. Martina Maroša, častnega občana Občine Veržej. Medgeneracijska solidarnost z našim društvom je dobra in vsem, ki z nami sodelujete in nam pomagate, hvala.
Olga Mavrič, predsednica DU Veržej
maj 2009 Ftinkejn/ca 23
Društveni utrip
SPOMINI NA MLADOST
Ludvik Brunec
Spominjam se let iz mladosti, ko bil sem še majhen pastir, in pasel sem krave ob Muri tam srečen sem jaz vedno bil.
Sedel sem na bregu ob Muri in gledal sem bistro vodo, kako se je mimo valila, vrtinci jo spremljali so.
Najlepše bilo je spomladi, ko gozd je že ves zelenel in štorklje so spet se vrnile v prelepi prijazen Veržej.
Poleti kostanji orjaški nam dajejo senco in cvet, kjer fantje se zbrali so vaški ob toplih poletnih nočeh.
Tu pesem najlepša se poje, odmeva v daljavo in noč. Dekletom in mamicam našim za mirno lahko noč.
UPANJE V MAJU
Terezija Marinič - Tera
V jutranji rosi dan se prebuja, sonce mežika že iznad dreves, petja se ptičev oglaša nebroj.
Cvetovi omamni v rosi dehtijo, vabijo v svate metulje igrive, čebele privabljajo pisanih barv.
Ljubezen rojeva se v srcih premnogih, smejočih se ustnic iskrivim oči, vsak se sprašuje, ali bom ljubljen?
Ali bom moral še dolgo čakati, nemočen iskati, da se ta ogenj v meni oglasi?
Maj je najlepši bil,
in bo ostal - morda bo tudi
za mene postal.
PRIPOROČILO ŽENE
Franc Marinič
Žena moja draga, ki vince mi odklanja, jaz pa navado očetovo imam, da vino pijem rad vsak dan.
Delo najdem v vsakem kotu, da ženi nisem v napoto. Ženo moj pa to jezi, ker mož ob njej se ne drži.
24 Ftinkejn/ca maj 2009
Navado pa tako imam, da rad delam vsak dan. Delo me vedno krepi, le zmanjkuje mi moči.
Želje domačih vedno takšne so, da delal bi še vse lahko. Ker delo krepi dušo in telo, pa naj še dolgo bo tako.
MOJA DOMOVINA
Ciril Belec
Domovina moja, stoletja dolga drugim si služila
na sebi vedno tuji škorenj si čutila.
Na pragu tisočletja tretjega priložnost bila je ugodna, po kratkem boju ti postala si svobodna.
Uresničile se želje naše, sanje mnogih let, domovina moja, kot državo te priznal je celi svet. Slovenija dežela ljubljena, v Evropi zdaj si sveži cvet.
V Evropi majhna si, kot je na steni slika, a v srcu mojem si velika. Moj največji si zaklad, tja do smrti svoje te imel bom rad.
Naj za tebe sonce sije,
zate ptice naj pojo,
dež zemljo tvojo naj napaja,
od tebe veter naj odpihne vsako zlo,
domovina moja, najlepše rože
zate naj cveto.
VERŽEJ
Martin Maroša
Tam doli na Murskem polju kraj reke Mure, leži vasica: za borbe, že legendarne, ji spletla venec je zgodovina.
Ne sanja o davni slavi, bori se vztrajno za nove zmage!... Ta vas tam na Murskem polju, kraj reke Mure je Veržej...
Veržej, Veržej,
moj ljubljeni, prekrasni dom,
Veržej, Veržej,
pozabil te nikdar ne bom,
Veržej, Veržej,
če moral bom v tujino kdaj,
rad k tebi bom prišel nazaj.
Krasijo te lepe hiše, kraj hiš poslopja, kraj njih vrtovi, krog tebe so rodne njive, zelena polja, šume gozdovi.
Ponosna si na svoj zavod, na trgovino, na krasno cerkev, a največja radost so ti sinovi, najlepši tvoj okras.
Veržej, Veržej,
moj ljubljeni, prekrasni dom,
Veržej, Veržej,
pozabil te nikdar ne bom,
Veržej, Veržej,
če moral bom v tujino kdaj,
rad k tebi bom prišel nazaj.
Društveni utrip
Letno poročilo o delu Društva upokojencev Veržej za leto 2008
Smernice za delo Društva upokojencev Veržej so zapisane v našem pravilniku. Naj predstavim kratek povzetek teh del: druženje, rekreacija, izle-tništvo, pomoč pri delu sekcij (literarna, likovna, ročna dela, šah, kartanje, kvartet), samopomoč članom in občanom ter humanitarne akcije v sodelovanju z Občino Veržej, Rdečim križem, Karitasom, OŠ in vrtcem Veržej ter z vsemi društvi v občini. Skratka medge-neracijsko sodelovanje, na katerega že nekaj let dajemo velik poudarek.
Na dan 31. 12. 2008 je bilo vključenih 256 članov, od tega 99 moških in 157 žensk. Na novo se je vključilo 9 oseb, 6 članov pa je izstopilo (selitev ipd.). Umrlo je 6 članov. V VS pri ZDUS-u imamo vključenih 70 članov. Člani UO, NO in poverjeniki veliko pozornost polagamo na vključitev na novo upokojenih občanov v naše društvo.
Kratek opis programa dela
^ Šahisti: sestajajo se in udeležujejo medobčinskih srečanj. Vodi jih g. Jožef Kert. ^ Pikado: moško ekipo vodi g. Janko Metličar, udeležili so se medobčinskega tekmovanja v Ljutomeru. Žensko ekipo vodi ga. Marica Brunec, prav tako so se udeležile medobčinskega tekmovanja v Ljutomeru. Razveseljivo je, da so se ekipi priključile članice iz Bano-vec. Vadijo enkrat tedensko. ^ Kartaši: vodi jih g. Branko Puhar, srečujejo se na različnih mestih. Na srečanju v Veržeju so tekmovali s člani DU iz Križevec. ^ Literarna sekcija: ustanovili smo jo oktobra, vodi pa jo ga. Terezija Marinič. Ob kulturnem prazniku so bila dela naših literatov prvič razstavljena v avli Občine Veržej. ^ Kvartet: vodi ga g. Ludvik Brunec. Nastopali so dvakrat v Križevcih in enkrat v Ljutomeru. ^ Ročna dela: sekcijo vodi ga. Šte-fca Šterman, deluje pa že tri leta. V
mesecu oktobru, ko je sekcija ponovno zaživela, se ugotavlja, da je interesentov nekaj manj. Potrudili se bomo in medse povabili tudi mlajše. ^ Slikarstvo: ga. Silvija Kert svoja dela razstavlja v Veržeju in drugod.
Spoštovani, vabimo vas, da se pridružite kateri izmed teh sekcij, saj so namenjene vsem v razvedrilo in zabavo.
V	mesecu aprilu smo organizirali izlet v Volčji potok (Kamnik) z vodičem, ki nam je razkazal mesto z vsemi znamenitostmi. Ogledali smo si Tu-njico, kosilo smo imeli na kmečkem turizmu, ob vrnitvi domov, pa smo si ogledali še Terme Snovik.
V	sklopu prireditev ob občinskem prazniku v mesecu maju smo organizirali prijateljsko srečanje kartašev, šahistov in pikada, na katero smo povabili člane DU Križevci, Ljutomer in Krog. V avgustu smo se udeležili srečanja upokojencev Pomurja v Kobilju, sledil je ogled Lendave s sinagogo in kulturnim domom.
1. oktober je svetovni dan starejših, zato smo v tem mesecu organizirali srečanje starejših, starih 70 in več let. Takih oseb imamo v občini 156, od tega 4 osebe stare 90 in več let. Vse te osebe so poverjeniki z vljudnostnim obiskom obiskali na domu in jim osebno izročili vabila. Srečanja se je udeležilo 54 oseb. Pokrovitelj pogostitve je bila Občina Veržej, ki je za naše občane, stare 90 let namenila darilo, ki so jim ga člani komisije odnesli na dom. Prisotne je pozdravil župan, g. Slavko Petovar, za pestro srečanje pa so poskrbeli otroci iz vrtca s svojim prisrčnim nastopom in darilcem za prisotne. Ga. Terezija se je starejšim predstavila z recitacijo svoje pesmi.
V	novembru smo na povabilo TD in DU Kobilje organizirali martinova-nje. Na hribu Sv. Martina, ob lepi kapelici, smo si ogledali prikaz prihoda Sv. Martina, večerja in ples pa sta se odvijala v gasilskem domu Kobilje. Spotoma smo si ogledali še Bukovni-ško jezero.
V	decembru, pred božično-novo-letnimi prazniki, smo se spomnili na naše bolne, osamljene, invalide, inva-
lidno mladino in prijatelje, ki pričakujejo kakšne obiske in stisk roke. Takih oseb v občini imamo 52. V domovih za starejše imamo, po podatkih na dan 31. 12. 2008, 3 osebe v Lukavcih in 6 oseb v Ljutomeru, ki jih obiskujemo skozi vse leto. Pri tej humanitarno - dobrodelni akciji sodelujejo tudi društva v občini, ki prevzamejo del stroškov za skromna darila. Vrtec nam je v ta namen izdelal lepe čestitke s posvetilom. Hvala vsem dona-torjem: RK, Karitas, TD Banovci, TD Veržej, PGD Bunčani, PGD Veržej, KD Slavko Osterc Veržej, DESUS, vrtec Veržej.
Ob zaključku leta smo organizirali srečanje v Termah Banovci in se spomnili naših zlatoporočencev, Tina in Ivan Kapun ter Ema in Lojze Tibaut. Bili so opravičeno odsotni. Srečanja pa se je udeležil župan Slavko Petovar, ki se na naša povabila rad odzove, če mu le dopušča čas.
Vsi, ki sodelujemo pri organiziranju dejavnosti našega društva, ugotavljamo, da se število udeležencev povečuje, s čimer sta nam delo in trud poplačana. Kot že nekaj časa, se bomo tudi bodoče našim umrlim članom poklonili s svečami, cvetjem in praporom, svojcem pa izrazili naše globoko sožalje.
Na koncu pa bi se želela zahvaliti vsem članom UO, NO, vodjem sekcij in poverjenikom, ki so vez med vami, spoštovan upokojenci, in nami, ki društvo zastopamo.
Vsem najlepša in iskrena hvala.
Olga Mavrič, predsednica DU Veržej
maj 2009 Ftinkejn/ca 25
JVkftf
Babičev mlin na Muri
Babičev mlin na Muri je še edini delujoči mlin na tej reki. Po zgodovinskih podatkih je bilo največ mlinov na reki Muri leta 1925, in sicer 94, po drugi svetovni vojni jih je ostalo še 69, do leta 1965 pa so ob industrializaciji mlini propadli, tako da so bili omenjenega leta le še trije. Babičev, ki stoji sedaj, je že tretja generacija mlinov, ki so nastali na tem mestu. Lastnik prvega mlina, ki je bil postavljen leta 1890, je bil pra-ded Vladimirja Babiča. Prvi mlin je bil v celoti grajen iz lesa. Leta 1915 je bil zgrajen drugi mlin, tudi iz lesa. Postavil ga je Vladimirjev oče, Jožef Babič. Oba mlina sta pogorela. Kar nekaj mlinskih koles je odnesla tudi reka. Sedanji mlin je bil obnovljen leta 1991. Stavba mlina stoji na bregu reke Mure. V njej so mlinski stroji, trije valjčni mlini, ki so stari že skoraj sto let. Vodno kolo je pritrjeno na dveh plavajočih čolnih - kumpih, ki so danes narejeni iz železa. Prenosni mehanizem, ki je bil nekoč lesen, je sedaj iz zobatih koles, katere pred vremenskimi vplivi ščiti streha. Dotok vode je na spodnje kolo, saj je moč toka reke Mure dovolj velika.
Mlin ostaja v družinski lasti, saj je mlinarja Vladimirja nadomestila hči Karmen. Mlin v Veržeju obiskujejo številni turisti in izletniki. Mirč, kot po domače kličejo Vladimirja, obiskovalcem z navdušenjem pripoveduje o svojem mlinarskem delu, reki Muri, lepem okolju in se trudi, da bi bili obiskovalci zadovoljni. Rad se pogovarja z njimi, saj ima rad stik z ljudmi, pa tudi največja reklama za turizem je prav odnos do ljudi, ki se ustvari z leti in ne čez noč. V mlinu meljejo in prodajajo pšenico, rž, koruzo in druga žita, prodajajo pa tudi ajdovo in proseno kašo. Tako poleg osnovne dejavnosti, mlinarstva, dobršen del prihodkov pridobijo tudi s turistično dejavnostjo.
Ivan Kuhar 26 Ftinkejn/ca maj 2009

O
.center duo.
8. 4. - 5. 5. 2009
Razstava pirhov in velikonočnih voščilnic slovenskih pokrajin
Zavod Marianum Veržej - Center DUO je v sodelovanju s TlC-em Veržej, Termami Banovci, Občino Veržej, Krajinskim parkom Goričko in Pokrajinskim muzejem Murska Sobota organiziral 1. razstavo pirhov in velikonočnih voščilnic iz cele Slovenije. Na razstavi je sodelovalo 37 posameznikov ter 20 ustanov (muzejev, krajinskih parkov, varstveno-delovnih centrov) oz. društev. Vzporedno so bili razstavljeni tudi velikonočni izdelki 25 pomurskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Razstavo si je ogledalo okoli 1.500 obiskovalcev iz Slovenije in tujine, posameznikov in večjih skupin, ki so velikonočne in prvomajske počitnice preživeli v Pomurju. Zavod Marianum je ob tej priložnosti izdal tudi strokovni zbornik k razstavi ter velikonočno voščilnico.
26. 3. 2009
Rokodelske obrti - priložnosti za regionalni razvoj Pomurja
Med 26. in 28. marcem 2009 se je odvijalo 20. Zborovanje slovenskih geografov pod nazivom "Pomurje. Trajnostni regionalni razvoj ob reki Muri", ki ga je tokrat organiziralo Društvo geografov Pomurja v sodelovanju z Zvezo geografov Slovenije. Predstavitve referatov in študijski ogledi so potekali na različnih lokacijah Pomurja, ena izmed sekcij se je ustavila tudi v Veržeju, kjer smo v Zavodu Marianum predstavili referat z naslovom »Rokodelske obrti - priložnosti za regionalni razvoj Pomurja« in si ogledali Center domače in umetnostne obrti.
23. - 24. 3. 2009
Skrb za dediščino z aktivnim državljanstvom
Med 23. in 24. marcem 2009 smo se udeležili mednarodne konference pod nazivom Heritage Care through Active Citizenship (Mechelen, Belgija), na kateri je sodelovalo preko 190 strokovnjakov, akademikov, študentov, predstavnikov javnega in zasebnega sektorja, delujočih na področju varovanja, ohranjanja in razvoja dediščine. Osrednja tema predavanj in delavnic so bila aktivno državljanstvo, iniciative od spodaj navzgor (bottom - up) ter aktivna vloga NVO-jev pri oblikovanju posameznih nacionalnih in skupne evropske politike varstva dediščine.
marec 2009 Izšla prva zloženka Centra DUO Veržej
Zavod Marianum Veržej - Center DUO je v sodelovanju s TIC-em Veržej izdal prvo zloženko, v kateri se predstavlja 17 pomurskih rokodelcev, ki sodelujejo s Centrom DUO in so za svoje izdelke pridobili certifikat Art&Craft Slovenija. Zloženka je pomembna tako z vidika promocije rokodelstva v SV Sloveniji kot tudi večje turistične prepoznavnosti Centra DUO in Občine Veržej.
Tatjana Vokič
O
Velika politika v naši majhni vasi
Tunek je pretental Ljutomerčane
Verženci se še niso oddahnili od volitev Rihtarja in štetja glasov, katera so jim povzročile kar nekaj preglavic, že so se pričele nove težave. Iz Ljutomera je namreč prišla vest, da si bodo Veržen-ci morali zgraditi svoj zadružni dom, v katerem bodo pisarne novoustanovljene Rahtarije, zadruge in tudi dvorana za veržensko kulturo bo v njem, ki je doslej rasla kar na cesti in je niti paglavci niso hoteli pobrati. Nekega jutra so iz Ljutomera pridrveli okrajni glavarji, ki so še vedno imeli komando nad Verženci, čeprav so le-ti imeli že svojo Rihtarijo.
Gospod Trampuh, ljutomerski glavar, je s seboj pripeljal tudi geodete, ki so »zašritali« in odmerili prostor, kjer bo nekoč stal zadružni dom. Zraven so pozvali tudi Tuneka, saj naj bi zadružni dom stal prav na njegovem travniku. Tunek je prepričeval ljutomersko gospodo, da je v Veržeju takšna dvorana nepotrebna, saj jim kultura na cesti raste in če bi jo kdo potreboval, bi si jo sigurno pobral. Ljutomerčani so Tuneka poslušali, vendar je bilo vso Tunekovo prepričevanje zaman.
»Če za kulturo ne potrebujete dvorane, pa jo boste za skupno obednico!« Se je razjezil Trampuh, ki je v ljutomerskem okraju veljal za strah in trepet.
Medtem ko sta se Tunek in Trampuh prepričevala, pa so geodeti že zabili količke, ki so označevali dolžino in širino te stavbe. Ko so delo končali, je Tram-puh Tuneku izročil načrte zadružnega doma in mu naročil, da naj kar čim prej pričnejo z delom. Povedal mu je še, da so po Sloveniji vsi ti zadružni domovi enake velikosti, torej tipski. Nato so se gospodje odpeljali nazaj v Ljutomer.
Tunek je prav tako odkorakal proti svoji hiši in ves dan premišljeval, kako bo odslej Veržencem kuhala zadružna kuharica in jim doma ne bo treba skrbeti za prehrano. Zvečer se je Tunek vlegel spat, vendar mu obednica ni šla z njegove brihtne glave. Premišljeval je, kako bo, ko bo nekega dne morda obednica premajhna in morda prav Tunek ne bo imel mesta v njej. Ne bodi ga len, si je mislil Tunek, vstal, se oblekel in odkorakal kar sredi noči na travnik, na katerem
maj 2009 Ftinkejn/ca 27

bi se naj že naslednji dan pričel graditi ta nesrečni zadružni dom. Izpulil je količek, ki je označeval širino zadružnega doma in ga prestavil nekaj korakov narazen in enako je naredil s količkom, ki je označeval dolžino stavbe.
»Tako, sedaj bo v obednici mesta za vse!« si je mrmral in spet odkorakal proti domu ter si zabičal, da ne bo nikomur o njegovem početju črhnil niti besedice.
Drugo jutro se je zbralo na travniku celo krdelo Veržencev. Prišli so vsi - od tistih, ki so bili kos zidarstvu, tesarstvu in tisti, ki so znali vihteti lopate. Zidarji so pridno zidali opeko po opeko, tesarji pa so v bližnjem gozdu pripravljali trame in špirovce za ostrešje. Da bodo vse mere pravilne so trame in špirovce izmerili po načrtu, katerega je gospod Trampuh izročil Tuneku. Minevali so dnevi in meseci in zidarji so že zaključevali z zidanjem. Sedaj bi morali nastopite še tesarji, da bi sestavili ostrešje. Tunek je zapregel svoja dva konja in pridno vozil izdelane elemente za sestavo ostrešja iz bližnjega gozda.
Naslednji dan so tesarji pričeli z montažo in glej ga zlomka, vsi trami in špirovci so bili prekratki kar za nekaj metrov. Lujzek, ki je veljal za najsposobnejšega tesarskega mojstra je še enkrat pogledal v načrt in spet premeril trame, zmajeval z glavo in ni mogel razumeti, kaj bi le neki moralo biti narobe, saj se vse mere tramov in špirovcev ujemajo z načrti. Gruntali in tuhtali so kar celi dan in se na koncu odločili, da pokličejo na pomoč gospoda Trampuha iz Ljutomera, morda bo on znal razložiti, zakaj so trami prekratki in tudi premalo jih je bilo.
Drugi dan je Trampuh prispel na gradbišče, postrojil tesarje in jim velel, naj mu pokažejo svoje metre, saj ima nemara kdo prekratkega. Mojstri so si pomerili svoje »colštoke«, ki so bili vsi enaki. Tudi gospodu Trampuhu ni šlo v glavo, le kaj se je moralo zgoditi? Pa je Lujzek predlagal, naj vsak prešteje centimetre na svojem metru, saj bi lahko bilo, da bi kakemu kak centimeter manjkal, če so že vsi metri enako dolgi. Vsi so preštevali centimetre in vsi so jih našteli sto.
»Torej vsi imate enake centimetre in enako dolge metre, pa vseeno mora biti nekaj narobe,« se je hudoval gospod Trampuh.
28 Ftinkejn/ca maj 2009
Pa se oglasi Lujzek: »Kaj pa če kateremu milimetri manjkajo?«
In vsi so brž pričeli preštevati milimetre in ugotovili, da jih ima vsak meter natanko tisoč.
Gospod Trampuh se je razjezil in odredil, da naj trame in špirovce odpeljejo v Ljutomer, da bodo tam strokovnjaki ugotovili, zakaj so prekratki in zakaj jih je premalo, saj jih je po načrtu dovolj in so prave dolžine.
Tunek, ki je edini vedel za kaj gre, se je odpravil s tesarji v drugi gozd in jim v gozdu povedal, kako dolgi morajo biti trami in špirovci in koliko jih mora biti.
Pripeljali so nove trame in špirovce, Ljutomerčani pa so si s prejšnjimi zgradili svoj zadružni dom.
Čas je tekel in minila so leta, Tunek in tesarji so se že zdavnaj pomrli, Ver-ženci in Ljutomerčani pa še do danes niso pogruntali, le kaj se je moralo zgoditi, da je ljutomerska zadružna dvorana vedno premajha, v veržensko pa pride le polovica ljudi, ostali pa kulturo še vedno po cesti pobirajo.
Janez Ferenc
»Tak se je negda sišilo«
O tem, kako so nekoč kosili in sušili travo nekoč, eno pomembnejših kmečkih del spomladi, sem se tokrat pogovarjal z Marijo Kuhar, rojeno 1916. Tudi sama je velikokrat sušila in spravljala seno na prav takšen način, kot ga je opisala. Tisti, ki so delali z njo pravijo, da je odlično znala »popravljati« seno na vozu.
»Nejpret so moški pokosili trovo. Kosili so z navodnoj, ročnoj kosoj. Te se je mogla trova, ki je bila v plostih rastepste. Rastepali smo jo z vilami pa z rasohami. Kdo se je malo posušilo smo šli rastepat, to smo te obračali, dokič se je ne posušilo. Dostakrot smo tudi v novile devali, cilo či se je deš kcoj dela, ali pa proti večeri, ka je rosa sino ne dobila, pa te po zaron rasteple. Kdo je sino bilo suho, tepa smo šli nalagat. Nalagali smo v lestvice, to so takšna kola, na kere se je lehko visoko nalagalo. Nalagalo se je z rasohami, ena je bila goreh na vozi, ka je poprovlala, tak ka je eno drugo držalo, tak je vezala. Dve sta še za nami grablali, ka se je fse s travnika odpelalo. Kdo je bilo naloženo, se je
gor djola žrt, duga, kak je bija voz. Tota žrt se je napre zvezala z lanci na lestvice, odzaja pa z vožmi. To smo te dumu odpe-lali. Vozilo se je s kuji ali pa kravami, ka je što ima. Duma smo sino na štale spro-vlali. Eden je na vozi bija, pa je z vilami gor meta, ovi pa so po celi štali raznošali sino. Nekda se je kosilo dvakrat do trikrot - sino, otova, tretjača, več pa je ne bilo.«
devati - dajati; delati, da prihaja kaj na določeno mesto
djati - dati; napraviti, da pride kaj na določeno mesto
dokič - dokler; veznik za izražanje trajanja dejanja
kcoj - zraven; izraža položaj, prostor v neposredni bližini, sosedstvu česa kola - voz; zlasti kmečki voz kosa - orodje z dolgim rezilom in dolgim ročajem za košenje trave; navodna (ročna) -navadna (ročna); kosa, s katero se kosi ročno kuj - konj; domača žival, ki se goji zlasti zaradi vprege in ježe
lanc - veriga; kovinska priprava iz več med seboj sklenjenih zlasti obročkastih elementov za privezovanje, povezovanje lestvica - lojtrnica; lestvi podobna priprava na strani voza
napre - spredaj; izraža položaj pred čim v prostoru
novil - kup; kar je navadno brez reda združeno v obliko polkrogle (v našem primeru kup sena)
odzaja - zadaj; izraža položaj za čim v prostoru
otova - otava; (posušena) trava druge košnje plost - plast; pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red poprovlati - popravljati; delati ustreznejšo, primernejšo obliko posišiti - posušiti; narediti suho rasohe - vile; lesene vile s tremi roglji, pri katerih srednji ne leži v isti ravnini sino - seno; (posušena) trava prve košnje štale - hlev; stavba, prostor za bivanje domačih živali, zlasti večjih tretjača - (posušena) trava tretje košnje trova - trava; rastlina z dolgimi ozkimi listi in kolenčastim steblom brez izrazitih cvetov vože - vrv; s katero se povezuje s senom, žitom naložen voz
zaron - zjutraj; v času od svita do dopoldneva žrt - žrd; dolg, debelejši lesen drog, ki se vzdolžno položi na vrh s senom, snopi naloženega voza in na obeh koncih priveže, da je tovor trdneje nameščen
Ivan Kuhar
Napovedn/k dogodkov v Obc/n/ /erže/
od 1. 6. do 30. 9. 2009
DATUM	URA	DOGODEK	VSEBINA	LOKACIJA	ORGANIZATOR
6. 6.	17.00	5. gasilsko pokalno tekmovanje		Spominski park Slavka Osterca	PGD Veržej
6. 6.	19.00	3. Narcisni večer	Glasba, ples in izbor Mis narcis	Dom kulture Veržej	
12. 6.		Valeta za devetošolce			OŠ Veržej
13. 6.	9.00	20. srečanje krvodajalcev Slovenije	Družabno-turistična prireditev	Nogometno igrišče Veržej	Krajevni odbor RK Veržej
20. 6.	9.00	Srečanje sindikatov zavarovalnih zastopnikov Slovenije	Družabno-turistična prireditev	Nogometno igrišče Veržej	Sindikat zavarovalnih zastop. Slovenije
22. 6.		Zaključek šolskega leta v Vrtcu Veržej		Vrtec Veržej	Vrtec Veržej
23. 6.	16.00	Otroška veselica	Zaključno srečanje učencev, staršev in učiteljev	Park pri OŠ Veržej	OŠ in Dom Veržej
25. 6.		Izlet	Izlet za skupine, ki urejajo in krasijo cerkev		Župnija Veržej
27. 6.	9.00	5. mednarodni nogometni turnir mlajših kategorij za pokal Občine Veržej		Nogometna igrišča Veržej, Bunčani in Banovci	ŠD NK Veržej
28. 6.	9.30	Zakonski jubilanti	Vsakoletno srečanje zakonskih jubilantov pri sv. maši in skupnem druženju	Cerkev sv. Mihaela, župnišče	Župnija Veržej
28. 5. -5. 6.		Teden točenja akacijevega medu	Ogled točenja akacijevega medu s čebelarsko opremo, degustacija medu in medice, peka akacijevih krofov	Banovci - čebelarski avtobus, kontejnerji v Bunčanih in Krapju	Čebelarstvo in turistična kmetija Šalamun
3. - 9. 7.		Teden točenja kostanjevega in lipovega medu	Ogled točenja kostanjevega medu s čebelarsko opremo, degustacija medu in medice	Banovci - čebelarski avtobus ali v Vučji vasi	
2. pol. avgusta		Piknik v "Osterčevem ribniku"	Piknik z živo glasbo za vse, ki bodo sodelovali na točenjih medu	Osterčev ribnik pri železniški progi v Veržeju	
23. 7. -25. 7.		Duhovne vaje	Duhovne vaje za molivce za duhovne poklice	Marijanišče	Ivan Turk
27. 7. -1. 8.		Oratorij 2009	Počitniški program za otroke	župnišče	Društvo SMC Veržej
31. 7. -1. 8.		Banovska noč	Koncerti slovenskih skupin, igre	Prostor za kampom Term Banovci	Bar M - Power
28. 8.	20.00	Puščenjakov večer	Praznovanje 100-letnice smrti Antona Puščenjaka	Kovačičeva dvorana Zavoda Marianum Veržej	Zavod Marianum Veržej
30. 8.		Župnijsko romanje	Vsakoletno dekanijsko romanje na Ptujsko goro	župnišče	Župnija Veržej
5. 9.	13.00	Diši po žgancih	Turistično-kulinarična prireditev	Babičev mlin	TD Veržej
27. 9.		Svetovni dan turizma: praznovanje raznovrstnosti	Obeležitev svetovnega dneva turizma v Občini Veržej	TIC Veržej	TIC Veržej
do 31. 7.	pon -sob 9.00 -15.00	Medgeneracijska razstava Društva upokojencev Veržej in Vrtca Veržej	Literarna razstava članov DUV in predstavitev projekta "Kak je negda fajn blo"	TIC Veržej	DU Veržej Vrtec Veržej TIC Veržej
do 30. 9.		Razstava grafik	Svoja likovna dela razstavljajo člani varstveno-delovnega centra Sožitje Ptuj	Zavod Marianum Veržej	Zavod Marianum Veržej VDC Sožitje Ptuj
Vse spremembe in dopolnitve dogodkov bodo objavljene na spletni strani www.centerduo.si, za vse podrobnejše informacije pa nas lahko obiščete tudi na sedežu TlC-a Veržej, od ponedeljka do sobote med 9.00 in 15.00.
T: +386 51 654 778	E: center.duo@siol.net
F: +386 2 588 90 61	W: www.centerduo.si
maj 2009 Ftinkejn/ca 29
tic Veržej Puščenjakova 1 SI - 9241 Veržej

Pirhi, kuhani v teranu, pobarvani s čebulnimi olupki, kavno usedlino, prekmurski črni pirhi v batik tehniki, praskanke, belokranjske drsanke, pirhi, oblepljeni z volno, okrašeni s slovensko narodno ornamentiko ...
rhor in rdikooKJoČKik
Kovačičeva dvorana Zavoda Marianum Veriej,
Novinarska konferenca, na kateri so sodelovali (od leve proti desni): Janez Krnc, vodja Centra DUO, pobudnik in glavni koordinator razstave, župan Občine Veržej, Slavko Petovar, Jelka Pšajd, višja kustosinja Pokrajinskega
muzeja Murska Sobota in Marja Dolamič, moderatorka otvoritve ter vodja marketinga podjetja Tondach Slovenija, d.o.o.
Župan Občine Veržej, Slavko Petovar, je izpostavil pomembnost tovrstne razstave za razvoj turizma in prepoznavnosti Občine Veržej.
Msgr. dr. Marjan Turnšek, murskosoboški škof ordinarij, je zbrane nagovoril v duhu pričakovanja velikonočnih praznikov. Pirhi kot simbol groba in vstajenja nas opozarjajo na večnost življenja.
Janez Krnc se je v imenu Zavoda Marianum Veržej zahvalil vsem soorganizatorjem razstave: Termam Banovci, Občini Veržej, Krajinskem parku Goričko (Stanka Dešnik), Pokrajinskem muzeju Murska Sobota (Jelka Pšajd) in TIC-u Veržej. Posebno zahvalo je namenil tudi Marijanu Šadlu, likovniku na OŠ Veržej, ki je poskrbel za dovršeno umetniško postavitev razstave.
Za kulturni program sta poskrbela Monika in Aljaž.
30 Fünkejn/ca maj 2009
vv •
rosa
8. april - 5. maj 2009
Foto: TIC Veržej
95
Na ogled je bilo postavljeno preko 450 pirhov.
Na fotografiji znameniti Vrhniški pirh s 3.743 luknjicami.

Zelo zanimivo je bilo opazovati, kako so se upodobljeni motivi na velikonočnih voščilnicah spreminjali skozi čas, marsikdo pa je morda med ogledom prepoznal podobno voščilnico, kakršno tudi sam hrani doma.
"Razstava pirhov Velikonočnih voščilnic slovenskih pokrajin 2009
V avli Zavoda Marianum Veržej so bili razstavljeni izdelki vrtcev, osnovnih in srednjih šol SV Slovenije. Sodelovalo več kot 50 skupin otrok, učencev in dijakov z mentorji.
od 8. aprila do 5. maja 2009 O v Kovačičevi dvorani Zavoda Marianum Veržej
BO
Zavod Marianum je ob tej priložnosti izdal tudi strokovni zbornik k razstavi ter velikonočno voščilnico.
Razstava je bila tudi medijsko odmevna in tako pomemben prispevek k širši prepoznavnosti Občine Veržej.
maj 2009 Fünkejn/ca 31
Spoštovane občanke in ob&onii
ob desetem občinskem prazniku Občine Veržej Vam iskreno čestitam. Veselimo se in bodimo ponosni na razvoj in prehojeno pot naše občine. Tudi v prihodnje si želim, da smo vsi skupaj soustvarjalci razvoja naše občine in da skupaj ustvarjamo takšno lokalno skupnost, v kateri bo vsak posameznik lahko uresničil svoje osebne želja in pričakovanja.
Obenem Vas vabim na osrednjo prireditev ob desetem občinskem prazniku, ki bo v nedeljo, 31. maja ob 15. uri, v Kulturnem domu v Veržeju. Slovesnosti bo sledila otvoritev povezovalne ceste Veržej - Banovci in kolesarsko sprehajalne poti Banovci - Veržej.
Iskrene čestitke in vljudno vabljeni!
Župan Občine Veržej Slavko PETOVAR, dipl. inž. agr.