..... . - - "ippsBat Edini aloven&ki dnevnik t Zedlnjenih državah :• Velja u vse leto .. $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA The only Slovenian Daily in the United States. :- List slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. 50.000 Readers. :- TELEFON PISA&NE: 4687 CO&TLAKDT. Entered u Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 246. — ftTEV. 246. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 19, 1916. — ČETRTEK, 19. OKTOBRA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Grško ljudstvo prosi Združene dr. pomoči Rumunska in mac. fronta. Iz delavskega sveta. Potres in vihar. Romunske čete so zopet stopile v ofenzivo. — Boji v Macedoniji. — Artilerijska bitka ob Čemi." St&nd&.-d Oil v B&yonne ae noče Jugu je razsajal hud vihar._ podvreči posredovanju. — Delav- Več lady potopljenih. — V treh ci se bodo sestali z državnimi po- južnih mestih so bili potresni sunki sredov&lci. __ Francoski in angl. uspehi na Zahodu so precejšnji. PROTE8TI PROTI ZAVEZNIKOM. — PRED AMERI- Bukarešt, Rumunsko. 18. okto SKIM POSLANIŠTVOM V ATENAH SE JE ZBRALO bra —. Vcraj ,že poasno VČERAJ VEČ TISOČ OSEB. - AMERIŠKI-POSLA- NIK JE OBLJUBIL, DA BO IZROČIL PROŠNJO DR - lSova v ofen2ivo ter po„nale na SLAVNEMU DEPARTMENTU. — ANGLEŠKI POSLA več mestih Avstrijce in Nemce v NIK JE KONFERIRAL S KRALJEM — DELOVA- bes. Vroči boji se še vedno nada NJE PROVIZORIČNE VLADE. — REKRUTACIJA j GRKOV V AMERIKI. °.b C*H kar»>atski front, poma- pajo Rumunom ruske eete. So- vražnik si na vse načine prizadeva Atene, Grško, 18. oktobra. — Včeraj se je zbralo pred prodreti to izvanredno močno stra ameriškim poslaništvom v Atenah ver tisoč Grkov, ki so žo, toda vsi njegovi poskusi so či- prosili ameriškega poslanika, da naj izposluje pri Združe- st" broz , , v 1 ,, , 1 - Petrograd, Rusija. 18. oktobra. ujIi državah <«rkoin ikunac. : „ , , .. , . „ _ - - , '..... „ . . /j dobruske fronte poročajo, da Posebna (leputaeija j<« izročila prošnjo, nakar je po- se ui ^dnje dni ničesar posebne- >!anik (»arret Drop|jers odvrnil, da bo poslal prošnjo ame- pripetilo, v akciji so bili le ne- riškemu državnemu dpartnientu. kateri ruski in rumunski -zrako- Prošnja oziroma resolucija, ki je bila izročena posla- pl«vei. ki so povzročili sovražniku: llikll m tflasi: * • precejšnjo škodo. — V imenu množice, ki se je zbrala prostovoljno pred . L°n^on' Angrhja, 18. oktobra. .... -i - i i -i ti Angleško vojno ministrstvo je iz- poslaništvom, prihajamo k vam, kot zastopniku velikega. dalo danes Vwlefie poro(,ilo c btJ prostega in liberalnega ameriškega naroda, ter vam izro- jih na macedonski fronti: haao protest grškega ljudstva. Po vročem artilerijskem obstre-j (trški državljani vstrajajo na stališču, da mora ostati ljevanju je vprizoril sovražnik par; re^e straže. so zasedle naše glavno mesto. * ' *olun- GJrško' 1S' "kt"bra- H m,- , , . . .Vl . . , Neko uradno Mi prav dobro vemo, da se je ameriški narod vedno operacijah na boril za svobodo in proti suženjstvu ter apeliramo nanj, Se glasi: naj s svojim uplivom prepreči podjarmljenje grškega naroda. Mi smo prepričani, da bo ameriški narod upošteval našo prošnjo in naš protest. Živel ameriški narod! Atene, Grško, 18. oktobra. — Francoska mornariška Standard Oil Co. v Bayomie je včeraj poročila sta\ karskemu odboru. da se ne bo podvrgla razso- i*!«1SiU.0ji dišču glede delavskih zahtev. Medtem sta se pa .John A. Mof-fit in .John Smyth eel dan trudila, da bi dosejrla pri kompaniji kakor tudi pri delavcih, da bi bilo mogoče stavko končati potom posredovanja oziroma razsodišča. Posredovalci so optimistični, pravijo, da se jim bo najbrže posrečilo doseči kar hočejo, seveda s tem še ni rečeno, da hodo delav-' Atlanta, Ga. 18. oktobre. — FRANCOZI IMAJO ZDAJ CELO VAS SAILLY-SAIL- LISEL TER SO OSVOJILI TUDI NEKAJ BLIŽNJIH GRIČEV. — GEN. FAYOLLI JEVE ČETE SO OSVOJILE NEMŠKO PRVO ČRTO ZAHODNO OD PERON-NE. — ANGLEŠKI USPEHI SO MAJHNI. — NAPREDOVALI SO NEKOLIKO PROTI EAPAUME. — BERLIN PRAVI, DA ZAVEZNIKI SKRIVAJO RESNICO. PORTUGALCI. Preko južnih držav je danes di vjal hud vihar 114 milj iia uro. V F!a.. ;:e vihar oJnese! :e*' streh in v Inki je bilo potopljenih več pomikov. Eno življenji: je bilo izgubljeno. V Mobile. kjei je viha, • I'.vjal 110 luilj na ure, sta bili uničeni dve hiši in neka zamorku je bila ubiti od clektičre žice. katf.ro je veter odtrga!, la ;|e visela navzdol, i Vri il, London, Anglija, 18. oktobra. — Za Saillv-Saillisel so se vršili nadvse hudi boji, toda končno so Francozi pre- ki so manjših čolnov in ladjle je potoljenih nek večji parnik podili Nemce iz vasi ter nato zavzeli še več višin. ci dobili kar zahtevajo. je pa nasedel. nad. oziroma okoli vasi. Stavkarji so popolnoma na stra- Natančnih poročil iJi drugih ni svojejra odbora in so izjavili, daj Krajev se ni, te ki domnevi se da T^i- r • i - • ... , . i- , . 1 , , . Na ostali fronti je položaj opazili, so hoteli navaliti na mornarje. ( e bi ne bilo takoj j premen jen sega orožja. fronti je položaj neiz-j _ premenjen. na licu mesta grških eet. bi prišlo do vročih spopadov. Bsrlin, Nemčija. 18. oktobra. — Atene, Grško, 18. oktobra. — Število oseb, ki so se Vrhovno poveljstvo nemške ar-! zbrale včeraj pred palačo ameriškega poslanika, je zna- made naznanja: šalo nad 3,000, Xa čelu sprevoda so nosili ameriške in gr-; Boji, ki so se vneli ob železniški! Iz urada slamnikarske Unije smo dobili sledeče poročilo s prošnjo. da ga priobčimo: "V nedeljo popoldne, 22. oktobra, ob dveh, se bo vršila na 64. E. 4. St., New York, seja vseh newyorških slamnikarjev. To je prva sezona, da so slamni- karji dobro organizirani in da so z ke zastave. progi Bitolj-Florina še ne bodo; Izpred palače se je podal sprevod pred pisarno Čas-jtako kmal° kon^*aiu- Te dni smo vprizorili na Nidje planino vroč napad, ki se nam je prav dobro obnesel. Bolgari so prepodili s severnega brega reke Cerne neko srbsko prednjo stražo. nikarske Zveze. Tam so se demonstracije obnovile. Skoraj vse grško časopisje, ki je zvesto vladi, je priobčilo oklice na ameriškega poslanika in na ameriški narod. Atene, Grško, 18. oktobra. — Grška vlada je izdala danes sledeče poročilo: T v... ~ — Poveljnik zavezniških čet je naznanil, da so zavez- "OZOf P0Sll|3t6ljl UBil8TJ8i niki samo zato poslali v Atene nekaj svojih vojakov, da! r. ___ bi skrbeli za red. Po njihovem mnenju ni grška policija j J™* zadostovala. JTIfiWJq te Nemčijo tar narobe Pariz, Franrij,a 18. oktobra. — Vse. kar je storil sprejemamo denarne poiOjetredo podadiniral du Fournet, se je zgodilo na povelje angleške prekMoe le pod pogojen, DA U in francoske vlade. Zavezniki si hočejo na vsak način za- ^HJ® VOJ11 IZPLAČAJO gotovi t i zvezo med Solunom in inaeedonsko fronto. i^HS^mr Atane, Grško, 18. oktobra. — Danes je odkorakalo iz mestnega gledališča v Zappaoin razstavno ]ialačo tristo morejo le kov je priletelo na cesto. V stano-; vanjih je veliko škode. Po potresu so vsi ljudje drli na cesto. močjo organizacije v stanju pri-! Louisville, Ky„ 18. oktobra. — siliti delodajalce, da jim plačajo Tukaj in v okolici je bilo čutiti primerne plače, ki so povprečno i lahek potresni sunek. za srednje dobrega operatorja Policija naznanja, da "je na vi-in -44 povprečno za vsakega sred- šj i h poslopjih nekaj škode. nie izurjenega blokarja, in sicer - to od počet ka pa do konca sezo-| ne. francoskih mornariških vojakov. Korakali so z nasajenimi bajoneti in z godbo na čelu. Spremljali so jih v dveh avtomobilih francoski in angleški detektivi. London, Anglija, 18. oktobra. — Grška provizorična vlada se je začela pogajati z Združenimi državami, da bi ji dale dovoljenje rekrutirati v Ameriki grške prostovoljce. Kekrutacija se bo baje takoj začela, kakorliitro bo dobila provizorična vlada potrebno dovoljenje. Atene, Grško. 18. oktobra. — Francoski podadiniral du Fournet, vrhovni poveljnik zavezniških mornariških čet v grškem vodovju, je obvestil danes grškega ministrskega predsednika, da bo jutri prišel k njemu. Posledica te konference bo njabrže ta, da bodo francoske mornariške čete odšle iz mesta s tem pogojem seveda, če bodo Grki sami vzdrževali mir. London, Anglija, 18. oktobra. — Tukajšnja Reuter-jeva agent ura je dobil aiz Aten sledeče poročilo: — Angleški poslanik v Atenah se je danes dolgo časa posvetoval z grškim kraljem Konstantinom. Kralj je zatrjeval, da nimajo Grki nikakih zahrbtnih namenov Od-1 (K •110 je izjavil, da grški vojaki niso nikdar niti mislili na- i pasti čet zavezniškega poveljnika gen. Sarraila. j Najboljši dokaz za to je, da so Grki odpoklicali svo- 110.... je čete iz Larisse. London, Anglija, 18. oktobra. — Neka tukajšnja brzojavna agentura je dobila iz zanesljivega vira poročilo, da je grška vlada protestirala pri vseh nevtralnih državah proti postopanju zaveznikov. Veliko vprašanje je, če bodo iineli protesti kak uspeh. poifljator toUko ten, da bo izplača m aloT. Iitotako nam Jamčijo ljtre ameriške banke, i .J ▼ mri ni! volne ta prt pott- rail popolne ljoaj* taaija. Ooae k 9 1 1.50 | 2.20 I Ali hočete, da bo linija kontro-j lirala vsako delavnico* Ali hočete, da se bodo delavske razmere izboljševale T Pridite vsi. unijski in neunij-, ski. možki in ženski delavei, in s|i*er kolikor mogoče zgodaj, da: se bo vam vse potrebno pojasnilo j in razložilo načrte, potom katerih bo mogoče to doseči. Sezona se je pravzaprav že pričela. Ali ste **pripravljeni?\ da: boste zahtevali in dobili od gos-sp«>darja dostojno plačo? Pridite k seji. da se bo mogoče pripraviti, j Točno ob dveh v nedeljo popol-i dne! Skupni odbor Unije izdelovalcev slmnikov, krajev, post. 24 in 42. j Kdaj bo konec? vzhodu. Zdajpazdaj je priletel vojak iz hiše, zaklal svojega so- Anniston, Ala., 18. oktobra. —; vražnik a in zopet stekel nazaj, ako gani prej zadela krog-V tukajšnji sodniji se je danes' lja sovražnikovega tovariša. vršila obravnava proti nekem mo- Mrtvi vojaki — Nemci in Francozi — so ležali po uli-rileu katero so morali pa preki-. eah Saillv kar na kupih; velikokrat SO bili ti kupi ta-niti, ko se je parkrat mesto zelo , , . , * ... . . V . I . . m j , zatreslo. Sodnik, porota in vsi ko vlsokl- da so -llh vo.lakl lahko za barikade uporabili, drugi, razveii zločinca in stražni- V vasi je ostalo tudi nekaj civilnih oseb, katere so se kov. so zapustili sodnijsko dvora- skrivale in trepetale po kleteh. no. — Ta vas je zdaj za Francoze velike važnosti, zlasti pa še Birmingham, Ala., 18. oktobra, višine okoli nje, katerih gospodarji so zdaj. Francozi zdaj Birmingham okraj je danes čutil iallko pošUja.jo ogenj na vas La Transloy. Popolnoma go-hude potresne sunke. Več dimni-,• i \ „„„ „ i „„4.1, , tovo je, da bo vas v kratkem padla. Francozi so 11a južnem delu Somine vjeli 250 nemških vojakov, med katerimi je bilo tudi pet častnikov. Zaplenjenih je bilo istotako par strojnih pušk. Angleška in francoska poročila se glase, da so iineli Nemci velikanske izgube. Angleži so v svojem navalu proti Bapaume, kateri se jim sicer ni čisto posrečil, vendar imeli precej uspehov, vjeli so 150 nemških vojakov; tudi v teh bojih so imeli Nemci velike izgube. Razume se. da tudi zavezniške niso bile majhne. One. ki imajo kake fotogra- Berlin, Nemčija, 18. oktobra. — Nemško uradno po-fije ali razglednice Gorice ročilo danes naznanja, da so Angleži napadali med Le Sar-oziroma goriške okolice, prosi- kSOm in Guedencourtom. Nemški uničujoči ogenj je tako mo da jih nam dajo na razpo- u£ukoval Im Angleže, da so po daljšem boju prenehali z lagn. Po preteku par dm bo- , 7 . ... .1 , 1 mo slike čisto nepoškodovane »upadanjem, ne da bi bili kaj dosegli. vmiii Francozi so si priborili nekaj postojank pred Saillv- Pripomniti moramo, da sli- jem; boji se 11a tej točki fronte nadaljujejo, ke oziroma razglednice ne Berlin, Nemčija. 18. oktobra. (Potoni brezžičnega brim e j o b i t i b a r v a n e. zojava v Say vilic.) — Doznalo se je, da imajo zaveznik i po-_Uredništvo "G. K." seben sistem za poročanje o vojnih dogodkih. Vse zavezni- ROJAKI, POZOR! oenab SE lahko 7 8tak0 domovino bse^žionem brzojavk. S. * • • 10.... 15.... 20.... 25.... 80.... 39.••• 40.... 10.... 55.... TC.... 75.... 80.... 85..*. 80.... too. 9 1&20 17.N5 2.85 8.50 4.20 4^0 5.55 •J2S ago 7.80 8.25 SAt 9.80 10.30 10.96 11.86 1Z80 13.50 14.85 Ker BoadaJ I 120.... 189.... 140.... 18J0 150.... 20^5 180________21.60 170.... 22.96 180.... 24.30 190.... 26.66 200.... 27.00 250.... 88.75 800.... 40A) 860.... 47^6: 400.... 84.00 460.... 80.75 600.... 67.50 600.... 81.00, 700.... MiO 800.... 108.00 900.... 1ZL50 1000.... 132.00 denarju skonj ODPOfiLJl lx^'aze modro zamolčijo. Ako se njihovi napadi p«»ue-O TUDI PO srečijo, poročajo: "Nič posbnega se ni dogodilo". Avstroogrska admiraliteta je sprevidela, da si» pri- --čeli Italjani in Rusi posluževati istega sistema. (Razume Cena kronam je ista kot pri n* se, da mislijo Nemci s tem poročilom povedati, da so «.ni in vadnih poiiljatvah; le za nulov se Avstrijci popolnoma drugačni, da takoj pripoznajo, kadar računa 65 centov za vsako besedo. ,„^5/..,; rw> \ 11 J . ... . , m. ^m so poraženi. Up. ur.) Vaj boljše je, da m nam pošlje $4 1 H 1Q . . T __ . _ ob vsak nadov; ako bo kaj preveč, Berlin, Nemčija, 18. oktobra. Iz Madrida je doslo --ali kaj premalo, bomo poslali na- poročilo, da ne bodo Portugalci poslali v Francijo nobenih Ves svet napeto pričakuje konca; «aj ali pa sporočili, da se nam ie čet, in sicer tako dolgo ne, dokler 11c* bo gotovo, da bo v de-najstrašnejše vojne, kar jih pomni! lopoflje. želi mir „ tprukalkki nrd ^ Tfi ;?jni i" ,zad7leas v- 100 itd. do K 10,000. lia btotllu* oseb aretiranih. Zaprtih je tudi veliko vojakov, Brezžične poEjatve credo vse Je bil° ž(? usmrčenih. v Nemčijo, od tam se pa pofljejo * * * denarne nakaznice po poiti na sad * 4 'LUSITANIA" ZADEVA ŠE NI REŠENA. ^k^L. h. ^ ' Washington, D. O., 18. oktobra. — "Lusitania" zadeva »j., j 1 - j . n v , med Nemčijo in Združenimi drŽavami še ni rešena, iov. Ni dovolj, da bere človek sa- *e posujatve dospejo primeroma mo dnevne novice, pač pa mora hitro za sedanje razmere. — Zgo- dobiti tudi nekak pojem o notra- Vsak človek premišljuje, kdaj bo konec tega strašnega klanja, kdaj se bo ljudstvo toliko izpa-metovalo. da bo samo izrazilo svoje misli in želje ter se ne bo več pustilo diktirati od svojih kraljev, -•esarjev, diplomatov in državni- mk dan menjajo, srno primonud računati po majnorejilh eesah ta urno todi nakasovaU po ajih. -Včasih se bo agodO^ da doU naslovnik kaj več, včasih pa tndi ka] Kruh se je v Clevelandu zopet po-draHL Ohio, 18. oktobra. — , ko je poskočila pše- nica, sc peki poviiali ceno kimhn za en cent. Zdaj stane navaden družinski hleb 8 centov. njih zapletlpajev v raznih državah, o raznih političnih spletkah, o vzrokih sedanjega klanja, ki so le površno omenjeni -v časopisja. O vsem tem razpravlja na dal go in ____________________Državni department je danes odločno zanikal, da bi di se pa kaj lahko, da pofiljatov tista poročila, ki so bila včeraj izdana, resnična, traje tudi dalj časa in to, ako se Poslujoči državni tajnik Polk je včeraj izjavil: napravijo napake pri brezžičnem — Združene države niso zadovoljne z noto in se je i u- K^uin^i-m^S^ di b0 dal° v i?vuost- O podrobnostih državni depart- ^ lio » ment ,,e razpravlja. - široko naš "8LOVEN8KO-AME- paka. KlfiKI KOLEDAR", ki s^ že prav pridno tiska in bo v najkrajšem času izšel. *Ker letos ni mogoče dobiti iz starega kraja nobenega koledarja in nobene pratike, je u-mevno, da bodo posedli po njem vsi ameriški Slovenci. Ker smo ga tiskali le omejeno Število, sra naročite takoj. — Cena je isto kot lansko leto. "M0WEKW FTOWraWOOO Kdor želi poslati na ta način denar v staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: pošlje aejj ae po hinilčuMa hrsojavu. Denar za bresfiSae brzojavke pošljite po poštnem Matur Ordern ali pa gotov denar v priporočenem pismu« ne pe potom privatnih Sokov. Nekateri listi so pisali, da je za zadržavanjem ie note politika, tikajoča se sedajnje Wilsonove kampanje. Ko je Mr. Polka nek časnikar vprašal, kaj je na stvari, je rekel, da j vse skupaj izmišljeno.in da državni tajnik Lansing ne dovoli, da bi se takih stvari posluževalo za domačo politiko. Strica Sama je zadela draginja. Washington, D. C., 18. oktobra. Zdravstveni državni department je danes naznanil, da ne bo v bodoče več izdajal raznih pamfle-tov. listov in brošur, tiksjočih se zdravstvenih razmer v Združenih' državah, kakor tudi izboljšanja teh razmer, ker je predrag papir. Pamflete se bo izdajalo le, ako b0 neobhodno potrebno. . \ glas naroda. 19. okt. 1916 64 GLAS NARODA 99 (Slovenian Daily.) Owned and published by the 10 PUBLISHING (a corporation.) fRANK SAKSEIt, President, LOUIS BENEDIK, Treasurer • l o v m v COMPANY k tat* uf Business of tbe corporation and addresses of above officers: R2 Oortlandt Street, Boroogb of Manhattan, New York City. N. Y. Ca celo ieu> velja Ust sa Ameriko in Canado .................... $30"» £t POl ICtlitiiktaaaan........ 1.50 tm -vi« if t« *» nawto New Tork.. 4.00 Za pol leta za mesto New Tork.. 2.00 ! brezcilliega klanja. Za Evropo za vse leto ...............4.50 Za Evropo za pol leta....................2.55 ( ______ Za Evropo za Četrt leta...........1.70 > Oni so krivi, da je Avstrija uspešna v borbi proti njim in je torej to tudi njihova indirektna zasluga. Zazdaj je seveda še težko povedati, kako se bodo stvari v bodoče razvile. \ Nekaj je pa jasno in sicer: — Z vsakim dnem je vrjetnost manjša, da bodo prišli j Italjani na slovensko zemljo, to pa zato, ker se z vsakim ! dnem hitreje bližamo koncu tega naravnost blaznega in —k. ni.ah NAHODA" Izhaja vsak dan lzvzemSi nedelj ln praznikov. "GLAS NARODA" {"Voice of the People") UMnod ever j da; except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00 _ _Advertisement on agreement.__ Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobCujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri fpnuembl kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje MvaHšte Minini, da hitreje najdem^ naslovnika. Wilsonov neuspeh. Dopisom ln poSiljatvam narediti1 ta naslov: "GLAS NAHODA" S2 Onrtlandt »t. New York City. Telefon 4687 Cortland t. m i Iz Shadow La\vn-a, sedaj neg-a i bivališča predsednika Wilson a, se poroča, da je predsednik "Wilson izdal naznanilo, da ni mogel pri evropskih vladarjih s svojimi pismi ničesar doseči, kar hi Lilo v olajšanje bede, tv *kateri mora živeti poljski narod. Njegovo naznanilo se glasi: "Zdaj sem dobil odgovore od kralja Anglije, predsednnika Fran cije, cesarja Nemeiio. cesarja Avstrije in carja Rusije na moja pisma od 20. julija 1916, v katerih du. Večkrat se dogodi, da koga na cesti vstavijo in. mu vzamejo, kar ima pri sebi; dogode se tudi umori.'' Kako je pa z ženskimi zločinci? sem ga vprašal. "Ženski zločini so v splošnem manj resni kot možki", je odgovoril. "Zanimivo je tudi to, da se je tekom te vojne število tatvin v trgovini, namreč, da kak kostu-mer izmuzne kako blago, zelo zni žalo; te zločine so navadno vpri-zarjale le ženske." Cemu pa to pripisujete ? sem ga vprašal. "Temu, ker zdaj ženske delajo UWDJAGT "Ultimatum. 99 , . i l'lt i-tin dobivajo dobre place, da se ta sem se obrnil nanje, da bi delovali i.,m " -- • , + j i • » i - x -J.-ilv0 5a»ko preživljajo; poleg pa na to, da bi bilo mogoče kaj storiti1 ,1(11i . • - d , * 1 ,. , j uotmajo zdaj ženske od države , „ .. . j -5«1 zase in 10^ za vsatkega otroka m obzaljujem J na dfm Pl.ipisoV£(ti je pa tudi te_ mu. da nimajo zdaj žene doma za Poljsko. "Doznal sem — da so še vedno važna nasprotja in diference med zavezniki in centralnimi državami. Potrt sem, da se mi še dozdaj ni posrečilo pripraviti sil do tega, da bi se toza- Kemčija je pobrala iz Poljske velik del hrane, ki se jo je pridelalo na poljski zemlji. Poljakom vzela, da ni treba tako nemškemu narodu stradati. Nikdo ne bi mogel temu ugo- NewyorSki italjanski list "II Progresso Italo-Ameri-jdevno že enkrat sporazumele." cano" je objavil dne 18. t. m. iz Milana datirano brzojav- Kaj so te diference, je znano. ko, ki ima sledečo vsebino: — Poročevalec "Daily Telegraph" poroča s fronte, da je poslal avstrijski vrhovni poveljnik na naši fronti Bo- je roje vie, z oziroma na našo strašno ofenzivo, ki je veljala škem sovražnika v tekif štirih dni na mrtvih, ranjenih in jetnikih nekako štirideset tisoč mož, na Dunaj brzojavko, ki varjaiti, ako bi ne morali Poljaki je bila nekak ultimatum in v kateri se je glasilo na lako- Wilson o ničen in izrazit način: » Pošljite mi takoj primerna ojačenja, ljudi in materiala, če ne, bom prisiljen umakniti obrambno črto do Trsta ter prepustiti sovražniku obenem s tem mestom celi Kras. j e* predsednik bmil na Anglijo,, da bi ona pustila, da bi šla skozi njeno vodovje na poljsko hrana in obleka, je i Anglija odgovorila, da temu takoj dovoli, ako bo Nemčija pustila vso hrano, ki je bila pridela-* " * [na na Poljskem, tainošnjemu pre- Tako se -lasi ta brzojavka, o katere pristnosti bi se bivalstvu. dalo zelo in zedo dvomiti. Anglija je bila popolnoma opra- Keveda, v interesu Italije in interesu Italije in Ita- tžlkoga zahItevati: , ... -t' - iii ... • „ i„„ .............Nemčija temu seveda ni hotela banov, izvaja Ust naprej, da ni ostala brzojavka generala ustr^ kajti vsekakor ima ra-,e Borop viča glas vpijočega v puščavi, temveč avstrijski cia so xemei malo bolj siti in da gi iieralni štab je takoj poslal na italjansko fronto par di- Poljaki stradajo, ker njej je vse- vizij infanterije in nekaj artilerije. 0110 »voj narod kot pa za To bi ne bilo še tako nevrjetno. naravnost smešno je tlstte, r>ol^l!kt;. pa. kar pravi italjauski list v nadalje«, namreč, da je za-L^f™ J^^T"«^ dnja ofenziva Italjanov vstavila ofenzivo avstro-ogrskih mo vse!cakor Nemčijo obsojati, čet proti Kuniunski. da ne morejo Amerikanei, kate- Italija je zopet prepričana, da je izvršila važno uslu- rib simpatije so s Poljaki, poslati go zaveznikom ter izvršila del programa, ki ji je bil do- I>0|Jskl hrane. .v .Nek rojak, tursko-nemško-av- M<< . * , 1 • 1 • i 1 istrijsko-bolgarsikega prepričanja, Kljub vsemu pa ne more ta italjanski list popolnoma j je nam pred kratkem pisal pis. prikriti resnice ter pravi v liadaljnem, da so Italjani baš mo, v katerem nas je na zelo zaradi teli ojaecnj naleteli na močnejši odpor, kar pomeni "vljuden" način vprašal, zakaj v jeziku navadnih ljudi, da niso dosegli ničesar, ampak so j »nnpatiziramo s "temi Polaki", . '1 ' 1 __ _ - —- - ;---- ki jih ni xlrugeg za drugega kot da se jih pokonča. . , TJ ... . . _ ... i >»o, ta je istega prepričanja kot O lede vojnih uspehov Italije ne bomo dosti .govorili. je nemška vlada. — Želeti bi bilo kajti kaj takega bi se v resnici ne izplačalo. nemškemu kajzerju in vsem pri Nadalje tudi nočemo razpravljati o naravnost otroe- liemški vladi, kakor tudi našemu jih pretiravanjih italjanskih zmag, katera dannadan obe-' ^^^ ^ lodanjajo italjanski in zaveznikom prijazni listi. Govorili bomo o neki drugi stvari, ki se nam razkri- mr;iz va ravno 11a podlagi te resnične ali pa tudi neresnične brzojavke iz Milana. Kdor zasleduje vojne dogodke zadnjih tednov, temu je jasno, da se je obrnila vsa napadalna sila Nemčije in Avstrije proti iztočni fronti, to je proti južni — Ruski in Kuniunski. Kot že večkrat so sta tudi v tem slučaju centralna zaveznika na premeten način izvedla eno najbolj važnih strategičnih potez, namreč potezo hitrega premeščanjaj bojne sile z en fronte na drugo. ostali na onih točkah, na katerih so se nahajali že izza iz- ki jih ni ldru=e^a kot * ki llis0 bruha vojne. v koži poljske žene ali poljskega otroka, ki mora trpeti lakoto in Vpliv vojne na pariške zločince. Ameriški časnikar piše iz Pariza: Kako je zdaj v Parizu z zločin-^ff k'- -so bili pred vojno najbolj Posledica 111 izostala, 111 Rumunska se nahaja skoraj Soglasni? To vprašanje sem stana robu popolnega propada. j vil M. Teodorju Lesconve, ki je Kaj se bo zgodilo na italjanski fronti, zato se Avstri- procureur de la republique, ali ja in Nemčija nista dosti brigali. državni pooblaščenec. Da je Italija dosti močna, bi lahko v tem času prodr- . . , . 1, m ti ji i 1 lakoj po izbruhu vojne nismo la naprej ter zasedla Trst m velik del slovenskega ozem- imeli skoraj nobenih zločinov, par Ija. Našim krajem bi prinesla opustošenje ill vse grozo- mesecev je bilo tako. Te dobre pote vojne. sled ice slabe stvari (vojne) so Ofieielno Avstrijo in Nemčijo bi to kaj malo brigalo. vsled dve,h vzrokov: prvič, ln isto taktiko, ki jo zasledujeta proti Rumunski, bi mofellrziI"e!o ^^f^e. . 1 - • , -1- . T, ,'!.. 1 ' nioene m A*segazinoaie moze skup- v tem si ura ju uporabili proti Italiji. no z vsemi zlo-inci in ^ jih r Tako bi se krvav boj vršil na slovenskih tleh, ne v poslalo na fronto; poleg tega je škodo Avstrije in Nemčije, temveč v škodo naroda, na ko-jPa še drugi vzrok, namreč, ker so jega tleh bi Se vršil. zdaj veliko hujše kazni kot so bi- S temi besedami hočem* povedati, da so za ti državinj mi,nih Jasih> ~ ^ hujše • » • 1 *■ ■ - 1 1 - i 1 . zloeine je smrt. vojni cilji prvi 111 da se prav me ne brigata, koliko so pri-! -Po doj„em žasu ^ ^ pric.eli zadeti pri telil lastni narodi. v mestu pred nekako šestimi me- K sreči pa ni italjanska armada na soški fronti do- seei zopet pojavljati zločini, kajti sti močna, da bi izvedla uspešno ofenzivo ter za trajno ^ 550 80 Pri,5eli vračati v mesto prodrla globlje v slovenske zemlje. : elemec!ti' ki Jliso z^:elJivL Po" Zadnja italjanska ofenziva se je izjalovila ne vsled ^fportTraU nekaterili divizij, katere so prišle tam nahajajoči se av- ee, med katerimi je tudi gotovo strijski armadi na pomoč, temveč vsled nezmožnosti ita- več ali manj sumljivih značajev, Ijan&kill vrhovnih poveljnikov. zločincev. Večkrat so ljudje zdaj Zasluga, da niso Italjani pregazUi slovenske zemlje, v zadrefah za Pariške ^ ne tiči torej pri avstrijskem armadnem vodstvu, temveč 1 ri — Italjani .---------...... ..: Jc^e se-, svojih mož, ki so prej mogoče pili in zapravljali denar; zdaj nimajo ženske te nadloge, temveč zdaj imajo denar, s katerim lahko preživljajo svoje otroke in sebe. Zdaj nimajo več izkušnjav, da bi kradle po trgovinah in drugod." Kako je pa s socialnim ali družabnim zlom? sem mu stavil nadaljnje vprašanje. ''Z veseljem vam lahko povem, da je zdaj veliko manj, — jaz mislim. da je to največ radi mobilizacije. Zdaj je veliko manj oseb, ki uživajo omamljiva sredstva, kajti razne razpečevalce teh stvari se zdaj veliko strožje kaznuje kot prej. Gc-tovo pa je, da ni brez slabih elementov, kajti nekatere ženske so zdaj. ko nimajo doma mož, neokrotljive." Jugoslovanski polki Odesi, v Xowyorški 'Uilobe" in eliiea-ški "Daily News" sta dobila od svojega posebnega, dopisnika iz Lausanne. Švica, dopis, datiran 7. septembra, ki se glasi: "Sem j'* prišlo v<*č brzojavk, da se nahajajo v Odesi srbske čete. Mogoče mi je dati nekaj zanimivih podrobnosti o tej nenavadnosti. Skoro polovico vjetnikov, ki jih imajo v rokah Rusi, ali okoli 700,000, je ali Slovanov, Rumu-nov ali Italijanov. Rusija jih ni silila, da bi šli v vojno na njeno stran, toda kljub temu je vstopilo v armado okoli 10.000 vjetnikov — Srbov, Bos-uakov, Hercegovcev in Ilrvatov (Slovencev ne omenja!) ter so formirali srbske polke. V maju je šlo v Rusijo preko Arhaiigelska trideset srbskih častnikov, ki so zdaj prevzeli po- Bankirji dajejo Služba biv- SovensKo samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. šim kaznjencem. edino postavno priznano društvo v Greati-r New Yorku. zboruje Pred par dnevi se je prvič do- vsako četrto soboto zvečer v mesecu v ' BEETHOVEN IIALL", znalo, da J. P. Morgan & Coinp.,'210 iztočna 5. ulica blizu 3. Ave. v New Yorku in se prične točno ob Adolph Lew ison, bankir, in nekaj 8. uri zvečer, drugih večjih finančnih tvrdk sprejemajo v službe bivše kaznjence. V ponedeljek zvečer so imeli ti uslužbenci — bivši kaznjenci — pojedino v prostorih Vacation Association, 38 W. 39. St., New-York. J. P. Morgan & Co. je zastopal D wight AV. Morrow, ik je govo-j cil. da je njegova tvrdka takoj; pripravljena vedno dati službe j bivšim kaznjencem, ako so kake službe prazne in a,ko je slučajno kak kaznjenec zmožen opravljati ^ ork, N. A . ODBOR : Predsednik: Anton Plevel. 410 E. 5. St., New York. Podpredsednik: Josip "Sval, 216 Ten Eyek St.. Brooklyn. N. Y. Tajnik: Vinko Zevnik. 29 Gamma Place. Glendale, N. Y. Blagajnik: Ivan Maček, 2801 Catalpa Ave.. Ridgewood. N. Y. Zapisnikar: Ivan Gerjovieh. 442 Union St.. Brooklyn. N. Y. NADZORNI ODBOR: Josip Pogachnik. 56 Ten Eyek St., Brooklyn, N. Y. Anton Cvetkovich, 440 Union St.. Brooklyn, N. Y. Viktor Volk. 169 W. 4Sth St., New York. N. Y. DRUŠTVEN I Z DR A V NIK: Dr. Henry U. Robinson, 301 E. 10th St., med Ave. A in B, New delo v njihovih uradih, da se bo Rockefellerjevih interesov v Bav-tako poskušalo reformirati življe- onne. nje nesrečnili zločincev. | Ce je temu tako. potem je zelo , Adalph Lewison je govoril kot t(^ko. da bi župan — Roekefeller-uelodajalec taikiih bivših kaznjeu- jev usiužbenec — pustil svojega cev. On je rekel: *'Mi delodajalci suno i—. . w." ..........-o - • c iretirajo jev usiuzoenec — pustil svojega ! gospodarja zapreti, kajti Roek«*-priprav- fell^r je vendar njegov gospodar. Ijeni dati dela bivšim kaznjeu- Uslužh.^iei navadno cem, ako imajo isti zmožnosti, ka- svniih besov, tero zahteva delo v naših prosto-. Vsled tega je popolnoma goto-'-'h fcudcr treba b>> ta sistem ne- vo. da ni rekorder drugega kot koliko spremeniti, da se bo tako llinjiu,n ,n^tni uslužbeuee z dol-napeljavalo tudi druge delodajai- „i,u jodkom. ce. cia bodo nam sledili. j" T(><1.1 reko*rael. bo še vedno lah- ** Veliko je mož, ki pridejo i/, ko brusil svoj jezik, kajti Rocke-jece. iki niso zmožni ničesar, veli- feller ne bo prišel v Bavonne, kei ko jih je. ki so tako tehsno uni- njegove "stvari" tam že tako do-eeni, da jim še ni mogoče oprav- tro stoje, da bi bila njegova pri-Ijati kakega najbulj navadnega sot nest. čisto odveč. dela. Za take ljudi bo treba pre- _„ „ _______ skrbeti, da si opomorejo fizično ' treba jih je izučiti kake obiti itd." Kje je moj brat JOHN XEMA-XK'.' Pred tre/ni leti se je otipe! jal iz St. Paula. Minil., kjer je delal na cestni železnici, v San Franciseo. C.ti. Jaz Jože!" Neman ič, iz B^žiiokvega pri Metliki na Dolenjskem, sem sedaj prišel iz stare domovine, pa bi rad zvedel za njegov naslov. Ako sam bere ta oglas, naj se javi na uredništvo tega lista; ako »ra pa kdo rojakov pozna, naj istotako javi. za kar mu bo zelo 'hvaležen. Ako bi John D. prišel v Bayonne. 1 Po končani vojni bo v Ameriki kriza, pravi McKnight. j Washington, D. C., 1>. oktobra, j Pri nekem govoru je T. H. Me-Knight, zakladničar pri Pennsvl- Rada bi seznala za naslon* svekefellerja prijel za rokav in rekeri. da ga bo odvedel v ječo. Pa reeiiuo, da bi bil rekorder Cain tokko pogumen. — Tudi če bi bil, ne bi prišel Rockefeller v UHERNIK. Pred tremi meseci*je b':l na Kemp-ton. AV. Va.. in zdaj ne vem. k.j" se nahaja. Prosim cenjene rojake, ki vedo. da mi javijo njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Rezina, Box 54, Coal ton, TV. Va. strica ANTONA M1K.LAVC. ki rma svojo farmo nekje v Montani. Prosim cenjene rojaki- če kdo ve* za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj v pa sam javi. ker poročati mu imam več važnih stvari. — Aloisia Bevk. Bex 14. Sha iy>ide. Ohio. NAZNANILO. Ti-mp' !'■:« iKižuanjam vsi-m čla-i nem Slov. "V>-kega in ribi>k -gai kluba "in-el * v \\ aukeganu. lil., da se vrši p: iie-dnja ro.ria s-ja v - '"mtn dne 21. oktobra ob 8. uri /večer- v -j. - p Cankarjevi dvorani na t'11 M - k.-: St. Dolžno>t vsakega člana ,ii*- da sc te ?v*-je vdelež.i. k> \ - stvari na dnevnem redu. Anton Cel;- rec, tajnik. S . - >i > Š -* s 6 "3 4 a 30 V S J, Š b r : ^ 5 s H v x"S = MIlH S = = -5 = veljstvo teh novih polkov. Ta k or«« k je naravno bolj poli- ječo, kajti takoj naslednji trenil tičen kot vojaški, toela zna imeti tek bi rekorderjev i predstojniki posredovali. velik vpliv na avstro-ogrske podanike slovanskega, m mlinskega in italijanskega pokoljenja, ki so zelaj vjeti v Rusiji." BRAT, POMAGAJ TRPEČEMU BRATU I Prvi. ki bi rekorderju vzel iz rok njegovo oblast, rbi bil župan mesta Bavonne, Mr. Pierre Gar-ven. Nekateri pravijo, da je oti lokalu: attornev ali ^ooobla^Vnor* JOHNSTOWN, PENNA. PROŠNJA na vsa pevska društva, ki so pristopila k Z. J. P. D., da poberejo t-a mesec gg. tajniki od vsakega pevca-člana po 50r za Gmeseeai asesanent m ga pošljejo na g. blagajnika: Stephen llorvatie, c o First National Bank. Aliquippa, Pa. Jaz pa prosim gg. tajnike, da me obvestijo, kakšno svoto da so poslali na g. blagajnika in obenem mi pošljejo imenik vseh pevcev, da vknjižiin. Pevovodje pa prosim, da po- petja in pridobivajo novih dobrih pevskih moči In tudi druga pevska društva prosim, da pristopijo k Pevski Zvezi ter podpiaajo dobro idejo in da priredimo skupno vsako leto enkrat velik koncert, da tako pokažemo drugim, narodnostna, da tudi mi Slovenci nismo zaspani na polju umetnega petja. Toraj, dragi rojaki, naprej, naprej, da ne bomo tsmiraj zadaj! Poglejte tukaj drage narodnosti, ki prirejajo vsako leto tekme na polju um»*nega petja! Mi Slovenci smo še bolj zadaj, pa če se ^jejo imenik različnih skladb g-! poprimemo dobro, bo tudi šlo Ignaeiju Hudetu, vrhovnemu pe-vovodju, 913 Von Lunen Road, Johnstown, Pa. Proeil bi pa obenem vse člane pevskih društev, da slotžno delujejo se zauaprej v korist in pro-evit jpilega. slov^Mke^a m bomo tudi mi šli v kro& drugih narodnosti ter se vdeležilj pevske tekme, če bomo vstrajni. Toraj, dragi bratje, na noge! Pozdrav! Peter Srnovranik, tajnik slovenskega oddelka. Box 591, Forest City, Pa. ta w i MODERNO UREJENA TISKARNA GMS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. ■«y jh DELO OKUSNO. Id JI U N IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UNUSKO ORGANIZIRA! :^EBNOST BO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. m NAROČILA POSum NA t Slovenic Publishing Go, 82 Cortlandt St, Ne« Tork, H. T. ___ GLAS NAHODA. 19. OKT. 1916 oo))d. društvo t o i i i lr o m sv8te Barbare CA 2ED1NJENE DRŽAVE SEVERNE Sedež: FOREST CITY, PA l«k>.|)«iWM dM 21. IMS v drtavi Pmmm»jlm cesarja Konstantina Por fir trenita, je eesar Heraklij (leta «10 G40) povabil Srbe, da bi se naselili v opustošenih severozahodnih provineah bizantinskega <•« >;i rs t va, da bi tako branili cesarstvo pred napadi Avarov. _ (Slasoiu novih preiskav je pa nekoliko drugače, namreč, da je eesar Heraklij s Srbi le mir sklenil in jim dovolil oziroma dopustil. da so se za stalno naselili v provincah, katere so bili že osvojili, ter je od njih obejiem dobil pripoznati. je bizantinske nadvlade Srbska zgodovina, namreč zgodovina o Srbih kot novem balkanskem narodu, se prične šele v sedmem stoletju. ŽUPANIJE. V svojih novih naselbinah Srbi n -o };(k<>i formirali združene poli' n n organizacije. Takrat so go tova plemena, ki so si bila več ali manj hm«! seboj sorodna, posedovala gotov obseg ozemlja, katerega se je politično in geografi eno n,t/.iviihi ž upa ali ž u p a n i j a. Politični ui vojaški glavar takt .'MOiinije s«* je imenoval župan. l>»/,ela i«' l-i!a t*ikraja razdeljena iiu več Inkih županij, katere so bilo prvotno popolnoma neodvisna ena od druge. Srieka /gotovina prvih petih sir»!c( j i .»sfio-nja v ozemlju, v k.iNTem s. nahajajo zdaj. obstoja iz -rimei bojev med onimi, ki so poskušali te županije unijaziratl in centralizirati v eno državo, ki I i mola svojo vrhovno vlado, in m »"d onimi, ki so bili zoper tako ii'i»,»o in centralizacijo. .Mogočnejši župan je imel vedno i/kuanjave. da bi podjarmil sosed njo niiini močim županijo ter jo podredil sebi. Ako j«* bil uspešen. i« iMitem uazival "velikim" županom. Toda take velike iunanije niso dolgo živele, kajti velikokrat so ra/(»nile, velikokrat so bile riuiKidene «-l večjih, še moč ne jih Ne mor« irfo se toraj čuditi da so bila daljčasa h.nla klanja med žtipanijauii. dalje je prišlo do no-t rati jih spopadov — lahko rečemo do vojn — v posameznih župani-juh, vedno m> kakrira župana u morili, bile so revolucije itd. . Sploh prva zgodovina Srbov, kot balkanskega naroda, je bila zelo krvava. Eden manjših vzrokov, da je bila zgodovina Srbov tako krvava, je tudi ta, ker je bilo staro slovansko pravilo, da pride po smrti starega glavarja na celo eni skupini vedno najstarejši član njegove družine, in ker je pač na ravna želja vsakega vladarja, da pride za nijm na krmilo njegov sin. Ta notranji proces je bil pa še bolj kompliciran, ko se je pričel boj meti grško cerkvijo in grški mi vladarji — na eni strani, — in rimsko-katoliško cerkvijo in rimsko-katoliškimi silami (Benetkami in Ogrsko) — na drugi stra ni, — ki so hoteli pridobiti Srbe vsak na svojo stran, da bi mogli potem politično in versko kontro lirati province, v katerih so bili naseljeni Srbi. Nevarnost za Srbe se je še povečala, ko se je koncem sedmega stoletja na vzhodni stra ni Srbov, pojavila Bolgarija, na novo vstanovljeno močno kraljestvo. Od osmega do dvanajstega stoletja so bili ubogi Srbi vedno ali pod bolgarsko ali pa pod grško nadvlado, medtem ko so bile srb-sko-hrvatske province v Dalmaciji poti beneško ali pod ogrsko nadvlado. VIŠESLAVOVA DINASTIJA. Prvi srbski princi, ki so delali z večjim uspehom za združenje več županij v eno državo, so bili iz takozvane " Višeslavove dinastije'. Zupan Višeslav je živel pričet-kom devetega stoletja, in dozdeva se nekaterim, tla je bil on potomce onega srbskega voditelja, k; je v sedmem stoletju sklenil s cesar jem Heraklijem pogodbe za naseljevanje. Njegova županija je obstojala v. Tare. Pive in Lima, to je namreč pokrajina med današnjim črnogorskim in srbskim ozemljem. Višeslavov sin Radoslav, njegov vnuk Prisegoj in njegov pravuuk Vlastnuir so nadaljevali njegovo baš započeto delo za združenje žu pan i i v eno državo. Vlastimir je uspešno branil zahodne srbske province pred bolgarskimi napadi, dasi so bile vzhod ne province: Braničevo, Morava. Timok, Vardar in Podrimlje že osvojene od Bolgarov. Ker so srb- . - . . i * sKi županje sčasoma sprevideli, kolika nevarnost jim preti od Bolgarov in ker se je tudi grški vladar Bazil Macedonski zelo za to trudil, so Srbi zopet sklenili sprejeti grško nadvlado. Ena najbolj važnih posledic tega novega vazal jstva ie bilo to. da so med 871 iu H7* skoro vsi Srbi sprejeli krščanstvo. V vseh važnih transakcijah je Srbe vodil veliki župan Mutimir Višeslav (umrl leta 891.). Pod vodstvom njegovih potomcev so bile skoro vse srbske province pod jarmi jene od Bolgarov, ki jim je takrat vladal ear Simon; — večji-del je bilo podjarmljenih let« 324. Leta 931 je pa Časlav, eden prin^ je odvzel Grkom še več utrjenih cev Višeslavove dinastije, osvobodil večji del srbskega ozemlja izpod bolgarske vlade, toda. ako je hotel, da je to srbsko ozemlje o-stalo srbsko in ne več pod Bolgarijo, je moral pripoznati bizantinske cesarje za svoje nadvladarje. PRINCEZA ZENTA IN PRVO SRBSKO KRALJESTVO. Proti koncu devetega stoletja je bil politični centrum Srbov tran-feriran v Zento in na Primorje. Princ v Zenti (včasih so mu rekli tudi kralj), je bil Jovan Vladimir; on je poskušal takrat, ko so Bolgari navalili na srbske pro-vine, vstaviti zmagoslavne pohode carja Samuela, tedanjega bolgar- mest, toda pozneje se je pridružil Grkom v vojni proti Turku. Milutinov vnuk, Štefan Dušan, je bil velik vojak in izvrsten državnik. Videl je kolikšna nevarnost preti bizantinskemu kraljestvu od strani Turkov, vsled česar je mislil, da je edino mogoče, da se prepreči turški naval na balkanski polotok, to, da se napravi nekako srbsko-grško državo. On je vzel Grkom Albanijo in Maeedonijo. izvzemši Solun, Kasto rijo in Janino. Prot i koncu leta 1345 se je proglasil "kraljem Srbov in Grkov", in je bil kot tak tudi na velikonočno nedeljo leta 134« v Skoplju kronan. Istočasno je nadškofa v Ipeku. cerkvenega prvaka v Srbiji, po-skega vladarja, toda leta 989 je vzdignil do patriarhskega dosto- jatelj Sigismunda IV.. ogrskega pa Turčija v srbskih trdnjavah kralja iu vladarja Nemcev. Ker še obdržala svoje čete. je bil brez otrok, je na svoji smrt-' ni postelji imenoval leta 1427 svo- SRBUA AVTONOMNA: 1820— jega nečaka Jurija Brankoviča za i 1879. svojega naslednika. Kot despot je' Jurij poskušal napraviti zavezo1 Miloš Obrenovič se je na vso med Srbijo. Bosno in Ogrsko. To- moč trudil, da je izboljšal notra-da predno je mogel kaj takega nje razmere v Srbiji. Toda, ko je doseči, je Murad II. leta 1437 na- poskušal narediti Srbijo neodvis-padel Srbijo in prisilil Jurija, da no od Rusije, je prišel v napsrot-je zbežal na Ogrsko, kjer je nada- stva z Rusijo, in njegove avtokra-ljeval s svojim delom, da bi se na-Jtične vladne metode so povzročile, pravilo srbsko-ogrsko zavezo pro-.da so šli zoper njega vsi. ki so lio- ti Turkom. teli imeti ustavno vlado. bil poražen in vjet. nakar ga je ear Samuel zaprl v svoji presto-lici v Prespi. Historično dejstvo je. tla je potem Vladimir poročil janstva. Tri leta pozneje je spravil skupaj v Skoplju sabor ali parlament ter pričel delati na to. da se Košaro, hči carja Samuela, nakar, je napravilo postave. Posledice te-je šel nazaj v Zento kot vladajoči ga so bile. tla je bil leta 1349 ti-prine poti bolgarsko nadvlado; —.skali "ZAKONIK GARA DUŠA-njegova žena Košara je potem se- NA", knjiga velikanske zgodovin-veda postala princeza iz Zente. ske važnosti, ki priča, da ni bila To zgodovinsko dejstvo je tudi Srbija -onolnoma nič zadaj za naj vstvarilo prvo srbsko novelo 'Via-1 bolj napredno državo na Zahodi dimir in Košara', ki je izšla zgodaj v trinajstem stoletju. Vladimir, ki je bil najbrže plemenit mož, je bil leta 1015 umorjen od carja Vladislava, naslednika carja Samuela. Po smrti carja Samuela je Bolgarija vedno boljinbolj izgubljala moč nad srbskimi provincami, katere so se z namenom, da bi se od križale Bolgarov, zopet udale gr ški nadvladi. Okoli leta 1042 je princ Vojeslav iz Trebinja, bratranec umorjenega princa Vladimirja iz Zente. pričel kar se tiče civilizacije. Leta 1355 je pričel Dušan novo kampanjo proti Grkom: on je imel s tem namen združiti Srbe, Grke in Bolgare v eno samo državo, da bi mogli tako z združenimi močmi preprečiti, da ne bi Turki vdrli v Evropo. Da bi mogel to doseči, se je dolgo pripravljal na obleganje Cari-j grada, toda sredi svojega pripravljanja, ali pa, kot nekateri zgodovinarji trdijo, sredi svojega pohoda proti Carigradu je v vasi Dea-bolis dne 20. decembra 1355 umrl. Njegov sin Uroš. mladenič, ko- Ker je imel na razpolago veliko' Posledice tega o bile, da je n o bogastvo, se mu je leča 1444 posre- ral Miloš odstopiti in leta 1S39 čilo, da je organiziral srbsko-ogr-' zapustiti deželo, sko ekspedicijo proti Turkom. Ek-| Na njegovo mesto je potem pri-spedicija ie pod skupnim povelj- j šel princ Milan Obrenovič II., nje stvom despota Jurija in Hunyadi jr0v sin, ki je par mesecev pozne-Janoša premagala Turke v veliki umrl. bitki pri Kunoviei. | Njemu je sledil Mihael Obreno Sultan je bil primoran skleniti,viče IIL. toda politikaši. ki so cd 'stavili Miloša, so sklenili uspesno zoperstavljanje napram , . ^ . ^ x .. . -i-ii i « 'maj devet na ist let star, fizično m Grkom m zdruzil pod svojo vlado; , r , ,~ . ,,.,.„ Trebinje, Zahumlje in Zento. Njegov sin Mihael Vojeslavič je osvojil važno in veliko županijo Raško in leta 1017 se je progaill za kralja, ko je dobil krono od papeža Gregorja VII. j duševno slab, se ni mogel kaj stičnega podstopiti. kajti njemu bi bilo popolnoma nemogoče držati sKu pai tako veliko državo, sestavljeno iz toliko različnih in še celo sovražnih si narodov. , Kmalu po Dušanovi smrti so se Njegov sm Bodin je nadaljeval mno„i podkralii v provincah pro-delo svojega očeta in je povečal ^lasili samostojnim. Najbolj rno-novo srbsko kraljestvo s tem, da „očen in vpliven med femi ie bil je osvojil srbske province, ki so poJkrali Vukašin, ki se je progla-bile dotedaj pod grško nadvlado. sil za maCedonskega kralja. On Leta 1101 je šlo preko Rodino- je hotel nadaJjevati Dušanovo po-vega kraljestva četa Križarjev pod |itiko namre^ da bi prepodil Tur-poveljstvom grofa Ravmonda iz k(. toJa y neki bhki je bU ])()ra. Toulouse. jžen in ubit Po Bodinovi smrti so eivilne | Takrat se je pričela majati Sr-vojne med njegovimi sinovi in so- bija. Dva mesca po smrti Vukašina rod ni ki skoro popolnoma oslabile je umrl (decembra 1371) tudi car srbsko kraljestvo. Bosna se je pro- Uroš. sin Dušana, s katerim se je glasila za samostojno, tako se je končala dinastija Nemanjieev. tudi Raška. katere veliki županje! so bili nekdaj voditelji srbske na- TURŠKI NAVAL. — KOSOVO, rodnostne politike, ki je imela na- men dobiti za Srbe svobodo izpod Par let po gori omenjenih do- Nekaj boljše je pričela izgle- grške nadvlade ter potem napra- godkih je živela Srbija v negoto-viti kraljevstvo. v katerem bi bile vosti in anarhiji, združene vse srbske županije iu j Leta 1374 se je pa v Ipeku zopet imele samo enega kralja. | sestal odbor, ki je izvolil kneza V sredini dvanajstega stoletja Lazarja Hrebeljanoviča, Uroševe-so srbske province eopet pripozna-|oa sorodnika, za srbskega vladar-le bizantinsko cesarstvo za svoje- ja. Lazar je sprejel težko mesto ga gospodarja. in tudi vse odgovornosti, toda si ni nikdar liadal priimka "car". NEMANJICEVA DINASTIJA IN, kljub temu, da ga zgodovina pozna SRBSKO KRALJESTVO. kot carja Lazarja, ker so ga Srbi tako nazivali. On je poskušal zavstaviti na-dati. ko je postal Stefan Neinanja]daljnje razkopavanje Srbije in je veliki župan županije Raške, namreč leta 1169. On je uspel, tla je združil vse srbske županije pod svojo vlado, in kljub temu, da si ni on nikdar na-dal priimka kralja, je on vseeno pravi vstanovitqlj srbskega kraljestva in kraljevske dinastije Nemanjieev, ki je vlada srbski narod skoro dvesto let. Najmlajši sin Štefana Nema-nje. princ Rast ko, je naskrivaj zapustil svojega očeta dvor, šel na goro Atos, kjer je postal menih, in se pozneje vrnil pod imenom Sava ter postal prvi nadškof Srbije. Kot tak je veliko storil za iz- deloval na to, da bi se vstanovilo nekako krščansko ligo proti Turkom. Ko so Turki za to zvedeli, so takoj sklenili to namero preprečiti, in sicer s takojšnjimi napadi na balkanske pokrajine. To je bil pravi vzrok, da so Turki že leta 1389 pričeli z napadi na Bolgarijo in Srbijo, kateri so se končali s tem, da so Turki popolnoma podj»rniili Bolgarijo in porazili hrabro srbsko armado na K oso vem polju ilne 15. junija 1389. Noben zgodovinski dogodek ni na srbski narod bolj vplival ko* ta; menda za to. ker se je takrat obrazbo srbskega naroda. Njega za daljčasa odločilo srbsko usodo. se smatra zdaj med Srbi za velikega patrona in zaščitnika izobrazbe med Srbi. dalje se ga smatra za svetnika in za enega največjih državnikov kar jih je imela Srbija. Za Štefanom Nemanjo in njegovim sinom Savo se je v Nemanji-čevi dinastiji najbolj odlikoval Uroš I. (1242—1355), potem pt: tudi Uroše v sin Milutin (3282— 1321 in Štefan Dušan (1331— 1355). Uroš je poročil Heleno, francosko prineezo iz hiše de Courtenay in tempotom je prišel do prijateljskih odnošajev s francoskim dvorom. On je poskušal *loseei. da bi se sklenila med Srbijo in Francijo zavezo, da bi potem skupaj razbili bizantinsko kraljestvo in si ga razdelili. Njegov sinu Milutin je sledil politiki svojega očeta in je menda zato. ker sta tain padla car Lazar, vladar Srbije, in sultan Murad I. Sultana ie umoril srbski vitez Miloš Obilič, ki se je drugače imenoval Kobilovič, Srbski narod ima danes večino svojih pesmi o Koso-vein polju, ki jih prepevajo gu-slarji; pesmi se tičejo največ u-sodne bitke, izdajalca Vuka Brankoviča iu junaka Miloša Obilica. DESPOTAT. Po bitki na Kosovem je bila Sr- mir in dati Juriju nazaj vse pra-ice. ki mu jih je bil vzel. V ostalem sv ' — življenju je imel Jurij s svojimi bivšimi zavezniki — Ogri — velike sitnosti. — Kot devetdesetleten starec se je dvoboje val z ogrskim plemenita- j|gjorgje. za srbskega princa, šem Mihaelom Szilagvi-jem. ob-kateri priliki ie bil na to 24. decembra 1457 vsled ran umrl. Njegov najmlajši sin Lazar nui'bmjjsj kai je sledil, toda despot je bil le X>*r. Siisty.d Tmla bal se je sklicati za-mesecev. Lazarjeva vdova Helena je namreč dala Srbijo papežu. u-|oinabljiv ilt biI ie t„rkofil in pajoc, da jo bo potem katoliška avstrofil kot pa ( erkev branila pred divjimi Tur spraviti s pota tudi Mihaela. Pričeli so vojaško ustajo, spv>-dili Mihaela v izgnanstvo (leta 1*42 > in izvolili Aleksandra Kara-gjorgjeviea. mlajšega sina Kara- Za časa njegove vlade (1842— ranjen in jejisf,8) je bilo v deželi mirno, ljudje so živeli v blagostanju, dežela je v vsakem oziru napredovala, se tiče kulture in bo- stopnike naroda, ker je bil precej katoliška' avstrofil kot pa rusofil. Rusija, kakor tudi Srbija, je postala nezadovoljna s tako politiko, in v Srbiji je bilo nastalo tako javno mnenje, da je bil prine i primoran dovoliti, da se snidejo narodni zastopniki. SeSli se se iu sestavili resoluei ki. — Toda nihče v Evropi se ni zmenil. tla bi pomagal Srbiij: in leta 1459 je sultan Mohamed II. Srbijo popolnoma osvojil, napravil iz nje pašalik. katerega se je odta- krat naprei vladalo direktno iz - , . ...... porje :JO, s katero so izjavili, da niso 111- 'it- i 4. • t. c t • • 1 kakor zadovoljni s sedanio politi ( elih 34o let je potem Srbija o-!, . . " , + , ...... i ko ter zahtevali, da princ Alek- stala poti neznosnim tursknn jar- , • .... J sander Raragjorgjevie mlstopi ni T/,0 j____ ,mi- •-, Pride na njegovo mesto zopet toda. ker so bili Turki v svojih ■ , - - ,r-, - in,, .. ; „ , ... . , izlirani prine Miloš Obrenovie I. pohodih proti Avstriji vedno zelo. ™ - , . . . .. „ , . . .1 lo se ie zgotlilo enkrat brez vsa- uspesni — pri tem so tudi Srbi, ki , ,. . , . . . j kega prelivanja krvi in brez vsakih večjih nemirov. so se prostovoljno priglasili, pomagali Avstrijcem — je čas lianc-sel, tla je dobila Srbija zopet nekaj priložnosti. BOJ ZA SRBSKO NEODVISNOST. Disorganizaeija, ki se je pojavila v turški državi pričetkom devetnajstega veka, je dala srbskemu narodu priliko, da se je januar-! j a 1804 v velikih masah dvignil zoper svojega tlačilca. V februarju istega leta se je v vasi Orašae zbralo narodnostno zastopstvo, katero je izvolilo Jurija Petroviča — ali kot je bil bolj znan: "Črnega Gjorgje'' (Črnega Jurija) alt Karagjorje — za vrhovnega poveljnika vseh narodnih oboroženih sil in tudi za voditelja naroda. Srbi so morali biti hude boje s Turki in z raznimi tirani, ki so se pojavili takoj poteh, ko je pričela turška moč razpadati. Toda končno so celo deželo srečno osvobodili in pričeli z organiziranjem iiovt inodcrne države. Leta 1*07 je ponudil sultan Sr bom samovlado pod turško nadvlado: pripoznati je hotel tudi Ka-rogjorje. toda Rusija je takrat rekla Srbiji, da naj to ne stori, ker Rusija je hoteda ravnotakrat iti v vojno proti Turčiji, nakar so Srbi sultana zavrnili iu se pričeli boriti proti Turkom kot zavezniki Rusije. Vojna med Rusijo in Turčijo st-je večjidel vršila ob spodnjem delu Donave. Med to vojno se je Srbija od leta 1S04 pa do jt-seui leta 1813 vladala sama ko prosta in eodrisna država. Toda. ko je bila Rusija leta 1812 napadena od Napoleona, je morala s Turčijo v Bukarešti! skleniti mir, ie prišla Turčija zopet nekoliko do moči. nakar je spet navalila in jo podjarmila. Karagjorje je z drugimi srbskimi voditelji bežal najprej v Avstrijo, potem pa v Rusijo. Edin zmožen voditelj, ki je ostal v Srbiji je bil Miloš Obrenovič. vojvo^ da iz Rudnika, katerega so Turki, ko se jim je udal, imenovali za vladarja centralne Srbije. Dve leti pozneje, namreč na cvetno nedeljo. 1815. se je Obrenovič tako uprl Turkom, kot se je bilo zgodila enkrat poprej, kakor je gori omenejno. V bojih je bil uspešen, istotako v diploma- Miloš Obr enovie, kateri je umiral leta 1839 bežati iz dežele, se je zopet postavil na krmilo leta 1859. toda je že naslednje leto umrl. Za njim se je vrnil na prestol njegov sin Mihael, ki se je v svojem izgnanstvu veliko naučil. On je vst rajal na tem stališču. | da se mora vse postave spoštovati kot voljo države, dalje, da se mo-]ra vsak napad na srbsko avtonomijo odločno odbiti. Ko so leta 1862 turške postojanke v trdnjavah pri Belgratlu pričele obstreljevati mesto, je Mihael pričel iikrep-iti korake. bi Turk Leta 1863 je poslal Mihael svojo krasno ženo prineezo Julijo v Lon don, da bi tam prosila odločilne angleške diplomate, da bi bili naklonjeni srbski stvari. Mihael je organiziral močno armado. jo dobre Izvežbal in stopil v sporazum z Grško, Crnogoro. Bosno in Hercegovino. Bolgarijo in Albanijo, da bodo Turke skupno napadli, ako bo treba. Pričetkom leta 1867 je poslal Porti noto, v kateri je odločno zahteval. tla se morajo turške postojanke odstraniti iz srbskih postojank. Da ne bi prišlo do splošnih zmešnjav* na Balkanu, so vse sve- • lovu*1 silne s* eto\ale sultanu. d=: >e Srbjji ukloni. Sultan se je udal. ko je videl, da so celo vsi angleški diplomati na strani Srbije. v mar-eu 1867 je prepustil vse srbske trdnjave srbskim četam. Princ Mihael je postal potem zelo Popularen, ko je t b »segel te velike diplomatične uspehe. To j** izgnane Karagjorgjevičo zelo razburilo. še bolj p;« to. da se je pričelo istočasno tudi govoriti, tla namerava kralj razporočiti svojo lepo ženo. ki mu ni rodila nobenega potomca, ter se poročiti z drugo. — Osnovalo se je zaroto in 10. junija 1868 ie bil prine Mihael usinr-čen. Toda morilci niso ničesar dosegli. armada je imenovala Milana, ki ie bil sin Mihaelovega prvega bratranca Miloša Obrenoviča. za vladarja Srbije. Armada ga je izvolila enoglasno. in Velika Skupština je imenovanje odobrila. Milan Obrenovič IV. je bil takrat ko je bi! imenovan za princa Srbije, komaj trinajst let star; odredilo se je pa. tla bo njegove važne posle tako dolgo, dokler ne bo on od rast el. vodil Jovan Ui-stič. Princ Milan je postal samosto-je vladar leta 1872. On je sledil isti politiki kot predniki v njegovi dinastiji. Veliko je obeeval z ruskimi panslavisti. ki so ga opogumili. tla je v juniju leta ls7« napovedal Turčiji vojno. Njegova armada, katero je votli! ruski general Cernjajev. je bila e.-t Abdid-Kerim pase premagana. Pozneje je pašo ear Aleksander II. vstavil, toda položaj Srbije je postal tak. da je bila leta ls77 primorana Rusija Turčiji ini-povedati vojno. (Pride še.) ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRAVAH. spravi! iz svojih trdnjav. iSKroraiBIBfBfZJBIEfifilJBfifBiM unJ 0J iU illiu mJ^ CENIK KNJIG katere ime v zalogi slovenic publishing co. «2 CORTLANDT iT. NEW YORK, N Y ^»glBIElgiaiBliiiBIBI^ —.2» —.50 —.70 «—.40 —.50 $1.00 —.20 —.26 —.50 ■la 1.50 —.40 »-.50 —.50 bija kakih sedemdeset let (1389—jciji, in sicer v tem, da je bila leta 1459) pod turškim jarmom, vlada- 1817 proglašena za avtonomno drli so ji vladarji, ki so si nadali žavo pod nadvlado Turčije, grški priimek "despot", t. j. a v-1 Pozneje, leta 1830, je pa Turei-tokrat. |ja dala Srbiji popolno avtonomi- Prvi je bil uajstarejši sin carja jo, kakršno je določala rusko-tur-Lazarja. ki so ga nazivali "Ste- ška pogodba, ki je bila leta 1829 POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški Ahnov nemškoangleiki tolmač, vezan Cerkvena zgodovina Hitri računar Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slov.-angleški in angL- slov. slovar Slov.-angl. in an gl.-slo v. var Trtna ni in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki alovenako-angleikl tolmač $2.00 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Doli s orožjem I Božični darovi Hubad, pripovedke, 1. tn 2. zvezek po Dustrovani vodnik po Qo- renjakem Leban, 100 beril Na različnih potih O jetiki Odvetniška tarifa Pregovori, prilike, reJd Titanik Trojka, povest Vojne na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zgodovini e. in k. peipolke it 17 s slikami ' _.50 Zgodovine slov. narode S. —.50 —.13 —.20 —.20! —.20 —J20 —J5 —.30 —-25 zvezek r—.40 Življenja trajeva pot ^—.09 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevica Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 Z slikami mesta New Yorka po r-2§ RAZGLEDNICE: Newyorfke s svetlieami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Album mesta New Yorka s krasnimi slikami mali ZEMLJEVIDI: Združenih držav veliki Aatrijsko-ital ijanaka vojna mapa Balkanskih držav Evrops Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po j—.03 —.21 —.3i -Ji —as —.15 —.50 $1.50 —.2« —-30: Avztro-Ogrske —.50 j veliki Call svet Velika stenska mape U. 8. ne drugi strani pa eeU STSt —.2» •—-10' --50 $149 povečal svoje kraljestvo s tem, da lan Visoki", ki je bil intimen pri- sklenjena v Drinopolju, obenem j je OPOMBA.'. Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v go tovfnl, poital aekemlai, aH pMtaih znartah. Poitninr je pri vasi m JigtsisvMski Bt= KitiL Jidniti ....... 1 m KnkorporirAfin dne 24. januarji fm * dtfevi Sedež ▼ ELY, MINNESOTA m Ml 9L CL4HI UliDXIXD mdMdn&: ar. A, «EKM, m Okem w«* dotik. Pa. Mpredjodnik: ALOIS BALA NT, Box 10«. Peatf AtW Ohio. •Umi tajnik : GEO. L. BROZICH, By, Min*, ti* rajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, MfariL Kanpnik; LOUIS COSTELLO, Box 588, Sallda, Ooi* ▼BHOVNI SDIlvflii) 9*. MAKTIN IVUO, 900 N. Cklcafo St, JoUtt, SL V1DEOXIIXI} HP rtJNICH, 4*1 e-i 7th St., eahunet, lid. PFTEB ŠPEHAB. 422 N. 4th St.. Kansas City, Kanft, JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POBOTKIKX; FEAN JUSTIN, 1708 B. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAB, 308—6th St., Bock Springs, Wyo» ft. J. POBBNTA, Box 701» Black Diamond, Waph, fttt. 1 POMOŽKI ODBOK: JOSXPH MESTBL, od droit** it. Cirila in Metoda, By, Minn. LOUIS CHAMPA, od dnuftra sr. Brca Jesnsa, Iter. 2, By, JOHN GRAHKK, at, od druitva Slovene«, iter. 114, By, Y«i dopisi, tikajoči so uradnih sader, kakot tudi daun) >oliljatTc, naj pofiljajo na glavnega tajnika Jednote, tsc pj tolbc pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanoT II nI Mi tafealo. Društveno (iasBoi BAS BAlODi" GLAg_NARODA,19. OKT. 191<_ 60. 61. 64. 66. 68. 69. 70. 71. 72. 75. 76. 77. 78. 79. 81. 82. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90. 92. 94. 99. 100. 101. 103. 104. 105. 106. 107. 108. 109. 110. 111. 112. 114. 116. 117. 118. 119. 120. 121. 122. 92.67 99.51 47.61 170.63 110.00 63.94 53.61 233.97 45.99 129.30 65.58 61.21 198.44 22.75 58.40 150.74 61.02 123.27 175.00 51.36 53.51 70.39 103.01 56.10 78.88 264.38 104.46 58.09 50.45 125.15 42.83 116.94 84.90 32.26 63.24 40.03 104.41 131.54 44.44 235.32 73.09 38.28 35.09 19.57 38.74 65.15 32.00 1000.00 500.00 14.00 32.00 63.00 78.00 195.00 129.00 14.00 32.00 1063.00 78.00 195.00 629.00 13,615.69 6100.00 22.00 107.00 9.00 29.00 9.00 21.00 53.00 60.00 90.00 62.00 27.00 25.00 43.00 61.00 54.00 5.00 10.00 3807.87 22.00 107.00 9.00 29.00 9.00 21.00 53.00 60.00 90.00 62.00 27.00 25.00 43.00 61.00 54.00 5.00 10.00 9907.8" m tvo čustvo se je razlilo po njegovem srcu. Večer je bil tedaj taunaj, -prazen na ree krajih in v tisti jeseni se je natekla voda na podstrešje in in zapuščena na vsem svetu. In o Matu so pravili, kako je utonil prišla tudi v bajto samo. Polago-(v gorskem potoku, ter o starem pastirju in o zakriti ljubezni... Tako so govorili zelo mnogo. lepe pravljice so nastale in mladi vnuki so jih poslušali zelo pozorno ter s široko odprtimi očmi.. . Ali o bajti ni bilo tedaj že ni- in meglen jesenski večer; brez ma je pričelo vse trolineti, razpa-žrvijenja je bila vsa daljava, sa-| dati je pričelo in ko je prišla zimo sove so skovikale s svojim o- ma, jo je podrl sneg. Nekega ve-dnrnim in plašnim glasoan. In na-j čera je pričel padati južen in gost. glo je 'bežal čas in je minila noč in našla se ga je na streho velika, in je ugasnil dan in tedni in me-j debela in težka plast in proti ju- seci so bežali nemudoma dalje.jtru je počilo in zahrešealo. Bajta česar več videti. Goščava je bila Zima je prišla in sneg je pokril se je bila nagnila v stran in se je'nastala tam in je polagoma pre-polja in trate, a so prišli dnevi,j bila podrla. Kar je bilo še negni-: hajala v hosto. v ono veliko in o>b-ko so zaveli južni vetrovi, veliki' lega lesa, so pobrali revni vašea-j širno ložo, ki je tekel potok čez fantastični oblaki so bežali po ne-j nje, sive starke in sivi starci so njo; tam pod slabotnim mostom bu naprej in sneg je kopnel in se prišli, zadeli so na stara ramena'je tekel in čez nevarni tolmun — je tajai in je izginil popolnoma, j in so odnesli na svoj revni dom. Zopet se je zasmejalo solnce nad Tako je ostalo tam še majhno zi-prijaznimi holmi, lastavice so pri-jdu popolnoma ob tieli in kadar je letele iz daljnih krajev in rože so prišla izopet. pomlad, so zacvetele zacvetele po tratah in brdih. tam prve vijolice. Najbolj temno- Tempotom pozdravljam sina m A stari pastir je pasel živino,'modre so bile in najlepše so deh-j brata v Chisholmu, Minn., ter vse *it*5 na Vi nil m u iKil iml^n.. ! f-ala VoSL.n vi nI -lr.f n n.-v m^Šl n 4- -I n v» a a I____..I - ~ i 1 * 1 * ••■» penee in sumeč. POZDRAV. Prišel sem k stare domovini posedal Mato in je prepeval toli- so vesele pesmi in so počakala krat s svojim lepim glasom: Je pa davi slan'ca padla na zelene travnike; je vso trav'co pomorila in ivse žlahtne rožice... Zdelo se je starcu, kakor da ga sliši: čisto blizu da ji nekje — fante, ki so prišli po holniu doli krepki ter mladi in s klobuki ma-baje. In potem je pognalo tam' naj- pri Lgublja Vse prijatelje v Ely. Minn., prav srčno pozdravljam, posebno pa še Johnu Sijatoviča, Franka Tončiča, Toneta Slauea itd. Pri- bujnejše zelenje. Grmi so zrastli šel sem iz stare domovine. — Jo na tistem mestu, češminj se je naselil tam in bezeg je pognal na tistem kraju. Martinčki so begali' že Nemanič, doma iz Božakovega pri Metliki na Dolenjskem. iveter se igra z njegovimi temnimi po groblji semintja in brzonoge ALOJZIJ DEBELAK lasmi in temuooki pes leži pri nje- podlasice so tekale po nizkem in igovih nogah. In ozel se je okoli razrušenem zidu. In tudi ptico so sebe^ ali v vsi daljavi ni bilo ni- prišle tja. Slavec je spletol gnez- Cleveland, Ohio, 15. oktobra 1916. PROTEST. Društvo sv. Janeza Krstnika, štv. 37, J. S. K. J., zbrano na -redni mesečni seji dne 15. oktobra 1916 je enoglasno sprejelo sledeči protest: 1. Protestiramo proti odloku konvencije J. S. K. J. v Eveleth, Minn., meseca septembra 19JMS. da bi moral vsak član J. S. K. J. bi-^ li naročen na tedensko številko "VGlas Naroda" kot glasilo J. S. K. Jednote. | 2. Predlagamo, da ostane "Glas Naroda * glasilo J. S. K. J. po > starih pogojih. 3. Poživljamo vsa društva J. S. K. J. v Združenih državah, da se pridružijo našemu protestu in zahtevajo splošno glasovanje. 4. Protestiramo obenem proti ostudni pisavi Zottijevega "Slovenskega Naroda ' in hujskanju tega lista proti članom, društvom in glavnim odbornikom Jednote ter proti vtikanju Zottijevega lista v razmere J. S. K. J. Člani J. S. K. J. bodejo sami odločevali o vseh razmerah, ki se tičejo J. S. K. Jednote. Predlagano in enoglasno sprejeto na redni seji dne 15. oktobra 1916 v Cleveland, Ohio. Anton Braniselj, predsednik. Rudolf Perdan, tajnik. Frank Millavitz, zastopnik. Geo. L. Brozich, glavni tajnik. OPOMBA: Prva številka znači številko društva; druga znači svote vplačanega denarja; tretja znači smrtnino: četrta znači koliko se je izplačalo podpore in poškodnine"; Bajt MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVI IN JEDNOTO za mesec september 1916. Dohodki: Izdatki: 1. 4:11.79 272.00 272.0c •> 461.51 2500.00 94.48 2594.48 :t. 208.95 32.00 32.00 4. 131.67 56.00 56.00 5. 91.86 10.00 10.00 tf. 88.73 62.00 62.0c 0. 443.53 1000.00 231.00 1231.00 11. 75.29 45.00 45.00 12. 158.68 13. 191.35 94.00 94.00 14. 77.99 * 15. 206.50 40.60 40.60 16. 177.07 9.00 9.00 17. 43.67 18. 453.30 1000.00 85.66 1085.66 1!>. 259.12 164.06 140.06 'jo. 158.16 21. 185.49 22. 150.30 50.00 50.00 2.1. 322.78 168.00 168.00 26. 120.92 27. 127.19 30.00 30.00 28. 63.20 20.00 20.00 29. 172.32 23.00 23.00 30. 469.54 40.00 40.00 31. 256.47 36.00 36.00 32. 163.22 33. 208.51 35. 350.21 47.00 47.00 36. 351.28 100.00 148.00 248.00 37. 731.25 38. 122.76 8.00 8.00 39. 193.35 108.74 108.74 40. 66.00 66.00 41. 76.39 29.00 29.00 42. 174.73 54.00 54.00 43. 102.67 111.00 111.00 44. 140.94 80.00 80.00 45. 195.46 48.00 48.00 47. 173.07 13.00 13.00 49. 140.38 i 50. 70.56 51. 80.87 52. 176.69 60.00 60.00 53. 214.74 75.00 75.00 54. 94.98 32.00 32.00 55. g 118.39 54.00 54.00 57. 95.71 30.00 30.00 mm §3.33 ~ . . mm j (Konec.) IV. In v tisti žalosti se je naselil stari pastir v bajti pod hoLiuom. Se tisti dan je namreč našel log&r utopljenca in starec je šel ter ga zadel na rame in ga je nesel v svoje stanovanje. Tam ga je položil na p.*ateljo in je prižgal ob njegovi glavi luč, ki je gorela z majhnim in trepetajočim plamen-čkorn. Oblekel ga je v nedeljsko obleko in je nabral po (polju zad-njih jesenskih rož ter jih položil okoli njegove glave. Reven je bil in ni imel denarja in zato je delal krsto sam. Na (podstrešju js našel primerne deske in iz njih je delal zadnji dom svojemu sinu. Pred hišo je žagal detfke in skladal lepo drugo z drugo Ta in oni izmed vaščanov je šel mimo. "Kaj delaš, Grega?" je vprašal in je obstal na potu. "Krsto", je odgovoril srtaree z 'Zamolklim glasom in je umolknil. Delal je dalje in naposled je bila krsta gotova. Lepa je bila, od belega in gla bere. naj se oglasi in ako pa kak rojak ve za njegov naslo\, naj ga naznani na spodnji na slov. Iščeta ga sestri Angela in Pavlina. Pišite na: Joe Zupančič. Box 17. Arrow, Pa. (IS-VfO—iO) NAZNANILO. Tempotom naznanjamo vseaa cenjenim rojakom in bližnjim društvom, da smo sklenili člani •kavi, kadar se je vračal na zimsko društva sv. Barbare prirediti ~ " * " ~ ' dne 21. oktobra t. 1. ZABAVNI VEČER noC pozno na svoj dom. Bili so š» namreč v njegovih časih volkovi, pastirjem, so kradli ovce in v po zimskih nočeh so stali gori na holmu, oči so se jim svetile kakor goreče bakle in so gledali v doli-minih, nič pomena ni imela zanj'no ter so gladili tulilL vsa sedajnost in smrt je bila zanj j fn ,pravili so dalje mladi ljudje' kateri se ne udeleže omenjene za-vsa njegova bodočnost. Star je 0 ljubezni, ki ne mine. Pravili so bave, plačajo $1.00 za pokritja bil že nn hrbet se m1/M>. rici. ki se je napravila v tujino' Odbor postaje štev. .">, isto sama M8-19—l«1 Conenrangli, Pa. Pozor rojaki! Ravnokar je dotiskana velevažna in velezanimiva sloven« ska knjiga: SLOVENIJA VST ANI! izpod peresa Dr. Nike Zupaniča. Knjiga govori o sedanji nalogi in bodoči vsodi slovenskega naroda. Pet tisoe izvodov je bilo poslanih našim vjetnikom v ameriškim Sloven- govoril in zadnjikrat je kanila . ; , _ solza na mrtvecev obraz. Položajrekc, ,m ->e Potem UI, • , P,10" stelji da je mislil — je pravil —j Rusijo, pet tisoč jih je na razpolago na svojega ana, da ga je videl! pred seboj — je ipravil tisti sta- CeHL. ree. "Kaj si prišel, Mato?" Na smrtni postelji da se je šiloma dvignil in spregovoril s slabotnim glasom: "Jaz grem, Mato!___" da je je pokrov na krsto in je vzel žeblje in kladivo ter jih je mirno in previdno zabijal. Votlo je ■zvenelo in udarci so odmevali po bajti prazno in samotno. Izzvenel je zadnji udaree in Grega je zapustil sobo. Stopil je na prag in je pogledal po poti gor. Že so prihajali prvi ljudje od vasi, po dva in trije so šli skupaj, nedeljsko so1 bili oblečeni in so govorili med seboj. Na posted je prišel tudi duhoven in so dvignili krsto ter so io odnesli na vaško pokopališče. Vabili so zvonovi s pokopališča s( svojim drobnim 'glasom in tam je. bila že izkopana jama. Votlo so zazvenele grude na ikrsto, nana-; gloma so padale nanjo druga za' drugo in so jo zakrile naposled popolnoma. Lgudje so se ra zgubili, Grega je zadnji odšel. Prišel je v bajto, k peči je sedel na klop in ee je zamisIH. Pred očmi so se mu vrstili vsi dogodki, sli 90 ammo njega m so oživeli v njegovem spominu. Vse življenje je ibilo pred njim — vsa njegova dtatjna mbdo^ in vsa poznejša doba do njegovih sivih let: "Zdaj sem popolnoma sam", je f^mrlfl MHH«ied m s« ma ilahko da je umrl, nobene bolesti na obrazu: oči je zatisuil in je popolnoma mirno zaspal. V. In tekom let je oslabela tudi bajta. Slainia na strehi je pregnila Rojaki, sezite po najzanimivejši slovenski knjigi, ki je bila kdaj tiskana v Ameriki! Stane samo 50 ct. in se dobi pri: Dr. N. Zupaniču, 1369 E. 40 St. Cleveland, Ohio. i vam še ni zdaj znano? da lahko kupite vso pijačo tam kjer dobite najboljo in najceneje. Tako mesto je samo eno v Ameriki in to je trgovina na debelo Breman & Osgood v Pittsburgh u, Pa. Prečitajte pazno sledeči cenik: 4 1. st. belo ali rdeče B. & O. rženo žganje gal. $1.75 5 1. st. belo ali rtleee B. &. O. rženo žganje gal. $2.00 7 L st. belo ali rdeče B. & O. rženo žganje gal. £J.50 10 1. st. belo ali rdeče B. & O. rženo žganje gal. £1.00 12 L st. XXX B. & O. rženo žganje gal.........$3.50 Pravi fini Torkoly galon ............$2.50 do $5.00 Čista močna slivovka galon..........$2.50 do $5.f0 Najfimji Kiimuel ali hrusevee gal« «1............$2.50, $::.00 in $3..V) rognar. galon........................$2^0 do $5 .K) Fino l»elo ali rdeče namizno vino ..?l.t«0 calou ali več Sladki t«>kajet\ galon................$2.50 do $4.'JO Fini zelo temni rum. galon ..........$2.0u do $4jn) Prava borovička gal. $2.50, $::.UO. $:;.50, $1.00 in $5 00 Vinsko žganje, galun ................$3.00 in $4.00 goni. Mi plačamo prevozne stroške pri naročilu od $3.00 ali več med New Yorkom in Chica- Požljite denar v priporočenem pismu ali ekbpresuim Money Orderom. Prihranili boste, ako kupite pri nas, ker mi nimamo agentov^ 3 Nam lahko pišete v slovenskem jeziku. ■ BREMAN & OSGOOD 112 Fulterton St PITTSBURGG, PA. JOSIP P. F A A L, slovanski upravitelj. NAŠA TBGOVINA JE USTANOVLJENA LETA 1893. ; a ssssssssssssstsss: GtAS NAHODA. 19. OKT. 191« Onstran hriba. Milan Pngelj. kar so nesle od pota utrujene oei. so t" I. Pri stricu so živeli, dva brata sta bila in ena sesetra. Sedem let je imel najstarejši, slabo je bil napravljen, samo pozimi je nosil čevlje in skoro nikoli ni imel svoje obleke. Ali učil se je pridno in miren je bil in pameten. In dogodilo se je nekoč, da so čuli vesti o materini smrti. Tam je živela«z ostalimi otroki za hribom. tam da je zdaj umrla daleč za hribom. In domislil se je strie, da bi peljal otroke na pogreb, ali za voz ni bilo denarja in peš je bilo daleč za hribom. Ali hotel je, da ostane spomin, na hrib pojde z njimi, tam jim pokaže pogreb v dolini. "Glejte, otroci, tam neso mater!____" Kazžalostili se bodo obrazki, solze bodo tekle po licih, glasen jok bo nastal. "I)a se bowte domislili, otroci! Mater neso — kaj vidite t" — Ozrli se bodo doli v dolino objokani obrazki. lepa bo vsa v zelenju in cvetju, vsa posejana s soln-čnimi žarki in sredi zelenja in cvetja in solneuili žarkov se bo vila črna vrsta ljudi in peli bodo zvonovi. Peli bodo. na daleč bodo plavali glasovi, slišal jih bo samoten popotnik, odkril se bo in prekrižal. Gledali bodo otroci, jokali bodo na vrhu. klicali bodo svojo revno mater. "Mama, oh, naša mama...." Preslabotni bodo glasovi, ne bodo dosegli doline. Tako je mislil stric in je sklenil nanraviti otrokom večen spomin. In tako so se napravili na pot, ob enajstih dopoldne so se od p rail i, kruha so vzeli s seboj in vode in so se izgubili v grmičevju. Solnce je sijalo, spomlad je bila. samo še malo dni je bilo do tedaj. ko se pokaže prvo zelenje in zaeveto črešnje. Cisto je bilo nebo, terano-iuodre spomladanske zaplakaF barve, plavali so včasih pod njim' težki svinčeni oblaki, plazili so se tik nad gorskimi slemeni, včasih je potegnil jug in preplašeni so se skrili za vrhovi. >e je oglašal ptič na veji, veselo je zapel in naglas in človeku je bilo prijetno. Prišel je bil zopet lepi spomladanski čas. veselo je bilo srce, ki ga je srečno dočakalo in veselo razpoloženje se je razlilo po duši. &li so po poti; stric je šel spredaj. Franci je šel za njim in potem Tonček in Milka. Molčali so, samo stric je včasih zakašljal, vzel je robec in obrisal pot in mogoče zavzdihnil. Pusta je bila pot. dolgočasna in neskončna. V strmino se je vlekla gori, vedno sredi grmovja. sredi pustih in dolgočasnih skal včasih, na desno iu levo sredi grmovja tuintani slabotno drevo. Franci je bil truden in se je u-stavil. "Kam tako daleč, stric, ko je tako pusta pot in ko ni treba..." Molčal je strie, šel je dalje, čez dolgo se je oglasil. "Dobro je...." Isti moilk je bil zopet, zasoplje-no dihanje, samo globoki vzdihi, dolga neskončna pot se je vila y strmino. In tistikrat se je zazdelo, da je izgubilo solnce polovico svoje svetlobe, omedleli so žarki, onemogli in bolni so trepetali po strmini. In tudi nebo se je užalostHo, obledelo je, tiho je zajokalo---- Milka je sedla na pot, globoko je vzdihnila in povedala je s solzami v očeh: "Jaz ne morem naprej ... . ** "Kaj ne moreš? Vstani in pojdi!".... Strica je razjezilo; prijel jo je in dvignil na roke in nesel naprej. Pot pa je bila še dolga, nič se še ni bila skrajšala, vrh je bil v silni daljavi. Že so hodili dolgo uro in prehodili so drugo, ko se je približal vrh samo za malo. Tako je bilo. kakor bi bil napravil dva koraka proti njim, enkrat bi jih bil lepo pogledal iz prijaznosti in u-smiljenja, potem bi se jim bil zasmejal, ustavil bi se bil na mestu in obrnil na drugo stran. In šli so naprej in premislil sc je hrib. Zapet se je obrnil k njim, prijazen obraz je kazal, že so bili na vrhu. Samo še malo korakov so storili in stric je odložil Milko in je pogledal Silno lepo je moralo biti tam, zakaj že iz dalje same so videle o-či polno krasote. Zelena in visoka drevesa so bila tam, lepa senca je morala biti pod njimi, legel je vstal sredi nje oduren in neprijeten glas, zavpila je žival, ptica je zakričala, veja je počila sredi hoste. Franci je šel zadaj s poveseno glavo in zopet mu je prišlo na pamet, da bi zavil na levo ali na des je doli mimoidoči in zasanjal lepe j no legel bi ob poti in bi zaspal in sanje. In ptice so morale biti tam,:zasanjal. Dolgo bi sanjal, tako dol-slavei so bili mogoče in so peli, j go, da bi bilo konec vseh žalostnih kedar se je delalo jutro iii ko se misli, umrli bi spomini, prebudil je približal večer. bi se vesel in zadovoljen. In ko bi In še malo dalje naprej pa je se tako pitbudil, tedaj bi pokril bilo morje. Veliko in silno se je klobuk malo na levo stran, rožo bi razprostiralo po vsi daljavi, sama j zateknil za trak, zapel bi veselo ravnina, kar so dosegale oči; ne-, pesem in bi se napravil po strmini bo se je naslanjalo nanjo. gor na vrh hriba in doli po drugi Pogledal je stric in zahrepenelo strani v lepo in nebeško dolino, je staro srce. Napravil bi se člo- Tam je doma spomlad, tam vse ze- vek na pot, po hribu doli, naprej leni in je vse v cvetju, oljike ra- v nebeško dolino, legel bi pod sen- stejo tam in srečni «*nevi teko svo- co prvega drevesa, zasanjal bi na jo veselo pot. mahu in ne bi se prebudil nikoli več.... n. Petnajst let je minilo od tiste Raztresene hiše so stale po dolini, črna vrsta se je pokazala sredi njih, vila se je počasi naprej.' poti; odrasel je Franci, mnogokaj žalostno ljudstvo je šlo sredi ve-'je pozabil, ali nekega večera se je sele doline. j domislil na davno in polpozablj«e- "Poglejte, otroci! — Mater ne 110 pot. so!"________I Jesen je bila tedaj, venele so ro- Dvignili so se obrazki, pogledali že. suho listje je padalo od vej. — so v dolino. j šumelo je po gozdu pretrgoma, tu Pomikal se je sprevod, izginila je vstal šum. tam je vstal, počil je je črna vrsta za hišami, pokazala strel, zalajal je pes na klancu, se je zopet, žalostno je zazvonilo Ničesar ni bilo več na poljih, sa-ob tistem času. Tenki so bili gla-;mo suhe bilke, polvela roža tuin-sovi. bolestni in grenki obenem, tam, jata vran je letela preko, iz-razlegali so se daleč po samoti, ginila je za holmom. popotniku se je prebudilo srce. —J Večer je bil; ugasnilo je solnce. Vse žalostno, samo redkdaj obtu- j krvava zarja jeo blila gorske vr-deno je vstalo v prsih, dvignilo se hove in nebo. In ta odsev je bil je nenadoma, zarepetala je duša v težki tesnobi---- "Poglejte, otroci; — mater ne- Zvonilo je v dolini, tenki in žalostni glasovi so priplavali na hrib, tesno so se oklenili mladih src, solze so stopile v oči---- "Poglejte, otroci!"---- Tudi srce starca so objeli. Zastale so besede, obrnil se je v drugo stran, da bi se ne videle solze, ki so stopile v oči popolnoma drobne in neznatne. Na glas so jokali otroci, Franci je pogledal še enkrat v dolino in se je vrgel na zemljo in je obupno Že je bil tedaj izginil sprevod, več niso peli zvonovi, tiho je bilo vse in mirno. Zahajalo je solnce, rudeeile so se gore in so obledele zopea, mrak se je dvignil iz doline in se je počasi plazil gori proti hribu. Vstali so vsi in se odpravili po strmi poti nazaj. Mrak je bil tam doli. megleno morje, ni se videla revna in zapuščena vas. Počasi so šli in otrok je bilo strah. Včasih je šinilo bogvekaj mimo, stopilo na desno stran, šlo je zadaj, ali izginilo je, ko so pogledale oči. Dvignil se je kje v dolini oduren glas. sova je zavpila mogoče, prešerno je sedela na veji. smejala se je v plašno noč. Malka je zopet sedla na pot, trudna je bila in je zajokala. Stric se je sklonil molče do nje, dvignil jo je v naročje in zopet so šli tiho naprej. In takrat se je bilo že popolnoma stemnilo. Zgostila se je bila megla naokoli, zastrto je bilo nebo, ni bilo na njem lune, ni bilo zvezde. "Počakajte strie, primite me za roko____" Zaprosil je Tonček, truden je bil, skoro bi bil zajokal. Strie ga je počakal in ga prijel za roko in tako so šli vsi zopet tiho naprej. Franci je stopal za strieom in tudi 011 je bil postal popolnoma truden in onemogel. Zdelo se mu je najlepše, da bi stopil tiho na stran in bi legel ob poti in zasanjal. Tain bi sanjal do drugega dne, ki bo bogoče lep in solnčen. Morda bo sijalo spomladansko solnce, cveteli bodo zvončki, dehtele bodo vijolice, slavec bo pel nekje — tako bo lepo, kakor v dolini onstran hriba. "Stopi, Franci!____" Za »si.il je bil in stric ga je opozoril. Potekel je malo in šel je zopet tik za stricem. Mislil je dalje, na dolino onstran hriba, na črno vrsto, ki se vije sredi nje. Z Bogom. mama. v življeiju se ne vidimo nikoli več —. Zabolelo je v j»rsih, zapeklo je v srcu. In ne vidimo se resnično nikoli več. nikoli več, ne zjutraj, ne na večer, ne o-polnoči — nikoli več.... Jasno je bilo pred očmi. bolelo je v duši, srce je trepetalo—. Popolnoma temna je bila tedaj. razlit po vsi okolici; drevje je bilo obdano s krvavo barvo, vsa polja so bila polita z njo in potok je je bil popolnoma poln. Krvavordeč se je vil med vrbami, med ravnimi polji in se tako izgubljal za ovinkom. Izgubljal se je in se izgubil, mrak je pal na zemljo, zagorele so zvezde na nebu, * Umeknil se je dan, umeknila se je trdoba iz srea. Mehko je postalo, zasanjalo je rahle in tople sanje. Franc je hodil zunaj, ob morju je hodil; šumeli so valovi, in 011 je bil zamišljen. Stalo ie pred očmi življenje, novo je bilo, polno sreče, gledale so nanje oči hrepenela je duša po njem. Onstran hriba je bilo to življenje, do vrha je bilo treba, potem so ga komaj videle oči. komaj je sanjala o njem duša, a dotistihdob ko bi minile sanje, ko bi se resnic* no pričelo zaželeno življenje, dotistihdob je bila pot pač dolga, komaj so premerile oči. Pozdravil je Franc — mimo je šla Margareta. Mlada je bila in lepa, prišla je bogveodkod in bogvezakaj, namenjena je bila bogvekam. Nejasne je bila minulost, nejasna je bila bodočnost dostikrat in niso je marale misli. Ali takrat se je zgodilo. kakor se je dogodlio že tisočkrat. Našla so se na potu sorodna srca, zasanjala so in so za-lirepenela, oklenila so so tesno. 4'Kam greš, Margareta?" Vprašal je, iu ustavila se je pred njim. "Srce je reklo, da si tukaj, in prišla sem." Oči so bile globoke kakor morje, zamišljene in zaljubljene. Tedaj je bil večer, tih iu prijazen in lepote poln. Pošumevali so valovi, zvezde so bežale po njih, šumelo je po drevju, nekje v večeru je igral nekdo na gosli. Glasovi so bili mehki in topli, plavali so mirno, veselo jih je vzprejemalo srce. Lepo je bilo, mehkoba je bila v duši. "Skupaj smo, razšli se bomo, ne bomo se videli nikoli več____77 Izpregovorila je in vzdihnila, prišla je žalost v srce, pomnožilo se je obupno hrepenenje. "Nikoli nisem bila srečna in ne bom nikoli...." Tako je bilo srce žalostno, sklonila se je glava in ni bilo veselja, na obrazu. A Franc je upal. Mogoče je, da vstane nekoč jutro, veliko jutro njegovega -V vi jen ja, naenkrat da °e razjasni nebo, posije na pot veselo solnce, Doseženo bo. kar je onstran hriba, lepo bo življenje in zadovoljnosti polno. Lehko se zgodi; kaj je nemogoče na svetu ? Odpro se vrata v novo življenje, večno se zapro za starim in malolepim. Zaeveto rože ob poti, novo nebo se razpne nad življenja trudnim romarjem. Sanjal je Franc in je mislil na Margareto. Hodil bo z njo in živel proč zamišlejnpst od oči. Zakaj zjasnilo se je nebo, posijalo je novo solnce, zacvetele tso rože ob potu, prišlo je veliko jutro življenja. Stala bo na pragu Margareta, stopila bo bliže,, glej. pritekla bo zanjo kodrolasa deklica. Drobna ni vesela bo pritekla, zasmejala se bo z veselim in tenkim smehom, zaploskala bo z majhnimi in debelimi ročicami.... To življenje so gledale oči in zato je bilo srce od hrepenenja trudno in izmučeno. Vse je bilo že tisočkrat presanjano, ko se je razjasnilo nebo prvikrat. Ponavljale so se iste sanje dan na dan, zapuščale so v srcu pogostokrat obup in temno noč, ali pa so se poslovile z veselim akordom, ki je zvenel v srcu kakor himna radosti. (Konec prihodnjič). Gostoljubnost. General francoske konjenice Lasalle — padel je pri Wagramu — je ljubil boj in dobro kuhinjo. Ko je bil v Elbingu na Pruskem, je na poseben način vabil revne častnike k obedu. Uro preden j seje obed vršil, je razobesil njegov sluga na balkon zastavo: dolgo palico, na koncu pa privezano plapo lajočo servieto. Znamenita zasta va je vihrala toliko časa, da je bi lo zasedenih vseh dvajset stolov pri generalovi mizi. Častniki nje gove divizije so čakali na zname nje in napravili generalu obisk vsakega je obdržal pri kosilu. Č< pa prt ni več papolala, ni kazali drugače kakor odložiti obisk m drugi dan. Papež se je obrnil na ameriške * otroke. Rim, Italija, 17. oktobra. — Znano je. da je prišel v Rim George Barr Baker iz New Yorka. Baker se je mudil pri papežu in mu pojasnil obupen položaj v katerem se nahajajo belgijski otroci, ki so zdaj pod nemško oblastjo. Papež je naprosil, da bi vplival na ameriško duhovščino, da bi se delovalo na to. da bi vsak ameriški šolski otrok adoptiral enega belgijskega otroka, s katerim bi imel vsak dan tri cente strdskov. Sim, Italija. 17. oktobra. — Papež je izdal poziv "na otroke v srečni in bogati Ameriki, da pomagajo nesrečnim otrokom v Belgiji, katerih je pol miljona". — Gotovo je, da bo ameriška katoliška duhovščina pričela takoj na to delovati. ST. CLAIR AVE. JEWELRY CO. Joseph Marinčič, lastnik, 5805 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Slovencem in bratom Hrvatom priporočam na-verižic, priveskov, prsta-kup finih vsakovrstnih nov, tudi takih z društvenimi in jednotinimi znaki. V zalogi imam vse kar spada v trgovino zlatnine, diamante, stenske ure s kukavieo. budilke, Columbia gramophone, slovenske in druge plošče. Sprejemam v popravo ure vsakega izdelka, gramophone in zlatnino in za vsako delo jamčim. Prii&»roČam se za obilo naroči; jaz bom vsakemu točno in pošteno j»ostregel. Ne pozabite gvela: svoji k svojim. JOSIP MABINČIČ. DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI! OGLAS. Mr. Milan Marjanovič nam j© poslal sledeči oglas in nas prosil, da ga štirikrat priobčimo: i Drugi Jugoslovanski Narodni Zbor v PiUsburghu, neče biti održan dne 25. o. m. nego dne 15. novembra i to na cable-grafsku zelju posebne delegacije što ju šalju južnoameriški Jugo-sloveni i koja delegacija se nalazi več na putu za New York,, ali ne može stiči prije poeetka novembra. Odaziv za Zbor je vanredno velik sa svih strana, pak se poziva-ju i sva slovenska društva i kolonije koje jugoslovenski osječaju i žele sudjelovati u jugoslovenskem pokretu da što prije odaberu svoje delegate za Zbor. Jugoslovenska kancelarija, osnovana u Cleveland, O. (1402 E. 10. St.) po izaslanstvu Jugoslo-venskoga odbora u Londonu, javlja da se sve prijave za drugi Jugoslovenski Zbor šalju na njenu adresu. Jednako se na njenu adresu šalju i svi dobrovoljni doprinosi nam i jen jeni Jugoslovenskom Odboru u Londonu. Tko želi slovenskih, hrvatsko- j arpskih ili engleski pisanih agi-' iacijonih in inforrfiacijonih spisa može ih dobiti od Kancelarije. — Spise, koje je izdao Odbor, može ivatko dobiti besplatno. Tko bi želio n Domovin u, to jest, tko bi želio vee sada poči i one jugoslovenske krajeve koji ie oslobadjaju po srpskoj i po sa-/ezničkim vojskama, i tko bi želo i da dobrovoljno sudjeluje u pomoč-kod pomaganja administracije, kod kot pomaganja administracije, kod pomaganja u bolnicama, kod pomaganja u ishrani i odijevanju stanovniš6tva oslobodjenih kraje-va, neka se prijavi u Jugosloven- Zdolej vidite aparat, s katerim se prihrani do 35*?o na gasolinu, skoj Kancelariji (1402 E. 40. St., zboljša se slab motor in povspeši hitrost. Cleveland, O.), pak če dobiti sve potrebne upute i pogodnosti za putovanje. Primječuje se, da po-lazak u Kraj ne obvezuje nikoga na bojnu službu. 4x (16—19.) VABILO na VINSKO TRGATEV, ktero priredi Slov. samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico Inc. y soboto, dne 21. oktobra 1916 v "BEETHOVEN HALL", 210 iztočna 5. ulica blizu 3. Ave., New York City. Pričetek veselice ob 8. zvečer. Vstopnina z garderobo vred 35 centov. "Vinska trgatev" bode združena z vsemi običajnimi Šaljivimi točkami, ki bodo gotovo v vsestransko zabavo slav. občisstvn Vsa slavna društva iz Greater New-Yorka in okolice, kakor tudi posamezni rojaki in rojakinje so uljudno vabljeni, da se te veselice v prav obilnem številu udeleže. Udeleženci, ozir. gostje, kateri bodo nudili največ zabave, bodo odlikovani s posebnimi v to svr-ho določenimi darili. Da pa zamore ta naša prireditev pokazati poleg vsestranske zabave tudi pristno narodno lice prosimo cenj. rojakinje in rojake, katerim je le količkaj mogoče, da pridejo k ' 'Vinski trgatvi" v narodni noši. Opozarjamo nadalje slavno občinstvo, da se vrši otvoritev "Vinske trgatve" in poskusu j a. točno ob 9. uri zvečer. Ker je ta točka veseličnega programa najzanimivejša, je važno za slehernega, da dospe pravočasno v dvorano. Za vsestransko naklonjenost se slavnemu občinstvu že v naprej zahvaljujemo in beležimo, s spoštovanjem ODBOR. Izum našega rojaka Henry P. Mertel. NAZNANILO. Naznanjam vsem prijateljem in znancem, kateri ste kupili številke za moj pisalni stroj (typewriter), da se je izžrebala števil-i 'ka 62 in dobil je stroj Anton Videč. Term potom se lepo zahvalim vsem, kateri ste mi pri tem pomagali. Frank Stainer, Box 575, Greenssburg, Pa Mertel Power Exhilarator. Pritrdi se ga lahko na vsako karo, katero goni motor na gaso-lin in je lep okras za vsako karo. MERTEL POWER EXHILARATOR je aparat, ki se nikdar ne po Iščem svojega svaka ANTONA kvari in deluje pri slabem in lepem vremenu vedno enako; torej pre-DRENIK in prijatelja FRAN- kosi vse dosedanje izume te vrste. Z njim se prihrani do 35% pri ra-KA KRANJC. Prvi je doana iz čunih za gasolin in motor trpi veliko manj ter ne postane prevroč. Cirknice, drugi pa iz Rakeka Glavno je pa to, da v hrib moč podvoji in prepreči, da bi se kara v na Notranjskem. Kakor mi je klancu zaustavila. znano, bivata nekje v West Rojaki, ki imate svojo karo. naročite si en aparat za poskušnjo Virgimji. Prosim cenjene roja ! in prepričali se bodete sami, da je res. Vsakemu, ki ne bo zadovoljeu, ke, kateri ve nju naslov, naj mi povrnem denar v teku enega tedna. ga -naznani, ali naj se pa sama; Cena poniklanemu EXHILARATORJU je $10.50 in mesm^aste-javita na naslov: Jacob Skerl,istemu pa $10.00. Razprodajalci dobe popust. Pišite na Box (547, tfykesville, Pa. 215 Secaucus Rd., (1S-19—10) HENRY P. MERTEL, Želim z-vc-deti za naslov svojih treh bratov: JOSIPA, Al/O J ZIJA in JANEZA KNAUS Prosim vse tri, da se mi oglasijo. — Anton Knaics, c/o Jolin Knaus Caaup, New Berrv, Mich, i (18-20—10) Homestead, N. J. ni sc razločevalo več kamenje pod doli po novi dolini J nogami, ni se razločevalo grmov- (bo znjo; in to življenje bo prijet-pred seboj. Ali takrat so se široko] je. ki je bilo najbliže. Sama noč je no in lepote polno. V službi bo odprle oči, razveselilo se je srce bila vse naokoli, samo daleč spo- takrat,, in ko bo prišel domov in nad toliko lepoto. Zakaj tam spoJdaj se je svetilo par luči, slobot^ bo stopil v prvo sobo svojega sta-' daj je bila domovina pomladi, tam ne, umirajoče sredi megle in noči novanja. bi poklical in odprla se je vse zelenelo, vse je cvetelo, sa-1 so trpetale v nižini. bodo vrata, stala bo na pragu Mu m Pm&o. polj« od Jfiž m selenja'- Noč je M& mirna, samo včaaih gsrefa, proč otožnost odpbntta. j! smmmMmft'MYmmwM'/rmmmMMMwmmM Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih drža?, Velikost je 21 pri 28 palcih. CENA 15 CENTOV. Zadaj je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi STENSKO MAPO CELE EVROPE $L60 VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STKANI 2JE-DINJENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET, CENA $1.50. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-MACUE Z MEJO AV8TRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil. Oblega 1X raznih jpeniVevidov, CENA SAMO 25 CENTOV. Naročila in denar poOjite na: Slovenic Publishing Company 82 OorUaadt St, GLAS NARODA, 19. OKT. 1916 13 (Nadaljevanje). Gozdowski je planil kvišku. — Zakaj pa nisi vzel? — Zakaj nisi spravil? — Tega nisem smel. — To se pravi krasti. -- S takim človekom ni treba imeti nikakih obzirov. — Se jutri bom zapovedal obkoliti hišo in vse zapleniti. Zenon se je začudil. — Odkod je vzel ta človek toliko odločnosti! — je pomislil sam pri sebi, — Oast no besedo ti dam — je nadaljeval — da hi še noccj storil to, če b uioeel sklicati ljudi. Zenon .]•' spil čaj in se po kratkem pogovoril poslovil. Naslednje jutro jra je neka neznana sila jrnala k Gozdowskemu. Oskrbnik je >tal na pragu in nekaj premišljeval. — Kaj pa je? — Kaj premišljuješ? — Hm — je odvrnil oskrbnik. — Sram me je. — Zakaj bi t«* bilo sram? — Danes zjutraj sem napade! hišo našega Jalovca. — No, in T - Pti«** nam jf zlt-t« i. — Dobil nisrm niti njega niti papirjev. — Vrata so bila na stežaj odprta, na steni je bilo pa zapisano z velikimi črkami: — Stanovanje se odda v najem. Zenon se je vgriznil v ustnice. Torej je bila moja snuuija opravičene — je rekel. prilika. — Vzemi seboj tisoč zlatnikov, najlepšo kočijo in dva lakaja. — To govorjenje se je knezu nekako čudno zdelo. — Jaz nisem posebno velik prijatelj ceremonij — je nadaljeval starec, — toda kar mora biti, mora biti. I Robert je molče prikimal. i — Zdaj pa še nekaj. — Ko bo grofica izpregovorila odločilno' besedo, ji moraš kupiti kako darilo, ki ne sme biti manj vredno kot tisoč zlatnikov. — K sreči sem jaz nekaj prihranil od svoje rente. —1 Ta denar ti je vedno na razpolago. Po teh besedah mu je ponudil nabasano listnico. — Sin jo je spravil in poljubil očetu roko. — Moj dragi Robert — ti se torej podajaš na pot? — Bog naj ti, da srečo, katero v polni meri zaslužiš. Bil si vedno dober otrok. —, Bog naj ti nakloni vse, česar želi tvoje srce. — Pojdi z Bo«rom! — V imenu Očeta, Sina in sv. Duha ti želim mir, srečo in zadovoljnost. Zatem sta se objela in zajokala. (Dalje prihodnjič). 700 delavcev — stavkarjev — je bilo na Dunaju vstreljenih. Včeraj je newyorški list Globe" dobil od svojega posebnega Jopisiiika Rene Areosa, ki se mudi se je vršilajia Dunaju velika stavka raznovrstnih delavcev. Prišlo je do hudih izgredov, v katerih je bilo koli 700 delavcev /streljenih od vojaških oblasti. Stavke se je vdeležilo 20,000 starih delavcev, ki so zahtevali bolj-ie plače, da bi mogli tako preživljati svoje številne družine, ki že laljeasa trpe pomanjkanje. Informacije, ki smo jih dobili iri goriomeiijencm listu, se glase, la je to poročilo zelo zanesljivo. TEMI* JE PRIZNAN ČUDOVIT l-SPEH POVSOD NA SVETI". Mrs. Jiimcs Buclntuan Iz Seranton. IVnna. jo pisala "KOPP'S BABY'S FRIEND CO.". mlHcivatfljeiu tejra eu-tJoviti>}ja zdravila. ki je Ma;rrovaiio <*! \ toliko t i s« m" mater, sliik-ee pismu: " "i : . , . . , ... . i • i • ioiiko us««- niaier. sleuoce nismo: nekaj dni v Avstriji in n^kaj dni, llek„|!k„ t(M,ni st.m |wj|.u Švici, brzojavno poroeilo, dati- Steklenico VaSe^a "KOPP'S", otroSke rano s 16. oktobrom, iz Berna. da No, in kaj zato. — Morda se je bil prebudi!, ko si prišel v nje-j vendar nam se zdi nekoliko prežeč. vendar s tem še ne pravimo, la ni mogoče. govo sobo, pa se je potuhnil. — Potem ga je začelo skrbeti in je pobegnil. Oba sta se zamislila. — Bog ve, kaj je to? — Vrjameš. da se bojim — je rekel pan Zenon Zurba. — Ne. ne. ta človek je blazen. — Najboljše je, če se ne pogovarjava več o njem. XI. Pet dni je bil grof Mošeiuski s svojo hčerjo v gradu. — Sesti dan je bil dan odhoda. Zjutraj so bili v>i v kapeli pri maši. — Okoli poldneva so odpotovali. — Knez Robert jih je spremljal. V teh petih dneh se ni pravzaprav ničesar sklenilo oziroma določilu. — Alfonzina in Robert sta bila cele ure skupaj, toda odločilne besede ni i/pregovoril ne on ne ena. — Kljub temu so bili pa vsi prepričani, da se bo vse dobro izvršilo. Zenon je bil večkrat pri njem, toda izvedeti ni mogel ničesar. Dan pred odhodom je prišel zopet k njemu. — Knez je sedel pri mizi in pregledoval neke listine. Ko >i» se odprla vrata, je plani! presenečen kvišku. Vi s,- odpravljate na pot. knez? — ga je vprašal Zurba. Na pot? — Seveda, na pot. Zatem je vstal, odprl okno in začel vdihavati sveži zrak. Zenon. — j<' rekel slednjič — Zenon. — Vrjemi. da potrebu- j jein naravnost nečloveške moči.... Moj Bog. moj Bog! — To je strašno, strašno! — Knez je rekel Zenon polsiišno. — Bal se je namreč, daj Ldo prisluškuje. _____ Robert mu je stisnil desnico. — Da. prav imaš. prijatelj, do konca moramo vstrajati. — Do, k*Ilira pa naj se zgodi karkoli. — Jaz nimam v sebi nikake odločnosti, jaz sem nevreden sin svojega očeta, jaz sem nevreden brat svoje sestre, jaz nisem dober prijatelj. Zenon ga je zaeel na v.se načine tolažiti. Le brez skrbi bodi — je odvrnil Robert. — Nikar se ne boj. - Moj Itog. knez, kako se bo vse končalo? Nikar se ne boj. — Jaz še nisem vsega natančno premislil. 1'ozno /večer je poklieal knez Norbert svojega sina k sebi. Ker se do/daj nismo na širše bavili z glavo te ponosne rod bi-i ne, si jo bomo zdaj malo natančnejše ogledali. Kon.ornik. stari knez Branski je bil človek iz osemnajstega sto b'tja. — Ko se je o< I povedal Stanislav Avgust prestolu, je odšel kite? v ojo palačo, kjer je začel živeti življenje, o katerem imajo naši či-tatelji nekoliko pojma. Bil je neizmerno ponosen, ker je bil glavar družine knezov Branskib. — Bil je silno trmoglav. — Menil se je kvečjem le za na ,s\ete svojejra brata škofa, drugih ljudi pa ni posHšal. Za gospodarstvo se ni veliko brigal. — Popolnoma neznano mu j j' bilo. -jem »letetu z dobrim uspehom. Imelo ie jjrižo in je veekrat jokalo. K<» sem iH>ral»ila eno steklenico, sem sjKiznala razliko, ker dete se je očiviiluo boljšalo. Postala sem k svojemu lekarnarju po driiso steklenim vaših zdravil in jih rabim kadar je potrebno. Jaz ne bom nikdar brez njih. i»olefr te;ra bom pa priiNiroeila vsem materam kot zdravilo proti klanju. Moje dete ne joka več in je velika uioeitu deklica: stara tri meseee. Vi lahko ujMirabite to mojo izjavo kadar in kjer luieete. 31rs. .fames Ituciiaiiaii. M4 Wyoming Ave.. Serantoti. IVnna. "KOPP'S" the "BABY'S FRIEND" bolje zdravilo za otroke, ki so zaprti ali napihnjeni. Tudi je dobro zojht kree. drisko, ako so utrujeni, ne morejo spati in pri dobivanju zob. Kupi se ira lahko v vsaki lekarni v steklenicah po JT> ali 50 centov, tmla ako jra ne dobite tam. kjer ste. potem Pišite KOPP'S BABY"!* FRIEND COMPANY. YORK. PA. Priložite papirnati dolar in z obratno jw»što boste prejeli dv»> steklenici 50 centov. Dr. KOLER 638 Peno Are., Pittsburgh, Pa. SLOVENSKI ZDRAVNIK Dr. Kolar jm naj- lovwukl zdravnik. lUreJii ilo\ list v Pittabmxbu ki ima 131«tno p rak ao ▼ zdravljenju tajnih molkih bolezni. Sifllla ali aaatra pljenje krvi zdra\t • »laaovttim 60S, k« Ca Je izumel dr prof-t ErUch O« I-mate mozolja al* mehurčka po tele-au. v grlu. izpadanje las, bolečina v koeteh, pridite ln izčistil vam bo kri Ne Čakajte, ker ta bolezen a* naleze. Izflcbo semena nenaravnim potom zdravim v par dneh, kapavec aH tri* per In tudi vse druse posledice, ki ua-stanejo radi Izrabljtvanja samec« sebe. Kakor hitro opazite, da vam po-nehuje moika zmožnost, ne čakajte, temveč pridite ln Jas vam Jo bom sonet povrnil- Suienje cevi, lcl vodi ls mehurja oadravlm v kratkem Času, Hydrocele sli kilo ozdravim v BO urah ln sicer brez operacije. Bolesni mehurja, ki povzročijo bolečine v križu ln hrbtu ln včasih tudi pri apuSOanJu vode. oadravlm s (o tovostjo. Reumatizam, trganje, bolečine, ota-Kline, srbečico, ftkrofle In drug« kotna bolezni, ki nsutaiicjo vsled nečinte krvi oadravlm v kratkem času ln nI potrebno letati. Uradne ure: V ponedeljkih, sredah ln petkih od 8. zjutraj do 6. popoldne V torkih, četvrtkih ln aobotah od S ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne. S poito ne delam. — Pridite — Ne pozabit« Ime ln Številko! ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. Iščem svojegra prijatelja JOHNA VIHTELIČA, doma iz Vrhnike pri Ljubljani. V Ameriki biva že kakih 16 let in se pogosto seli. zato je težko dobiti njegov naslov. Prosim ga, da se mi zglasi. in sicer radi važne zadeve iz doma. V slučaju, da ne bere tega lista, prosim druge rojake, ki ga poznajo, na to o-pnzoriti. — Rudolph Gorjup, 11016 Waterloo Road, Oollin-wood. Sta., Cleveland, Ohio. (17-19—10) K no uro pml obedom je opravil svojo korespondenco. — Imel je t Kje se nahajata, rojaka FRANK posebnega tajnika, kateremu je diktiral pisma. Popoldne je ijrral ?> panom Barskim ali pa s patrom Serafinom par ur biljard. Zatoni .se je izprehajal in ob desetih zvečer lejfel k počitku. Tako je fcilo vedno..dan /.a dnem. leto za letom. Ko j«1 odstopil svojemu sinu premoženje, >i je določil tisoč ceki nov letne rente. S tem denarjem j- odpotoval vsakih pet let za par tednov v Karlove Vari. i Tisti večer prM odhodm je torej poklical k sebi sina Roberta, j — Sedi. stotnik — mu j" rekel. — (Ce sta se pogovarjala o kaki važni zadevi, pa je vedno tituliral z besedo stotnik), — Nisem hotel da se podaš prej na pot, predno ti izrazim svoje mnenje. — Zadnje dni se je pri nas marsikaj pripetilo, kar bo imelo morda še zelo ; resne posledice. — Navzočnost jrospoda Moščinskija in njene hčerke irie sili, da s teboj resno govorim. — Povedali so mi, da se ti Alfonzina dopade. Knez Robert je pogledal v tla • ^ POTRERUJEMO DELAVCE. — le vam je dragi oce prav, da se poročiva, nimam jaz ničesar i . proti temu 6"' ^ ln 10urno Zasluzi se — To je že vse lepo. — Toda. to je samo otroška pokornost. —I ^ l?-25 na me do devete or« -veier. Urad v Buffalo: 704, D. S- Mor /an Building. Odprto vsak dar ■id devetih dopoldne do petih po ooldne in ob sredah od sedme dr «i»vete are *ve£«r. _ DARUJTE PAR CENTOV SLOVENSKIM TRPINOM V STARI DOMOVINI! NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Pensvl-vaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Janko Ple&ko, Ki je pooblaščen sprejemati naročnino za *'Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdil«. — Upati jt, da mu bodo šli rojaki v vseh ostrih na roko. Vndstt^va HIŠE NA PRODAJ nove na lahka adplatila, kakor tod prazne lote ln farme. Zararovanje proti ognja* JOHN ZTJLICH, 1165 Norwood FUL, Cleveland, OMa POZOR ROJAKI! SLUŽBO DOBI mlad fant. zmoten nekoliko an-gleščine, v ■ veiiaua aSSa kom preoral ln v njej nadel veliko koristnega Ts knjlsa a*** vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih mlslL Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla Bidto« Staei al fello na svetn tako slavne pisateljice kot Je 8nttnerje?a Praf. dr. A. Dodel: 'Doli s orožjem* Je pravo ogledalo seOaaja ga Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da w bližajo človeštvu boljši Casl Kratkomalo: selo dobra knjiga. Dr. Ia pretresljiv načti. vojna. Knj^e nI naplnal noben voja fkl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprostm ženska Berts Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. lžlsllm a»Mk alkde »et navduieval sa vojno, Ce bo prebral 11 kallaa enii h cunev, le ertl Slovenic Publishing (Ju , 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. SMMHaMNMMM KRACRERJEV BRINJEVEC 0 ""Of - m A stalni delavci naj vprašajo. Velika rflovaneka naselbina. Kohler Co , revne in prenizke m oas- — Meni se zdi, da je to najbolj uj^odna1 (10 23—10) Sheboygan, Wis. je najstarejše in od zdravnikov pripozeano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim Gena aa "BRINJEVEC" je: 6 steklenic $ 6.60 12 steklarne IS 60 V ZALOGI IMAMO tudi dati domači TROPINJEVEC Ig SLIVOV-KA kuhana v na« lastni dlstllerljL Naše eeoe sa sledeče: Tropinjevec i»er gal. $2.1^, $2.uOr $2.75 in $li.00 Silvo vi t z per gxl...............$2.75 — $3.00 Tropinjevec zaboj .................... $ 0.00 Slivovi t* zaboj........................ 913.00 Rye Whiskey 5 V 'ar, zaboj......$11.00 fH - Rudeča Ohio vina per ^......85c. 00c* 75e. Catawba in Delaware per gal.......75c.—80a Za 5 in 10 gaL posodo računam« $1.00, aa 25 gal. $2.00, sa večja naročila je sod aastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money Order in natančni naslov. Za pi tatu sat pijaip, The Obit Brandy Distilling Ci 6UTMI4 am iNL. CHUMP« o —i Importirane Franz Lubasove harmonike so razprodane. Imel bom zalogo zopet po končani vojni, ter se za pozneje rojakom priporočam. Kupnjem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovora; izdelujem nove KOVČKE po $6.00 ter nove mehove od $6.00 do $10.00. Delo trpežno m sanesljivo. Alois Skulj, 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Votary Public) ▼ OREATEB NEW YOBXU ANTON BURGAR 82 GORTLAHDT STREET, HEW TORS, H. Y. IZDELC JB IN FRESKRBUJB Vsakovrstna pooblastila, rojaike prošnje In daje potre ka« ■ogreto ▼ raeh Tojafldh caderah. Bojakom, ki šele dobte omeriiU drierljansU papir, daje potrebne informaaije ^eds (jitqiii iskreanja ali Imena parnfka. m njeft, kjer bosta toteo te scUdno p*