1 Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za Tse leto ... $6.00 - Za pol leta $3.00 n Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA n Lisi slovenskih' delavcev V Ameriki. The largest Slovenian Daily in' the United States. b Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Chun Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 66. — ŠTEV. CI. NEW YORK. FRIDAY, MARCH 20, 1925. — PETEK, 20. MARCA 1925. VOLUME XXXm. — LETNIK XXXIII. SENAT ODGODEN SREDI KRAVALOV Senat se je odgodil tako kot se je sestal, — s kravati. — Vsi člani so podpirali predlog Curtisa ter zaključili zasedanje. — Spor se je pričel radi imenovanja Warrena ter zaključil glede resolucije, da se preišče stroške gazolina. WASHINGTON, D. C., 19. marca. — Posebno zasedanje senata devet in šestdesetega kongresa, se je pričelo s kravalom glede nominacije.Charles B. Warrena na mesto generalnega pravdnika Združenih držav ter zaključilo s kravalom radi resolucije, naj se preišče stroške gazolina. Ob polpetih včeraj popoldne, po celem dnevu debat, ki niso imele nobenega medsebojnega stika ter se tikala različnih stvari, od poročil preiskave glede Teapot Dom pa do načina, kako bi lahko imel vsakdo svojo lastno hišo s pomočjo vladnih posojil ,se je senat odgodil. Včeraj je bilo doposlanih senatu osem in dvajset nominacij in senat jih je potrdil dva in trideset. Edina važnejša nominacija, katere se ni dotaknil, se je tikala Thomasa F. Woodlocka iz New Yorka, ki naj bi postal član meddržavne trgovinske komisije. Ime Woodlocka je bilo doposlano senatu pred dnevi, a pozneje je'bilo umaknjeno ter vrnjeno šele včeraj popoldne. Dvajset nominacij za poštne mojstre je ostalo nepotrjenih iz tega ali onega razloga. Stališče južnih senatorjev, ki so zahtevali, da sledi Mark Potter ju mož iz južnih držav, je onemogočilo senatu sklepati o nominaciji Woodlocka, ker je ostala nominacija v komiteju. Senator Overman iz North Caroline, Smith iz South Caroline in drugi so izjavili, da bodo zborovali še več dni, predno bodo privolili v njegovo nominacijo. Nobena stvar ne ovira imenovanja Woodlockaf tekom odgodenja in domneva se, da bo predsednik to tudi storil. Priznava se, da je Woodlock visoko usposobljen za to delo, posebno kar se tiče železniških financ. Tekom preteklega leta je sklepala komisija glede več tisoč milijonov dolarjev železniških financ. Potem ko je bil potrjen predvčerajšnjim generalni pravdnik John G. Sargent, se je odgodil senat do včeraj opoldne v sporazumu, da bo vse delo izvršeno pred nadaljnim odgodenjem. Predsednik je naprosil za malo več časa, da pošlje senatu par dodatnih nominacij. WASHINGTON, D. C, 19. marca. — John Garibaldi Sargent, novi generalni pravdnik Združenih držav, je dospel včeraj popoldne v Washington, iz Ludlow, Vt. Svojo prtljago je pustil na domu sodnika Stonea svojega prednika, prisegel pred glavnim uradnikom justičnega departmenta, brzojavil domačim, da je varno dospel. Nato je imel daljši pogovor s predsednikom, se vrnil v justični department ter se konečno zasidral na domu Stone-a, dokler ne najde primernega lastnega stanovanja. Sargent izgleda kot da je sedem čevljev visok, čeprav je dejanski le šest in tri inče. Dodatno višino predstavlja čudno oblikovan klobuk z visoko štulo, kot jih nosijo po zapadu. Na kolodvoru sta ga sprejela dva zastopnika justičnega departmenta. Sargent je rekel na vožnji, da se počuti kot "mačka v tujem podstrešju**. Na vprašanje glede njegove opozicije proti prohibiciji je rekel: — Mislim, da lahko na to vprašanje boljše ogovore moji sosedje, ki poznajo mene in moj rekord. Imenovanje Sargenta je prišlo povsem nepričakovano za Antisalonsko ligo. Wayne Wheeler je ekel le, da upa, da bo novi generalni pravdnik iz-edel vse postave. — Nikakih pravih načrtov nisem napravil, — je z javil Sargent. — Ta cela stvar je prišla tako ne-ričakovano. Seveda bom storil svoj odolžnost ter udil uradu vse zmožnosti, ki jih imam. JAHTA ANGLEŠKEGA KRALJA SSSSSSr_____ _______ _ ..... > ' —.......... ................ ■ m ...............r------ro-rmniiiiiiiiiii iii'iimi« UMOERWOOO A UNDERWOOGL N. V. Slika (nam predstavlja kraljevo jahto ' Victoria and Albert ', .v katero se bo podal angleški kralj na daljše potovanje po Sredozemskem morju. Zdravniki so namreč izjavili, da bo to potovanje najboljše sredstvo zoper njegovo bolezen. Lord Curzon baje umira. LONDON, Anglija. 19. marca. Marki j Curzon nmira. — To je mnenje odličnih zdravnikov, ki ga zdravijo, soglasno s privatno informacijo, ki je prišla iz zdrav niških krogov. Lord kancelai Case je priznal včeraj zvečer \ poslaniki zbornici, da je postalo mnenje zdravnikov bolj resno in v včerajšnjem Iniletinu se je prvikrat priznalo resnost njegove bolezni, glede "pljučnih komplikacij". Operacija, ki je bila pred kratkim izvršcina. je imela namen odstraniti izrastke v mehurju. Ta operacija ni bila uspešna ter se dvomi, da bi bilo še kaj mogoče storiti. VELIKANSKI POŽAR V JAPONSKI PRESTOLICI V glavnem mestu Japonske je izbruhnil velikanski požar, vsled katerega je izgubilo streho nad dvajset tisoč prebivalcev. TOKIO. Japonska, 19. marca. Celih d vajset tisoč ljudi je izgubilo svoje domove vsled velikan skega viharja, ki je divjal včeraj v severnem delu Tokija, glavne ga mesta Japonske in ki je uničil najmaj tri tisoč poslopij. Do sedaj se ni poročalo še o nikakih izgubah življenj. Včeraj zvečer je bil ogenj že pod popolno 'kontrolo. Vojaški oddelki so podirali in rušili poslopja v naporu, (ločim so tisoči prebivalcev, obloženi :» pohištvom in drugo lastnino, hiteli proti varnosti. Požarna bra.m ba mi mogla ničesar opraviti, kajti suša je izčrpala reservoarje. Požar je izbruhnil a* neka tvor-nici pri Nappori križišču, v se v?roiztočnem Tokio ter se pričel 1 |iriti v južno-zapadno smer. pro I ti Pieno, ki je največji park v slavnem mestu in kjer se nahajale slavni zoološki vrtovi in tudi >1 avni cesarski muzej. Ob istem ča^ru so izbrulnuli požari v Ohimači in Zošigaja okrajih, ločenih ozemljih, a ti požari so bili hitri pod kontrolo. Požar je divjal v ozemlju, ki je bilo na novo zgrajeno po zadnjem velikem potresu in požaru. ki je skoro popohioma opustošil me-j sto. Tvorniški -Okraj. v -katerem je ' izbruhnil včerajšnji požar, ni bil prizadet vsled požara, ki ji' prišel kot posledica potresa. Požai je imel svojo smer skozi okraj, ki je bil sestavljen iz zalčasnih in popravljenih poslopij. TORNADO ZAHTEVAL , NAD TISOČ ŽRTEV Dosedaj znaša število mrtvih nad 1000, poškodovanih pa 2832. — Požari so povečali število žrtev ter škodo vsled viharja, ki je divjal preko petih držav. — Iskanje trupel, ki se vrši sedaj, bo najbrž povečalo število žrtev na 4000. — Pravijo, da je bil to najhujši tornado v zadnjih petdesetih letih. — Divjal je po ozemlju 700 milj. — Čete so pohitele v opustošeno ozemlje. Varčevanje dnevne luči — zločin. AUGUSTA, IS. marca. — Senat je sprejel predlogo, s katero se bo naipravlo standard čas postavim čaisom v tej državi. Ne-postavno je za občine posluževati se tekom poletnih mesecev kakega dnu-gega časa. Ta predloga je bila že preje sprejeta v poslan ski zbornici. TRIJE ARETIRANI RADI EKSPLOZIJE V ROVU Trije so bili aretirani radi eksplozije v rovu. — Aretacije so sledile poročilu, da je bomba povzročila nesrečo v West Virginiji. — Malo upanja da bi rešili žrtve. Angleški kralj na potovanju. L0XDCN. Anglija. IS. marca. Na nasvet zdravnikov bo odpotoval angleški kralj Jurij v južno Francijo, da popolnoma okreva od svoje zadnje bolezni. Sest in dvajset mest in trgov, v petih državah, je sporočilo, da je izgubilo nad 1000 ljudi življenje in da je bilo poškodovanih 2,832 vsled tornada, ki je divjal v sredo popoldne in proti večeru. Požar j i so uničili velike del teh mest in krajev. Smer viharja je bila od Cape Girardeau, Mo. do Elizabeth, Ind., in stranska pot viharja je šla preko Witham, Tenn. in v centralni Kentucky. V zakonodaji države Illinois je bila vložena predloga, da se dovoli pol milijona dolarjev za od-pomoč žrtvam tornada. Pol ducata pomožnih vlakov je dospelo danes zjutraj ob jutranji zori v prizadeto ozemlje. Glavna prizadeta mesta so bila: — Murphysbo-ro, De Soto in West Frankford v Illinoisu; Griffin Owensville in Princeton v Indiani in Witham v Tennessee. Največje izgube glede življenj in uničenja lastnine je trpelo mesto Murphysboro. 150 mrliče v, žrtev viharja v dvorani nekega pogarebnika. Iz Murphysboro sem šel naravnost v De Soto. To mesto je po po'.noma izginilo z zemeljske po-vržine. Smrt in uničenje sta preža la vseq>ovsod in komaj ena tre lina prebivalstva je ušla toi-nadu. — Kraj izgleda kot po zor išče FAIRMONT, \V. Va.. 19. mar-'ca. — R. M. Lamble. glavni rudniški inšpektor v West Virginiji. je retkel včeraj popoldne, da ne bodo mogla reševalni oddelki ilo-.ipeti do štiri in trideset zakopanih premogarjev v rovu št. 41 Bethlthem Mines Corporation preje kot pomo ponovi. Dosedaj ni bilo opaziti še nn-benega znaka, če je kateri zasuti premogar preživel elcsplozijo. ki je uničila rov v predvčerajšnjem ponoči. Reševalci pa imajo le malo upanja, da bi prinesli ven živega le enega med ponesrečenimi. V zvezi z eksplozijo so bili včeraj aretirani trije ljudje. Njih aretacija je sledila pororiln o možnosti, da je eksplozija bombe absolutnega in nepopisnega optt. {Povzročila ne.srcčo. Ojačenje japonske trgovine. WASHINGTON, D. C.. 16. marca. — Japonski parobrodni krogi pričakujejo važnih koristi in prednosti vshnl obnovljenja odnosa jev z Rusijo ter velikega povečanja proizvajanja premoga In petroleja v »severni polovici Soko-lina ali Saiialina. Razvila J>e bo nadalje tudi trgovina ob reki Amur. Merodajni parobrodni krogi v Tokiju vidijo možnost ustanovitve direktnih ert med Vladivo stokom in New Yorkom'. via Panamski prekop in Mitsui Trading Co. je baje že izpopolnila načrte za direktno parobrodno službo med sibirskim pristaniščem tei pacific no obaljo Združenih držav. 1st »tako se fpricakitje živahne trgovine s sibirskim lesom med Rusijo in. Jaiponsko, v glavnem t rekonštrukrijske svrhe. CARBON DAL, lil., 10. marca. Več kot tisoč oseb je mrtvih in najbrž -"tri tisoč nadaljnih je poškodovanih, dočim jih je na stotine drugih brez dvoma v okrožju petindvajsetih milj tega mesta, soglasno s poročili, ki so dospela semkaj iz različnih virov. V Murphysboro. ki je imel nekako 13.000 prebivalcev, je 250 do :;00 mrtvih in 700 poškodovanih. Tisoč aH 1200 domov je bilo oinistoše-iiili ali p ožganih in štiri do pet tisoč ljudi je brez strehe. WEST FRANKFORT. III.. 19. luarea. — I)o danes zjutraj so izkopali izpod podrtij poslopij sto in dva mrtveca. VU* kot 200 na daljnih ljudi pa je bilo tako močno poškodovanih, da so jih morali prevesti v bolnice. Dvesto in petdeset poslopij je bilo porušenih. Šerif Dorr s ceni. da znaša materijalna škoda, po vzročena "od tornada, dva milijona dolarjev. CHICAGO. 111.. marca. — Najhujši vihar, kar jih je doživela naša dežela v skoro polovici stoletja, je divjal po gotovih delih petih držav Srednjega zapa-da. Ko bodo sestavljene konečno cenitve, se bo izfkazalo. da je bilo vsled tega viharja ubitih ali poškodovanih nekaiko štiri tisoč lju-*di in da znaša materijalna škoda heštete milijone dolarjev. Ob jutranji zori je bilo razvidno iz dočlih poročil, da je bilo približno tisoč ljudi ubitih in nekako tf.ri tisoč ranjenih in poškodovanih. Številna mesta, ležeča na poti tornada, ki je očividno prišel iz Ozark gričevja ter najprvo zadel Annapolis. Mo., cso bila dejanski uničenja hi v (nekaterih krajih so postale grozote še večje vsled požarov, ki so izbruhnili ter uničili to. kar je pustil tornado. Tako strašna je bila sila viharja. da so 'bila trupla ubitih odnesena v nekaterih slučajih na fi-azdaljo ene milje in da so na-Sii tramove uničenega mesta De Sot o. v Duq.uoin, petnajst milj proč. Soglasno z dosedanjimi poroči-:i se je završila največja izguba življenj v južnem Illinoisu. kjer jo bilo ubitih več kot ."»00 ljudi.' DUQUOIX. 111., m. marca. — SPrvff povest avtentičnega očividca srlede -uničenja mest D® Soto in Murphysboro. je prišla i-z ust Essicika. urednika Duquoin Call. Es-iek je bil prvi tujec, ki je •prodrl v Murphytfboro po izbruhu viharja in -požara. A'iliar je navali! r.a mesto na južno-zapadnem koncu ter divjal direktno preko trgovske sekeije, na Širokoet nekako stotih jardov. Dvignil je kupolo občinske hiše ter planil po glavni cesti. Višja šola je bila demolirana in uničeno je bilo skoro vsako poslopje, nahajajoče .se na poti viharja. — Požar je izbruhnil skoro neposredno po tem, ko je divjal vihar preko mesta. Ena ženska je zgorela do smrti, in naštel sem stošeiija in grozote požarov so h* še povečale grozote viharja. Včerajšnji tornado na Sr<» zavzeli še nikdar poprej, vsaj v kolikor pomni ameriška zgodovina. tako velikanskega obsega kot v zadnjih par letih. 1'replave, opustošenja, smrtni slučaji in druge nezgode slede takim viharjem kot verni oprode, in ni je na svetu moči, ki bi se mogla uspešno ustavljati uničevanju. Človek, ki je doživel tak vihar, tako povodenj ali tak potres, pri de do spoznanja, kako malenkosten, kako ničvreden je, — v v*ej svoji ošabnosti in domišljavosti. — vspričo narave, kadar pokaže slednja, kaj zna. s To se je zgodilo, v sredo popoldne po lllinoisu, Kentucky-ju, v splošnem v petih državah, ko se je kot blisk iz jasnega neba pojavil tornado, ki j«* pihal z ne vr jet no naglico ter v treh urah zaključil svoje delo opustošenja in uničevanja. Pot tornada sicer ni široka, le par sto čevljev ali še manjša. Ta širina je zadostna za velikansko opustošenje in uničenje lastnine, posebno če se steza tornado na večje razdalje in če se spotoma razcepi ter razdeli v stranske, ki krenejo v drugo smer. To se je zgodilo tiuli v zadnjem slučaju. Tornado se je razcepil dvakrat ali trikrat. Obiskal je tu <"-hn;) viharji in tornadi, a njih število se je neizmerno pomnožilo, odkar se je beli človek neomejeno polastil celega kontinenta ter iztrebil prvotne gospodarje, ali pa jih izpremenil v sužnje, izpostavljene vsem kapricam zavojevalca. Povodnji. kol v pojavljajo seclaj od časa do časa, kot naprimer pred nedavnim časom v Coloradu, pa so bile prej sploh nepoznane. Vsi zemljepisni in geološki izvedenci soglašajo, da so sedanje velikanske povodnji, ki zahtevajo skoro prav toliko človeških žrtev kot viharji in druge elementarne nezgode, neposredna posledica nezmernega in neekonomskega izsekavanja pragozdov, ki so preje dičili Združene države. _ Vse je hilo žrtvovano kapitalističnemu molohu, pohlepu profesionalnih politikašev. ki vodio usode naroda, ter veleindustriji, ki se je tako ogromno razvila. Kaj mar tem činiteljem, če so opustošeue cele pokrajine, če se spravi na beraško palico na tisoče farmerjev, ki so vse svoje življenje štedili, delali in proizvajali v namenu, da si zagotove primeren obstoj! Mar so jim le lastni dobički, lastne dividende in v teh njih prizadevanjih jih podpira v glavnem vlada. Se bo steklo vode v ocean, predno bodo prišli merodajni krogi do prepričanja, da je treba v prvi vrsti vpoštevati interese splošne javnosti, čeprav bi bili pri tem oškodovani interesi posameznih majhnih skupin, ki ničesar lie producirajo, a vendar določajo politiko in usode dežele. Umrli v Ljubljani Friderik Hletoš. rejenec, 5 mesecev; Hinko Nikolaj Debeljak. invalidov sin, 3 mesece; Ana Či-belj. abiturijantka na oičsiteljišču. 22 let; Ivam Jaanšeik, novorojenček, 3 dni; Marija Stoje, žena mitnišik-ega nadzornika, 43 let. Umrli so v Celju meseca februarja. Suzana Wester -m aver, zasefanica, 43 let; Danijel Schmidt, zasabnik, 80 let; v bolnici Ana Lebdč, zasebniea iz Celja okolice. 54 let; Jože Gruber, trg. pomočnik iz Celja, 18 let; Ana Slameršek, oJrok invalida iz Celja okolice, 8 mesecev; Stanko Seillaček, lab. iz Ceilja okolice, 21 let; Mar. Križanec, žena. kaminar-ja od sv. Boka oib Sati i, 40 let; Judita Urše j, usmiljena sestra iz Celja 25 let; Franc Ostrožnik. revež brez stalnega bivališča. 71 let; Rozalija Videčnik, služkinja iz Zrelč, 19 let; Frame. Platinov-šek. otrok posestnika iz Št. Vida pri Grobcilnem, 7 mesecev; Franc Muselj. posestnikov .sin iz Šmai*t-na v Rožni dolini. 24 let; Jožeta Plesec, čevlja rje va žema iz Ljub-nega, 26 left; Anton Močnik, pod-predgledmik fmanične kontrole iz Dutvercih pri Gornji Radgoni. 28 let: v invalidskem domu: Anton Zoba. invalid 38 let. Fingirana tatvina. Posetnikov sin Jožef Ameršek. ki je sicer trgovski pomočnik, je naznanil, da mu jo bilo ukradenih pretekli mesec iz njegove blagajne okoli 30 bankovcev po 100 Din. in da sumi tatvine domačo služi njo Mici Glavačevo. Navedel je tiwli priče: branjevko Janeržkovo in Beliharjevo, pri katerih da spravlja Glavaceva na-kupljene stvari. Hišna, preiskava. ki so jo izvedli orožniki, je bila brezuspešna. Uspešna pa je bila vendarle v toliko ,da se je dognalo, da je storilec — Ameršek sam. Le ta ma namreč zaročenko Ivano Pil-r.auverjevo iz Dobeme. ki je sprejela od njega v teku časa 4000 Din. v raznih s&vareh in v denarju. Ameršek, ki se nič kaj dobro ne razume s svojimi stariši. .je fingirano tatvino že priznal, kar pa ne bo ostalo zanj brez polled ic. Ogenj pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Okrog pol 7. ?zvečer, je izbruh nil v hiši posestnika Ivana Odra v Sv. Lovrencu na Pohorju požar. ki je napravil ogromno škodo. Od stanovanjske hiše je o sta lo samo golo zidovje, hlev in šu-pa pa sta popolnoma pogorela. \ hlevu sita zgoreli tudi ena krava in telle a. Požar je luiičil vrhu-fe*ra posesfrnilcn mnogo raznovrstnega orodja. Ofrenj je prvi 'opazil An to rt Vašaita. ki je sacer lakoj alarmiral požarno forambo. ven dar pa je bil ogenj tako silen, da ni bilo mrugoče sikoro ničesar re šiti. Nesreča je za pogorelca tem občufaiejša, iker ima družino, ob stoječo iz devetih otrok. teč se napojiti. Pri tem je zdrknil voz čevz škarpo in podsul pod seboj voznika, ki je dobil na vratu in na prsnem košu take težkt? poškodbe, da je bil takoj mrtev. Njegovo truplo so prepeljali \ mrtvašnieo bolnice v Brežicah. Najden mrtvec. Meseca oktobra lanskega, leta je v Dravogradu skočila v Dravo žena. orožniškega stražmoj^tra Zofija Oibron. Truplo je te dni voda naplavila na dravski breg pri St. Lovrencu na Pohorju. Nezgoda na železnici pri Mariboru. t. D opis New York, N. Y. Vsem društom v Greater New Yorku se naznanja, da bo Slovensko Samostojno Bolniško Podpor, no Društvo priredilo dne 18. aprila zvečer plesni vemček v Arlington Hlal. to je na 8. ulici med 2. in 3. Avmue. Yea čisti dobiček je namenjen za "Dom slepih" v paši rojstni domovini, Zato raj se vsa dlruatva i Greater New Yorku na/prosajo, da ne priredijo kake zabave na oni večer in da se vsi brez izjeme udeležijo te 'zabave, kajti s tem boste imeli lepo zabavo po dolgem poetu in ob enem boste pomagali najfoojj bednim med. badwim I. Odbor. Črvive klobase. Marija 'Kraljic, posestnikoma žena iz Tomdšlja je pripeljala svojec a sno na ljubljanski trg 127 mesenih polprekajenih klobas. Njena kupčija pa je bila kaj hitro pri kraju, kajti pristopil je tržni nadzorstveni organ ter klo-baise zaplenil. Klobase so namreč siltto smrdele. ker je bilo meso gnilo -in ervivo. Ker Kraljičeva ni imela oglednega Lista, je padel na njo sum. d'a je prodajala klobase poginulega prašitča. Na tržnem uradu so bile klobase na.to uničene in se je morala Kraljičeva zagovarjati pred ljubljanskim okrajnim sodiščem. «r Smrtna nesreča pri Brzicah. Hlapec veleposestnika Janež ie a na Bizeljskem. Karetl Krajcer. je vpeljal iz Bizeljskega vino na kolodvor v Brežice, vračal pa se je s palicami >z& vinograd. Ko je okoli o. Tire popoldne prisopel z vozom na »netea varovan o škarpo ob potokn Negofbu nasproti Ferve-gove hiše v Za/kotu .pri Brežicah, bo se voli nenadoma obrnili, ho- Malo pred četrto uro zjutraj, se je zgodila na železniškem prehodu na Tržaški cesti v bližin) državne bolnice nesreča, ki je potekla sicer dokaj ugodno, imela pa bi lahko mnogo težje posledice. Z glavnega kolodvora je bila signalizirana vožnja strojev v kurilnico na koroškem kolodvoru Čuvaj na tržaškem prehodu je zaprl zapornice, nato pa postavil na proejto signal, ki je z zapornicami v zvezi tako. da se more po staviti na prosto šele tedaj, kadar so iste zaprte. V tem trenutku je prhozil po cesti iz Tez-ne avto. se zaletel v zapornice, lih prebil ter obstal na tiru. po katerem so imeli privoziti stroji. Položaj je bil jako opasen. ker so'bili potniki v avtomobilu silno presenečeni. K sreči so na klice I Pri neki slovenski organizaciji v Ameriki imajo hvale ali graje vredno pravilo, da glavni odbornik pod smrtnim grehom in pod kaznijo odstavitve ne sme opravljati drugega dela. kot delo. ki mu ga organizacija nalaga. Uradnik, ki ima več kot petintrideset dolarjev plače na ' ' -. mora s tem denarjem preživljati sebo in svojo družino. Ker v marsikaterem slučaju to n: mogoče, so si nekateri gospodje znali pomagati. Zaposlili su svoje žene v tej ali oni obrti v edinem namenu, da bi nekoliko zvišali družinske dohodke. Toda poseben odsek jim je prišel kmalu na sled ter je izdal na slednjo lakonsko odredbo: — Tudi uradnikova žena ne sme imeti nobenega biznesa. Ne ošta dostavila prošnjo za patentiranje neobičajnega izuma. Mož. ki prosi lijone 861.600 Din., dočim je leta 1023 ta svota znašala S milijonov 202.692 Din. ^ i . ^ **" Tragična usoda kapitana Nikoliča. V Beogradu se je v .svojem >ta- verct zabeli ra-ii lasje. Iznajditelj čmlnesra aparata se piše Overbade in je uverjen. da novanju ustrelil rezervni kapi- .. .. .. , ............ ..{stoji človeško ziv!]enje pod vpli tan lihomir Nikolie. V pismu, ki i , , ., . , , , j vom elektrike. Iznajtlitelj sam jl ga je spisal neposredno pred svo-' , , . . . ,'ze 64 et star m e jim bo brezpogojno j>okonti. no zapustili avto. Trije stroji, kil , ,, , 1 J J ' ■ \ saka postava in vsaka odred- ba ima pa stranska vratiea. so se pripeljali med tem, so zadeli z veliko silo v zadnje dele avtomobila in ga zdrobili. V av-taanobilu j?o se nahajali: Valentin Tudi ta jih ima. t'e je piri dotični oryramizaeiji kak uradnik, ki še ni poročen, pa Dre v iz St. Lenarta v Slov. Go- , • , • hi se rad poročil 111 ze vnaprej ricah, njegova soproga, zdravnik dr. Weixl ter visokošodec Pre-dolšek. Pobig prestanega strahu so dobili vsi manjše ali večje po škodbe na jrlavi. vratni ali ramah, vendar težko poškodovan ni bil nihče. Pri avtomobilu je ostal motor nepoškodovan. Ranjenci sr> dobili prvo pomoč v bližin ji bolnici. Izredna sreča je. da nis;» dospeli stroji nekaj trenutkov po prej, predno so potniki mogrli za pustiti avto. sicer bi po^aila lahko nezgoda zanje usodetpolna. Umrli v Ljubljani. Karel Hager. urednik Kranjske hranilnice v pok.. 79 let; Gabrijela Dežman. učiteljica. 23 let. Marija Ilerxl. uradnikova vdova. 60 let: Josip Škraba. dninar. 29 let: Jakob Bajt. sin želez, ključavničarja. 22 mesecev; S. An velika Marija jZupanc. usmiljenka 26 let; Anica Vrenk. rejenka meescev; Frančiška Urek. vdova trgov, poslovodje. ;15 let. Smrtna kosa. Xa \"ranskem je umrla Julija n h Oset. roj. Novak, soproga ve letrgovca Fr. Oseta. —V Ljubljani je preminuli v 72. letu -sitarosti Marija Kovač. — V Poljčanab je lunrla v visoki starosti 82 let Apolonija Vole. roj. Valentinič. učiteljeva vdova. Ogenj v baraki. Dne 21. februarja okoli 10. zvečer, je opaizil železniški delavec Miha Cervine rii dolenjskem kolodvoru v baraki kreitnika M>-ha Uršiča ogenj. O nesreči je takoj obvestil s\-oje sodelavce, iki so telefonirali tudi po požarno braonbo. K sreči so delavci sami ogenj udušili. še preden je napravil večjo škodo in požarni brama-bi ni bilo več potrebno stopiti v 'akcijo. Na Uršieevi baraki je zgorela samo streha, nekaj pa je bila poškodovana tudi po-leg .njega stoječa baraka železniške uprave. Skupna škoda znaša mkrog 800 tKn, ve, da bi ne mogel izhajati s petintridesetimi dolarji, če bi se po ročil. mu svetujem, naj vzame l abico za ženo. V tem slučaju bi mu ne mogel nihče ojčTitaiti. da pomaga svoji ženi pri njenem delu. * - | Te dni sem čital v nekem listu .značilno vprašanje : Rog ve. če sta znana milijonar-ska sinova Leopold in Loelv,. ki sta. živalsko uismrtila malega Franksa, še zaprta ? Kot znano, sta bila Leopold in Loeb obsojena v dosmrtno ječo. Pravzaprav bi morala priti na ve-šala. toda zagovornikom in zdravniškim izvedencem, ki so imeli tekom obravnave po dvesto petdeset dolarjev plače na dan. s<-je posrečilo izprerneniti smrtno kazen v dosmrtno ječo. Oni, ki je vprašal. Če sta Leopold in Loeb še zaprta, presneto lobro pozna ameriške razmere. Taborno poesna ameriško ju- stieo in vpliv am>eriSke(ga denarja. ★ V New Voi-kii se je organizirala družba. koje namen je zatrdi vse knjige, ki izvajajo slabe moralne, duševne in družabne vplive. Potem tak ean mora spadati meu 'knjige, ki jih -bodo zatrli, tudi baniena knjižica. deklico, v katero sr1 je smrtno zaljubi!. Ker kot aktivni kapitan in dobil dovoljenja za ženite v. je prestopil v rezervo in si poiskal ugodno privatno službo. Pred enim letom je sklenil zakon z, ljubljeno deklico, ki pa je kma-V.i nato obolela in pred kratkim za rakom umrla. K»m- hrrz oboževane svoje ženice ne more in no?e živeti, je sklenil, da ž njo v smrti za večno združi. Mrtvec na železniškem tiru. V okolici Sesvet pri Zagrebu so našli te dni na žele/.nišk • •*■ mrtvega moškega. Na 1 imel težke rane. Truplo j--' ležalo poleg tračnic. V mrtvecu agnoscirali s-»l; v ka iz bližnje va>i. Kaj se je ž njim zgrnlilo. še ni pojasnjeno. seveda pridno uporabi;,,.. čuti :'.a polovieo mlajšega. Sivi lasje so počrneli, brada je dobila mladostno barvo, srce se mu je po-pravlo in tudi vid se mu je nenavadno postril. Naočnike, katere jf nosil dolgo vrsto let. je odložil in njegova bolezen na srcu je po-p ijioma izlečena. 1 * j-i vseh 11" h čudovitih uspehih je treba povedati, da je aparat za pomlajevanje silno enostavna naprava. Sestoji namre' samo i/, električne baterije ter iz kovlnastih glavnikov. M^/ki ali ženska, ki se !:(..'•-» nomtaditi. z vež - napravo z -n nt tokom, se češče po i-vu:n-: ■!.;•'rili pretlpisih in se po-mlaja. (*e ni vse skupaj s:inio časn> k:»r-ka ra«"-a . . . Samomor bivs-'-T - --.-j V Varcar-Vakufn v ustrelil dr. ^lilan P i l.;v:i narodni poslanec in ■_' r*:i:t:; konzul. Vzrok samomora so ' •r'.- nančne l«*žkf»če. Novi konzulati v Zi-r«**^. Vlada je podelila eksekvh::!r •novemu k^nz'.ilu ^druženih drža-v Zagrebu. Le.slie Davisu in'častnemu konzulu kraljevi^ie Švedske. Velimiru Turkovič-Kut je\-skernu. Jugoslovan profesor londonske univerze. Kl:ijiževnik Dušan Subotič je. imenovan za izrednega profesorja srbsko-hrvatl;i čim sw j<- dvi-nii nad str-lie his. se ;e desno krilo njoirovega juprata z'omi-lo in ]>i!of je strmoglavil na zem-" Ije. Ronscrail je bil v vojni tako dr/* n letalec, da je dobil priimek "Pegouji v maš"eva,l"e." On jt-tndi bil, ki je premagal nemške- -lezuani r^pjuji viirli v -t:iiu»v:i-i nje shivnejra sr'.»skpffii ilramatika N"U- j šiča in mu vse inlncsliV .Mi veste, dri Je j kadilec, ki je enkrat kailil H« lmars j vt-diii« zjijrovornik Hehn:«rs. ne pa na- varlnih cigaret? L>nbre cigiiretc vsebujejo turški tobak. Helmars vsebujejo samo fist i turški tobak, in lurški toliak da več užitka kot katerikoli drusi tobak. — V Vojniiku je umrl upokoje ni tamkajšnji upravitelj državnj s Xa-'Ln|j stvarT sveJ» hiralnice Franc Ilriberniik. mož poštenjak in vesten uradnik. — Isti dan je preminul v Voj-niku 81 let star Roman Ilenn. pred vojno dolgoleten vojniski zupain. I>ai»i Neemc je bil vsled svoje pravičnosti spoštovan tudr v slovenskih krogih. je poljub. Poljuba si deležen ^c- le takrat, ko ga daš. * Ne bom ba« trdil, da je ta zgodbica resnična, popolnoma zlagana pa tudi ni. Možak je potrkal na vrata. Odpirat mu je šel dva/najwtletni deček in ga vprašal, kdo da je. — Povej očetu, da sem prohibi-eijski uradnik. Ko je oče v kuhinji to slišal, se je oglasil: Reci gospodu, da smo za ta teden še preskrbljeni. Če bo hodi! drugi teden kaj okoli, naj ga prinese dva kvarta, pa ne sme biti dražji kot po dva dolarja kvart. * Znanstveniki so izračunali, da izleže muha samica vsak dan se-, dem tisoč osemsto dvaindevetdeset jajčec. Bog ve. koliko jajčec izležejo tiwte muhe. ki so porotčeme? VELIKA N0C - PRAZNIK PIRUH0V IN "ŽEGNA" gotovo vzbuja rojakom blage spomine na dom. Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznik odrešenja na prijeten način, a tej želji daste najlažje duška, ako jim naznanite, da ste se jih spomnili s kakim denarnim darilom. Da bo imelo Vaše darilo zaželjen učinek, o-brnite se pravočasno na nas. Priporočamo se Vam za pošiljatev takih daril bodisi v dolarjih, dinarjih ali lirah. Pošiljat-ve izvršimo po znano zmernih cenah. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687. »Lšiiimk s&ii^iarj', .»v v.: % •. t ■: . .-••. - ——T ——. T7-:-;—:---- 1 ' mmm^mmimmm^mm GtiAS NAHODA, 20. MABCA 1925 POSTANEK SEDANJE FRANCOSKE USTAVE V dobi, ko je slavljenje petdesetletnice takorekoč v modi, ne ememo pozabiti na obletnieo važnega dogodka v francoski politiki : 25. februarja 1875. je bila sprejela sedanja francoska lisi a -va, in danes praznuje francoski narod njeno 50-letnico, obenem j>a tu li 50-le.tnieo republike. Petdesetletnica ustave! Bourne. ni malo. Od leta 1789.. ko je izbruhnila revoluoija, je Francija je propadel s 336 glasovi napram 359. Bilo je očitno, da je bila večina .skupščine odločno proti nedvomni proklamaciji republike. Potom se je glasovalo z dvigom rolc o prvem členu komisijskega načrta, naizvanem po predlagatelju gosp. Ventavonu "ventavo-nat": "Zakonodajno oblast izvršujeta obe skupščini, poslanika zbornica in senat.'' In takrat se je v tretjič pojavil do-živela mnogo ustav in nobena oče Wallon in predložil skupščini i izmed prejšnjih ne more pokaza- svoj načrt v 'obliki dodatka k citi-ti niti na približno toliko starost'ranemu prvemu členu. Niti poslu kakor ta ustava iz leta 1875. šali ga niso in pnedlog jc zopet ro- 15. junija 187-1. je Narodna'mal na komisijo. "Dobro," je re-fikupščina, ki je bila izvoljena le-1kel očka Wallon, "saj ialiko poča-ta 1871. z nalogo, da prinese dr- kam." žavi ustavo, začela z delom. Predolgo bi bilo naštevati Nastopil je 30. januar. Na dne m in redu je bil Wallonov načrt. debate in oklepe, tičoče se donosa i Komisija ga zavrne. Avtor ga bra ustavnih zakonov. Med veliko ko-: ni z naravnost otroško naivnost-pieo načrtov in predlogov, ki so jo: 4'Moj pi'cdlog ne proklamira d osli do debate. pa naj omenimo republike, moj predlog sploh ni-enega. ki je končno tudi prodrl: č *sar ne proiklamira !" Skupščina bil je to zakoniki predlog gospoda Wallona. Henri Wallon je bil poslanec s 6evera. Po poklicu je bil zgodovinar. Po njegovi zunanjosti bi ga vsakdo smatral za dobrodušnega podeželskega notarja; bil je skromen, v širši javnosti nepoznan in slab govornik. Pečal se je mnogo z načrtom o ustavi francoske republike, in ta načrt je vedno nosil v mapi s seboj ter o njem govoril po versaillskih hodnikih svojim kolegom, ki ga niso poslušali. Na seji, ki se je vršila 15. junija 1^74. je gospod Walon prvič javno i/pregovoril o svojem načrtu. Skupščina je bas zavrnila zakonski predlog Kazimirja Perer-ja. ker se j,» večini zdel preveč o-čitno republikanski, ter ga poslala v pretres posebni komisiji, na-zvani "komisija tridešertih." Ta trenutek je izrabil gosp. Wallon in je z mehkim, bolečim glasom |»r< lložil svoj načrt, kojega prvi člen se je glasil tako-le: "Predsednik republike se izvoli z večino glasov (a la pluralite 3 glasov, proti predlogu 352 glasov. Oglušljiv aplavz in entuziastič-ii! vzkliki so so tedaj dvignilii na levici. Republika jo bila izglasovana! Z enim glasom večine. (>'Ias, ki je opoziciji manjkal, je b 1. kakor piše llanotaux v svoji "Jflstoire de la France contem-porainf*". glas gosp. Mallovergne j;', ki je hotel glasovali proti preti' gin. a se je moral pri glasovanji odstraniti, ker je bolehal na vetju mehurja . . . Toda ni še bilo vse končano. ' Vntrum desnice in levica sta (4 !enil> pakt, da naj se zakon o 11-1 roju javnih oblasti spoji z zakonom o senatu, tako da bi oba zakona tvorila pravzaprav vsn ustavo. Toda zgodilo se je. da skupščina ni hotela preiti k tretjemu čitanju zakona o senatu. V skupščini je nastal tunmtlt. Palet j-1 pre kršen! Ni senata, torej tudi ni ustave! Vse je pobito, ubogi V< ntavon pade v omotico. Republikanci kriče. Henri Brisson in Gambet.ta zahtevata, da se skupščina razpusti. In zopet nastopi g. Wallon, predlaga svoj načrt za volitev senatorjev, in skupščina se pomiri. Prišel je veliki dan. 25. februarja. Glasuje se o celotnem zakonu o ustroju javnih oblasti. Seja je svečana, dramatična. De Ia Ro- MORNARIŠKI MANEVRI i jam. M iitiiit m\ Mi L r liiMMi'1'"* k UNO«««OD « UNDKRWOOO, M. V.. [Te 'Jflii je od vedel ameriški transportni parnik 'Chateau Thierry na havajsko toeje nadaljnih tisoč ameriških vojakov, ki se bodo udeležili tamošnjih mane vrov. Bivša dvorna daima na bavarskem dvoru. ]\Iarija Rechvitzova je izdala v Monalkovem svoje spomine pod naslovom "Dvoma kro-nika." l^isateljiea popisuje v tem Vleiu zelo obširno dogodke na bavarskem dvoril v let ili 1888. do 1. 1918. Bavi pa se tudi s člani habsburškega dvora, zlasti s cesarico Elizabeto, ženo Franca Jožefa, ki je bila rodom bavarska pri.icesa. Pisateljica zelo obširno obdeluje enačaj in delovanje pokojne cesarico, ki je bila velika «amotarka. Vpričo dogodkov leta 1888. se dotika pisateljica tudi tragedije v Mayerlingu. Baronica citira pismo neke tovarišice. ki je vršila službo dvorne dame pri princesi G zeli. Rudolf o vi sestri. V pismu se 7i a glasa, da so našli prestolonaslednika. res mrtvega v postelji" in da vesti o nesreči na lovu ne odgovarjajo resnici. Grof IIovos je s- svojimi služabniki odšel usod-'.trjra dne v prestolonasilednikovo sobo in ga je našel tam 'mrtvega. Vznemirjenje je bilo zelo veliko. Vsi so plakati ter prestrašeni letali sem ter tja. Zelo natančno presoja zadevo tudi vojvoda Karel Bavarski, kojega pismo tudi citira baronica. On piše: "Nekaj gnilega je v državi — recimo Danski — in ta gnilnfba se prediva l»aš v onih krofih. ki bi bili v prvi vrsti poklicani. da vzgojno vplivajo na svojo < kolico. Ogorčenje nad pokvarjenostjo sveta in osobito nižjih slojev. brez rosnega stremljenja, da se jih uči obvladata samega sebe, izgleda samo kot liipoikritzija." Za baronico Reditzevo je dej-i.tvo o samomoru prestolonaslednika neizpodbitno. Nadvojvoda Ludvik Viktor je nekoč na neko tozadevno vprašanje odgovoril: "Resnica je tako strahovita, da javnost ne sme doanati za njo." O Mariji Večeri piše pisateljica ; "Baronico sem videla v Egiptu. Zdela se mii je pikantna in kolut na, a lepa ne. Njeno truplo so v Mayerlingu izročili njenemu stricu. Rodibina je pozneje izdala osmrtnice, datirane v Benetkah." Po Rudolfovi smrti se je cesarica Elizabeta še bolj odtegnila javnosti. Ko je potovala okoli, so obiaisti navadno izdale odredbo, da se cesarici ne sme nihče približati. Baronica Redwitzeva navaja closlovno neko tako tnaredbo ter pravi o njej, da je pravi primer avstrijskega službenega stila in birokratske hipokrizije in zato ni čudno, če se je svoj čas govorilo, da je cesarica duševno bolna. Pisateljica podaja končno se n cikaj slik iz avstrijskega dvorne-era življenja. Na dvome obede je bilo treba prihajati 20 minut pred napovedano nrro, ker je Franc Jožef redko prihajal prezgodaj. Cesar je jedel zelo naglo, zato so se morali žirrrti tudi ostali. Bil je zelo molčeč in na eventualna v-prašanja je odgovarjal zelo kratko. O kaki ikonverzaciju ni mogoče govoriti. Cesaniea se je v tem ambijentu pooutila zelo tujo. Kje sta moja dva prijartelja ANTON TOMAŽIN iz vasi Dalce in JOHN BIZJAK iz vasi Lomno, fara sv. Duh pri Krškem. Jaz podpisani sem -j^ J>alc Če kdo izmed rojakov ve za nju naslov, naj ga mi javi ali naj se pa sama oglasita na naslov. Joa. Božich, 660 Bnssell Ave., Johmtown, Pa. (2x 20,21) * ŠPORTNIK IN KNJIGOVEZ COPYRIGHT KCVSTOrtl VIEW CO Slika liani predstavlja ameriškega šampjona v peš hoji Willie Plun-ta. kateiu je po poklicu knji goveiz. ŽRTVE OMAMLJIVIH SREDSTEV Če kadite turški tobak, kadite najčistejšo vrsto tobaka, kar ga je na svetu za cigarete. V Helmars je čista turška kakovost. V navadnih cigaretah je navaden tobak raznih vrst. BILANCA ZVEZE NARODOV V teku 1. 1921- j'* Zveza narodov nadaljevala svoje delo, pri-j»ra v 1 ja;l a zin a 11 j ša nje ni! > rt rže v a -nja. uredila precejšnjo število litičnih vprašanj, skrbela za upa va ozemlja, ki se nahaja i>od njeno kontrolo in sodelovala pri najrazličnejših mednarodnih zadevah s svojimi tehničnimi organizacijami. Glavno njeno delo pa, kateremu je posvetila največ pažnjc, je bil izdelek protokola o liiirjii ureditvi mednarodnih sporov. Od 1- 1923. sena je napravilo Zveza velik korak naprej v pripravi zma n jša nja oborože va nja. Načrt medsebojne garancijske pogodbe, ki ga je predložila v pretres vladam, je 1>H od osemnajstih držav načelno odobren. 4'ri nekaterih vladah je pa zbudil pomisleke, ki so privedli do zanimive debat" za časa zasedanja .">. skupščine Zveze v prošli jeseni. Te debate so se udeležili med drugim mini-trski predsedniki Francije, Veji k e Britanije, Belgije irf Danske. Xa tej podlagi je skupščina odobrila resolucijo, naj se okrepi vzajemnost in varnost narodov sveta na ta način, da se poravnajo mirnim potom vsi spori, ki bi nastali med državami. Na podlagi ie resolucije je skupščina sestavila protokol in enoglasno priporočala vladam, naj ga .sprejmejo. Ta protokol, katerega namen je. zabraniti vojne, vsebuje sistem arbitraže — (razsodišča), kateremu vse ne more ogniti noben mednarodni spor, pa naj bo že pravne ali politične vrste. Predvideva vojaško, gospodarsko in finančno sodelovanje, ki daje državam mnogo večjo varnost in jim obenem dovoljuje precejšno zmanjšanje ob-oroženja. Tako so v najtesnejši zvozi tri točke problema: razsodišče, varnost, razoroženje, katerih stike je g. Beneš v svojem poročilu 'o-značil na sledeči način: "Ni razsodišča in varnosti brez razoro-ženja; ni razoroženja brez razsodišča in brez varnosti." Protokol je do danes podpisalo 17 držav, med temi dve velesil: Francija in Španija. Kar se \iee razoroženja, je izvršila .Zveza narodov tudi drugo važno delo, (Ustanovila je posebno organizacijo, ki .ji bo dovolila za-sigurati v trenutku, ko bo p rent hala funkcijska d«>l>a niedza-vezniških kontrolnih komisij, sta-lcn preirled o oborože nju Nemčije. Avstrije. Bolgarske in Mad-žarske. K temu ima ]>ravieo po določ.b.di mirovne pogodbe. Vršilo se bo to pregledovanje potom kotit rolnih koin:>i.j. Razen tega i»ripravlja Zveiza narodov načrt kontrole trgovanja z orožjem, s katerim se bo bavila spomladi posebna v ta namen skli ca na mednarodna konferenca. Tmli je v študiju konvencija, ki itn j bi urejevala zasebno izdelovanje orožja. V političnih zadnvah je Zvev.a narodov v tekni prošlega leta večkrat imela priliko intervenirati v smislu spravniii idej. v katerem deluje. Stalno mednarodno razsodi-šč*> se je bavilo z zadevo Jlav-romatis, z grško-bolgarskim sporom in z vjirašanjem Sv. Nauma. Na pravnem polju se je storil velik korak naprej k modifikaciji mednarodnega prava. Tudi kar se tiče zasebnega prava. Zveza ni 'stala neaktivna. Bavila se je raz?n tega. kot \ prej-njih letih, z manjšinskimi vprašanji. Tako se je na primer definitivno rešilo, na podlagi dogovora s poljsko vlado, vprašanje nemških kolonistov na Poljskem. Dve veliki mednarodni konferenci sta se vršili v Ženevi koncem leta, ena za ograničenje izdelovanja narkotičnih sredstev (morfija itd.) Odbor za odpravo trgovanja z dekleti in o troci je uspešno nadaljeval svojo težavno na'ogo. Poseben odbor se je pod vodstvom dr. Nan-sena bavil s položajem ruskih beguncev in pribežnikov iz Male Azije (kristjanov, predvsem Grkov). To je v glavnih potezah delo. ki ga je vršila Zveza narodov v 1. 1924. Danes šteje Zveza že 55 držav-članic. — Br. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Kokain i zem je neprimerno t> pas ne.jša bolezen, nego alkoholi-ztm. V listih naletimo često na poročila o kroničnem zastruplje-nju s kokainom, torej o kokaini-zmu. ki ga poznamo s kulturno-socijalnega stališča, iz sodne p rak se. rodbinskih tragedij in gospodarskih katastrof poed'neev kakor tudi celih podjetij. Ne manjka nam tudi popularnih razprav o tej bolezni, v katerih pa ne najdemo podrobne razlage o tem. kako žalosten je navadno konec te moderne strasti. Nepoučeni čita-telj si utegne ustv-ariti napačno predstavo o kokainu v tem smislu. da gre za nekako "čudodelno" sredstvo, ki pomaga človeku pri vsakdanjem fizičnem ali celo umstvenem dei!u. Mnogi mislijo, da kokain pospešuje telesne in duševne fiuskeijc. Seveda je to to naziranje napačno. Domačini v državi Inko so sicer od pamt i veka do prihoda Spancev žvečili ko-kove liste, tod-i to je izjemni slučaj. kajti moderni človek vdihava čisti kokain. Ne ^Ir-.le na to. da velja kok (rastlina, čije listi vsebujejo kojca/n) mnl južn.oame-ri-kimi domačini za dar vsemogočnega božanstva, si moramo biti Evropejci na jasnem, da je kokain strup. To je navadna fiziološka ist i na. Kdor še ni postal žrtev t etra so-\-ražnika zdrave človeške družbe, se po prvih vdihavanjih kokaina nit i ne zaveda, da je /v v njegovih krempljih. Posledica dvakratnega ali trikratnega vdihavanja je nekak nemir v organizmu, lažje ali težje banalno zastrupljanje. glavobol, težko dihanje in naglo utripanje srca. Žrtvi se zdi na prvi mah, da kokain ni vit, d"n. da bi ga človek tako drago plačeval. Tinla organizem zahteva nove doze in če si človek še pravočasno ne pomaga, je nesreča že tu. Prvotna doza ne zadostuje več. organizem zahteva vedno več in več. Kadilec se zadovolji s svojimi šestimi pipami ali 15 cigaretami in doživi čil in zdra** do SO leta. Vse dnugoče je s ko-kainLstom. Umetnik, pisatelj ali pesnik lahko dela tudi če ga ima malo pod kapo. ni pa znano, da bi bil kdo dovršil kako delo trajne vrednosti pod vplivom kokai- na. Ko se človek po omotici zave, je brit ko razočaran. Patalogično napihnjena veličina se spremeni v depresijo in zaničevanje samega sebe. Kokain je torej samo nepotrebno breme Res je sicer, da čuti človek takoj po vdihavanju kako ga prijetno hladi, toda to so le škodljive posledice kokaina za živce. In če čuje 'kokainist v omotici nenavadne zvoke zvonov in trobent ali glasove nadnaravnih bitij, lahko pripise vse to paralizi ne-katerili višjih psihičnih funkcij. SHčne halunacije povzroča kokain tudi v barvah ali predmetih, al je to samo kratko prehodno stanje, ki mu v edin o sledi duševna in fizična depresija. Kokaini-|s'"u se zde cigaretni ogorki kače. , ki ga od vseh strani napadajo in pikajo. Žrtev kokaina je prepričana. da jo sovražniki neprestano preganjajo. A' cestnem pomet a,"u vidi stražnika. ki zasleduje tatove ali pro-_ dajalca kokaina. V mimoidočih vidi tatove, ki strežejo bogatinom i po življenju. To nenormalno sta-. n je se stopnjuje do skrajnosti in e -.to se pripeti, da se začne kokainist A" ncpospisjiem strahu in ' g:*.>zi branit i in odbijat i do/.dev-j ie sovražnike. Tako lahko postn-, ne nevaren svoji okolici. Nesreč-jna žrtev izgubi kmaliu tudi mo (ra no ravnotežje in začne intelektualno propadati. Za kidtain proda rodidno, ponevt ri državni de-nar. kra 'e in k on«"-a svoje živl.^-nje v zaporu ali norišnici. Kokain je stnip. ki začasno draži in razburja živce, toda posledice so tisodne zla-1 i za osrednje živčev-je in njegov mehanizem. Bolnik pcs,-» duševno iu telesno. Kdino iu zanesljivo sredstvo pioti temu strupu je zdravo telo, z-lrava <1 uša in pamet. Tam. kjer tega ni. kjer je volja preslaba, oa iti se borila proti temu škodljivcu. mora nastopiti državna oblast. Tudi ameriška proliibicija je v .-vezi z raraš.'aj«>čim kokainiz-m 'in. Po vojni ogroža ta epidemija Francoze in Angleže, zadnje čase pa tudi Nemce. Bliža se torej nem in zato moramo biti oprezni. Par koristnih nasvetov, Bolniška hrana. Ilrana, katero dobiva bolnik za časa bolezni, je večkrat večje važnosti nego zdravilo samo. Navadno jo določi zdravnik (dije-ta) ; če pa bolezen ni tako nevarna .da bi bila potrebna zdrav niša pomoč, pa razi'imna in razsodna gospodinja lahko samo pripravi hrano bolniku. V prvi mora biti vsaka jed, ki je namenjena bolniiku. zelo č:sta in dobro kuhana ter kolikor mogoče lepo srevirana, da vzbudi bolniku tek. Jedi, ki naj se jem* Ijejo tople, naj bodo dovolj to-lple; one pa. ki naj se uživajo mrzle. dovolj mrzle. Mestne jedi nikakor ne prija-jo oslabelemu želodcu; zato po-beri z juhe vso mast, ki se nabere na površju. Kot zabelo uporabljaj surovo maslo; mast: in tudi kuhano maslo je premočno. Ne dajaj bolniku svežega kruha, zlasti ne sredice, ker je težko pre- bavna. Najprimernejši kruh za bolnika je prepečenec ali vsaj skorja. Prepečen kruh se dobi pri p< ku, pa tudi v vsaki kuhinji ga lahko pripraviš sama. Zreži bel kruh na kose za prst debelo. Te rezine položi na pločico, ki ima luknje, ali pa na posebno mrežico ter jo drži nad žerjavico to. • iko časa, da dobi kruh lepo ru-! m< no skorjo. Aiko ga pečeš nad plamenom, se zažge. Prepečenee je najtečnejši. dokler je topel. Mr zlega pa poli j z vročim mlekom, prej pa ga namazi s surovim maslom in potrebi s sladkorjem. Ta jed je jako dobra tudi za otroke. Mlečna juha. Raabeli v ponvici ali kožici žličko masla ter primešaj žličko bele moke. Pomešaj prav hitro, da se nič ne za rumen i, ter zali j z mlekom. e>soli in kuhaj 5—10 minut. To juho pije bolnik čisto ali s kruhom, najbolje s prepčencem. GLAS NAHODA, 20. MARCA 198S POKLIC CESARJEVEGA PRAVNIKA V nuki avtomobilski delavnici na Dunaju se nahaja pravnik predzadujaga avstrijskega cesarja Franca Jožefa tkot mehaniški vajenec. Kakor vsak drug vajenec mora tudi on delati tri leta zas-tonj. Poseča ravno tako obrtno nadaljevalno šolo in dela v delavnici. Knežji vajenec je sin knegi-nje Elrzaibete Windischgraetzove, hčere pokojnega avstrijskega ce. sarjeviča Rudolfa in torej vnukinje Franca Jožefa. Ko je sodišče ločilo njen zakon t; knezem Otonom "NVindiischgraetzom, so se vsi posvet ili praktičnim mešča-ukim poklicom. Hčerka Štefanija še obiskuje realno gimnazijo na Dunaju. Najstarejši sin je učenec poljedelske šole v Moed-lingu, drugi sin podeča umetnostno akademijo in najmlajši, Rudolf, jeT kakor'smo gori omenili, mehaniški vajenec. RESNIČNO JUNAŠTVO V Tafctendorfu, mali postaji na aspančki žeieiznici v bližini Sol-lenaua v Avstriji, se je te dni pripetil žalosten dogodke, ki bi lahko imel strašne posledice. Postaja je dobila obvestilo, da vozi v par minutah tovorni vlak skozi Tat tend o rf briiz postanka. Vlak je res drdral skoai postajo. Ko pa je bil že zunaj kolodvora, so za ropotala kolesa in pod zavorami so se kresale iskre. Vlak je nenadoma obstal. Preplašeni y.r'ez-niearji so hiiteli k lokomotivi in našli na nji strojevodjo, ki se je baš zgrudil, okrog njega pa zbe-gauega kitrjaea, ki si ne vedel pomagati. Ja pripovedovanj kurjača je bil strojevodja Schwarzmueller do postaje Tattendorf zdrav i ti vesel. Smejala sta se in se šalila. Naenkrat pa je postili bled kot stena in začel omahovati. zadnjem trenutku, predno se je zgrudil, je zbral vso svoje sile in potegnil <■ pojemajočiini močni za parno zavoro. Vlak je obstal. Z zavornim ročajem še v rokah se je zgrudil zvesti strojevodja mrtev na tla. Ugotovili so srčno kap. Sclnvanzmueller je do svojega poslednjega izdiha vestno opravljal svojo službo in postal napol mrtev junak. Ob zadnjih utripih srca je mislil le na svojo dolžnost in na življenja vlak spremljajočega osebja, ki jih je hot«-l rešiti. Ako ne bi v zadnjem zdihlja-ju potegnil za zavoro, bi se zgodila strašna nesreča. Kurjač je bil še novinec in skoraj ni imel pojma o ravnanju s strojem. — Vlak bi v polnem diru drvel dalje in povzročil neizmerno škodo. Najbržc ne bi ostal nihče o«l železničarjev živ. Knjigarna "Glas Naroda" MOLIT VENEKI: Duša 'popolna ................... 1.— Marija Varhinja: v platno vezano...............70 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano............ .70 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano.......... 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano .............. 1.65 v fino usnje vezano .......... 1.80 Sveta Ura: fino v platno vezano, z debelimi črkami...................90 v usnje vezano.............. 1.60 ANGLEŠKI MOLIT VENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Eeaven: v usnje vezano .............. ,70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano____ 1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano Catholic Pocket Manual: v fino usnje Ave Maria: v fino usnje Dolga roka ...................... .60 Narodna biblioteka: 1.50 vezano..........1.30 vezano..........1.40 POUČNE KNJIGE: .35 ZANIMIVOSTI 0 KOLEDARJU Tudi za koledar veljajo zakoni. Nobeno stoletje ne začenja v bredo, petek ali < Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str......................... Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. Št. 5. Fran Milčiski: Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomotlre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah. 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno.gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris . 236 str., br. Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court: Renee Mauperin, roman, prevel P. V. B.. 239 str., broš. .. Št. 16. Janko Sameo: Življenje, pesmi, 112 str., broš............ Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.................30 Št. 18. JarosL Vrchlicky: Oporoka lnkovčkega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broS......25 2. zv. Maron, krčanski banona ...................... 3. zv, Marijina otroka, povest iz kav-kaških gora...................25 4. zv. Praški judek.................25 i 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega.......... 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega ............ 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest 12. zv. Korejska brata, črtica iz mis-jonov v Koreji .............. 13. zv Boj in zmaga, povest....... 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. 15. z v. Angelj sužnjev. Brazil jska povest........................25 16. zv. Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tatic, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti .......................35 Tunel, trda vez...................1.00 Turki pred Dunajem..............60 Trenutki oddiha...................40 Veliki inkvizitor (ljubezenski roman) ........................ 1.00 Vesele povesti...............30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš..........................60 Irdo vezano.................75 ! IGRE: Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank ...................8f Dolina solz. 3. enodejanke: Dva sve* tova. Dedšoina. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Če sta dva. Šala v enem dejanju.....35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ..........................30 Medved snubač....................30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejanka,.......35 Poljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 njih ..........................60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 deja- ......................35 njih ........................ Ljudski oder: 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj....... 14. zv. Tihotapec, 5 dejanj......... o. zv. Po 12 letih, 4 dejanja....... ■30 j Zbirka ljudskih iger. .25 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, .70 .60 .60 .00 Sanje 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave....... .30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Plamarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijin otrok............30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30 PESMI IN POEZIJE: Balade in romance (Aškrc) trdo vez. 3.25 broširano .....................HO Bob za mladi zob, trda vez.........40 Gregorčič, poezije trda vez........75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Ko so cvele rože, trda vez...........60 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano .................75 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Volk spokornik in druge povesti za . „ _. ,. mladino 1.00 i Narodna pesmarica. Zbirka najbolj Valentin Vodnika izbrani spisi ..... .30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez. .........1.50 priljubljenih narodnih in drugih pesmi ..................... ! Primorske pesmi (Gruden) vez..... Zmisel smrti ......................^ j Pohorske poti (Glaser) broš. Zadni dnevi nesrečnega kralja ..... .60 Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne ..................^ .80 Zlatarjevo Zlato ................. 1.00 Zločin in kazen, 2 knjige 1. del, trdo vezano ...................... 2.50 Zločin v Orčivalu, broš........75 Za miljoni, ............65 Ženini naše Koprnele..............35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30 .40 .35 .30 .30 Zbdrka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......35 2. zv. Hudo brezdno................35 3. zv. Vesele povesti................35 4. z v. Povesti in slike ..............35 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ...................... .80 .45 .45 Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti ...........*............... 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi .......................... 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti .......................... 5. zv., trdo vezano. Vinski brat____ 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .65 .50 .50 .50 .50 .50 .50 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguljčica; pravljica s slikami____1.00 Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .................... .75 Slike iz pravljic ..................75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda ....................$1.— Mladi umetnik .................. 1.20 Otročki vrtec ................... 1.20 Za kratek čas ................... 1.20 Slutne (Albreht) broš. Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini.................. 1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije .50 Sto ugank. (Oton Zupančič). Poezije .......................50 Vijolica. Pesmi za mladost.........60 Zvončki., Zbirka pesni j za slovensko mladino. Tnlo vezano.........90 Zlatorog, pravljica, trda vez........60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: Priložnostne pesmi (Grum) ...... $1.10 Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) IT. zv. .. .75 33 mešanih in moških zborov, izdala Glasbena Matica..............1.00 Pomladanski odmevi...............45 Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50 Orlovske himne (Vodopivec) ...... 1.20 10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv................80 Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50 MEŠANI ZBORI: Planinske II. zv. (Lahamar) ...... .4 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .......................4 NaroČilom je priložiti denar, bodisi gotovini. Money Order ali poštne znam po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, komandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v cen" Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" 8LOVENIC PUBLISHING CO. Zaklad sa otroka .................1.20 82 Cortlandt St., New T m ^ T' - .. TP" ■ • r™; ■ GLAS NARODA, 20. MARCA 1925 Fr. Milčinski: Ptički brez gnezda. NAJPOPOLNEJŠA ROKA NA SVETU (Nadaljevanje.) Peter je odgovoril-. 4'Nauči reci za svetinjico, ta jih gotovo ima." •Strah pred atom in svctinjica Ma morala biti v neki skrivnostni zvezi, kajti Tonček se je pomiril gnezdijo kavke. Ogledoval si je položaj in ga preudarjal. Skoro je dobil druščino: domov se je priklatil Stanko. Čim je zagledal Tončka, mu je zažvižgal •» * O običajno znamenje "ta-ta-ta-ta-Iti" in se napotil proti njemu -počasi in dostojanstveno, kakor se pri tem mi govorni in šel. Nanče še ni bilo na dvorišču., spodt bi lastniku kavkinega gne poiskal jo je v stai..nanju. Okle-'z'la v vrhu visokega hrasta, vala je. ali bi vzela okovano pah-j " hočem," je rekel brez po eo .«. sabo ali je ne bi. Odločila se ; -zdrava in uv-bijem gnezdo."-pravljala, j«' bila premalo gospo- ' Počakaj, da se zvale!" je sve-ska. da bi ji mogla palica c«iro-; tovai Tonček. "Mladiče lahko ma om na njej kaj prida služIti prodaš. Ce bi jaz imel kaj denaT-. . . Ruda je ustregla Tončkovi že- .ia in če bi jo unnl kam dati, bi tu-lji i>o svctinjici. polno jih je ime-j<1 i kupi! kavko." la, pobožnih in posvetnih. Stanko je preudarjal: "Kak« Potem sta jo krenila proti Me- • prideš do gnezda, ko nima drevo Htneinu logu. Na vrteh in njivah j spodaj nič vej!" ob njuni poti so pridno delale Tonček se je pohabal: "Joj. ali Krakovčamke in Trnovjčanke, ki j ne zi;aš plezati? O, jaz prem pa so že dfdtro vi*, t o poznalo Nančo ; koj v vrh. samo roparske stopnie»-in se rade ž njo šalile. Na m" a jim! mi napravi!" je dajala resne odgovore; če pa Stanko je povesil roki in ji skic vprašanja ni razumela — to je bi- 51 Tonček mu je stopil na nji m lo v dobri polovici primerov — je rekla. "Ja! — Pa z Bogom!" in je bilo tudi prav. Tako sta počasi prišla do domačega pa rta. odtod na rami, oprijel se debla in si skušal pomagati više; da le pri de do prve veje. pa bo rešena domovina! V takih in enakih spretnostih je bil dobro izurjen izza G<»s.]>od Kocnuir je bil saui do- j ">"voje pastirske dobe pii teti; za-ma. Žena se je mudila v m?-=tu pri j to njegove besede niso bile prazne svojih postrežbah. Stanka pa jejbaraštvo in gotovo bi bil rešil dobil poslal, da počzve. ali in kje jcim°viiio. Ali vmes je posegel in- sist ra Mici v službi in ali bi se dalo dobiti od nje kaj posojila. Stal je pred šupo, držal roki v pričakovan zadržek: reklo je **ii-vk"' in oni. ki je podal to uso-dfpolno izjavo. ni bil nikdo dru- žepih. nežno in z občutkom je žvi- gi. nego Tončkove hlače. žgal "Kje so moje rožice?" an gledal streho, ki je imela graj* vredno lastnost, da je puščala dež. Ta lastnost pe je bila ne.pri- Ta pripetljaj je vzel Tončku j vso duševno silo. "Doli grem." jej izjavil in ko je s pomočjo ropai ! skih stopnic spet stopil na tla. ni jet na ne samo za dragoceno pobi-1 rekel drugega nego: "Tepci štvo, ampak tudi za stanovalce.} bom ! Jezus. Marija, ali bom te Gledal je torej streho in ako hi pen!" bila kadarkoli in kjerkoli katera-j Stanko se ni ponašal s kdove koli streha postala cela od \Trtraj- • kako dobrim srcem; vendar se mu nega glrdanja. <>otem ce j«> tudi j«4 oglasil čut skupnosti z ogrože- ! • , t te j str.-hi skoro < betala boljša br,- nnn tovarišem zoper očeta zatira; ca. Ogledal si je rano na Stankovih hlačah in rana je bila taka. j šil. prej ali slej jo je pričakoval, j da se mu jc najbolj primeren zdel Ve-el pa bil ugodne oko!no-.ti. svet: "Nikar ne hodi domov.; dočnost. +TVf Nanče se ni prav nič prestra- da je sam doma. da ni žene. "O. Ana. srečne oči!" jo je po- krij se kam ali pa uidi!" Tonček je klavrno pripomnil. zdravi jal ž - od daleč s prijaznim «ia bi ga potcBn še bolj tepli. Pri ! nasmrvom in si vihal brke. "Prav! čel je mežikata, bližale so sc mu kar sem mislil nate. Streho bo tre .polže in segel je v žep po robec, j ha popraviti, dežuje not»*r. les tro-;Pa začuti v žepu svetinjico. ki mu hni — kdo ima šk»>do nego ti?" I i'» je bila dala Nanča. Svetinji-[ Nanča je bila pripravljena na'eo! Spomnil se je naukov vajen-j boj — nepričakovano prijaznima Petra in prešinilo ga je zope; f-prejem j*> je zmedel. {Zazijala je. I upaiye. Staaiko mu je dal konet potem je rekla kratek, pa še dosti vrvice — takega blaga je imel j vljuden "ja" in čakala, kaj pn-jVt luo ka.j v ž;pih — in Tonček si.i de. "Notri je vse razdejano! Nemara so kaki potepu ni semkaj hodili i»c valjat, kake barabe. Še čuda. da niso vsega odnesli; ne. kaj opeke že manjka iz zida. Le poglej!" Nanča j" pogledala, res: zid je bil ob zgornjem robu krog in kro-> raZkopan in kakor škrbast! Re-kla je "ja!" in je Anitila, da pojema njena bojevit ost in to ji ni bi lo prav. "In sploh." je rekel Kocmur in se ozrl okoli, "v meji so tudi st kali. Dandanes, če človek sam nt čuje, vse mu pokradejo." Pokazal je in Nanča je videla, da manj ka iz metfe stara hruška, že nekaj let se je počatsi sušila, en vrh pa je bil vendar še lansko lefo rodil. Rdkla je "ja!" Hruška jo je zanimala, stopila je tja skoe visoko travo. Kocmur je je spremljal. v kraj je prigibal veje. da n« bi ovirale cenjenega gosta, in ji je privezal ta. »vetinjico okoli živo I * * * ' t Ko sta si bila ogledala mejo. je povabil KOcniur Nančo v šupo.j "Boš videla, ka^o se imamo."* Nanča je rekla "ja!" in prijazno jo je pogrelo, ko ji je pustil i Kocmur s spoštljivo kretnjo vstop pred sabo kakor kaki resnični gospodični. Ponudit ji je edini stol. "Na. u-sedi so! — Tako-le stanujemo. Slabo!" Vzdihu i I je. "Mlad človek je neumen. Ce 1« jaz vedel!' Nanča je sedela, poslušala, se o zirala in je videla nizko ognjišče preprosto napravljeno iz opeke — če ni ta opeka izkopana iz gornjega robu zida? "Neumen sem bil." je rekel Kocmur in se dotaknil Nančine rame. "da sem vzel Rezo. Tvoja sestra je. ali kar je res. je res!" "Ja!" je vljudno pritrdili. Nanča in videla, da leže poleg og- rz klad al: "Glej, čisto sveže je po veJe in ko ^ ^ledala te [sekana ! Da smo le par dni prej [prišli semkaj, pa bi hruška še sta-[la! Kdo si je mislil!" Tako se je Komur samega sebe >bdolžil zanikamosti. ker je predolgo odlašal s priselitvijo. Nanči se je zdelo, da ga mora »tolažiti, in je ponovila njegove »esede: "Kdo si je mislil!" — topila sta naprej ob meji in gle- je. se je nehote spominjala tudi hruške, posekane iz meje. Kocmur se je igral z Nančinc raskavo roko in je nadaljeval svojo sladko govorico: "Mar b; se bila midva vzela. Ana; tako bi živela, karkor apgelčki v raju." Nanči ni prijalo. da je Koemui drži za roko in da sta sama. V žepu je imela denarnico z dva manj nego tridesetimi vinarji, tri noži- če se kaj več ždeode pričujejo ^^ ^ tobačnih knočkov. hudobnosti brezvestnih ljudi. | kos kruha. tfva žeblja ki en gumb. Toneek jo je bil medtem ubrai Bala se je 7.a svoje boga'stvo in je ono plat parTa. kjer je stal po- vrtala. I košate tepke mogočen hrast. Kocmur ni odnehal. Vroče ji je >va domneva ga ni varala: stisnil roko ... li*e v trim pod prevewom *o Ali reč ni šla t ako gladko, kakor potrjale, da zgoraj je mislil. ■br . ...:.,-" .; Zakaj Nanča je tisti hip v smr tnem strahu za svoje zaklade pričela neusmiljeno kričati: "Pusti me. cigan! Kaj mi hočeš?" Izvila se mu je iz rok in hitela van. "Koj grem po policaja. Tončk, kje si? Taki-le ropar in tat! Delo i.iu smrdi, pa bi rad živel od ciga-nijr. Toliko, da me ni umoril!" Kričc je korakala in vmes tudi tekla proti Tmovsrki cerkvi. Tonček jo je kaj čez travnike ubrisal za njo. pa ko jo je dotekel. ni še! vštric, ampak par ' korakov za njo — sram ga je bilo njenega \ Pitja. Nanča je bila bolj okorna v mi-'lih. V hudih skrlleh za dragoceno vsebino svojega žepa ni bila od kraja niti pravilno tolmačila Koc-m-urjeva početja; kričanjem zdn» žen napor pa je očividno vplival ugodno na delovanje njenih možganov. čim dalj je kričala, bolj sc 'i je svita! položaj, in tako je bil Kocmur. ko sc je Nanča s Tončkom približala Korenovemu domu, že deležni poleg obilnih drugih psovk tudi prav krepkih in značilnih iz domačega živalstva. Tončka je oče Pire našeškal po notah. Prvič zato. ker je šel z doma brez dovoljenja, drugič, ker j« orinrsel domov strgane hlače in tretjič zato. ker se ni med šeška-njem nič jokal. Zadnje je najbolj dražilo očeta; smatral je fantov molk za prezirljivo ki-itiko očet"-vih vzgojnih prizadevanj, za n-por zoper kaznovalno*oblast. Slednjič se je mati zanj potegnila. da je odnehala očetova roka. I)ala je fantrj, ki je tiho vase požira! seize, kave in kruha. Preden pa se je Tonček lotil jedi. si je mo ral olajšati raztogoteno dušo in j« zavekal proti ožetu : "Ali mislite, la me je kaj bolelo? Čisto nič. prav nič! Zat<», ker sem imel navezano žegnano svetinjico. Vi pa imaie smrtni greh. ker ste tolkli po svctinjici!" Krčeviti jok. ki je stresal fanta. je dokazoval, da so ga vendar bolele batine. pošteno bolele, m da se je legal, ko je rekel, da ga ni-o. Med jokom pa j? premišljal: "Nemara ni bila žegnana »veti-njica ..." Gospod Jeraj deluje, gospa tudi in Jera tudi. Dnižestna gospa J era jeva je bila zelo nasajena. Povod so bili Milanovi črevlji. Tako so bili strgani. da se jih niti mojster Pin ni več upal zakrpati, čeprav bi se bil dražestni gospe Jerajevi na ljubo rad potrudil do skrajnjih mej svoje obrtne spretnosti, pa če bi šlo le za strgane črevlje! Zaradi strganih črevlje v se Jeraje-va milostna ne bi razburjala niti. če bi moral Milan hoditi bos. saj jc bosim hoditi celo zdrjuvo, kakor pravijo. Ali nezaslišano je bilo. da ko Je služkinja Jera, ta stara pokora, postavila za fanta in je milostno gospo naravnost oštela! "Če vas ni sram." je rekla, "je pa mene. da našemu Milančku gledata palca iz črevljev in eno peto je tudi že izgubil. Če mu jih go-pa ne gre ste takoj kupit, mu jih grem pa jaz iz svojega." Taka predrznost! In kar vikala je gospo, kar "vi" in "vi" brez vsega drugega, namesto da bi spo štljivo oaiikala milostno! Zarob-ljenost! — Pa gospa Jera jeva bi bila vse tiho potrpela. ]>otrpela celo, če bi stara sitnica res izpolnila svojo izzivajoče grožnjo in kupila famtu črevlje — staremn poslu se mora pač marsikaj izpre-grledati. Toda Jera ni poznala mej; izbila je loncu dno z zallte-vo. naj ji pripravi gospa Jerajeva denar! Zaslužek namreč, ki ga Jera — razun majhnih odplačil, kadar si je napravi jal a kako revno oblačilce — ni prejela že dolgih osem let. ampak ga je puščal* v rokah gospe Jerajeve. da ga na-laiga zanjo v hranilnici. "Kar pripravite mi denar ali hranilno knjižico," je rekla, "boon že sama naprej hranila ali kaikor bom hotela. Fant se mi smili. hlače ima tndi že take, tla ne dtfe jreš #h» . . (Prid© COPUIC.MT KEYSTONE VIEW tO MEW VOMC Po mnenju umetnikov ima najlc pše roke .Miss Peggy Worth. Slika nam kaže ne\vyorškega kiparja M. Montano, ki dela mavčni posnetek njene roke. NADAUNI POLITIČNI UMOR 0 TA NASREČNA LJUBEZEN! V ALBANIJI V pai :"'.\i ulici Chaptal so pred .. . nekoliko i pri določevanju identitete Langi Gurakuci je bil e.na'na;-, ... ... , , .... . . . ... pokojnice ]!• prišlo n;i dan, da je važnejših o-e.tno-:i z novejše a;- .. . . . .,. . . .. i ne-*r: vnici iiii" Olga \ asi jeva m nanske politične zgodovine. Ko jc. . ... ' ..... . . , .. . . , hla je ])o iro- , .* * ...... .. - , . !-b;s.a na rrancosko iz Ru-ije. ti režimu Ahmed bogovih prista- , , ..... . ... . ,, v, ... ' I revolucije ie <>.ga \asiljeva sev. je bi. poleg tan Nolija (iura- ■ .. , n , . .. . . .. živela v IVtrogradu. li la jc mes- kuci glavnu voditelj up»ra; po* ..,,.. !ca:i bevrniia v i- Lahka ženska obleka. |sid!a. bol o stopila kolena v ospredje. CIIICAGO. 111.. 18. marca. — Neprestano naraščajoča emancipacija žensk od njih obleke bo dosegla tek(un bližajočega so po-lttja svoj višek, če se bodo žen ske pokorile zapovedim mode tei -t pokrile z obleko. ki ne snu tehtati več kot dva funta, s čevlji vred. ki bodo tehtali en funt. Garderoba ženske bo obstajala iz naslednjih predmetov: Step in — dve unči; brazir — 1 unčo: par nogavic — dve unči: obleka — 6 unč; klobuk — 5 unč; čevlji — en funt. Kolena žensk bodo vidna, celo zelo vidna. Obleka bo komaj pokrivala kolena in če bo ženska Blagoslov za stare in mlade, ki se čutijo izčrpane. Tjsoči najdejo udobnost in odpomoč v par dneh — Čudovito je kako hitro Nugn-Tone deluje. Nnim-Totie povrne f-ilost, kr-.-pknMt iu novo življenje utrujenim in Izorpanim rivceni In m sram. 1 »rla r-čne, umirjene živce In čudovito vovl?a-in«u" vzdržljivi ^ti. Xujia-Tone daje <>xi-vljajof- spanec, dober apetit in prebavo, regulira delovanje droba in vas jioživljiu < "e se ne počutite prav. tedaj je vaš;, dolžnost, da |K>skuslte Nupra-Tone. Nič vas ne stane. ;sko vam ne pomaga. Xii-ga-Tone je prijetna za jemati i rt počutili se boste boljši v par dneh ("o vam Sc ni predpisal Xuga-Tonc vaš zdravnik, poj dite do lekarnarja in kupite stekuml^-o. Jemljite jo par dni in če se ne počutite bolje, vrnite ostanek lekarnarju in on vam povrne v:lš denar. Izda-lovntelji Nn-ffa-Tone vedo takn dobro kaj je ista vst.«-r.u storiti za vas v takih slučajih, tla prisilijo vse lekarnarje, du za njo jamčijo in vam povrnijo denar, če niste z.:>l'.-V'»ljn!. fiplcjte si jamstvo na. vsakem p.i-keru. T»r i pori .če na, jamčeli.. in naprodaj v vseh lekarnah. — A d v* i zmagi upornikov jc (Jurakuci j>rc-1 . ... . . nožem-Ivo vzel v ran >iolijevem ministrstvu- je mesto finaaičnega mhii tra in tal »vojimi sorodniki resor upravljal do konca te vlad-•.!, j \r t migraciji s(1 nastopili za njo^ ••/.ki dn. v;. Morala -i je služiti ;ruh s šivanjem oblek, v svojih K<» je zmagovita Ahmed begova protiakcija vrgla Fan Xolijev režim. je kakor ostali voditelji l»e- j žal tudi Gurakuči iz dežele in s*-i' " . . . i , ... r,. . . . , .. . ka. Strnila ]f takoj na oder. kjei podal v Italijo, Te dm se je IhI baš- • prostih urah pa se je urila v bale-|Tivih šolali, iz katerih jc pred dve-loina iz:--la koi odlična gojen vrnil iz Mil na. kjer je imel jio-vetovanjc s Fan Nolijem in dru-g'ini emigranti; na p»vratku ga li" počaikal !»altc;:i Skniohi i:i ira ustrelil. Atentator, ki j.- bival že .-edem let v Bariju, je-pri aretaciji fejavil. da j" ubil (»urakučija iz je bila sre"a všled n jene lepote I mila in zvesta. Kmalu je postala j OJirji Va>i!jeva slavna plesalka, j kateri je donašal poklic več sre-d--tev. nego jih je potrebovala za ; golo preživljanje. Toda njena kari jera v baletu ji , . ..... , A j jc tudi prinesla nesrečno ljuba v lastne inieijative. ker smatra nje-i . . . .... . ,,* .no razmerje z nekim Francozom govo polctiko za škodljivo AIba-: . 'Olga era ie nubila 111 ie računala mji. ' ^ 1o>tane kmalu njegova »jtiiiikuci je bil glavni, gotovo , . . . , . ...... . zeua. Ljulbimec j>a je pokazal, da najt ipient jsi prelstavitelj italo- v . , , . r-, i i . n - . mu n: do nežne ženske duše, ki fiLske politike med Albanci. Bil je , . , _ , , . i.., n. • i i jo« , ' i hrepeni po ljubezni. Odslovil jo katolik, rtijen 1. l^sO. v Skad^ni. . , • ..... - . , - . Oi_'o. Za slovo .p ostavil GOOO Kjer je bil njegov oce tolmač vi- ' , ... . , , . . . ifranikov. s katerimi jo je hotel talijanskem poslanistvu. Ze i -no-. ... .. . i - - , • , - - ,- ij»oslati na francosko rivijero. da vni pouk je imel v italijanski voli; . , , , , , „: ... -i , - s' tam lahko poi f e drugeira pri- gininazijo je napravil v Italiji ni.. , ' ... . . ...., * i - ,...'.; jalclja. Denar j)a ji je ponujal prav tako univerzo, ki jo je obi-' . ' J i , , . ' i pod j)ogojem. da so n(k vrne vec ^ skoval v Neaplu m Runu. Nato se ' .1 1 i t - i i, i . Pariz m da sa nikdar vec ne nad- ,ie udeleževal albanskega narod- ^ . lega gibanja še za turškega rež;-i • . , , -, , - . , . . , ' \ asil leva. ki je j>o>zuala velici- ma. IhI med prvimi narodnimi bu- . .. , . iv i-- irtno iojo • . ue žrtve .-voje ljubezni, se je zgro lite!ji 100.S—1012. m istotako \ - , • ' w. „ _ . ,, , . : žila nad to nečloveško pmiudbo. \odstvu albanske politike za casn I Sprejela je denar, povabila k s?- VELIKA PONUDBA SEST PREDMETOV ZA SAMO $5.98. >E POŠIIJAJTK I)K.VAIt.IA. Pišite daiu-s za te predmete in k.- jih bcslc ti i, | okažlle vsi- svojim prijateljem in s-osedem. «la se pn-prlf-aj«.. k:ik.» iliajt« — cene predmete lahko dobe za tako majhen denar. Xikdar prej in nikdar pozneje ne bo stavljna takiL prinudlj.i kot j.- ta Kden prodajalec, ki je iH>tr-l»>v!>l Kotov denar, nam je prodal veliko nmoiino lena blaga za manj kot polovico ■tvorniške cene. Dokler nam traja zaloga, za moremo vsledtesa prod -jati teh šest predmetov za samo .*r..«e. Preči ta jte. kaj lahko dobite za s\oj denar. Krasna nn ška i:ra, vel. 10 napravljena v eni naji oljših tovarn, s krasnim zlatim kazali m v viStijevem kovinskem oImmUi. To uro boste s ponosom nosili v ovojem žepu. 2. Kitajski prstan sreče, ki vam bo prinesel o v ljub«-vni. trgovini ali i«ri. lost ljudi Izjavljaj:«. ii.t to •/. nošnjo te^-:i prstana n.-pričako- vaii« dobili velika premoženja. 3. Kukalo z dvojnimi lečami, s katerim se lahko srbda na krajšo nil daljšo razdaljo, popolno s shrambo iz imiUu ijsk.-jr.i usnja. -1 Simplex pisalni stroj, s kal.-rim lah krt pišete pisma, račune, beležke, naslove, tiskana, naznanila it.1.. 5. Imitacljski kal. ."»-: tr.-lni. t. /.k.. p..nikl i.in n.-vo'ver katerega imate lahko za utežnik ali pa za z.LŠčito. fi. Avtomatični nažigalec smnilk. »"'e imaie nažigaJec. vam ni treba kupovati vsaka d v t ali tri dni žveplenk. kajti če kupite za centov gazolina. vam lo tra.i il zj\. »■• ! . leto. Vanj nalijete lahko Razoliiia. bencina ali alk'.iiola, karkoli hočete. N.- mndit-. ampak takuj izkoristite to veliko ponudbo Denarj:w ni tr« ha pušilj i*i - j. -im; ik izrežite t:L ogla« ter ga nam imšljite zaeno s svojim imenom ii. nase v-ai, :'>.•.!■< pj«. p:ačiite, ko boste sprejeli blago, Z tdov.ljstvo vam jamčimo I'-.il.-I-- i.::i< . i!o; UNION MAIL ORDER CO.. C29 Eight Ave., Dept. A. CO. Milwaukee, Wis. b: prijateljice in tovariše na zad-domačo zabavo. Zjutraj, ko so gostje odšli, jih je premila do hišnih vrat. Ko so se nastopa Wieda. Po sotovni vojni , je bil elan albanske delegacije na j „ -___ . , ,. . i> - ' n.io večerjo m n; tnirovni konferenci v Parizu, ves j „„ . «"-as znan kot izrazit nasprotnik naše države. Isto politično smer, .... • . „ , • . I vse oddaljile, si je pognala krop- jc zastopal po svojem j>ovr;itku ' ' , i. . , )t , lov glavo. Nesrečna samoinoril- Ko je postal clan alibmiskega par „ * v • • . . . 1 ka ji- zapitstila pismo, v katerem lamenta. Njegovo naziranje je bi-; . _ ■ , . i nravi, da ne more zive.ti brez mo- lo. da more Albanija uspevati sa- . . . „ -- T, . :sk( 2ra. kateremu je darovala vse mo s pomočjo It a h je. . J , vr .. . . 1 svoje nnados^ne care, ker je tako -Nedvomno je. da se mora smrt .... . , - - .. , t , IžiViienje zanjo cisto brez pome- tjuraJcueija računati kot ugoden - 1 dogodek za režim Almied bega:,Ha' saj je s tem padel ednn njegovih i najenergičnejših in najinteligenT- SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJO z največjim parnikom francoske proge 99 PARIS 36,558 ton 45,000 konjskih sil V SOBOTO, DNE 16. MAJA 1925. Potnike bo spremljal naš uradnik prav do Ljubljane in bo posebno pazil na potrebe potnikov, da bodo udobno in brezskrbno potovali. Vsi potniki bodo nastanjeni v lepih, čednih kabinah po 2.. 4. in G. skupaj ter so nam dodeljeni najlepši prostori. Vozni list III. razreda stane do Ljubljane z vojnim davkom in železnico vred $116.23 in kdor kupi vozni list za tja in nazaj prihrani $47.73. Glasom nove postave zamorejo tudi nedržavljani potovati na obisk in ostati zunaj eno leto, ako si preskrbe od tukajšne vlade dovoljenje, ki stane samo $3.00; da se dobi tako dovoljenje, je potrebno vedeti ime parnika in dan prihoda v to deželo. Kdor tega ne ve, mu mi pomagamo zaznati, ako nam tozadevno piše. Prošnjo za dovoljenje lahko napravimo tudi mi, pred od-potovanjem, ter je dovoljenje poslano iz Washingtona za prosilcem v stari kraj na naslov, kakršnega kdo označi v prošnji. Jugoslovanski potni list stane sedaj samo 2;10 dinarjev, to je okoli $3.00 ter jc veljaven za eno leto za potovanje ven in nazaj; tudi brez dovoljenja se lahko potuje ven na obisk, toda vsak se mora povrniti nazaj tekom šestih mesecev, kdor ima dovoljenje, pa tekom enega leta ter se mu ni potreba zglasiti pri ameriškem konzulatu pred povratkom. Kdor želi potovati meseca maja v Jugoslavijo ali zassedeno ozemlje, naj se nam čimpreje priglasi. Zabave in družbe bo na tem potovanju dovolj. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. nejš h nasprotnikov. Vendar pa r Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za leto 1925 ostane napeta situacija . zakaj 1 kočljiva je stvar, kadar postane j umor običajno sredstvo v politic-1 nojn boju. Albanija je. kakor je I videti, danes na petn. da postane i v tem pogledu slična Bolgariji, j. kjer je politični umor postal na | imamo V Zalogi. Vsebuje ravnost sistem tin je rodil že toli- i izvrstno Čtivo, krasne sliko zla Esad paša jc podlegel kro-1 ke in raZRe d e zanimi-gli atentatorja. Rustem. njegov : . morilec, je bil umorjen: na Ah- i med besa Sta se izvršila i, dva n i Stane 40 centov, ten-tata. Težko si je miskti. da nr-1 bi smrti Gurakučija zopet stolih j Kdor ga hoče imeti, nai kri. nov potarričm umor za os vet o. i . i • . ga takoj naroči pri: Smrt v plamenu. V Subotici se je v stanovanju vdove M. Tel^ki vnel bencin, katerega je žena rabila za mazanj*-* nog. V trenutku je bila žena v plamenu. Ko so prihiteli sosedje na pomoč, jp bila že mctva. J| Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York APTEBTOB is QJjA$ NAMQDA Posebna ponodba našim čitateljem Prenovljen! pisalni »troj '•ouv«» $20. B streiico ra slovenske ftr- ta,«, M- $25.22 'OLIYHB' PISALNI STROJI BO ZMANI NAJBOLJ TRPEŽNI — ■ ■ ■ « Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Tako] lai-K« vsak pile. Hitrost pisanja dobite » yaja, SLOVENIC PUBLISHINO COMPAKT Wnr York, H. T. ____■ • Sti.^j^a-i-t.-s-s j-. »tC. —_ (Nadaljevanje.) Petnajsto poglavje. LISTNICA. — Čudna in skrivnostna zadeva, ta smrt Sammala, Grant. i --To win pričel Hjm/jiarvati t ml i jaz, — je rekel -lord Wellington. z mrkim obrazom. Bila ;ota sama na eetA*erokotu in -solnee je že osvetljevalo mizo, za kaiero je sedel Wellington. — Lažje 1« jo bilo razrešit i. ee bi ne bilo teli dvobojevabiih nle-cev. To m narava Sam«valove rane kaže nepobihio na dvoboj. V drugačnem sAučaju bi bilo precej dokazov, da je bil Saknoral špi-jon, zasačen in flagranti ter kaznovan na mestu, kot je zaslužil. — Krtovo, grof Samoval špijon? — V frajurowgih interesih, — j«* odvrnil Grant popolnoma hlad no. — Nastopal je po navodilih Souzove stranke, koje orcnlje je bil. Polkovnik Grant je pričel na4<> pri[K»vedovati vse, kar je izvedel glede grofa Samovala. Lord Wellington je nekaj ča^a molčal ter razmišljal. Njegove oči so zrle presunljivo na polkovnika, ki je bil dosti večji kot Wellington sam. — Ali je to dokaz, o katerean ste govorili? — Nikakor, — >e jo gladil odgovor. Dokaz, katerega sem dobil, je dosti bolj tebtem. Tifkan pa imam. Potegnil je iz žepa majhno listnico iz maro?ke.«ra ttsnja. ki jf nosila črko 4'S". uadkriljeno z frrot^vsko krono. Odprl jo je. iz bral iz nje nekaj listov tor govori! medtem : — Včeraj ponoči se mi je zdelo vredno premikati ttruplo. Xa sel sem to in mod drugimi dokumenti vsebuje listnica naslednjega na katerega hočem obrniti pozornost vaše ekseelence. Tukaj. Izročil je lordu Wellington« holograf poslanice princa iz Es slLngen, v katerem je priporočil princ M. de Flecha. svojega tajnega agenta tor so zahvalil grofu za važne informacije, katere je žf dobil od njega. Lord je sedel. da prečita pismo. — To je j»oLuo potrdilo tega. ka.r ste mi povedali. — je ri'ke" mirno. — Poleni 1o, — je rekel polkovnik Grant ter položil na mizr poslanico v francoščini, v kateri se jo navajalo približno število ii dispozicijo angleških čet na Portugalskem. — To je 1 astmi rokopis Saihovala, kar lahko spozna vsakdo, k pozna njegovo pisavo. In sedaj to. gospod. Predložil je majhen zemljevid, ki je nosil v francoščini naslov Vrjelna pozicija in obseg utrdb severno od Lizbone. — 1'rlpouibc na kontni. — je dostavil. — so šifrirane na fran eoski način, kar dokazuje, kako globoko ji? bil Sani oval zapleten a intrige. Nato je predh žil lordu listek papirja. na katerem je stalo za pisano: -- To temelji na mojem lasstnem in osebnem poznavanju dežele, majhnih informacijah, ki sjcm jih dobil od ča.sa do časa ter osebnem poznavanju cest, ki so v onem ozemlju zaprte promutu. Ta opis je le nekak vodnik, a naitančni načrt bom najbrž v kratkem dobil. Lord je pregledal vse zelo pozorno, ne da bi kazal na zunaj kako vznemirjenje. — Za človeka, ki deluje na tako malenkostnih podatkih kot sam priznava, — je mirno izjavil, — je proklelo natančen. Mislim, da je dobro, da ni prišlo to v roke Masse ne. — Moja domneva je, da je preložil g-dpošrljatev tega v namenu. ela stavi na mesto obrisa dejanski načrt. — o katerem priznava sam, da ga upa kmalu dobiti. — Mislim, da je umrl pravočasno. Še kaj drugega. — Oiovo, — je rekel polkovnik Grant, — najboljše sem prihranil za konec. Razprostrl je nadaljui dokument ter ga predložil vrhovnemu poveljniku. Bil je seznam lorda L i ver pool a glede čet. katere naj bi se vkrca'o junija aili julija za Lizbono. Lord Wellington jo vtisnil ustnici, iko je črtal. — Njeigova smrt jo bila pravočasna, prekleto pravočasna. Človek, ki ga je teb!l, zasluži, da se ga ča-vtaio imenuje. Še kaj? — Ostalo je majhne varnosti. goNpoel. — Uabro. — je rekel lord in vstal. — Izročite mi listnico, če hočete. Na ]>oti sem. da se posvetujem s člani regentskega sveta in veiseli me. da lwm labko oboi-ožen s tako mogočnim orožjem. Ko-nečni nri.vorek vojnega' sveta je lahko tak ali tak. a za enkrat moramo domnevati, da je innril Samoval kot špijon. »zaloteni pri dejanju. To je c-dini ?klep. do katerega bo mogla priti portugalska vlada, ko ji bom predložil te listine. To bo uspešno zadušilo vse proteste. Cr^ri — Ali naj povem to O'Moyu? — je vprašal polkovnik. — Gotovo. — je odvrnil lord, ki pa je takoj i zp rem en i l svoje naziranje. — Čakajte. Pričel je razmišljati, s sanjavim pogledom. — Boljše jc da ne. Boljše, da nikomur ne poveste ničesar. _ Ohraniva to zase. za nekaj časa. Nobenega stika nima -s stvarjo, o kateri se bo razjiravljalo. Kedaj se bo sestalo vojno sodišče? — Ravnokar sem 6uJ, da je maršal Bercbford odrcdikl, da sc bo sestalo tukaj v četrtek. Iiord je pričel razmišljati. — Mogoče bom navzoč. Mogoče bom v Torres Vedra«, do takrat. To je skrajno čudna afera. Kakšen je vaš utis, Grant? Ali ste prišli do kakega zaključka? Polkovnik se je zagonetno nasmehnil. — Pričel sem sestavljati .stvari. Posledica toga je zelo, čudna in nevrjetna :n .ia ta na ali oni način ni ta listnica v nikakem stiku z dogodki. — Po veti al i mi bo-^e o tem. ko bova jahala v Lwabono. Iločetn »a m rtv. da greste z menoj. Lady O'Moy mi m >branom, češ da ga je Jeric na idel in udaril ž nožem v roki pc stih, kar ga je tako zjeeilo. da je mi zamahnil z nožem proti Jori u. ne da bi mu hotel ka.j zalega, 'riee pa so vse nedvomno izjavi-\ da je bil Bovec edini napada-e. Porotniki so potrdili vprašaje glede krivde uboja, nakar je il Bevec obsojen na dve leti tez- ječe. Druga razprava so je pečala s 5 ilea jem sleparijo. Obtožen jo bil 'O-letni Vinko Ravnikar i/. Ober-Viusena (Nemčija), vezuik v Ško ii Loki. da je lani v času od f:>-'»ruarja pa do avgusta osi o par TI :kcijsko družbo za kemijsko industrijo v Ljubljani (lastnico tovarne za kb;i) za 1S.000 Din. Akcijsko družbo sta zalagala s zn "abrikacijo kleja potrebnimi kos-i ni tvrdki Pauhollzer in V. Rolir-■nan. 'ii sicer sta pošiljali stran "o. k; so jima ponudile kosti \ !r:ki']>. kar v tovarno, kjer so po. tem stehtali težo in dnuašaloom i: stavili potrdila o teži. Obtoženec ie tudi d o vazal kosti in je na po-' rdilih pripisal kakšno številko in 'ako }K>ljubno spremenil stotakt* v tisočake, fs tem potrdilom je po •■m seveda prejel pri omenjenih vrdkah višjo kupnino. To se mu je dvakrat posrečilo. Tretjič p? so prišli slepariji na sled in ga jc bil obdožen goljufije s ponare jetnim čekom, je bila i>o skoro cc I'itlnevnem razpravljanju prelo žena, ker -se je pokazala potreba da se povabi še precejšnje- število prie, deloma tudi iz inozemstva. Novo meeto, 4. marca. Peter Peredovič iz Hrasta je majhen posestnik v .vasi Draga in ■se je pečal s krošnjarijo. Kiupova }t^ blago cul trgovcev tei* je nosi okoli po vaseh. Kakor sam -pripo vodu je, je leta 1923. pogorel in s moral od takrat naprej izposoje vati denar ter se posvetiti izklju eno krosnjariji. Ker ni imel de narja. je jemal blago na upanje Tako mu je trgovec Jt^sip Ogore niz v Novem mestu prodal na n ianje meseca maja za preko 40. M 0 kron blaga, izkupiček pa je Predovič očivitlno zapravil. Veli ki dolg trgovcu Ogoreutzu in »te vilni mali dolgovi so ga končn' spravili na napačno pot Ln se j lotil tatvine. Dne 30. septembra 1924. se je splazil v sobo Ane l>a nijanovičeve v Dragah in ji ukra del približno za 6000 I>iiv. denar in raznih vrednosti. Mesec dn kasneje je vlomil v hišo IMark? Prcdoviča n;i 11 rastri ter mu oil j" na črnomal; ski jjostaji in se napotil ob pol ! zjutraj v me-to. Bliz.it Weissov gostilne ga je došol neznan moški s katerim sta •izpregovorila neka besed. Nanekrat pa jo dobil od z? daj močen udarec po glavi, takf tla je padel na tla in se onesvt stil. Ko je prišel znpet k zavesti ni bilo nikogar več v bližini. Ime jo zlomljeno nosno* kost in priče klicati na pomoč. Napadalec mi jo ukradel uro z verižico, denar nieo s 300 dinara. potni list za A-meriko in nekaj drugih listin. Že <1 ve uri so orožniki aretira oddali sodišču. Porotniki so vpra na črnomaljski železniški postaj Janje krivde potrdili in Ravnikat 32-letnega delavca Mihajla Pele j^ bil obsojen na eno leto i:i po! ša iz Vrginmosta, ki se je hote težke ječe. odpeljati proti Hrvatski. Pr * j njeni so našli Tkalčič evo d en ni Današnja porotna razprava nico, nakar je takoj praaial ro moti mešetarju Ivanu Klunu. kilparski napad. Še istega dne so o "St:.r sem skoro «0 lot pa se i;:ko mla liofutim kot da bi jih imel 30. Enkrat alf dvakrat tia teden izpiji-m čašo Iio'gar «'aj-i. To m<-- ohrsinja pri zdravju in m.>r-i ter se zopet posutim mladega." rik<-l H. TJ. V^n Scbjfek. izdelovalec Ho? STarskega Želiščnega Čaja. I >a odpravite hud prehlad, morate iJspit ^•^fio vrelejja zvečer ]>redno KTeste k po vi t ku. Hudi prehladi so večkrat i^pteme ne v influenro nli pljuCni'-o in tiso? Jiumre vsaljp leto. Bolni ljudje naj bi Jbili toliko prevMni. bi ite jemali hurtih in teme'jitih zdravil in tjkih, k •jstkrarj.ijo navado. Hoj Bolparsk Zeliščni (" n. sestoji iz naj lK)Ii »veiih in čistih zelišč tt r je i>opoTno r.: i m Škodljiv. •P »mnitc, di :^:deiuj«-m ta čaj za bolnike že nad petindvajset let in d* ga d ines ■ Milijoni uporabljajo Vpnšajte hvojesa lekarnarja za pristni Bolgarski Želifični • '.-i* z mojim imenom n.-i Tde«"i in rmeni .škatlji. Naprodaj i>o 7Sc iri fl.23. Vl^omba.—Xobjna družina naj bi ne bi'a br-z Bolparskesra ŽtliSfnega Čaja. Nje S« vsestranske uporaba, kot za odpravo prehladov, da s4- vzdrži črevesje in ielode^ čista in sladi.a. jetra in ledj<-e zdrave, za b"gato kri, vse to pa napravlja deset erat več vrednega Če živite v krsiju. kj*r ni lekarne, vam bom poslal veliko družinsko zdravljenje. ak> pcšljete $1 25 Ali pa poSljem tudi C. O. D. Xaslovitf; name: H. Ft. vr;n SehMck. sVosident. LK-pt. Z-S24. Loeust St.. Pittsburgh. T'a. Kabine tretjega raareda * umivalniki in tekočo vodar xa 2. 4 ali 6 o«eb. Francoska kuhinja in pijača. « cfreaeh-U/ie 1» STATE ST.. NEW YORK all lokalni agentje. ANTHONY BIRK - HlSNI IN SOBNI Kf.TirAH IN DEKOBATOR Prevzamem vsake v to itnkt dela. ROJAKI. PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO, YPRASAJTR MENE ZA CENO. 860 Orore Street Ridgewood, Telephone: Jefferson €253 Brooldyn* H. Y. ožn.ki izsledili tudi sokrivca Ja-rjba Bernasa, pri katerem so na-H Tkalčičevo urot PeleŠ je bil obsojen na tri leta. akfib Hernas pa na tri in pol le-:i težke jeee. Senat je bil sest a v-len sledeče: jpred«ednik svetnik odnik dr. Hrašovec in okrajni idn k Romih. Zagovarjala sta: 'cleša v. svet. Garazolli, Berna-pa . aprila.: Aqultanla. Cherbourg: La Savoia. Havre. 5. aprila: Zeeland, Cherbourg Jn Antwerp; Mt. Clay. Hamburg. 11. aprila: Majestic Cherbourg; Leviathan, Cherbourg-; Volendam. Boulocse In 14. aprila: ^lartha Washnlgton, Trst. 15. aprila: Berengaria, Cherbourg; De Graase, Havre; America. Cherbourg in Bre- 16. aprila: Cleveland, Boulogne in Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg ln Antverp: Columbus. Cherbourg in Bremen. 18. aorila: Olympic Cherbourg; France. Havre; George Washington, Cherbourg in Bremen: Orbita, Cherbourg. 21. aprila: Belgenland, Cherbourg In Antwerp. Cherbourg; Suffren, 22. aprila: Mauretanld, Havre. 25. aprila: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg; Orduna Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen. 28. aprlta: Lapland Cherbourg In Antwerp' Luetzow, Bremen. 29. aprila: Aqultanla, Cherbourg. 30. parila: Ohio, Cherbourg ln Hamburg; Albert BaJlln. Boulogne in Hamburg. 2. maja: Majestic. Cherbourg; Leviatha.iv, Cherbourg. 16. maja: Paris. Havre. — S tem parnikom bo spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. Celje 4. marca. Pred "porotnaki je stal danes 24 etni Karol Oplotnrk. posestnikov in iz 31 a rije Reke. V nedeljo, dne februarja je šel proti večeru v Iružbi 11 fantov iz Marije Reke - Smiklavž popivat za slovo po-'oknieo posestni ko vemu sinu Atj ! rej u Zakojnšeik«, ki se je drugi lan oženil. Fantje so bili povaib-'jeni v hi§o. Kakor obdolženec izpoveduje. ';miklavskim fantom ni bilo prav. so bili pov^Jjljeni tudi MaTija-•pča.ni. Radi toga je baje Oplot-i k silil v svojo dmtžbo, da bi od-li T,red h 5o so v najlepšem miru 'apeli eno podokn-ico, med tem pa 0 prišli iz liise "tudi domači šmi->.la\>jki fantje, ter so se postavili • ločeni skupini nekaj korakov stran. Med ofbema gručama je iinalu nastal jirepir, iz katerega e je razvil pretep. Metali so drug - drugega pole»a. pri čemer je ^lo nekaj fantov tudi ranjenih. Med temi je bil Kadet v desno noro in ramo obdolženec, vsled ee-ar se je zakadil v nasprotno gru-'o. OlKloRenee pravi, da ga je pri em udaril neki Leopold Veter- 1 k s polenom preko tlesnega oče-a s tako silo, da se mu je kar zaveta lo pred očmi. Ker ni imel pri sanje glede prekoračnega silobru na, nakai' je bil Brdnik obsojen j na 11 mesecev strogega zapora. Maribor, 4. marca. Posestnik Jože Gašpar iz .Mač kove je prišel dne 12. decembra po pravkih v Mursko Soboto, kjer je našel 30-lelmega delovodjo Karla Fartelja. Proti večeru sta 5ia skupaj popivat in kasneje, že močno vinjena, najela v gostilni Kemeny skupno sobo. Ko se je Gaapar ob 4. zjutraj zbudil, je opazil, da je njegov tovariš Far-telj že izginil in mu odnesel 18 bankovcev po 1000, štiri po 100 Din.. 115 dolarjev in precejšnjo množino ogrskih kron. Xa nasvet gostilničarja se je podal Farteli takoj v kavarno Josipa Navliča. kjer je v resnici našel Fartelja v veseli družbi. Stopil je takoj k njemu in zahteval, naj mu zlepa vrne denar, če ga je vzel. Ker pa ie ta zanikal, je Gašpar ovadil tatvino orožnikom, ki so kmalu nato Fartelja a rotirali in aiaili pri njem še večino denarja, ki je bil »astniku takoj vrnjen. Fartelj se je prvotno zagovarjal s popolno pijanostjo, kasneje pa je zagovor izpremeaiil, in izjavil, da je odvzel Gašpar ju denar samo radii tega, ker se je hotel oškodovati zato, ker je Ga- cki polena, da bi udaril nazaj, je špar dotično noč z njim nečisto-»aje iz jeze in maščevana segel v j val. Izkazalo pa se je kmalu, da ep, odprl nož ter ž njim sunil Ve; je bilo to navadno obrekovanje, eršeka, kamor je pač priletelo, j Porotniki so potrdili vprašanje >i tem je dobil Veteršek vbod v j glede tatvine, nakar je bil Karel evo prsno stran in v srce, kar je j Fartelj obsojen na 18 mesecev "»ovzroeilo močno krvavitev in akojšnjo smrt. Porotniki so zanikali vprašanje iboja in potrdili vprašanje glede prekoračenega silobrana, nakar e bil Oplotnik oJ^sojen na 11 me- ecev strogega zapora. * Dne l. februarja od 10. uri so li bratje Ivan, Karol in Stamko Irdnik od maše jv) trgu v Podsre K kjer so jih začeli izzivati z noži if kateri drugi fantje. Obdolženi van Brdnik. 24-!et;ni posestnikov in v Podsredd, je ]>obral kainesn er fantom zagrozil, naj bodo mir ii. Bratje Brdnik so šli nato do-nov. Popoldne pa se je podal ob-lolženec v«led nekega opravka v Preskerjevo gostilno v Podsre-lo, kjer so sedeli pri svoji mizi sti fantje, ki so ga dopoldne izzivali. Neki Frane Zupan je pozval obdolženca, naj prisede k skupni nizi ter pove. izakaj ga je imel -.jutraj za smi^kovca. Obdolženec :e te besede sprva tajil, nato pa žalitev priznal, nakar mu je Fr. 't.pan dat zaušnico. Gostilničar PreMker je skušal goeste pomiriti. V gostilno pa je prišel za obdolžencem tudi njegov brat Karol Brdnik. Ko je ta začel po pacrt^ki* ntkaj časa ?opet izzivati, se je začel splošni pretep, frčali so kožar ci, stoli in klofute. V splošni zme di je skočil oibdolženee Ivan Brd-n:'k na mizo, potegnil samokres ter ustrelil v smeri proti vraitom, ori tem pa zadel Martina Zupana naravnost v -glavo. Težko ranjeni je na lieu mesta izdihnil. Obdolženec svoje dejanje priznava, sku ša se pa zagovarjati 8 sil obran om. Porotniki so 'zanikali vprašanje glede uboja in potrdUi vpra- •težke ječe. NAZNANILO. Rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da bo vkratkem obiskal naš zastopnik Louis Vessel iz Grilberta vse slovenske naselbine v železnem okrožju Minn. Rojak Vessel je že naš dolgoletni zastopnik in je pooblašičen pobirati naročnino za "Glas Naroda", prodajati vsakovrstne knjige naše zaloge in sploh opravljati v^e v naš delokrog spadajoče posle. Rojakom ga toplo priporočamo in jih prosimo, da mu gredo na roke. Uprava "Glas Naroda" Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebnp, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagl in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih Eamorera dati vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi prt poročamo vpdno le prvovrstne par-nike, ki Imajo kabine tudi v III. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamurejo tudi nedržuvljam dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja Rene ralni oaselni.ski komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do vol jen je se lahko napravi tudi \ Vew Torku pred od potovanjem, te se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor želi dobiti sorodnika al Kvojca iz starega kraja, naj nam prej pise za pojasnila. Iz Jngoela vije bo pripuščenlh v prihodnjih treh letih, od 1. -julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa camorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili Šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. Starišl ln otroci od 18. d< 21. leta ameriSkih državljanov p imajo prednost v kvoti. Pišite b pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York ITALIJANSKE MOŠKI! Z»mm Prod ukini« Nibavtte si najboljšo -ia<5it° PREPRCuRA » MOiK" Vsilita tnbaSSc. Kit (4'a) »1 Vri Ukana rji aH Sao-Y.Kit Dept: B M B 9« km an St.. New Ycrk PHIt* T* olrrwIn.Vn._ Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali v kratkem času smo ga prodali Teč tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le ie par sto izvodov zalogi Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki ie niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING GO„ «3 Cortlandt St, H. Y. O. 'GLAS NARODA7*, THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MKDIUK | harmonike. Ml izdflu jemo i n i m por t i ramo razliS ne prvovrstno ro čno naprav Ijene Italijanske harmonike, najbol jSe na svetu 1-esct let garancije. Naše cene so nižje kot katere gakoli izdelovalca. Brezplačen pouk Igra* nja kupcem. Pišite po brezplačni cenik RUTTA SERENELLI &. CO. 817 8!ue Island Ave., Deo. 32, Chicago, lib Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda'S tem bost« ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda'' ADVERTISE in GLAS NARODA Prav vsakdo— kdor kaj liče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —• HALI OGLASI ▼"Glas Naroda"