Izhaja vsak dan razen sobot, nedelj in prssnikov. Issued daily axcept Saturdays. Sundays and Holidays PROSVETA t« % * GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urednllkl ln uprsvnllki prostori: 1057 South Lawndale Ava. t Office of Publication: 2687 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4904 LETO-YEAR XXXVII Cena Usta Ja $6.00 ÏS^^l'Î'tSCÎÏÎ ÍSTÍ^S 2 ÏÏLSVSST CHICAGO 13. ILL« ČETRTEK. I. FEBRUARJA (FEB. •). 1145 ^ Subacrlptlon $5.00 Yearly &TEV.—NUMBER 28 Acceptance for mailin* at special rata of postage provided for ia section 1103. Act of Oct 3, 1917, authorized on June 4. 1918. Roosevelt, Stalin in Churchill razpravljajo o usodi Nemčije! Armada maršala Koneva prekoračila reko Oder v več krajih 50 milj dolge fronte med Breslavo in Oppelnom, prodrla dvajset milj daleč v Slezi jo in zasedla čez 60 naselbin. Rusi presekali železnico med Breslavo in Moravsko Ostravo v Cehoslovakiji.—Čete prve in tretje ameriške armade prebile Siegfriedovo trdnjavsko linijo in zasedle več utrdb. Francozi počistili ozemlje pri Colmarju.—Japonske čete izolirane na Bataanu in v severovzhodnem delu Luzona zov ob tej reki in zasedli Scheu-ren na severozapadni strani Schleidena. Schleiden je ena izmed trdnjav Siegfriedove linije. Enote tretje armade so zavzele več utrdb na severozapadni strani Pruma po ljuti bitki z Nemci. General George S. Patton, po-j, veljnik tretje armade, je naznanil okupacijo Habscheida, Ber-ga, Grosskamanberga in Schlausenbacha. Na fronti, kjer so zbrane brit-ske, kanadske in ameriške čete, se položaj ni spremenil. Na fronti v Alzaciji so čete prve francoske armade počistile ozemlje pri Colmarju in okupirale Munster, Soutzeren, Stoss-wihr in Gieshouse. Zdaj naska-kujejo Neuf Breisach, trdnjav-sko mesto, 13 milj severovzhodno od Colmarja. Manila« Filipini 7. febr.—Tri ameriške kolone drobe odpor ostankov japonske sile v Manili. V Središču glavnega mesta so Japonci zanetili požare in porušili več poslopij. General MacArthur poroča, da so enote japonske vojaške posadke še v akciji v nekaterih predelih Manile, zaeno pa je napovedal, da bodo kmalu zdrobljene. Ameriške čete, ki prodirajo na obronku polotoka Ba-taana ob Manilskem zalivu proti letališču Nicholsu, so naletele na močan odpor japonske sile. Japonske čete so izolirane na Bataanu in v severovzhodnem delu Luzona. Nobenega upanja ni, da bi se izmuznile iz pasti. Ameriški bombniki tipa Libera tor so vrgli čez 180 ton zaži-galnih in razstrelilnih bomb na Corregidor, trdnjavo, v katero so Japonci pobegnili iz Manile. Frjncoski urednik \ ustreljen Nadaljnji kolabora- torji pridejo pred i.» * _ sodišče Pariš, 7. febr.—Robert Brasil-lach, urednik lista Je Suis Par-tout, ie bil ustreljen na dvorišču jetnišnice Fort de Montrouge v pariškem predmestju. Spoznan je bil za krivega sodelovsnja z Nemci v času okupacije Francije. * Na dvorišču te Jetnišnice Je bilo ustreljenih že veliko število izdajalcev in kolaboratorjev. Od leta 1937 je b objavi poročil, da so Rusi tivojevali nove uspehe na vzhodni fronti. Zdaj, ko vodilni nacijl apelirajo na ljudstvo ¿a enotnost in mobilizacijo vseh sredstev, prihajajo poročila it Stockholma, da se nacijske napadalne čete v krajih severne Ndmčije vežbajo za gerilsko vojno, da zavlečejo končno odločitev. . Edwin Shanke, «dopisnik ameriške časniške agtnture Aasoei-ated Press v Stock hotmu, poroča, da so milijoni beguncev, ki so dospeli v Berlin iz krajev na vzhodu, katere ogra^aio ruske sile, povzrbMii polom skrbno sestavljenega programa glede na-sičevanja in kaos v transporta-ciji. Iz btqaznl pred revolto tujih delavcev v Hamburgu, Bremenu, Kielu, Luebecku, Rostocku in drugih mestih so nacijske avtoritete uveljavile zaščitne ukrepe. Zaradi prodiranja ruskih armad proti Berlinu je bila odrejena evakuacija tovarn. Delavci so bili odvedeni v druga industrijska središča, ki še niso v nevarnosti okupuclje. Radijsko poročilo Iz Ankare, Turčija, omenja krvave izgrede med gestapovci in civilisti v Berlinu,-v katerih Je bilo več sto ljudi ubitih in ranjenih. Vesti iz drugih virov javljajo bitke med enotami redne armade in formacijami elitne garde na fronti. Vojaki so ubili več častnikov elitne garde. Mestne in provinčne volitve v Franciji Pariz, 7. fet>r—yiada Je naznanila, da se bodo mestne in provinčne volitve vršile 29 aprila ln 20 maja. Te bodo prve v Franciji od račrtka vojne, i ______ Diskuzije o grški armadi in policiji Možnost spc&azuma j med vlado in levičarji Atene. Grčija, 7 febr,—Reprezentanti grške vlade In levičar- j ske grupe E^M mi obnovili razgovore o zbllžanju In končanju konflikta v neki vili ob morju Glavni predmet diskuzij je bo-1 dočnost grške armade in policije. Oni, kateri lele enotno Grčijo, da bo kot taka lahko obnovila razrvftno ekonomsko življenje, i upajo, da bodo razgovori uspeš-, ni. Grčija mora predvsem dobiti vlado, okrog katere se bodo lahko atrniie vee politične grupe In Jo podpirale. * Izgledalo je Uda se bo mirovna konferenca razbila, Da ae ni, Je zaslugs levičarjev, ki so zavzeli spravljivo rtaiišče. Vprašanje amnestije vseh onih, ki »o se udeležili civilno vojne, še ni rešeno. George Slanina. Dimi-troa Partsalides in Elias Tsiri-moos, reprezentanti levičarjev, so opozorili vlado na nevarnost novega konflikta, če ne bo revidirala stališča glede amnestije. Domače vesti Oblaki Chicago.—Glavni urad SNPJ sta obiskala Lambert in Ursula Bolskar, Milwaukee, Wis. Is Detroits Detroit.—John Kos, član društva 121 SNPJ, se je vrnil iz bol-nišnice in se zdaj zdravi doma. -T/Sgt. Ray Travnik je prišel iz Missisaippija na 15-dnevni dopust in se bo udeležil seje gl. odbora SNPJ, po dopustu pa bo poslan čez morje. — Laurencia Zrimec, bolničarka v Osteopathic Hospitalu,.se pridruži vojaškim bolničarkam in odpotuje v Camp McCoy, Wis.—Žena Ed-warda Padarja, kateri so nahaja v nemškem ujetništvu, je bila obveščena od vojne oblasti, da bo prejela bronasto medaljo za hrabrost moža, ki se je boril na zapadni fronti.—Bronasto medaljo za hrabrost je dobil tudi Lt. John Krainz, sin Katie Krainz, ki služi pri padulnih četah in se zdaj bori na Filipinih. Vsi omenjeni so člani SNPJ.— Pri poročilu o smrti Joeva Sker-beta bi se moralo glasiti, da je bil dom» od Žužemberka, ne od Tuzemberka. Nesreča pri delu Baggaley, Pa,—Pri eksploziji v tovarni Vulcan Mold ¿k Iron Co. je bil težko poškodovan Frank Žabkar, ki se nahaja v bolnišnici v Latrobu in obiski niso dovoljeni., V tisti eksploziji so bili poškodovani tudi triju drugi delavci, mod njimi delovodja, toda Frank je dobil najtežje poškodbe.—Pri delu v rovu Prenizer je bil pobit Joseph Dablock,—Naglo je zbolel Martin Mazon is Hostetterja.—Ze dalj čase Ja težko bolna Theresa Resnik od istotam, prav {ako Joseph Škoda iz St. Vincent Shaf-ta.—Na božični dan je zbolelu Agnes Žabkar.—Vsi so člani društva 318 SNPJ in jim članstvo želi hitrega okrevanja. Is Clevelanda Cleveland.—V soboto pozno zvečer je bil ustreljen pred neko gostilno na Deveti cesti in Bolivar rd. Anton Spehek, star 35 let in rojen v Clevelandu. Zapušča ženo, brata (pri vojakih) m dve sestri Po kratki bolezni je umrla Mary Skerbec, roj. Telič, stara 07 let in doma iz Gornjega Jezera pri Starem trgu, odkoder Je prišla v Ameriko pred 43 leti. Zapušča dva sinova, dve hčeri in več sorodnikov, v Gleasontonu, Pa., sestrp, v sta-rem kraju pa hčer in Štiri vnuke,—Po šestmesečni bolezni Je na zapadni strani mesta umrla Mary Lužar, stara 51 let in doma iz Gorenja nad Idrijo, (nikoder Je prišla v Ameriko pred 32 leti. Bilu je članica SNPJ, društva Carnlola Hive T. M. in HŽZ. Zapušča moža, dve hčeri, tri sinove (dva pri vojakih, od teil je eden preko morja), dve sestri in več sorodnikov.—V Belgiji je bil 15. jsn. ranjen Cpl. VMor Su-bel, sin družine Jakob Rubel, kl je pri vojakih od marca 1943 in preko morja od prošlegu oktobra,—V bolnišnici Lakeside se nahaja Frank Kapel,—Pri družini Joseph Gubarfc v Collin-woodu so sit uütavlle vil«* rojenice in pustile sinčka.—Iz ujetništva na Ja|>onskem se je oglasil Ales B. Spi lak, sin Therese Kpilak Piše, ds je prejel pošiljko, katero mu Je mati poslala leta 1943 in da je še živ. V bolnišnici Huron se nahaja Rose Hornovec iz Wickiiffa Williams zavrnil obdol• iitve nasprotnikov Washington, D. C., 7. febr.~ Aubrey Willisms je na zaslišanju pred senatnim odaeknm zavrnil obdol žit ve nasprotnikov, da je komuniat. Predsednik Koose-velt ga )e nedavno Imenovsl za načelnika administracije za podeželsko elektrifikacijo in imenovanje moAi potrditi . senat, Williams Je bil direktor Splošne mladinske administracije, katero je kongres rsxpuetil, Važno zborovanje delavskih unij Ruska delegacija predlagala izolacijo fašističnih držav London. 7. febr.—Zborovanje Kongresa svetovnih strokovnih unij se je včeraj pričelo v dvorani londonskegu mestnega sveta. Za predsednike so bili izvoljeni na prvi seji Vasilij Kuznet-sov, načelnik ruske delegacije, R. J. Thomas, predsednik avtne unije ln podpredsednik Kongresa Industrijskih organizacij, in George Isaacs, laborit, Član parlamenta in načelnik Kongresa britskih strokovnih unij. Zborovanje Je odprl Walter Citrine, tajnik Kongresa britskih strokovnih unij. V svojem go-voru je izrazil obžalovanje, ker je Ameriška delavska federacija odklonila vabilo, naj pošlje re-prezentante na zborovanje. . Ruska delegacija šteje 35 članov. Kuznetsov je v svojem govoru naglašal, da morajo delavske unije strniti vse sile ne samo za poraz nacijske Nemčije, temveč tudi za politično in ekonomsko izolacijo fašističnih držav kot so Španija, Portugalski! in Argentina. On je napadel tudi Švico in Švedsko, ki sta navidezno nevtralni v tei vojni, do-čim dejansko pomagata Nemčiji. Argentinske In španske unije niso bile povabljene na zborovanje. Trije člani ameriške delegacije—Thomas, Sidney Hlllman In Sherman Dslrymple—«liso bili navzoči, ko se Je zborovanje pričelo. Prileteti niso mogli v ftondon zaradi slabega vremena. Pričakuje se, da bodo'dospHI dines. Thomas bo pozdravil delegate kot representant Kongresa Industrijskih Organizacij. Delegiitl, ki so prišli na zborovanje, reprezentlrajo unije, ki imajo čez (10.000,000 članov. \ Načrt glede razkosanja Nemčije Sosedne države zahtevajo tretjino ozemlja London. 7. febr,—Države ob Nemčiji, ki so dobile prve udarce s strani Hitlerjevih legij, zahtevajo tretjino ozemlja predvojne Nemčije. Načrti o razkosanju Nemčije so Že sestavljeni, Uradni krogi trdijo, da so so zavezniki v glavnem sporazumeli o sferah vojaške okupacije. Brlt-ake čete bodo na podlagi sporazuma okupirale severozapadno Nemčijo s Pnrursko industrijsko kotlino in priatsHlščnimi mest) vred, Vprašanje irarteoske okupacije Porenja in Saarske kotline še nI rešeno. Ameriška armada I» okupirala južnozapad-no Nemčijo, rusks, pa vzhodne in aeverovzhodne pokrajine. Okupacija Avstrije In Berlina ho skupna; Večina opazovalcev sodi, da bodo zavezniške sile držale Nemčijo najmanj šest let, dočim nekateri krogi so /a to, da rpora okupacija Nemčije trajati najmanj 25 let. Nemcem Je treba zabiti v glavo, da se vojna ne izplala, Pred velesilami ao zahteve Če-hoslovaške, Francije in Poljake glede anekslje nemškega ozemlja. Možnost Je, ds bosta tudi Belgija in Holsiidlja dobili ob-rnelpe nemške |»okrajfne. Moskva Je za ivaofivisnost Avstrije. Francija hI fir uvaja vae nemško ozemlje na /a pad m »liani reke Mene. Problem kontrole Nemčije po zaključenju vojne uklju/uje nad sorstvo industrijskih diatriktov. da se onemogoči oborožitev Nekateri zavezniški kiogi so za popolno odpravo vujnih 'Industrij v Nemčiji, da ne bo nikdar vel ogražala svetovnega miru. SKUPNE OPERACIJE ZA OSVOBODITEV AVSTRIJE Utrditev odnoiajev med velesilami napovedana RAZDELITEV SFER VPLIVA Washington. D. Cm 7. febr.— Ameriške, britske in ruske sile bodo vodile skupne operacije za osvoboditev Avstrije, ki Je prišla pred sedmimi leti pod nadvlado nacijsko Nemčije, po Izjavi poučenih krogov. Borba sa Avstrijo bo korak naprej v prizadevanjih, katerih cilj je utrditev odnošajev med velesilami. Prvič bodo šle armade velesil v skupilo ¿iKcijo na široki podlagi. To se je doznalo potem, ko je državni tajnik Edward R. Stettinius imenoval Johna G. Krharciia za političnega svetovalca o avstrijskih zadevah. Er-hard t je bil dodeljen štabu generala Clarka, vrhovnega poveljnika petnajste zavezniške armadne grupe v Italiji. Clark in general Alexander, poveljnik ssvesniikih *»i v 8rt-dosemiju, sta zainteresirana v osvoboditev Avstrije. Mejs med Avstrijo in Ogrsko predstavlja zapadno točko ruske sfere vpliva v južuovzhodnl Evropi, kar sta Washington in London prl-znsls. Kskšno obliko zsvsame udeležba Velike Britanije in Amerike v borbi za osvoboditev Avstrije, Je vojakša tajnost, dssl so nekatere možnosti vidne. Zavezniška osvojitev severne Italije bi omogočila premestitev čet, ki se zdaj nahajajo na italijanski fronti, v krkje, iz katerih bddo lahko uprizarjale sunke proti nemškim silam v Avstriji. Ce se Imi napeta situacija kmalu ublaftilu v Grčiji, bodo britske čete, ki se nahajajo tamkaj, lahko vržene na druge fronte. Skupne operacije zs osvoboditev Avstrije zahtevajo tesnejšo zvezo med poveljstvi ruskih, britskih in ameriških sil v Evropi zdaj, ko so sovjetske kolone bližajo avstrijski meji. Vojaški krogi v Washingtonu so že naglasil! potrebo take zveze. Tajnik italijanske poli• tične grupe aretiran Rim, 7, febr.—-Umberto Sal-varezza, tajnik politične grupe, ki mi naziva Zveza proletsrcev, Je bil aretiran. Aretacljsko povelje je Izdal načelnik komisije vm kaznovanje fašističnih zločincev. Listi trdijo, da ima politična grupa fašistično ozadje in du pod/iga prevratne aktivnosti. Soderstrom izvoljen za predsednika federacije Chicago, 7. febr.—Reuben G. Soderstrom je bil ponovno izyo-Ijen za piedsednlks Ullnolške delavske federacije. Prvič je bil izvoljen /a predsednika 1. 1930. Victor A. Olander Je bil ponovno izvoljen za tajnika-blagajni- ka federacije. Poveljnik angleikih cet na Kitajskem odpoklican Čungking; Kitajska, 7. febr.— General G. E. Giimsdsle, povelj-! nik angleških čet na Kitajskem, je bil |»>/van domov. Vzrok odpoklica nI omen|en. Njega b3 'nasledit general E. C. Hayes, ki Je Je dospel v Čungking. Bivii egiptški premier ta evakuacijo tujih čet Kairo, Egipt, 7. febr— Bivši premier UmaJ Sidky je v teku debate v parlamenta predlagal ! evakuacij.) tujih č*t lil lljevll, da ima vlada to pravico. On Je , trdil, da leta laka «lla zunaj Eglp-' ta Isti ko ščiti Sueški prekop. PHOSVITA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IK LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of end published by B lovne H.t,on.I Benefit Society Naročnin« u Zdrutene driave («wn Chlcaga) te na lato, $3.00 ta pol leta. $1.50 *a čatr! lata» aa Chicago in 2ook CO I7.50 ga celo lato. W.7J aa pol iatat aa SuUcriplion rale.: lor lb. United SUta» (a^ CMcy) Canada M 00 por yaar. Chicago and Cook County PM pot TOer. foreign countries Sf4» por yoa». 4 , Ca», oglasov po dogovoru.-Rokc*.l dopisov te člankov m no vračajo. RokopUl Utararno vsebine (črtlee. pojojlL dum?. palmi itd.) »a vrnejo pošiljatelju 1« v aluteju. te Je priloiil poitmno Advertising rate. on . gr t crnen! ^-Manuscripts of communication. and u^oUcSd Jikl« will no, bo returned. Other manuacriP^ "i Gloria., play«, poom., »le. will bo returned to sender only illtS-i^dby E5 «ddresSed and stamp* -»"lope. Naslov na vse. kar Ima stik s listom: prosVeta / 2657-59 So. Lawndale Ave.. Chicago 23, Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (Ftbrusry 28, 1045), poleg vašega imena od Japonsko dominacijo Imeli toliko "neodvisnoatl" kot jo Ima-jo na pnmer ljudatva v Indiji pod angleškim imperializmom. Ta relativno proevitljena politika ameriške vlade na Filipinih se danes bogato obrestuje. Nobenega dvoma ni, da je pretežna večina filipinski i»a naroda v tc| borbi na strani Amerike. Ako l.i bik Anulija. Nizozemska % Francija zasledovale sllčno politiko v svojih kolonijah v Azili in Malajziji (otoki na južnozapadnem Pacifiku), bi danes tud* žele sllčne obresti. Toda ker nlao znale diugega kot izkoriščat» kolonilalna ljudstva, so bila alednja ob laponaki invaziji popolnoma indlferentna, Buimancl pa ao se odprto borili na »tiunt Japoncev. Ti zasužnjeni narodi so smatrali, da se jim slabše ne more goditi nit! pod Japonci. Nobenega dvoma pa nI. da b* se tudi ta ljudstva postavila proti japonskim imperialistom, ako bi )>m zapadne aile obljubile neodvianost in a« «nekle orott impeitallmui. Ampak Churchill ln diugi impelía list i o tem ne maralo nič slišati, V resnici ao Izgledi, da bodo evropski imperialista do «ej voint še bolj Izkoriščali kolonialna ljudstva, da si čim prej odpomorejo na njih račun od velikih vojn*h udarcev. Toda i osvoboditvijo Filipinov, kar bi» vaekakor vzelo Še meseca, ae vojna na Pacifiku ne ho znašla pred zaključkom. Ce ne pride do kakšne notran|e revolucije na Japonskem, bo najbrže v pra- O SEDANJIH RAZMERAH Iron Mountain. Mich.—Želim malo opisati, kako se danes kupuje v trgovinah. Tukaj že več stvari ni mogoče dobiti za denar ali brez pcintov. Pred nekaj dnevi sem tudi jaz imel slabo srečo, prav tako kakor "Big Tony" iz Californije. Tudi pri nas imamo prodajalno A & P, a brez prodajalk. Vsak si mora pomagati sam, ker imajo tako zvani "plck and pay" sistem; vzameš pri vratih voziček in greš od stojala do stojala in si nabereš, kar želiš. Ko imaš vse v vozičku, zapelješ svoj tovorček h kasirju, kateri zavije tvojo grocerljo, ti pa mu plačaš in odidei iz trgovine. Nekega dne sva se z mojo boljšo polovico napotila v prodajalno. Ona vzame voziček pri vratih, jaz pa lepo modro krevsam za njo. Kar naenkrat zapazim, da je polno ljudi v prodajalni in nihče neče iti ven. Takoj se ml je zdelo, da je nekaj narobe. Od nekod se pokaže poslovodja in prinese nekaj zavojev cigaret in jih odda kasirjem. Vse je takoj postalo v redu. Ljudje so se uvrstili v vrste in vsak je dobil zavojček cigaret. Jaz nisem šel v vrsto, pa me takoj nagovori neka mlada dama in vpraša: Mister, you don't smoke cigarettes?^ Odgovorim ji, da ne kadim, nakar mi da 13 centov s prošnjo, naj ji kupim zavojček cigaret, kar sem tudi storil. Ko pa pridem do kasirja, me vpraša, če hočem tudi masla. "Yes and no," sem odgovoril, nakar on reče: "Well, you don't know lf you want butter or not . . ." Nato sem odgovoril, da bi ga rad, toda nimam pointov. In tako smo brez masla že tri mesece. Potem pa grem pogledat, kje se nahaja moja boljša polovica. Ko jo zagledam, vidim, da si ogleduje svinjske repe, katerih je bilo cel kup, mesa pa nič. Vprašam mesarja, če ima kaj svinjskega mesa, a odgovori mi, da ga nima, potem pa ga vprašam, kako je to, da ima toliko svinjskih repov, a nič mesa, kajti z vsakim repom je zrastel tudi prašič. Pove mi, da so prašiče poslali v Anglijo. ' Dobro," pravim, "jaz pa tudi svinjskih repov ne maram—rajši jem samo polento!" nakar sva se z ženo na potila v drugo trgovino, ki se imenuje National Store. Gle; ga spaka, v tej trgovini pa so imeli tri šunke! Vprašam za naj večjo. Neka druga ženska takoj vpraša za drugo šunko, tretja pa za zadnjo. Takoj nato pa me opozori žena, da nlmava za dosti pointov. Mislil sem, da naju zaaleduje neprestano ta nepreklicna smola. No, pa sva imela vseeno malo areče. Neka ženska nama je dala nekaj poin tov in tako sva kupila šunko. Take so današnje razmere. Citai sem debato dveh ured nikov. Bivši urednik piše, da pozna komuniste in da so naredili vo in drugo svptovno vojno. Čudno, da br. Molek vidi /samo komuniste, n$ pa fašiste in kapitaliste. Vsaj so prav kapitalisti najbolj podpirali fašiste in nadete m še posebno Hitlerja. On vidi vse slabo in narobe, kar dela Rusija, onih, ki so še veliko grši kot Rusi, pa ne vidi. Upam, da bo o tej zadevi pisal tudi George Gornik. On zelo dobro piše. Le še piši, George, jaz rad čitam tvoje dopise! Vem, da nisi velik po posUvi, vzlic temu pa vseeno dobro pišeš. Tudi mene so pred 35 leti v W. Va. klicali "Little John." mojega tovariša pa "Big John". John Urbich. Nove vrste zavezniški ogni eme talec v akciji nekje, na lialljanakl fronti. Tragedija Cleveland, O.—Malo kdaj se najde katoličan, da bi zapisal resnico, kot jo je najbrže kaplan Gabrovšek v a. D. v uredniškem članku z i\pslovom "Ta burka je stara že tiflpč let,f*|ki je izšel dne 3. januarji. Tragedija, si jo zadela človeštvo najhujesv sedanji dobi, se vleče že dva tisoč let. To je od tedaj, ko se je pričela krščanska doba. Z njo se je pričelo silno trpljenje za človeštvo in temu pravi Gabrovšek—burka! Morda je to velika burka za verske katoliške fanatike, za onega, ki o tem resno premišlja, .pa ni nobena burka! Ako malo pobrskamo po zgodovini človeštva, moramo iti daleč nazaj, v dobo paganov, k grškim učenjakom in filozofom kot so Sokrates, Plato, Aristotel, Epikur in drugi, ki so razložili človeštvu vse sTcrivhosti prirode, pojasnili življenje in smrt itd. Največja nesreča je danes za ves fcvet, da se ni člo-vdftVo razvijalo v smeri, ki so ji dali podlago paganski učenjaki v tedanji dobi. Ko se je prfcefa jsred 2000 leti tako zvana kjrščanska doba, so nastali hudi b£>ji med ljudstvom hovim namenom čuje sredstva! Da, krščanstvo je danes tragedija za človeštvo, ker ga je vseskozi potiskalo v ignoranco in temo. Toda zarja se «vita ... Upanje je, da se človek reši te nesramne burke, in ta zarja prihaja iz vzhodne strani, kjer se vedno svetleje svita rdeča zvezda. Po 2000 letih se Črna noč razgrinja ... Ni treba, da bi bil Človek posebno učen, da ne bi vedel, zakaj ta gonja črne reakcije, od najvišjega v Rimu pa do najnižjega kaplančka, proti Rusiji in sovjetskemu vplivu v Evropi. Neizmerno je gorje, ki ga je prestal človek do danes. Vi, ki ste pomagali človeka držati v suženjstvu, ignoranci in bedi, ste vredni pomilovanja. Vaša srca so trdejša od kamenja. Človeštvu bo zasijala nova doba, lepše življenje, ki ga ne bo ustvaril ne papež in ne Gabrovšek" ne Debevec in njemu enaki, pa naj si pri tem izrabijo svoje jezike in peresa. Človek je našel samega sebe, je spoznal, da je sam Bog. • John Filiplč. in Rimljani. boga- stvu in trgovini so Vodili križar- sko vojno sk jal it i 300 let in osva-eželo. Pri tem so deželo za poklali mnogo milijonov ljudi in obenem vsiljevali vero v posmrtno življenje. Tedaj so tudi uničili vsa znanstvena dela grških filozofov ter zaprli tudi vse šole in univerze, med temi tudi najboljšo univerzo tedanje dobe, višjo šolo za zdravilstvo in fiziko v Babilonu. Vse to so uničili z mečem in križem, nakar je nastopila temna doba, tako zvani srednji vek. Človek, oropan vsega, je postal top in ni Imel pravega cilja. Iskrica življenji pa "je ostala v samostanih, kjer ao nekateri hrepeneli po znanju in vedi; študirali so staroveške poganske filozofe, posebno pa Aristotla. Ker ni bilo druge poti, je bil prisiljen papež Gregor IX. 1. 1231 zopet uvesti filozofijo v višje šole in druge učne predmete iz pa-ganske dobe. Seveda, vse so po veliko škode delavcem med pr-1 svoje prikrojili, da je služilo nji- STARI SPOMINI Biwabik, Mlnn. — V mojem zadnjem dopisu sem omenil oz. priporočal našim pevskim zborom, da bi sedaj, ko smo Slovani po vsem svetu bolj vpošteva-nrkot kdaj poprej, prepevali ob vsaki priliki lepe narodne slovenske pesmi. Pisec teh vrstic jc že star, a me lepo petje že zmeraj veseli. Petje me je veselilo že od mladih nog. Bilo nas je dvanajst pevcev in imeli smo tako prijetne glasove, da je bilo malo takih. To mora priznati vsakdo, ki nas je tedaj slišal. Sedaj je minilo že 45 ali 50 let. Z veseljem smo prepevali domače pesmi, potem pa je prišel v naš kraj neki mlad kaplan in je nas organiziral v pevski zbor in poučeval narodne pesmi. Da smo mu ustregli, smo peli tudi v cerkvi. Kadar je umrl kakšen premožen posestnik, smo mu zapeli žalostinke na grobu in v cerkvi. Ko ao pogrebci prinesli krsto v cerkev, so jo postavili bolj v sredino ladje, nakar sta prišla iz zakristije duhovnik in mežnar, prvi z mašno knjigo, mežnar pa s kadilnico in škropilnico, nakar je pričel du hovnik peti v latinščini in mežnar mu je odgovarjal v istem jeziku. Ko sta skončala ceremonije, je izročil mežnar kadilnico in potem tudi kropilnico gospodu. Ta se je nato obrnil k mečnarju in dejal, za mežnarja bo petak, zanj pa desetak. Za tem sta šla proti velikemu al-tarju in tam je gospod zapel, da bo danes pokopal bogatega moža, mežnar pa mu je odgovoril, da bi le Bog dal, da bi pokopala kaj kmalu še kakega bogatinca Po ceremonijah smo se napotili na pokopališče, kjer ao prepevali nagrobne pesmi, med nji mi tudi -to: "Blagor mu, ki se spočije, v hladni zemlji spi, njemu lepše sonce sije, lepša zarja rumeni. Tiha zemlja ga ne drami, atrasti ne buči vihar." itd. Zaključujem in pozdravljam čitatelje Prosvete. Frank Karlah. namen posve- «o, da tfi bolj obiskovala in se I zanimala za Narodni dom. Raz-' umljivo, priporočil je bilo dosti, toda napravili nismo nobenega definitivnega zaključka. Temu je vzrok, ker pričakujemo, da se bo mladina sama organizirala v kake klube in si zbrala Slovenski narodni dom za zbirališče. Seveda, glede tega nhmogoče nič konkretnega storiti, dokler se naši mladeniči in možje ne vrnejo iz vojne in šele potem bomo videli, kakšno bo njih stališče do organizacij, ki so jih ustanovili njih starši in pri tem veliko delali in žrtvovali. Druga zanimiva razprava je bila glede pivnice, ki je sedaj v spodnjih prostorih. Ker bo rojak I. Jereb, ki ima sedaj gostilno v zgornjem lokalu, prenehal z njo v začetku meseca maja, se je Domu ponudila prilika in ne bo več oddal lokala, temveč bo vodil sam gostilno. V tem srfiislu je bil sprejet predlog, da se takoj, ko bo izpraznjen gornji lokal, premesti gostilno iz spodnjega prostora v gornji lokal. Na pustno soboto zvečer, to je 10. februarja, bo priredil Dom plesno veselico in servirali bomo tudi okusne krvavice. Na veselico ste vabljeni, vsi in še posebej maske. Nagrad za maske ne bo, vendar pa pridite vseeno, da bo bolj prijetna zabava. Vstopnina je prosta. Frank Nagode, tajnik. vem POROČILO O SEJI SND IN PLES Waukegan. 111. -Glavna seja Slovenskega narodnega doma, ki ...... _ - --------. se je vršila v nedeljo. 4. febru- ____________________________** kratkočaallo a športom. Betty Perk ae rada drea. Jane Haree arja, je bila *elo dobro obiska- neki general, ki je že pred ve« kot letom dni dejal, da bo voj-1 plavalka Lorralne Deaeon al krepča telo na Na seji smo razpravljali. kako zainteresirati našo mladi- ČETRTEK, 8. FEBRUARJA * Ampak on je hotel svet eno. stavno dobiti pod svojo koman do. Kadar ste ga slišali kričati* da je on za Nemčijo—je la^l» On je hotel le sebe povzdigniti' v višave, do katerih se še ni po. vzpel noben diktator. On je ubi-jal Nemce, kateri se mu niso hj teli podati, prav tako kot diuRe narodnosti. Ali bi bolj študiraj dušeslo^je, bi vedel, da ne more z brutalno silo dolgo Časa držati na uzdi vseh narodov. Na-kratko: njegovi cilji in namere se rušijo. Moral bi vedeti, da s takimi brutalnimi metodami ne bo povišal nemškega ljudstva On Je pahnil nemški narod v globino, iz katere se ne bo mogel tako kmalu dvigniti . . . in če haZejo nekateri Slovenci biti tako usmiljeni in pomagati Nemcem iz globine, naj jim pomaga-jo, iaz bi jim ne branil in ne bi vprašal take ljudi nobene po. moči za one, ki se bojujejo v stari domovini proti suženjstvu in za svobodo. Če jaz kaj dam, dam zato, ker potrebujejo naše po-moči in ker so prav oni priborili, da smo cenjen in spoštovan narod po vsem svetu, in to je zame toliko vredno kolikor je vredna Finska za Fince, Švedska za švede ali katera koli dr-žava za svoje državljane. V stari domovini umirajo za narodno svobodo in meni—ako sem mož—ne sme biti žal poseči v žep. Tam Teži v grobu moja mati in hioja sveta dolžnost je, da ne delam sramote onim, ki so v grobu, ki so mi dali življenje. Noben narod še ni bil ponižan pred svetom, ki se je uprl in bil boj za svojo neodvisnost. Sedaj lahko poveš pred vsem svetom, katere narodnosti si; ni se ti treba več izogibati, da si "Avstrijec", kot nekdaj. George Gornik. Dekleta, ki Jih vidite na #ki. nlao filmake igralke, marveč članice avtne unije CIO. ki al slutijo kruh v letalakl tovarni North American Avtatlon Co. v Inglewoodu Callf. V proetem času se na na Pacifiku trajate le v leto 1*48. s kegljanjem. Phyllis Severin pa a šogometom TO IN ONO Belllngham, Waah.—Vzrok, da sem zopet prijel za pero, je čudno argumentiranje naših rojakov Slovencev; namreč onih, ki se izvijajo poseči v žep in darovati za staro domovino. Njihovi argumenti so seveda piŠka-vi, ampak pri nemislečih soroja-kih imajo precej odmeva. Teh argumentov je Več. Nekateri vprašujejo, kdo bo dobil pomoč, drugi so slišali, da so Nemci "fajn" ljudje in če bi oni zavladali nad Slovenci, bi bilo za nje bolje kot če pridejo pod Tita ali kogar koli, češ, da bo po vojni zopet tako kot je bilo: bogati in revni . . . Ustmeno dokazati ali prepričati take trdovrat-neže, ki se drže kot klošč svojih predsodkov, je le izguba časa. Vem, da jih tudi s peresom ne bom prepričal; hočem izraziti le nekaj svojih misli. Zakaj se borijo Nemci proti Nemcem? Na tisoče jih je, ki ne verujejo v Hitlerja. Zakaj se Rusi niso uprli svojemu diktatorju in sprejeli Hitlerja kot svojega odrešitelja? Zakaj se vse tiste države, ki so bile do sedaj pod Hitlerjem, a sedaj pod oblastjo rdeče armade, ne uprejo Rusom, ko jim je bilo tako "lepo" teh par let pod Hitlerjem? Zakaj so slovenski fantje in možje zbežali v hribe in gore pred Nemci, ki jim niso nič hudega storili? Zfckaj so se borili nekateri pod Mihajlovičem. drugi pod Titom? Zakaj so se Hrvati borili proti Hrvatom, Slovenci proti Slovencem? Po pravici vam povem, da sem si že sam stavljal taka vprašanja. češ, mordfa bi bilo bolje za vse človeštvo, če bi vladal en sam narod—Nemec? Resnica je, da je bil nemški narod, izvzemii junkerjev, povsod priznan kot napreden nannl. In če bi bil Hitler genij in res osvobodil narod tzpod kapitalizma, kakor je bil genij za oboroževanje in pod-jarmljenje, bi se bil združil s so-vjeti. ne pa jih napadel. Tedaj bi nemški narod triumfiral, celo zaaenčil Slovane. Pridobil bi si spoštovanje vsepovsod . . . PISMO IZ STARE DOMOVINE Glrard. O.—V soboto, 10. januarja, pri dfelu v tovarni, mi je moj prijatelj Matt Kambich povedal, da je njegova žena prejela pismo iz stare domovine. Vpralal me je, če bi ga hotel poslati Prosveti v objavo. Pismo je datirano dne 30. septembra v Grmu, Bela krajina in se glasi: 11 "Draga sestra in svak! Sporočamo vama, da smo še živi, samo naš sin Jože na.«= je moral zapustiti in je padel na fronti. Radi tega smo zelo žalostni. 1 Drugače pa pri nas ni tako hudo, a pomanjkanje obleke in obutve je zelo veliko. Prosim, če je mogoče, da nam bi poslali obleko in obutev,, ker smo jako potrebni. Zima se bliža in z ženo zelo potrebujeva čevljev. Sporočita pozdrave tflepcom in Urbancem. Srčen pozdrav od nas vseh. Frank Filak, št. 2 vas Grm, Slovenija, Bela Krajina" Na zadnji seji podružnice št. 79 SANSa je bilo soglasno sklenjeno, da bomo pričeli ponovno s kampanjo za prispevke za staro domovino. Razpravljali smo tudi, da bi se podružnici SANSa in JPO-SS združili in da tajnik pismeno povabi zastopnike vseh društev in klubov, da se udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila 18. februarja ob treh popoldne. Rojaki in rojakinje, prispevajte za reveže v stari domovini, bodisi oenar ali pa obleko! Matt Kogovšek. SMRT SESTRE Chicago. Hl.—Tudi jaz rajši čitam kot pišem. Zelo mi ugajajo dopiši "Big Tonyja" iz Californije. Tudi moj sin Tony se nahaja v Camp I. T. Knight, Oakland 14, Cal. On je bi! vpoklican v armado 8. oktobra .10» čez morje pa je bil poslan meseca julija 1. 1943. Dne 22 septembra pa je nepričakovano prišel na dopust za 21 dni, 14. oktobra pa se je poslovil in ^ v Fort Custer, Mich.,* pozneje p» v Oakland, Cal. Ne vem ali ^ tam ostal, ali ga bodo |>osl«» kam drugam. Naj sporočim žalostno ve«t da je po petih dneh hudih bolečin umrla moja sestra Ana wi mar. Bolehala je pet dni za zolc-no boleznijo. Bila je dom.« Hotederšice, Notranjsko smrti je bila stara 49 let m ' mesecev. V "Ameriko Je pnJJ L 1912 v Moon Run. Pa.. A*1* februarja pa sva se prešel"» * Blackton. Alabama k^J? se je omožila z Jožefom marjem V Blacktonu sta čez leto dni. nakar sta se V***" lila v Johnston City. Ml Po "f kaj letih ata ae presclda v C«r (Dalje aa S. street.) mttrTEK, 8. februarja PROSVKTA 3adoglio in fašizem Edmood Brua Dokumenti laških političnih špekulacij in fanfaronad prihajajo na dan in se mnoie ! kakor gobe po dežju. Odkrivajo pa z neizprosno zgodovinsko resnico vse tiste značilnosti laških političnih špekulacij, k* so dale v zadnjih 50 letih Italiji vseh vrst in vseh oblik, tako svojevrsten pečat svetovnega fanfaron-stva. Ne vemo, zakaj so dokument, ki ga prinašamo v naslednjih stolpcih prav za prav sedaj objavili; dokument. ki z zgodovinsko nujnostjo dokazuje, da v nekaterih zlasti pa imperialističnih težnjah Italije ni nobene razlike med pravovernimi fašisti in njihovimi nekdanjimi simpatičarji. Danes je ponedeljek in listi v imu ne izhajajo. Po uUcah pa I prodajali neko posebrio ižda-i, ki je bila prav kmalu razpro-¡na. V tej izdaji anonimnega Sta je popisan govot, ki ga je nel maršal Badoglio nekaj dni ) premirju 8. septembra 1943 red višjimi častniki italijanske imade. Ta dokument, ki javiti do sedaj ni bil znan, zaslu-[ vso pozornost. Človek bi mislil, da ga je Ba->glio objavil v svojo obrambo daj, ko so ga po padcu Rima Istranili iz vlade. V času nje-ivega predsednikovanja sta se imreč v italijanski zgodovini v zgodovini sedanje vojne povila dva dogodka, ki sta preselila vso svetovno javnost: pa-ic fašizma in sklenitev premir-z zavezniki. - Polnih deset mečev je maršal molčal. Gotovo imel za to tehtne razloge, ali |to objava ni nič manj zanimi-I. Zvesti služabnik Savojske ijastije je s svojim govorom [ed_ 11 meseci razgalil vso milijo ne samo fašizma, pač pa lotne italijanske imperialistič-i politike sploh. Veliki faslstovskl svet Že v samem začetku svojega ivora je Badoglio izjavil: "Fašizem je padel ne zaradi iinka zunanjih sil, pač pa za-idi notranje krize in po volji inov Velikega fašistovskega leta. (?) Zvečer 24. junija je eliki fašistovski svet z veliko tčino glasoval proti Mussoli-ju." Ta Badoglieva izjava je za ietovno javnost presneto malo ieprieevalna. Ves svet namreč t, da hi Veliki fašistovski svet glasno glasoval za Mussolini-[ če h' Rommel sedel v Kairu če bi Italija ne bila takrat pod ilnimi udarci zavezniškega le-istva. Kolikor pa vemo je 8. Imada nagnala Italijane in pmce v Afriki v ujetniška ta-liišča ¡n so Italijo bombardi-|li Neitalijani. Torej so po-►očitelji padca Mussolinija bili prvi vrsti zunanji in ne no-jnji. Posluša j mo, kaj pravi Bado- 0 dalje: ['25. julija zjutraj je Mussolini [šel v vilo Savoia h kralju in U javil odločitve Velikega fantovskega sveta ter pri tem html. da so te odločitve neve-ivne. Kralj mu je odgovoril, to ni res, ker je Veliki faši->vsk» svet ustanova, priznana države in so njegove odločit-, zato zakonite. Mussolini je ulja nato vprašal: "Ali naj to burnem tako, kakor da se mori) posloviti z oblasti?" Kralj «¿govoril: "Točno tako: oditi iratt!" |V nadaljnjem pojasnjuje Ba-Rlio aretacijo Mussolinija: Ko te zapuščal Mussolini vilo \<>ia. so ga aretirali karabini-j» rn ga odpeljali v vojašnico. 1 smo storili zato, da ne bi pa-1 v roke razjarjenih množic, bi ga raztrgale. (Vzklik ne-^ častnika: "Z največjim ve-jem!") "''alj -n Badoglio sta torej re-I živi |enje Mussoliniju. čelno ktt. mu želels smrt. Duče ; < i* ostal hvaležen: Povedati vam moram, da mi Mussolini pisal pismo v noči « " m- mi zahvalil, da J življenje." ^ kaj dni za tem so to rešitev F' "U Hitlerjevi padalci. U> neka druga zgodba. Strašna situacija "''Ho je nato pojasnil svo- jim Častnikom vso težko situacijo, ki jo je zapustil fašizem: "Ne morem vam povedati vsega, kar sem videl v tem kratkem času (čas od 25. julija do 8. septembra), ali potrebno mi je bilo znajti se po raznih področjih državnega življenja in zato vam bom povedal samo nekatere podrobnosti. A.G.I.P., ta slovita jaetrolejska družba je izkazovala primanjk^ ljaj 90,000,000 lir. Dokumentov nismo našli. G.I.L. (Gioventu italiana del Littorio) je stala državo na leto eno milijardo 700 milijonov lir; O.N.D. (Opera na-zionale Dopolavoro) je porabila na leto eno milijardo 200 milijonov lir. Ministerstvo za narodno kulturo je bilo prava javna hiša. V službi je vzdrževalo neomejeno število Rimljank, ki so prejemale mesečno po 8 do 10.000 lir in to za delo ... ki si ga sami lahko predstavljate. Ali povedati vam moram še nekaj več: Te dame se niso osebno udajale . . . Denar so služile že s tem, da so "na delo" pošiljale svoje služkinje." Neverjetna korupcija Ti nezaslišani škandali so v ustih maršala našli takle zaključek: "Sedaj je jasno, zakaj smo se znašli v vojni s puškami iz leta 1891. Finančni minister mi je dejal, da znaša državni primankljaj 650 milijard lir. Namesto 14 milijard lir bankovcev v obtoku, jih imamo sedaj 150 milijard. Vsako ministerstvo je vzdrževalo poseben račun z naslovom "rezervni sklad." O tem skladu ni bilo potrebno predlagati nobenih obračunov in dokumentov. Vsi izdatki, ki so bili uporabljeni za kakršne koli namene in ki bi mogli kogar koli kompromitirati, so se knjižili na račun "rezervnega sklada." Ne morem vam povedati koliko ducatov milijard je bilo na ta način razmetanih, brez vsakršne utemeljitve. Nikjer nismo našli knjigovodstva o teh skladih. ' 10. julij Nato je Badoglio prešel na tolmačenje premirja. Tudi to premirje je j^o Badoglievem pripovedovanju tespo povezano z Mussolinijem. Mussolini je odšel 10. julija v Feltre z namneora, da bi Hitlerju prikazal stvarni položaj Italije in mu predlagal premirje z zavezniki. V prisotnosti fašistovskega zunanjega ministra Bastianinija pa ni imel korajže govoriti s Hitlerjem o tem vprašanju. L^ahko pa vam povem še več, Hitler Mussoliniju sploh ni pustil do besede. "Ko se 'je Mussolini vrnil v Rim, je kralju obrazložil, da se namerava ločiti od Nemčije od 15. septembra dalje. Danes, ko sem sam isto stvar napravil, pa me obdolžujejo veleizdaje." V nadaljnjem je Badoglio poskušal opravičiti svojo prošnjo za premirje nasproti zaveznikom takole: "Predvsem je bilo železniško omrežje skoro popolnoma prekinjeno. Živila s severa niso mogla prihajati na jug. Vsa važna mesta so bila uničena zaradi bombardiranja. Ko sem prevzel vlado, sem Hitlerju brzojavil in mu dejal, da bom vzdrževal pogodbo tudi nadalje in nadaljeval z vojno. Na to brzojavko mi Hitler ni ničesar odgovoril. Ali medtem sta nsstala dva važna dogodka; Hitler je poslal v Italijo svoje čete, ki jih nihče ni zahteval. Nadalje vam je znano, da se je Nemčija obvezala, da nam dobavlja 1.200.000 ton premoga na mesec, ki smo ga redno tudi plačevali. Naenkrat so Nemci te dobave omejili na 200,000 ton. Nemčija nam bi imela dobavljati vse potrebščine, tudi bencin, ki pa ga je takoj zmanjkalo z izgovorom bombardiranja mesta Lille. Tako smo osUli brez kaplje bencina. Zgodile pa so se ie težje stvs-ri. Nemčijs se je polastils ns-šegs ž»ta. k! smo gs Romuniji Že plačali. Vlak« «z Romunije so ¡»namesto V Italijo, odhajali v Nemčijo. V zameno so nam Nemci poslali nekaj svojih divizij. Bilo Je jssno. ds nas hočejo Nemci stisniti za vrst in nas prisiliti k brezpogojni poslušnosti Sodil sem, da ne smemo iz- šujete po Italiji po njemu, vam odgovarjajo, da le mrtev, ali pa blazen. Italijanski diplomat, ki je bil v vladi 25. julija in tudi 8. septembra, mi je pred nekaj dnevi dejal: "Je več vrst faiizmov: prvo Mussolinijev fašizem . . Ko je malo pomislil, je nadaljeval: .. ki je bil antifašist." Tako sedaj pa naj se človek spozna v teh-—laških *complica-zione" in njihovih "contraddizi-one"!!! Badogliev govor je prazno žlo-budranje, vendar pa zelo zanimivo. Razmišljam in ^e sprašujem, zakaj so ta govor <}anes objavili? Ali zato, da bi ppvdtrlli odgovornost fašizma pri,polomu in osebno kraljevo vlogo pri padcu fašizma? In končno, kdo je sploh objavil ta govor? Glasovi naselbin (Nadaljevanje z S. strani) cago, kjer so ji iztekla njena leta, meseci in ure. Pokoj niča zapušča moža, tuno-ženo hčer in- sina, ki se nahaja nekje na Pacifiku. Poleg njih zapušča dva brata v Ameriki in dva v stari domovini. Umrla je 24. januarja. Pokojni sestri blag spomin in naj ji bo lahka zemlja v tujini. Gertrude Medlser, ' Al! ste naročeni na dnevnik "Prosveto"? Podpirajte svoj listi PRISPEVKI ZA STARO DOMOVINO Moon Run. Pa*-—Poročali smo že, da smo šli na delo za naše sirote v stari domovini tudi v tukajšnji naselbini. Prispevali so sledeči: Samostojno društvo $25; po $10: Ženski klub, F Ambrožič In žena in A. Skraba; po $5: Mary Ambrožič, Viktorija Ambrožič, J. Tome, Stefan Arch In žena, Joe Uran- ker in žeiui, F. Skvarča in žena, F. Maček in žena, Jakob Ambrožič, J. Mahovnc in žena, mrs. M. Ki ali, mrs. A. Mlekaš, F. Slabty V. Olivanl, J. Drašlar in F. Matjaž. Nadalje so darovali ena oseba $3, dve po $2.50, deset po $2, 24 po $1, ena 75c, osem po 50c in ena oseba 25c. Skupna vsota'znaša $186.30. Denar je bil odposlan nu WRFASSD, 1010 Park ave., New York, kakor je bilo sklenjeno na seji. Odposlali smo tudi obleko na pristojno mesto, Na tem mestu se iskreno zahvaljujem vsem, ki so darovali obleko ali denar, ako pa ima še kateri kaj na raz» polajjo, lahko še vedno daruje, kajti odbor je še vedno na ielu ta naše reveže v stari domovini. V odboru so: Anton Skraha, predsednik, J. Jerala, tajnica in Stefan Arch, blagajnik. Nabi-ralke: Manca Kruli, Josephine Poatotnik, Frances Koritnik in Frances Arch. Na koncu pa izražam upanje, da bi bilo kmalu konec* vojne in da bi se kmalu povrn \\ naši si- novi.- Še enkrat vsem daroval-ccm iskrena hvala: Frances Arch. DODATEK K POROČILU Fontana. Cai—V zadnjem poročilu is Fontane je bilo pomotoma izpuščeno ime Antona Vi-dergarja, kateri je daroval za starti domovino $5. Rojak Matt Türk iz San Francisca je poslal $5, katere sem poslal v glavni urad SANSa. Anton Blatnftcfc. ------- M ^ AGITIRAJTE ZA PROSVETOl Plavalka Dale Belmont ne da dcstl na kamoflaio—tudi sds) posfml ne. Boginja lepote Je le vedno na delu... gubi jati več časa in zaprosil generala Eisenhovverja za premirje, ki je bjlo takoj tudi odobreno. Prišlo je do nekoliko zame-glenih sporazumov, o katerih pa nisem dolžan govoriti. Premirje bi imelo biti objavljerto 15. ali 16. V zadnjem trenotku pa so nam zavezniki ukazali, da ga objavimo 8. Moral sem misliti na to, da takoj spravim na varnost kralja in kraljevsko družino, kajti ti banditi bi jih gotovo kot talce zavlekli v Nemčijo. Nekaj tisoč mrtvih Badoglio je nato popisal težke okoliščine svoje vlade in trud, da doseže za Italijo "sobojevni-štvo." Pozneje—pravi—sem so umrlo. Japond nikakor niso mogli prestajati! Ml «VM'«« m.tmé ms mm IFMMIISM M Amm i}«)« Mamil rMl TV OMCN/tMIM VI »ftl TAM VI STK se vstutai na*m»ai vi rnooi kart ttr LVtom t Hm h«» <*rn*(«, «r HUMIk Tel» '••»«• i«Ae*aM« •• Ml < «*r.t>* 1.IMSVM «I M t iu irMf i o»—»s« v —i » ¡iHfrysmih m ST« sa v«r.LctiM I varnaS U*tlu|* M M4S» Ha prlaaar I'ouwUa C M*« rt ra I v ata* »«lita p»lrM**l mm i pi«i st* mal«** i m «*Ji «II« aara M*mm Mflnltftr*« (taina mmpmém S law a* I Warna» vMnalci m aS»»M«l»a* w»n» aril larttaSiS «Nitren Waalam StoatrU 1.4.1 )• natal aoaralnlSuva aaf^lana ia Siaaal mm •»/»»I aera4 an I v Oa*aral M* lo t • Mar (ra Motiv* «IvIMnn m »al|a* napadalna a»»**». M o Irr a« i a IOUTH Am* Ileal Cnmpony ■ - TSa S«S« Cmmpmny AmetUon Asfotuuih Cotvipiony Hollkruflerk, Inc. IRMcOj Iw 1 InlenS Rubber link-Ball Ordnance Ctmpmmy RefwSIU Heel Cerparatlan VertCMi AStleel freH Campony WSINn« Caipa/utton IOUTH WIST Avtoiaillc Tt0Atp9tRikMt C®, Clearing Maihlne Carp. C^nllMMilfl Cwi Cowijiwjjf, ln€. Coatlatalfll Inriuililsi, Inf. OoS«a Oka9a hanl «f CSrydar Cerp. lledra-MmKe DMtlan el Oenaral MOtn Cera. Ureal l«ba* tp«m« Carpnraltan InSwtlriwI Melul fubrUoi^», Inc. Kellogg IwUcASnarS & bwpply C—mpmny KeMy Heel WarS. Mag«mm Me la I omiinn al NoManci tea* Ce. Pm4mHm Oaar Ca«p«ny Mrwi Mael Sail Camp any ' Werlera Hmiiiu Co., Im. L A Yoang IfKlng and Wire Company NORTH Aara Metal ProSvcU Car par a San Otic«a* lawSMe Ml«. Ce. THe OaacMpr klaneSc Carpartriton $ign*4* Meal tiruppmg Company Stewart Warner Corporation NORTHWIIT O Salmon! tad» Corporation Chicago foundry Company Doogtai Atrcr a it Co , M. Haword fmond«y Compony SNnoa DMtMO 0« Sondla AvioMwi Corp. IMnoa Oaar A MedUno Minnaapalt« Honeywell tegwMoc Compny Severe Copper and IrOM, b*. VanSorcook A Son* Wilt Chicago he*JMe kSo»t Campony Dtaeiawd T Mo«o< Co» Ca O orden CSy PtoMag m*4 M Ig. Co. flu Mo^f^Hf^" ^ ^i^f Ca NorMern Metel »rädertt Ceopony * Sonta y Corporation WAR MANPOWER EMERGENCY COMMITTEE RDEČA KOKARDA Roman iz velika francoske revolucije STANLEY WEYMAN (Nadaljevanj«) "Gospod vikont," me je neprisiljeno ogovoril, "hvaležni vem bomo na veke. Snoči «em imel opravke Izven doma ln nisem mogel pri-hiteti na pomoč; tudi moj brat je prišel menda prepozno, ne glede na to, da Je imel premalo ljudi s seboj. Sestra, ki sem jo srečal v hiši, mi je v naglici povedala, kako je bilo." "Ali Je mar vstala?" sem vzkliknil presenečen. Ostali trije so se bili nekoliko odmaknili od naju, da bi lahko nemoteno govoril». "Da," je odvrnil smehljaje se mojemu začudenju. "Verjemite mi, gospod vikont, da ml vas je naslikala tako lepega, kakor le more mlado dekle. Sicer je pa moja mati bolj pooblaščena od mene, da vam izrazi hvaležnost nale rodbine. Nadejam se, da snočnja prigoda ni škodila vašemu zdravju." S težavo sem zajecljal nekaj v odgovor, zakaj moje strmenje je bilo brez mej. Videl sem ga vedrega in veselega kakor vsak dan ter oblečenega t isto skrbjo ln izbrsnostjo kakor zmerom; in vendar sem bil u ver jen, da je bil vso noč na nogah; niti najmanjšega razburjenja nisem mogel opaziti na njem, Čeprav so mu bili sežgali grad in ubili oskrbnika! Toda treba je bilo nekaj odgovoriti. Izrekel ■em željo, da ne bi bila prigoda preveč potrla gospodične Denize. "Zanjo me ni skrbelo," Je dejal. "Saintalai-ški nismo mehkužniki. In zdaj, ko se je spočila ... A bojim se, da sem vas zmotil." Šele sedaj se je blagovolil ozreti na moje to-veriše. "Abbe ju Benoitu in Butonu gre. prsv za prav vaša zahvala, gospod markiz," sem nsdsljevsl. "Brez njune pomoči ..." I "Res? Glej!" Je dejsl. "Sicer so mi pa že povedali." "A vsega menda ne veste?" sem vzkliknil. "Pač," je rekel. "Mislim, da vem." In nadaljeval je, ne de bi odvrnil oči od njih: "Dovolite, gospod vikont, ds vam povem majhno istorijo. Nekoč je Živel človek, ki je zavidal svojemu sosedu, ker je bilo le-temu polje bolj obrodilo nego njemu njegovo. Zeto je ponoči in skrivaj—in ne namah, gospoda, ne namah—napeljal na sosedovo zemljišče vodo iz reke, ki je tekle mimo. Njegov uspeh Je bil več ko sijsjen; voda ni ssmo zalila Žetve in ogrozila sosedovega življenje, ampak videti je bilo, da hoče poplaviti tudi njegov lastni svet in odnesti njegs urnega. Prepozno je spoznsl brez* umnoet svojegs ravnanja ... Zdi se, da yas moja prilika zabava, gospod abbe?" "Ne čutim se prizadetega," je z bledim nasmeškom odvrnil ebbe Benolt. "Nikogaršnji sluga nisem, je trdil neki suženj," gs Je z rahlim porogom zavrnil markiz de 8alnt-Alals. 'To je nevredno, gospod markiz!" Izgubil sem bil potrpljenje. "Pravkar sem vem rekel, da bi bila gospodična Deniza Izgubljena, če nama ne bi bila pomagala goepod župnik ln ko- , vač „. "A jaz sem povedal, kar mislim o tem," me Je prekinil s pritvorjeno prijeznostjo. "To je vse, ker sem hotel reči." "Po tem takem ne veste, kaj se je zgodilo!" sem ponovil, ves ogorčen nad njegovo krlvlč-nostjo. "Morali bi vedeti, da sva bila z gospodično de Saint-Alais v obupnem položaju, ds ao rešitelji tvegali za naju življenje in da gre hvala za najino končno rešitev pred vsem tro-bojnicl, ki je zbudils med podivjsncl veliko več spoštovanjs, nego bi gs bil mogel zbuditi nastop ie tako velike oborožene sile." 'Tedaj je resnics?" Obraz mu je potemnel. "Tskoj vsm povem svoje mnenje tudi o tem. A dovolite, gospod vikomt, ds vsm najprej zadam vprašanje. Ali je točno, če domnevam, da so vam pfišli ti gospodje ponudit mesto v tistem svojem—oprostite mi, da ga ne imenujem s prsvo besedo—odseku za javno blaginjo?" Prikimal sem. "In če smatram, da jim lahko čestitam na vašem pristopu?" " "Nikakor ne!" sem rekfel ponosno. 'Ta gospod"—pokazal sem na kapetana Hughesa— *tmi je samo naštel nekaj razlogov, ki naj bi govorili v prilog njihovi želji." 'Toda najtežjega razloga vam ni omenil," se je oglasil kape tan in kratko salutiral. "Uver-jen sem ps, gospod vikont, da ga U trenutek že sami vidite v gospodu markizu de Saint-Alaisu!" Msrkiz ga je mrzlo premeril z očmi. "Najlepša hvala," Je rekel prezirljivo. "Pri priliki se morda pomeniva o tej stvari kaj več. Za zdaj govorim z gospodom vikontom." In spet se je obrnil k meni: 'Ti gospodje so vas povabili medse. Ali naj razumem, da ste zavrnili njihovo ponudbo?" "Vsekako," sem odgovoril/ 'Toda," sem dodal z razvnetlm glasom, "iz tega še ne sledi, da bi mi nedostajalo hvaležnosti ali vobče človeškega čuvstva." "Aa, a!" je dejal markiz. Nato je vprešal povsem brezskrbno in neprisiljeno: 'Tamle vidim vašega slugo. Smem 11 za trenutek razpolagati z njim?" "Izvolite!" Mignil je Andreju, ki nas je gledal z vrha stopnic. Sluga je jadrno prlhitel. Saint-Alais se je znova obrnil k meni: "Imam 11 vaše dovoljenje?" Naklonil sem se, čeprav ga nisem razumel. "Idite, prijatelj, stopite po gospodično de Sai nt-Alais," je velel. "Najdete jo v veliki dvorani. Prosite jo, naj nas pride počastit s svojo prisotnostjo." Andre je kar moči dostojanstveno odšel, ml ostali pa smo začudeni obstali na mestu. Nihče ni črhnil besedice. Jsz sera se hotel ozreti. qe abbe j a Benoita, kaj misli on, toda marki*»,ni niti za trenutek odvrnil svojih nepredirnih oči od mene; bal sem se, da me ne bi imel za slabiča. Naposled se je pokazala na grajskem pragu gospodična Deniza in je krenila proti nam. Napravljena je bila v obleko, ki jo je menda nekdaj nosila moja mati in ki je bila njej veliko predolge; toda podala se ji je čudovito. ^Čipkasta ruta ji je odevala ramena, druga taka ruta pa je ležala na napudranih laseh ter padala v drobnih gubah na uhlje in vrat. Temu prelestnemu negllžeju je dajala rdečica njenih lic še posebno mikavnost; stopala je proti nam in si z roko zskrivala oči pred solncem. Videl sem jo prvič, odkar so jo bile ženske snele z mojegs sedla; bilo ml je, kskor da'gledam boginjo, ki se mi bliže v mladi jutranji svetlobi. Ker razumeti nisem mogel, da sem se je bil odrekel Obšla me je nezmlselna želja, da bi izval njenega brata na dvoboj ter jo ugrabil ln odpeljal kamorkoli Iz te strašne zmešnjave političnih strank. Toda srce se ml je skrčilo, ko sem videl, da me ne pogleda. Ubožica Je imela oči samo za gospoda marklsa, kakor da jo z magnetno silo pritezs k sebi. "Gospodična," ja resnobno izpregovoril marki, "kakor vidim, ste se snočl rešili s tem, da sie sprejeli znak, ki ga imate tudi zdaj še na sebi. Noben podanič njegovege Veličanstva ne more s častjo nositi tega znaka. Napravite mi radost in snemite si gs." (Dalje prihodnjič.) DALMATINSKE POVESTI Igo Kai KAMENITO SRCE (Nsdsljevsnje) r Po skromnem vinogrsdu drži steza k hišici ned cesto. Oljke ln Isvorike jo obkrožsjo. Kuretina prileti Msri naproti, mačka se smuče okoli njene obleke, go-lobje igrajo pred njo. Utrujena sede Mara na kamen pred pragom in upre kakor v sanjah oko v daljino. V globokem jsrku iumi potok k mlinu; na pečinah ob bregu zeleni praprot in mah, rumene pastiričice poleta -vajo nad iepetajočiml valčki, na desnem bregu se vzdigujejo nizki griči t oljčevjem in hrastov-jem, preko njih se vidijo raz-poklc pečine, in za temi se vzpe-njsjo goli vrhovi visokih gora. Ns levi strani izpod vrtov, v katerih se belijo lične hiie. se razprostira iirni zaliv. Obkrožajo rs bele hiiice tjs do ravne Su-torine. Ko še Mara zamišljena sedi na pragu, priskačeta deklici In se ji ovijeta z malimi rokami •Tetlce. glej, kako lepih cvetic imam!" vzklikne »taaejša ve- selo—"prinesli sva jih tebi, ker jih imai tolikanj rada!" "Dobra otroka!—Kako Je materi?" Deklici povesta, da ie vedno ne more Vstati in da vedno joka. Tedaj se vzdigne Mara hitro, kolikor vnore. in reče: "Pomagati ji moram. Čakajte, pojdem z vamai" Stopi v hiii-co in skoro se vfne. "Nate, lo je za vaju."—Da Ima kruha—"in ono ponesemo* bolni materi! Pojdita!" Mara. katere se boji in izo-giblje vražno ljudstvo, hiti sedaj k bolni vdovi v ubogo kočo. da ji pomaga, kolikor more. Premnogo dobrot je delila s siromakom, toda sosedje o tem niti vedeli niso. "Kamenito srce" je bilo jako sočutno, kadar je bilo treba tolažiti aferečnike in jim lajšati trpljenje. Dočim je Mara v siromainl hišici »krivaj delila dobrote, ao sedeli nekateri možje pred mlinom ob cesti in se razgovarjali o pogrebu, o sirotah, katere bo morala rediti občina, in o podobnih stvareh. "Ali ste videli Mero, kako je trla, ko so zagrebli nesrečnike?" reče mladenič. "Da, žal ji je, ker ni bilo več mrllčev; zakaj vso nezgodo je poviročila ona. Videli so jo, ko ja onega dne stala na pečini pri morju ter rotila valove In viharje." Tako dostavi drug, ponosen, da ve tolikanj zanimivo novico. "Res, nima človeškega čustva; njeno srce je kamenito," dostavi tretji. Tako govore še dalje in dolie starico marsikaterega zla in dokaj vraže. Zdaj vstane star bro-dar, vzame pipo iz ust, potrka pepel In reč» resno: "Vidi se vam, kako ste nevedni ln praznoverni. Da veate. kej je prebila Mara v svoji mladosti, mislili bi bolje o nji —Dolgo sem molčal, vendar končno moram govoriti. Ali niste videli, kako prijazno jo je pozdravil start pop? Ali misiite, da se ji klanja od strahu? Poslušajte mi!—Mara ^e bula nekdaj naj lepše in naj blažje dekle vse okolice. Bila je tudi bogata; zakaj njen oče In dva brata so bili vrli kupčevalci, in mati je dobro hranila Seveda je imela mlade deklica dokaj snubcev Posebno sta se pote/ala zanjo dve: mledi ošabni Antr Bentn, sin imovitega trgovca, in Krsto Ra CLOSE CALL FOR AN AMERICAN TRUCK IN ITALY ČETRTEK, 8. FEBRUARJA Razni mali oglati SLUŽKINJA—3 dni v tednu hotelu severni strani Doh/ plača. Loren ApU.. 4608 N GW wood—Hoiiycourt 9774 H MIZAR za splošno uradm/o^IT Stalno delo. Dobra plaéa Abbotr Furniture Exchange, 233 W Lsl' Street, Dearborn 7581. POMIVALKE POSODE Stalno delo. Ob nedeljah in praai. kih se ne dela. Oglasite te v Enu ployment Office, 3rd floor. MARSHALL FIELD & CO _State—Waahington Ml OfMMMPOT PfCTUM was snapped by a Signal Corps photographer just as e German shell burst near an AnMrtcan truck and sprays flames and death during the shelling of a small Italian town on the 5th Army front in Jtalr. Dirt and rock All the air. Official U. S. Army SianaJ Coras oho to. dovan, ki je služil staremu Be-ninu, Čvrst ip, lep mladenič, ki je živi^ ob svojem zaslužku svojo staro teater. Mara je spoznala razliko med Antunom, ki se je ponašal z bogastvom svojega očeta, in vrlim Krstom. Izvolila si je Krsta. Oče in brata pa so bili za 'gospodina' Antnuna. Prva snubitev Antunova se je razbila, ker ga deklica niti pogledati ni hotela. Toda prigovarjali so ji in ji pretili. Tedaj privihra nekega večera na breg, kjer sem ravno nastavljal trnke, in skoči s skale v morje, predno sem mogel videti, kdo je. Takrat sem jo" rešil gotove" smrti, in prosila me je, naj molčim o vsem. v, j- /■ Prigovarjam ji, naj. mi pove vzrok svojemu dejanju, in razodene mi vse. 'Pojdi, dragi Širne/ veli mi, 'pojdi in sporoči Krstu, naj pride k nam in naj me zahteva za ženo; njegova sem, nikogar drugega.' Krsto stori,.po njeni besedi, toda oče mu odbije prošnjo. Ma-ro pa so mučili in jo zaprli v zadnjo temno sobo. Vendar še ni bilo dovolj žalosti. Posreči se ji, da uteče k teti v Meljinah. To je bilo zlo. Stari Benin je menil, da je njegov sin preblag za dekle, ki je ubeg-lo svojim roditeljem, in se ni več bavil z njeno rodbino. Marina brata se zarotita, da ne bosta mirovala, predno ne najdeta sestre in se oavetita. Neka deklica v mestu je pripovedovala, da prihaja vitka, visoka deklica vsak večer k cerkvici 8amoetana Savine in da moli ondi. To začuvši sumničita brata, da je to sestra, An zato prežita nekoliko večerov blizu cerkve. Tretji večer Jo ugledata in spoznata. Ali zaeno vidita iz zavetja, da je priiel iz temnega hrastovega gozda čvrst mladenič, kalugjerski oblečen, da se je pridruži) deklici in dosti govoril ž pjo. In ko sta se poslavljala, sta spoznala mladega Krsta. Sneto obleko je skril pod kamnom pri starem, širokem dobu, potem se je vrnil v mesto. Mari nista sledila. Osveta je bila sklenjena. - DrugI večer se snideta Mara in Krsto v logu pri cerkvi. Krasno je sijalo večerno solnce, vse je bilo mirno po logu. Živo govoreč stojita Mara in Krsto drug pri drugem ter gledata na svetlo morje in zahajajoče solnce. Tedaj počita dve puški, in divjih pogledov skočita dva moža, Marina brata, izza pečine, a Krsto se zvrne kakor mrtev na tla. "Evo ti ženina, nečastna stvar!" zakličeta Mari, "in sedaj pojdeš z nama k očetu." Onemogla od strahu se zgrudi mladenka poleg Krsta, in ugaslo oko ji gleda na njegovo bledo lice; toda zločinca jo šiloma odvedeta od umirajočega mladeniča. 'Oj, brezverna morilca, pomagajta vendar nesrečniku!' prosi Mara jokaje, ali ona se gro-hočeta rekoč: 'Ne utegneva, bodi mu zaslužena kazen!'—'Bog vaju kaznuj za to zločinstvo!' vzklikne deklica, potem jo pla-kajočo tirata domov. > Koliko zla je morala prebiti sedaj! Oče je razsajal in mučil hčerko; edino mati je žalovala z njo. Brata |!>a sta pobegnila v gore, da se umakneta sodišču, kakor je bila tačas navada. Ko sta se vrnila nekoliko mesecev pozneje, pozabljeno je bilo vse, zakaj napočili so strašni časi. Francozi so zavladali Italiji, in vlast benečanska je minila— Mara je ostala samska; nikdo ni videl kdaj nasmeha na njenem licu." "Nego tudi solza nima!" se oglasi nekdo izmed poslušalcev. "Tudi o tem boste čuli," nadaljuje Šime. "Kakor morda pomnite—jaz sem vse doživel—bili so se tukaj pri Ercegovnem večkrat Francozi, Črnogorci in Rusi. Tako so nekega dne prihrumeli Francozi iz Dubrovnika; vendar niso mogli osvojiti mesta. Osvetili so se tej blaženi okolici. BREAKFAST LINE IN PARIS 3f sms MUMM mow. Partalan« stand la line In the front of e^efa in Perls Id a welt IU openin« le «et a ration of eraeta coffee for break (.it rtee an Maat winter la »0 year« hea made It touch for the Par fajan*. ST Inter nothing la acarre, coal Is prertk-elly noo-exiatcnt and the amaU ----1 ai ara wood un hand la hard to eel Marin oče je imel tam doli pri bregu—še danes se vidi ruševina—velik hram, kjer je hranil raznovrstno blago. Nekoč je hotel vložiti novodošlo blago, toda Francozi so ga zasledili in pri-drli v njegovo hišo. Trgovec jih ostro zavrne, ali neprijatelji, zelo srditi, dolže ga, da je v zvezi z Rusi. Starec se razsrdi, skoči v hišo, zaloputne vrata, postavi se s sinovoma k oknu in ustreli na vojake. Lahko si mislite njih razburjenost! Nsskočijo hišo, razbije-jo vrata in tirajo prebivalce, tudi Maro in mater, na dvor, kjer umore in posekajo moške vpričo plakajpčih žena. Ko plane po odhodu francoskih razbojnikov ogenj po hiši in ko prihite sosedje gasit, najdejo Maro onemoglo poleg mrtve matere. Tisto noč so vpepelill ln raz dejali Francozi mnogo hiš, dru go jutro pa so odšli. Od onega časa Mara nima sol za!" (Dalje prihodnjič.) Razni mali oglasi ŽENE IN DEKLETA za ubijati jajca. Stalno delo. Visoka plača. 48-urno tedensko delo. Čas in pol za nad 40-urno delo. Izvrstno delovno stanje. Somerman & Sons, 323 N. Carpenter St. General McArthur poziva V današnji izdaji MacArthur poziv» vse patrijotične državljane, da napnejo vso silo pri izdelovanju vojne produkcije. Potrebuje se moške in ženske za vseh vrst različna dela, ki so našteta v oglasu. Prečitajte ta poziv in povejte vaiim prijateljem naj to upoštevajo, ker to je delna dolžnost, dobiti vojno delo in ga držati. —(Adv.) $5000 ZASTONJ Ako mi poveste nekoga, ki ima dobra karo na prodaj. Ali pa jaz kuPla vašo karo in vam dam $50.00 v tovini. 1 PHONE SEEley 0607 Po 6. uri P. M. pa JUNiper 7810. 1 men - WOMEN Matrons § 1 Janitors ; Jamtresses Window Washers Restaurant Hands western electric DELO DOBE HIŠNICE ft "JAMTRESSES Ženske za čiščenje Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ure zvečer. Vojno nujna Industrija. Rablpo tudi pomočnice v Jedilnici VPRAŠAJTE pri: djlokhs bell telephone company "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street AOITIRAJTE ZA PROSVETO» naroČite si dnevnik prosveto Pe sklepa 12. redne konvencije ee lahko naroči na list Prosveto la prišteje eden. dva. tri. itiri ali pet članov Is em družine k eni naročnini. List Prosvete stane s« vse enaka, sa člane ali nečlane M 00 » eno letno naročnino. Kei ve člani še plačajo pel eeeementu I1J0 u tednik, ae ilaa to prišteje k naročnini. Torej sedel ni vsroka. reči de je liat predrag ae člane SIIPJ. Llet Prosvete Je veie leatalna la gotovo je v vsaki druftlnl nekdo. Id M rad tttal Ust vsak dan. Pojasnilo»—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ¿lan SNPJ, ali če se preseli proč od družine In bo zahteval sam svoj l»st tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu Ust* in obenem doplačeU dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega n« stori, tedSj mora vpravniitvo znilaU datum za to vsoto naročniku Cene Usta Proeveta jat Za Zaruš. drševe la Kanada fSJS I spol nI te spodnji kupon, prilošlte Money Order e planu ln al naročite _ reoto denarja ali list. ki |e vaša léatelo* PROSVETA. SNPJ. 2**7 So. Lewndele Ava. Chicago 23. UL PriloUno poiUJem naročnino se Hal Proeveto veoto * l. Ime__________.____________ti Wesloe___ Uetevlle tednik ln ge pripišite k moji naročnini ed sledeh členov moja dr u tine r