Leto V. s štev. 197
LlubUana, četrtek, 21. avgusta 1924 Poštnina pavšaiirana.	Cena 2 Din
Izhaja ob 4 zjutraj.
Stane mesečno 20-— Din sa inozemstvo 30-— a neobvezno
Oglasi po tarifa
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon St. 72.
Dnevnik za gospodarstvo proe*/eto In politiko
Upravništvo: LInbljana, Prešernov«
ul, št 54. Telef. št. 36
Podružnici*
MaTlbor. Barvarska nl. L Celje, Aleksandrova c-
Račun pri poštn. čekot. zavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 20. avgusta.
6. avgusta je »Slovenec« poročal iz Beograda, da je imenovan za celokupno Slovenijo veliki župan dr. Sponi v Ljubljani, v Mariboru pa da, je vlada sklenila napraviti le ekspozituro ljubljanskega velikega župana. Dan pozneje je «Slovenec« proslavil ta sklep vlade v uvodniku, kjer je zapisal. da je padel sistem, ki je mod »Kranjce« in «Štajerce« postavil kitajski zid slovenstvu sovražnega pro-vincijalizma. »Veliki župan za celokupno Slovenijo je imenovan, centralistična delitev v Sloveniji je ustavljena in dogodki se bodo odslej vršili v smeri, ki je nasprotna centralizmu in ki pomeni vzpostavitev slovenske ljudske samouprave.« Tako je »Slovenec« samozavestno razglašal začetek slovenske avtonomije.
Štirinajst dni je ljudstvo čakalo na velikega župana celokupne Slovenije, a njega od nikoder ni bilo. Mi smo opetova.no opozarjali škofov list, da je varal javnost, ko je pisal, da sta dosedanja velika župana upokojena, za Slovenijo pa imenovan en sam veliki župan. Danes pa prihaja ii Beograda vest, ki definitivno potrjuje neresničnost »Slovenčevih« tozadevnih poročil. Mesto enega velikega župana za Slovenijo — kar je bombastično napovedoval »Slovenec« — sta imenovana dva velika župana, velika župana dr. Baltič in dr. Pirkmajer pa lista upokojena, marveč sta stavljena aa razpoloženje.
Blamažo, ki jo je doživel »Slovenec« in še bolj SLS in njeni ministri, bi končno ta gospoda še lahko spravila, saj ni ne prva in ne zadnja. Hudo pa je, da se je klerikalna stranka z imenovanjem novih velikih županov pred vso javnostjo razgalila kot nepoštena demagoška stranka, katere dejanja so v nasprotstvu z njenimi besedami
Že leta iu leta razglaša SLS, da je ajen program zakonodajna avtonomija nedeljene Slovenije. Vse klerikalno časopisje, vsi klerikalni agitatorji, med katerimi so bili kaj posebno glasni vsi klerikalni poslanci, so pred volitvami ljudem slikali boj za avtonomijo kot nekako sveto in križarsko vojno. «Kdor ne bo nas volih je izdajalec avtonomije, izdaji ca Slovenstva«, tako in enako so pritiskali na volilce. Tudi po volitvah so klerikalci neprestano udrihali na veliki boben slovenske avtonomije tja do predvčerajšnjim, ko je glasilo dr. Korošca, mariborska »Straža« objavila uvodnik, v katerem znova dopoveduje bralcem avtonomijo, češ: »Naš narod vodi odločno in neizprosno borbo za avtonomijo. Odkar je naš narod stopil v sedanjo državno zveze, mu je bila pred očmi avtonomistična ureditev države. Istina je. da je taka ureditev bila nekakšna conditio sine qua non pri vstopu v to državo.«
Danes pa prihaja iz Beograda za vse pristaše SLS porazna vest, da so klerikalni ministri opustili avtonomistično stališče ter postali iz avtonomi-stov — centralisti. Ker veliki župan ta celokupno Slovenijo ni imenovan, se mora v smislu gorenjih eSlovenčevih« izvajanj smatrati, da jentraKstična delitev Slovenije ni ustavljena in da so «e začeli dogodki vršiti v smeri, ki ni nasprotna centralizmu. Vsekako imenovanje dveh velikih županov mesto enega ne pomeni »vzpostavitve slovenske ljudske samouprave* in tudi ne začetka zakonodajne nedeljene Slovenije, za katero so klerikalni volilci metali kroglice v volilne skrinjice.
Zakaj štirje klerikalni ministri, ki imajo v vladi tako odločilno moč, kakršne še nikdar niso imeli in je tudi nikdar več ne bodo imeli, niso držali dane obljube glede avtonomije, nam ni znano. Jasno pa je, da so s tem zagrešili nad svojim avtonomistienim programom največjo izda.jstvo ter da stoje danes pred slovenskim ljudstvom kot figa-možj^ ki danih svetih obljub ne izpolnjuje/o. Z avtonomističnega stališča je »Slovenec« čisto pravilno pisal, da je imenovanje enega samega velikega župana za celokupno Slovenijo prvi in najvažnejši začetek avtonomije. Klerikalni ministri so pa — dasi imajo vso moč in vso oblast v rokah — sedaj sami avtonomistično gibanje v Sloveniji zatrli ter svoie lastno dete uničili. Radovedni smo. če bo »Slovenec« sedaj tudi njim očital, da so znova postavili med »Kranjce« in »Štajerce« kitajski zid.
Za postopanje klerikalnih ministrov oi prav nobenega opravičila. Krivda jih zadene, ako so zagrešili protiavto-nomistioni akt bodisi prostovoljno, bodisi prisiljeni. Ako bi bili možje na svojem mestu, ki kaj dajo na dane besede, bi morali preje izvajati kon-sakvenc« iu, demisiioniratj, kakor ca
in
KRVAVI IZGREDI V SARAJEVU- — MUSLIMANI NAPADAJO KAKOR PRED DESETIMI LETI SRBE IN SRBSKE TRGOVINE-
Beograd, 20. avgusta, p. Popoldne so , Spahovci so hoteli izrabiti ta dogodek in prišle iz Sarajeva vesti o krvavih spopa- j so priredili pri današnjem pogrebu Kape-dih med Srbi in Spahovimi muslimani. V i tanoviča demonstracije. Navalili so na Sarajevu so se jeli ponavljali dnevi iz le- Srbe. tako da je prišlo do krvavih spopa
padov. Več oseb je bilo ranjenih. Policija jc posredovala in prepovedala svečani pogreb, vsled česar so nahujskani muslimani napadli srbske trgovine in pobili šipe.
ta 1914. Naliujskane množice so danes napadle Srbe in pobile šipe v srbskih trgovinah. Pred par dnevi je umrl znani musliman Mujaga Kapetanovič, ki ga je smrtno ranil njegov kmet Rista Popovič.
imevi rasicevega govora
VLADA DOLŽI PRIBIČEVIČA. DA POTOM PAŠIČA IZZIVA STJE-
PANA RADIČA.
Beograd, 20. avgusta, r. Včerajšnji go« vor Nikole Pašiča na radikalskcm shodu je izzval živahne komentarje v listih in političnih krogih. Okolica g. Pašiča upa, da bodo njegova izvajanja imela za po« sledico, da se bodo Srbi še bolj oklenili radikalske stranke pod vodstvom g. Pa« šiča. Radikalci izjavljajo, da je treba opustiti dosedanjo taktiko in začeti cner« gičen boj, da se zlomi odpor nasprotni« kov proti ustavi. Čimprej naj se izvedejo nove volitve.
V krogih g. Davidoviča smatrajo Pa« šičev govor za labudjo pesem; Pašič da ni mogel drugače govoriti, ker se stara, kar se tudi jasno vidi iz njegovih izva« janj. Davidovičevci smatrajo, da je Sve« tozar Pribičevič direktno ali indirektno preko dr. Laze Markoviča vplival na Ni« kolo Pašiča z namenom, da bi s tonom ali vsebino govora podžgal občutljivo
in povedal nekaj, kar bi vse časopisje komentirao in povečalo. Tolažijo pa se s tem, da je Radič spregledal to nakano opozicije in da bo pisava opozicijskih listov imela baš nasprotni učinek.
AKCIJA PROTI MINISTRU HRASNICI.
Beograd, 20. avgusta, p. Včeraj ie bila predložena kralju prošnja s 30.000 podpisi prebivalstva Štunadije, ki prosi, da sc odstavi >krvnik Srbije«-, pravosodni minister dr. Hrasniea.
KONFERENCA PRI MINISTRU DVORA.
Beograd, 20. avgusta, r. Dopoldne je bu Svetozar Pribičevič pi ministru Jankoviču,. katerega so posetil; tudi nekateri radikalski prvaki ter dr. Edo Lukinič, ki so imeli z njim daljšo konferenco.
KONGRES ZEMLJORADNIKOV.
Beograd. 20. avgusta, r. Kongres ze« mljoradniške stranke se bo vršil dne 28.
nervoznost Radiča, da bi planil pokonci | in 29. septembra.
Vlada potrjuje vesti o neugodni razmejitvi z Italiio
V ZUNANJEM MINISTRSTVU VNOVIČ ZANIKAJO «JUTROVA» POROČILA, A JIH V RESNICI SAMO POTRJUJEJO.
Beograd, 20. avgusta, p. Iz krogov zunanjega ministrstva se zanika vest, lri jo je prineslo ljubljansko <Jutro> in ki so jo ponatisnili tudi opozicijonalni listi v Beogradu, po kateri je končnoveljavna raz-
prsjšnje vlade.
Popoldne je konferiral dr. Marinkovič ludi z italijanskimi delegati v navzočnosti polkovnika Draškiča, ni pa še odločitve, ker je ta zadeva v zvezi z gori navedenimi
mejitev z Italijo ob slovenski meji izpadla • spornimi vprašanji glede nekaterih ob-popolnoma v našo škodo, ker je naša drža- mejnih krajev, va izgubila Triglav in precej ozemlja. Na- j	*
glaša se, da ostaja Triglav z vsemi tremi ! Da se v zunanjem ministrstvu vnovič vrhovi na jugoslovenskem ozemlju. Naša spuščajo v polemiko z <Jutrovimi» poro-delegacija je izvrševala doslej svojo nalo- čili, je najboljši dokaz, da so zadela naša go z dovolj zadovoljivim uspehom. Italija- izvajanja v živo in da so bila — točna, ni so nam šli na roko glede naših zahtev, j Saj jih potrjujejo tudi v zunanjem mini-v kolikor so to dopuščali njihovi strateški | strstvu samem. Kdor pozorno prečita zad-razlogi. Naši delegati so vzeli vojaške in nje izjave zunanjega ministra in današnji gospodarske razloge v obzir pri razdelitvi' komunike, ne bo našel ničesar, kar bi se zemlje na tej ali oni strani rapallske črte. nr skladalo z našimi trditvami, oziroma
Razen Triglava je naš tudi Aljažev Dom (!). Tudi pri Cerkniškem jezeru se je popravila v naš prilog meja za 2 km za rapallsko črto. Spor glede Haasberga pri Planini, kjer se nahaja grad kneza Windischgraetza, še ni končan, ker se zavzemajo Italijani za kneza, ki je optiral za Italijo. Naša razmejitvena komisija deluje le po navodilih, ki jih je dobila od
bi jih pobijalo. To, kar vlada trdi, sme priznali tudi mi (Cerkniško jezero, vrh Triglava), previdno pa molči o naših glavnih očitkih, da smo izgubili na Italijo mi-lijardne vrednosti gozdnih kompleksov. Da je izgovor na prejšnjo vlado prazen in vrhutega neresničen, smo že ponovno opozorili. Uredništvo.
Težkoče pri konzularnih pogajanjih
ITALIJA NOČE POPRAVITI KRIVIC OBMEJNEMU PREBIVALSTVU.
Beograd, 20. avgusta, r. Danes popoldne sta nadaljevali jugoslovenska in italijanska delegacija za izdelavo konzularne konvencije svoje delo. Večji del je bil sporazumno rešen. Odprte so še določbe o obmejni lastnini. V tem vprašanju je naletela naša delegacija na odpor zaradi neznosnih šikan s strani Italijanov proti našemu prebivalstvu, ki ima zemljišča na obeh straneh meje, kakor tudi glede Slovencev, ki so italijanski državljani, pa imajo posestva tudi na jugoslovenskem ozemlju. Italijanska vlada je nedavno prepovedala obme.nemu prebivalstvu v takozvanih novih italijanskih pokrajinah, da bi prodajalo ali izpreminjalo svojo lastnino. S tem jim je, čeprav ne formalno, vendar dejanski popolnoma odvzeta pravica svobodnega razpolaganja italijan skih državljanov jugoslovenske narodnosti s svojo imovino. Naša delegacija zahteva, da se ta čudna in škodljiva uredba italijansk vlade, ki v glavnem zadeva naše narodnjake, ukine, toda italijanski delegati niso hoteli na to pristati. Ta zadc-
dopustiti, da se z njihovo popolno odgovornostjo z ozirom na njihov avto-nomistični program zada slovenskemu ljudstvu in vsem volilcem SLS taka zaušnica. Sedaj slovensko ljudstvo lahko uvidi, da je bila avtonomija ie volilno slepilo za lahkoverne voliiee. Ljudem so klerikalni voditelji ubijali
v glavo, da naj imajo neprestano pred očmi avtonomistično ureditev države, ko so pa sami zlezli na vlado, so takoj izgubili iz vida avtonomijo, ker so ministrski stoli zanje več vredni kot avtonomistično fraze. Kdor hoče klerikalca prav ceniti, ga mora soditi po i dejanjih, ne pa, po buse-dak!
va, kakor tudi vprašanje končne razmejitve z Italijo je še vedno odprto. Ako Italija ne ustreže naših zahtevam, je malo izgleda, da bi se dala tako hitro podpisati konzularna konvencija. Zato je po-vabil zunanji minister dr. Marinkovič danes k sebi predsednika naše delegacije za razmejitev z Italijo, polkovnika Draškiča.
Napad na polkovnika Milkovica
Beograd, 20. avgusta, p. Iz Sofije še ni podrobnosti o napadu na našega vojaškega atašeja polkovnika Milkovica. Vlada je r.aiočila svojemu poslaniku v Sofiji Rakiču, '.ai ji nemudoma o stvari poroča. Bolgarski odpravnik poslov v Beogradu Mičcv je izjavil vašemu dopisniku, da so izvedli napad na Milkovica sovražniki Cankove vlade, ki bi hoteli na ta način motiti dobre odnošaje med Jugoslavijo in Bolgarsko. Rekel je, da be padalci niso hoteli ubiti polkovnika in da so zato streljali samo v zrak.
Izgredi v Rusiji
London, 20. avgusta, s. Dopisnik »Tribune« doznava iz Moskve, da je prišlo v Saratovu ob priliki neke demonstracije več risoč brezposelnih do pouličnih bojev, pri čemur je bilo pet oseb usmrčenih in dvajset ranjenih. Po vesteh moskovskih listov so nosili demonstrantje napise z zahtevo, naj vlada razdeli živila. Sovjetski listi naglašajo da prevladuje po vseh luskin mcotih pomanjkanje živil. Čuje se, da bo v kratkem vpeljano zopet racioni-ranje vseh živd, ker sicer grozi radi visokih cen živil lakota.
se bodo pri sedmi točki dnevnega reda (omejitev oborožitve) še posamezne obravnavala.
RAZOROŽITVENA KONFERENCA VELESIL.
New Vek. 20. avgusta, s. Po brzo« javkah iz \Vashingtona sc bo vršila spo« mladi druga konferenca velesil za ome« jitev oboroževanja.
FRANCOSKA DELEGACIJA ZA ZVEZO NARODOV.
Pariz. 20. avgusta, j. Francoska delegacija za prihodnja pogajanja Zveze narodov bo, kakor se doznava iz dobro informiranega vira, sestavljena sledeče: ministrski predsednik in zunanji minister Herriot, poslanec in bivši ministrski predsednik Briand, socijalistični poslanec Boncourt, senator Henrv de Juvenel ter senator Leon Bourgeois. Ni še znano, kdaj bo delegacija odpotovala.
Pred zasedanjem Zveze narodov
GLAVNA RAZPR4VNA TOČKA BO VPRAŠANJE RAZOROŽITVE-KAKO DELAJO RAZPOLOŽENJE PROTI JUGOSLAVIJI-
ženeva, 20. avgusta, j. Peto zaseda-j dveh let na 18 mesecev. Vsa ta vprašanja
| nje Zveze 'narodov bo otvoril v pondeljek,1 "	cpHrn!	dnevnega reda
'dne 1. septembra ob 11. dopoldne belgij-| ski zunanji minister Mymans-. Na dr.cv-! nem redu je 25 točk, ki same na sebi po-j iitično niso' posebne važne. Vsekakor pa bo že pri prvih točkah prišlo do razprave o visečih političnih pogajanjih posebno z ozirom na razorožitveno vprašanje. Ravno te dni jc prispe! semkaj odgovor nove jugosloveaske vlade, ki izjavlja, da jugoslovenska vlada obžaluje, da se ne more priključiti rcsoluciji Zveze narodov, po kateri naj bi budžet za vojsko posameznih držav nc prekoračil povprečne mere zadnjih dveh let. Ta odgovor bo gotovo zadel na odpor, ker utemeljitev jugoslovanske vlade, da njena armada še dolgo ne zadostuje potrebam za varnost države, lahko navede tudi vsaka druga vlada. Češkoslovaška vlada je na enako resolucijo odgovorila v bistveno prijaznjšem tonu s tem, da jc naglasila, da je skrajšala aktivno službovanje od
Italijanska redkobesednost o Londonu
GLAVNA DELEGATA VESTA POVEDATI LE O SPOŠTOVANJU, I<l GA jk UŽIVALA ITALIJANSKA DELEGACIJA V LONDONU.
Rim, 20. avgusta, j. Italijanska zastop- j njegovi izjavi priznanje načela razsodi-r.ika na londonski konferenci, finančni j šča ter nemške obveznosti na račun re-minister Di Štefani in minister za javni j paracij. Italija je dobila od Nemčije zago-blagor Dc Nava sta se danes vrnila v lovilo za stvarne dajatve, posebno za Rim. Popoldne ju je sprejel ministrski premog in za ostanke preko mete, ki io
bilo določena v versajski pogodbi. Pogajanja za trgovsko pogodbo med Nemčijo in Italijo se bodo pričela, v oktobru ali novembru. De Nava je končno potrdil da Macdonaldovo pismo Herriotu, ni bilo določeno za javnost. ZOPETNI PESIMIZEM V BERLINU. Berlin, 20. avgusta, j. Danes fe v parlamentarnih krogih zaupanje, da bodo Da-
Minister De Nava je bil v svojih izva- ] vvesovi načrti sprejeti mnogo manjše, in janjih nekoliko bolj izčrpen. Izrazil je j računa se ne samo z možnostjo, temveč prepričanje, da se je ž Ion Ionsko kcnfe-1 tudi z verjetnostjo, da bo državni zbor renco pričela nova mirovna era. Dva važ- j razpaščen in da bo prišlo oo odločitve na uspeha londonske konference sta po i naroda, kakor jc to predvideno v ustavi
Božja pot v Matteottifevo rojstno hišo
PREVOZ TRUPLA SE JE IZVRŠIL BREZ INCIDENTOV. — TRAGIČNI PRIZORI OB KRSTI. — DANES BO POGREB-
J"
predsednik Mussolini, kateremu sta poročala o pnteku konference. Napram novinarjem, ki so ju obkoliU z vprašanji, je bil Di Štefani zelo rezerviran ter so je omejil le na ugotovitev, da se je italijanska delegacija, tehnično izborno pripravila za konferenco, ter na povdarjanje tega, da .je bila italijanska delegacija predmet splošnega spoštovanja.
Rim, 20. avgusta, j. Prevoz Matteot« tijevega trupla v njegov rojstni kraj Prata Polesino se je izvršil brez incidenta. Ko se jc vlak pomaknil iz postaje Monte Rotondo, so kmetje pokleknili in klicali: oživel Matteotti! Dol z morilci!« V Po« lesinu je pričakovalo mrtvaški vlak na tisoče občinstva. V svečanem sprevodu ie bila nato krsta prenesena v rojstno hišo Matteottija, kjer ga je pričakovala njegova 731etna mati. Ko jc poljubila krsto, se je zgrudila z vzkliki <rMori!ci,
ubijalci!« na tla. Pogreb je določen za jutri ob 11. uri dopoldne. Rojstna hiša Matteottija, kjer ie truplo položeno na mrtvaški oder, jc postala božja pot neštetih dcputacij in društev. Vdova Matteottija, ki je včeraj vsled visoke vročine ostala v postelji, je danes dopoldne odpotovala v Prata Polesino. Z bolniške postelje je poslala notranjemu ministru Fedcrzoniju pismo, v katerem zahteva, da sc pogreba nc sme udeležiti noben zastopnik fašistovske milice.
Seja ministrskega sveta
Beograd, 20. avgusta, p. Zvečer od 18. do 20. je bila seja ministrskega sveta. Davidovič je seji le v začetku prisostvoval, ker se je potem odpeljal v Topolo, kjer ga jutri sprejme kralj. Na seji se je razpravljalo o prostem izvozu živil v Albanijo, ki je bil doslej prepovedan. Odločitev o tej stvari je bila odgodena. Vlada je potem sklepala o ukazih notranjega ministra o imenovanju sreskih poglavarjev, ki jih predloži jutri notranji minister Petrovič v Topoli kralju v podpis. Finančni minister dr. Spaho je poročal o trošarini beograjske občine. Vlada bo o tem nadalje razpravljala na eni prihodnjih sej, ko pride tudi do odločitve glede posojila beograjski občini.
Na razpravo so prišla tudi trgovinska < pogajanja z Avstrijo. Člani naše delegacije Kukič, Savifi in Šmid so poročali o i svojih naziranjih. Na eni prihodnjih sej ministrskega sveta se izdelajo navodila za našej delegacijo za pogajanja z Avstrija
SESTANKA MED BENEŠEM IN MARINKOVIČEM NE BO?
Praga. 20. avgusta, s. »Gazettc de Prague« dementira vesti o sestanku dr. Beneša z jugoslovenskim zunanjim ministrom dr. Marinkovičcm v Zagrebu. List izjavlja, da bo dr. Beneš koncem avgusta potoval v Ženevo.
NOV KOMUNISTIČNI DNEVNIK-
Beograd, 20. avgusta, r. Ta teden začne izhajati v Beogradu nov list »Okovani radnik«, ki ga urejuje bivši komunistični poslanec Triša Kaclerovič. List bo izhajal tedensko, kasneje pa je zamišljen kot dnevnik.
INVALIDI PRI MINISTRSKEMU PRED- !
SEDNIKU.
Beograd, 20. avg. p. Danes so poselili 1 predsednika vlade Davidoviča zastopniki j invalidskega Udruženja zaradi donošenja ! invalidskega zakona. Kasneje so bili pri Davidoviču predstavniki državnega sveta • zaradi reviziie uradniškeea zakona.
IMENOVANJA NA LJUBLJANSKI UNIVERZI.
Beograd, 20. avgusta, p. S kraljevim ukazom so bili imenovani na ljubljanski univerzi za izrednega profesorja indo-cvropske filolcgi.ie na modroslovni fakulteti dr. Karel Oštir, na tehnični fakulteti za izrednega profesorja eksperimentalne fizike dr. Valentin Kušcr in za izrednega profesorjza organske kemi.ic dr. Marij Rebek,
MACDONALD OBIŠČE ZOPET PARIZ.
Pariz, 20. avgusta, s. Herriot namerava z Macdonaldom dne 1. septembra jwtovafl v Ženevo na otvoritev zasedanja Zveze narodov. Kakor poročajo, bo Macdonald porabil to priliko in obiskal za nekaj dn| francosko prestolico. *Daily Telegraph* javlja, da se Mussolini in Theunis ne bosta udeležila jesenskega zasedanja Zveza narodov.
Trikotaža
Ljubljanski velesejem, paviljon „H" 320-321
Gaspari & Faninger
Maribor.
IV. Ljubljanski velesejem
Razvoj kupčij splošno zadovoljiv
Sejem za prihodnje leto zasiguran.
Dopoldanski poset je bil včeraj bolj slab, popoldne pa se je nudila zopet slika običajnega vrvenja. Kolikor se da preračunati, je posetilo sejmišče včeraj ves dan nad 10.000 oseb. Kakor vse dni doslej, je bilo tudi včeraj dokaj inozem* csv. Med drugimi so prišli prvi Francozi (iz Strasbourga) v Alzaciji in pet trgov* cev iz Smirne. Opaža se, da se med ino* zemskimi posetniki zastopani v znatnem Številu zlasti grški trgovci. Sejem je v če s raj posetil narodni poslanec g. dr. Grgin (radikal) iz Beograda. Dalje je odposlala vojna mornarica poručnika bojnega bro* da g. Vladka Naglica, da si ogleda vele* sejem ter predložil izčrpno poročilo mi* nistrstvu za vojsko in mornarico, ode* lenju za mornarico.
Dotok resnih domačih kupcev izven Slovenije je letos povprečno dnevno za dvakrat večji, nego je bil lani. Inozem* skih trgovcev pa prihaja dnevno gotovo po trikrat več kakor lani. Vidi se, da je zadobil Ljubljanski veliki sejem sloves Kolidnosti in rednosti ne samo v do* mači državi, temveč tudi v inozemstvu. Gotovo bo sejem na pomenu in važnosti dobival vedno bolj obiležje mednarodne* ga vzorčnega sejma. Ako bo sejem na dosedanji poti razvoja vztrajal, je ver* jetno, da bo dosegel končno tudi pravi mednarodni značaj. Razstavljalci so bili v pogledu kupčij zlasti včeraj zadovoljni. Mnogi so šele včeraj prvič sklepali kup* čije. Zadovoljni so letos splošno tudi obrtniki, ki odkrito priznavajo, da imajo letos dokaj več kupčij, kakor so jih imeli lani Samo vodstvo sejma izjavlja, da letos daleko ni pričakovalo tako ugodnega poteka sejma.
Na sejmsko pisarno je prišlo včeraj obvestilo od prometnega ministrstva, da ie polovična prevožnja po železnici do* voljena tudi za prevoz konj na razstavo dne 24. t m. Za ta dan je prijavljenega nnogo kmečkega prebivalstva in kme* tijskih šol z učenci. Po nekaterih občinah organizirajo poset na konjsko razstavo domači duhovniki. Konjsko razstavo po* beti tudi vojaštvo.
Zadovoljnost razstavljalcev s sejmom :jc tolika, da je že 95 odst vseh razstav* Ijalcev obljubilo udeležbo prihodnjega sejma, s čemer je že brez novih Drjav prihodnja prireditev sejma popolnoma zasigurana. Razstavljalci izjavljajo, da so jako zadovoljni z organizacijo rekla* mne propagande, ki jo je nedvomno jako spretno izvedlo vodstvo sejma. Splošno se izraža želja, naj se seiem stalno vrši vsako leto. Zato je seimska uprava tudi sklenila, da bo Ljubljanski seiem ostal stalna institucija. Gotovo je v interesu našega gospodarstva, da se nam obva* ruje ena najpomembnejših narodfto go* spodarskih institucij, ki bo igrala v naši državi, posebno pa v Sloveniji ve Ino večjo vlogo. Vodstvo sejma izjavlia, da sc bo prihodnja prireditev vršila najbrže v istem času kakor letos.
največje strojne tvornice v Jugoslaviji, to je Strojnih tovarn in livarn. Poleg mnogih vrst strojev (stroji za obdelovanje lesa in kovin, lokomobile, mlekarski in opekai-ski stroji, armature, pletilni stroji, se-
istinitost te trditve dokazati pred vsakim forumom. Točnost našega poročila po<
--------t	-	- -	trjuje v ostalem »Slovenec* v svoji šte*
NJEGOV PROGRAM JE: BALKANSKA FEDERACUA POD VOD- ^ 187 z dne 17.avgusta, kjer je Suš. STVOM HRVATSKE IN BOLGARIJE- — RAD1CEVE PRETNJL VLA- nikov govor prjobčen natančno z ravne DI -KDO JE GOSPODAR V JUGOSLAVIJI?	- -----
Radič napoveduje razbitje Jugoslavije
— __________ _______ « . nr\n \rr»r
Zagreb, 20. avgusta. Danes je izšel »Slobodni Dom«, v katerem je cela vrsta Radidevih član-
SKI stroji, aruiinuit,	----— "»ivii^	— ---
salke, transmisije, turbine, gasilnice itd) i kov, ki jasno obeležujejo^ nespretne so razstavile tu razne firme izdelke iz že-, njeno antidržavno smer njegove poli leza in jekla, kakor električne in plinskb tike.
naprave, kljuke, orožje, pile, posode, šte- Predvsem je interesant.no, da Radie dilnike, verige, vijake. zavore, kose, srpe, niti z eno besedo ne reagira na poro-žagr žeblje itd. »alje vidimo tnunicijo, gj]a 0 njegovem govoru proti kralju, aluminijeve izdelke, bakrene kotle, jedil- pag s0 režimski listi označili dotična no orodje, ključavnice, tehtnice, zvonove poročila za netočna, demantirala jih je in nešteto drugih kovinskih izdelkov. Raz vlada, Radič pa molči in tako indi-stavljena sta v tem paviljonu dva polno- rektno priznava za točna, jarmenika. Znamenitost so alarmni apa- V posebnem članku »Dosadašnji ra'i proti vlomu. Razstavila je v tem pa- upravni rad parlamentarne Da vido vi-viljonu tudi I. jugoslovanska tvornica va- čeve vlade«-izreka Radič vladi svOjO gonov v Brodu na Savi, ki more produ- drugo, tokrat že s pretnjami združeno
cirati 400 vagonov mesečno. V zunanjih grajo. Pravi, da Davidovičeva vlada |„»™, ... j- —	. ,,,
kojah so razst--1 jeni med drugim vozički, na Hrvatskem še prav nič ni pokaza- odbila Sosno m Makedonijo globoko ig-ače, mlinski stroji, bohinjski sir, ve- la. da hoče biti boljša od Pašič - Pri- razcepa Ako to Srb,,a bila postna
bičevičeve. Medtem ko štirje sloven- selška m repubhkanska, bimogla
ifik v j'ouuol..-» » u" •	_	t istim besedilom, kakor v «Jutru». Očitek
ga je očividno dogovoril z boljševiki. : ja je «jutro» falzificiralo Sušnikov govot Balkanska federacija bi po njegovem za(jeva torej v docela isti meri tudi <Slo= •---'- tTpl~' vcnca«. Nepoštenost in moralna pokvarjenost gospode okoli «S:ovenca« je torej izvenspoma, ker sicer bi se taki nekva;
mnenju mogla biti sestavljena iz treh področij: jadranskega, gorsko - kontinentalnega in podonavskega. Prvo _______________
področje bi tvorile Slovenija, Hrvat- : lificirani napadi v škofovem lisu nc ska z "Dalmacijo. Črna gora in Alba- , n,0gij tiskati. »Slovenec« pa je včeraj nija, drugo Bosna, Srbija, Makedonija očital falzifikacijo «Jutru« očividno samo in južna Bolgarija, tretje pa obdonav- i zato je sccjaj on lahko falzificiral ska Srbija in obdonavska Hrvatska. Sušnikov govor, ki je postal za kraljev« Jadranska federacija je takorekoč že skega ministra neprijeten. Sušnik ni go* gotova. To federacijo tvorijo Sloveni- vor-;| 0 ^celokupni domovini« in konstati* ja. Hrvatska, Črna gora in Albanija in ram0i da je ta pasus v včerajšnji repro*
, _t__i~ X^	«-1 «-> a nfili/'« na nn no- ' -l i__: C..x_:1....n/in r<^n«ro iT
ja, UI mirno, v....«	...........j —
treba le še ugodne prilike, pa bo notranja stvarnost postala tudi zunanja formalnost. Gorsko - kontinentalno področje je srbska imperialistična po litika, ki je za večne čase od sebe
rige.
BELOKRANJSKE P1SANICE.
Paviljon E 122.
Malo je i7delkov narodno-umetniške obrti, ki bi bili tako precizno in okusno narejeni kakor so ravno belokran;ske pi sanice, ki imajo svoj glavni sedež v Adlešičih. Tudi Metlika in okolica (Gra-brovec) proizvaja pisanice. ki so sicer čedne, ampak adlešičkih iz daleka ne dosegalo. Če bi se slikale pisanice kar naravnost na lupino, bi bilo to enostavno, ali delo je jako komplicirano in riskantno Prazno svežo jajce se najprej opiše s pisačem, iz katerega teče staljen vosek.
dukciii Sušnikovega govora v «SIovencu« falzifikat. Gospodu ministru je sedaj morda žal, da ni bolj prev;dno govoril, za to mi nič ne moremo. Klevete, ki jih je «S!ovenec» naslovil na naš list, nika* kor ne morejo spraviti s sveta resnice, ki smo jo napisali o njegovem govoru. Item ko štirje sloven- iseijasna »n rcpuuimanoivu,	Socialistično-klerikalni župan v
pridno demokratizira- j tvorili hrbtenico balkanske federacije.	prj volitvah župana v Rušah so
:L .-_ „„	Tako pa so Srbi to hrbtenico sami oddali socialni demokrati svoje glasove
zlomili. Bosna se jt> definitivno okre- j za klerikalnega kandidata Ivana Ravnja-
I ski ministri
jo» (!!) Slovenijo in so se srbiianski ministri začeli baviti celo z Makedo-| ni jo, je ostalo na Hrvatskem »vse pri starem«, akoravno je HRSS vladi povedala, kaj mora na Hrvatskem storiti. Radič označuje kot najvažnejše ^.j«. " — -— - — --	,---------
da se odstavijo na Hrvatskem vsi oni tudi Dobrudža. Sporazum podonavske slej s0 imele Ruse naprednega župana.
... . v •	■	n.i..__l« !" ^ .-,«..1: o ItrvatcVp r P -
Zlomili. D Omilil	jn uc11i1ju»»u v*—.. za Klt*rmčlI.lCi;d raiiuiuaia	— . j,—
nila k Hrvatski. Makedonija se razvida , ka, ki je bil torej s pomočjo socialistov v posebno samostojno državo. Južna j |ZVoljen za ruškega župana. Kot protiuslu Bolgarija ostane v zvezi z ostalo Bol- j g0 za to podporo pa so klerikalci oddali garijo. h kateri teži z neodoljivo silo j socialistom vsa mesta svetovalcev. Do-
t r\.l_____JS«	nnHnmvcUp i	__:__. O..?«
občinski gerenti, ki vodiio občine, ka terih odbori so odklonili prisego kralju in na ustavo, češ, da so to sami «batinaši. kojd progone seljački naroda. Radič ogorčeno odklanja, da bi
se vzpostavili le dotični odbori, ki »o pisačem iz katerega teče staljen vose^ . i	pred,pisano prisego ter
Te črke. ki so prevlečene beli ploskvi J	> ne za	ona
z voskom ostanejo ^ Jato pol«.m<^ se zgodilo ^ njeni jajce v rdečo barvo Ko so je barva do- | M^..	nfi ^^ ^ zopet ^
bro prijola in posumila, se pokrijejo zopet razni ornamenti, ki naj ostanejo rdeči, s tekočim voskom. Nato pride jaice v zeleno barvo. Listi in stebla pri rastlinah- so navadno zeleni in zato pokrijemo to risbo z voskom. Nato pa položimo jajca v lonec,kjer .ie kuha« »modri les« in jih skuhamo. Pri kuhanju se šele delo pokaže. Ce je bila struktura lupine slaba, jajce poči. Če je jajce staro se ga barva le mestoma prime. Če je bf.rva slaba, se odkuha ali popaca do kraja. Treba .je sle
nofciie^o^zonet želji. Mo ne dočaka, se bo zopet se-pokn.ie o zor>etistalo hrvatsko narodno zastopstvo ter
bo kcnštatiralo, ali je vlada na Hrvat-
skem ostala, kakršna ie bila preje...
Nadalje zahteva Radič, da se takoj h. so navadno zeleni in z^to poKrij^u , ^ ^ ^ &emembe> v vod-
risbo z voskom. Nato pa položimo I ^u driS^poliSe v Zagrebu, ki
da jo vodijo' »zločinci«, ttura lupine	Svoje grožnje zaključuje Radič:
staro se ga barva -Nova vlada je dosedaj ^ z deklara-1 oijo pokazala, da drugače trloda na hrvatsko vprašanie. neiro bivša uzurna
odkuha ali popaca ao Kraja, ueia p s.«-	-■ ■ - •	Hrva« u^-nn čp nn-
de strukture lupin velike spretnosti in gle-	torska vlada. M Hrvati bomo se po
de barv mnogih poskusov da se posreči	la«, in to toliko da ne bo mojel
v. ^	nikdo sa izcrovarjati. da ni bilo ca»a
deOnZetiTo pa vsi izvirni, ker jih de- za drugo po lriko. Potem pa^ bomo a h	sproti komponirajo. Vsaka hroti novi vlad, soregovoriH tako. ka-
pisnnica je kitica pesmi, kijo zapoje de- kor govorijo zrel, m samozavestni na-
vojka svojemu drajremu. prijateljici ali rodi	;75ave
komu drugemu. Narodne umetnice, ti Naivažneiše pa so Radlceve izjave deWo S 8o priljubliene pri fantih o «balkanski federac ].». Radie razvi;a m dekletih. N«!m .je zaupana ljuba v. kl | celoten načrt take federacije, kakor jo {rojijo med seboj, in pisanice so nai-večlcrat tolmačice in posredovalke med zaljubljenci.
Pri nas se oenižo pisanice kot kakšna nurnberSka roba kar je popolnoma napačno. Nurnberško blago delajo v tovarnah brezčutni stroji, ta na« domnči izdelek pa je narejen od preproste roke. ki jo vodi pravo za vse lepo vneto belokranjsko žensko srce.
Kamorkoli so še šle po svetu, so bile z veseljem spreiete. Na razstavi v Ženevi so dosesle popoln useph. V An-rliii so na šle v na,;odlične«ih kra;ih mno<ro nbčn dovaloev in naVlemo iib celo v Krsti" oiji. T-Tels;n"-foi-s.i in Ameriki. Phanioi ao jako priklnden propagandni pre Imet ki pa žal nitni fer/In. za mzpiSilinnie
Vlada o dogodkih v Zagreb«
po sejmiscu
PAVILJON B. Kdor bi si hotel temeljito ogledati vse sejmišče z vsem razstavnim blagom, menda ne bi mogel biti gotov v enem tednu, toliko izbiro raznovrstnih predmetov nudi letošnji sejem. Zastopane so najraznovrst-nejše domače industrije in obrti, med njimi tudi precej inozemskih, ki lepo izpopolnjujejo vrzeli domače produkcije. Cim stopimo v prvi paviljon od pisarniškega paviljona na levo. to je v «E», n: s sprejme gneča sejmarjev. V tem paviljonu ie razstavila papirna industrija, grafika, kartonaža, industrija pohištva, ostala lesna industrija (kakor čolni, lesna galanterija, parketne deščice, furnirji, zamašiti itd.), kemična industrija, kosmeti-ka (parfemi, puder, toaletna mila itd.) in stavbarstvo.
Ne bomo naštevali vseh posameznih predmetov in firm. ker je to za odmerjen nam prostor preveč in ker imamo firme naštete že itak v katalogu, temveč bomo omenili samo nekatere manj znane znamenitosti in posebnosti. Tako vidimo tu toaletni in kopirni papir, domači izdelek, 1ga izdeluje v naši državi edino ljubljanska firma Bonač. Razstavljeni so izdelki mariborskih kaznjencev — metle in ščetke. Posebno zanimiv in prakiičen za pisarne je v tem paviljonu razstavljeni električni pisalni st"oj «Mercedes». Na tipke tega stroja je treba le lahno pritiskati in že piše. Ako se primeta n. pr. dve tipki ali več naenkrat, stroj ne piše. Kakor razstavljalec izjavlja, stane ta stroj j80 dolarjev. Kot zanimivost v tem paviljonu je omeniti tudi hrastovq pohištvo umetnega mizarja Josipa Bajdeta, ki je vloženo z orehom v naravni ornamentiki, dalje izdelke ateljeja za umetno slikanja (Sever Andrej). Proti koncu paviljona je razstavilo tudi tvorniSko podjetje «Jason> v Ljubljani heliografski papir, karbon-pa-pir (za pisaln' stroj), indigo-papir in drugo. Ta tvornica je edina te vrste v Jugoslaviji. V zunanjih kojah paviljona vidimo bohinjski sir, čolne, belokranjsko razstavo, bičevnike, stole, izdelke iz plutovine. Ko' posebnost omenjamo <svetilce>, ka terih pisava se sveti v temi, ter iznajdbo preprostega kmeta — stroj za sejanje lurščice.
PAVILJON P.
Iz paviljona, dišečega po vseh vrstar; | parfema, pridemo v paviljon F, kjer nas i takoi pri vhodu pozdravijo mogočni stroii I
Bolgarije in jadranske Hrvatske rešuje problem balkanske feder— sporazum bo kar najbolj prijateljski nanrani Srbom, seveda ne napram Srbom sabljačem in osvajalcem, temveč napram Srbom seljakom ia republikancem.«
Kdaj se bo ta federalistična revoiu-ciia Balkana izvršila? Radič meni. da bi mogel »seljaški republikanski duh» na en mah napolniti vsh 15 milijonov »južnih Slovanov« »i onda je balkanska federacija odmab gotova stvar.« Ni treba postavljati nobenih terminov
20. avgusta: ljubljana. Zaključkov je bilo dane! več nego včeraj. Notirajo (prva številka denar, druga blago; v oklepajih zaključki) na blagovnem tržišču: otrobi po vzorcu, franko Ljubljana, 1 vagan (245); pšenica baška. franko Ljubljana, 74 kg, V vrečah 0 do 460; pšenica domača, nova, franko Ljubljana 405 do 0; pšenica domača, stara, franko Ljubljana 415 do 0; ječ-m trena postavljati nooenm	men pivovarski, franko Ljubljana 450 dc
eno pa je jasno in nepobitno. da je 0; turščica florentinska. franko Ljubljana soorazum republikanske Hrvatske z 320 do 0; grahovtea semenska, rankc
Bolgarijo stvarno že gotovo dejstvo.
Tako še po Radičeveni mnenju rešuje pred na5imi očmi eden od najtežjih evropskih problemov po načelu, ki ga je baje osvojila tudi Davidovičeva vlada ...
Taki so torej Radičevi državniški načrti. Olavni cilj % razbitie Jugosla-vUe in Radič ima še koralo, da iden tificira s svoiimi projekti današnjo vlado, udarjajoč ji pečat prostega ve-leizdajstva.-
Skrajni čas je. da se vidi. kdo je danes gospodar v Jugoslaviji
Službsn! komunike pravi da ni bilo nič — akoravno je moralo vojaštvo s strojnimi puškami na ulico-Beograd, 20. avgusta, r. Ministrstvo notranjih zadev objavlja o zagrebških dogodkih službeni komunikč, ki pravi med drugim: ««Po službenih in neslužbe-nih podatkih, ki jih je zbralo ministrstvo in ki so absolutno točni, je prišlo v Zagrebu zadnji dan sokolskega zleta do Pivnice | manjših konfliktov pred obrtno šolo, pri čemur so stopile v akcijo palice In kamenje. Konflikti so potekli brez težjih po-
vladin komunike ne omenja. Namen komunikeja nI nič drugega, kakor poskus zmanjšati pomen in važnost teb dogodkov, da se ne bi radi njih zrahljal položaj vlade. Vlada pravi nič ni bilo. pri tem pa je moralo vojaštvo s stro;nimi puškami na ulico!
kaj SE JE /nor*' n g. pečiču v zagrebu.
Zacrreb, 20. avsrusta. r. >Riieč» poroča pod naslovom »Tudi nato molči kraljevi minister*, o zanimivem incidentu, ki :e imel minister javnih del g. Dragutin Pečic v Zasrrebu. ko se je peljal z dr. Ribarv-m in dr. Angjellnovičem v V!a.5ko ulico. Ntesov avtomobil so namreč z re
ki na žal ni™ ferda za mzposninnje menje. Konflikti so potekli brez teZjn po- volvgr,,^,"UPtavni radičevski izgredn:ki
Nai bi to upoštevali metodami fnktorr. škodb Sokolov. Policija in nem organi,. ■ pcC;<ia. ?ri,ska svin;a!» .	.	.___ , ___ ,_____,..__n tei.a knn-	1	'	. _	____ _
ki ;im je na tem. dn seznanimo tujino z rašo domačo narodno umetnostjo.
vesti
v— Tekstilno stroko zastopa na leto šnjem vele=e;mu tudi stara tovarna no "avic in pletenin M. Franzl & sinovi Ljubljana. Privoz 10. Ta domnča tvrdkr :e tudi Irtos razstavila svo:e vzorce na' sop^nejših izdelkov tekstilne industrije, bluze, jumpere, plete, nogavice, etc. — ^voj razstavni prostor ima tvrdka v pa vilionu T št. 401. Ta tvrdka jo prva. k: ie uvozila pletilne stroje in tn že let? 18815. ter s svoio priznano tradicijo kon kurira najuspešnejše z vsemi tvrdkam' sličnih panog. Vsled zlorabe od stran' ker kurentov si .ie tvrdka osimirala -varstveno znamko »Mefis», s katero bo od sle.i sicrnirala vse svoje izdelke. Tvrdk ioj.io priporočamo.	1W2
v— Železni mož tvrdke Josip Stirn ključavničarstvo v Kranju, ki :e sestavljen najenoftavnejše iz dimnih cevi ir kolen ter z. t*'°"inaVo ma^ko. vzbu'a pr; vedno itevilrih svojih občudovalcih ži vabao vesejnst Virov, dovtip^v. str.eb" 'oliko, da gn oblega vedno močna gruč nosetrikov. Kd r £ra še ni videl, naj g.i vsekakor ne zamudi obiskati, ob enem p sj lahko igl' 03 in nabavi štedilnik, dim r.e cevi in kolena ter druge kovinske iz delke. ki jih vidka v skrajno trpežni i? delavi nudi v proda:o.	100'
v— Opoza amo nosetrike velesejma na belokranjske r.arodne izdelke, ki se na hajajo v paviljonu E št. 122.
v— V hiarijenski razstavi na liublinn skem veleSeim« predava v četrtek, dne 21 t. m. ob lfi. uri čemič Mirko, primarij v Maribora »O vnetni slepiča«.
v- - Ker bo obisk higienske razstave na velesejmu mogoč proti brezplačni vstcp nini do 15. septembra t. 1„ se v interesu tujcev in dobrega ogleda razstave, vliud no prosi občinstvo iz Ljubliane in bližnje okolice, da obišče razstavo šele po zaključku velesejma. — Dosedaj je posetilo razstavo povprečno 3000 oseb na dan.
iii Mi Jutra"!
alu zatrli Izgrede Razen tega Kon-j	gQ 0(Jt Ii drža7n0 ustavo z
je prišlo do posameznih pretepov ,	^ bila f0 iapovedali nrnistru. dn
ačičevem trgu in v njegovi okolici, |	odkoder je prišel. Ministrov šo-
o« Kilo ,fliw« rahtiene nalice i ' ' . ...i. , ,...______ . „„..
so kmalu zatrli izgrede Kazen tega kon tlikta
na Jelačičev........
pri čemur so bile zopet rabljene palice i in kamenje. Povsod je bil vzpostavljen mir in red. Na nekaterih mestih so Sokoli izstrelili v zrak revolverske strele. Razun mizarskega pomočnika Jos. Mar-koviča, ki je bil ranicn v nogo z revol-verskim strelom, nihče ni bi! ranjen z re-volverskimi streli. Na kelodvoru so po- ; zneje poskušali iormirati povorko selja- : kov Kordunašev in tak oddelek pod vodstvom Orjunašev so oblasti takoj usta- i vi!e in ga pripravile, da se je vrnil v vlak. ki je takoi nato odšel. V celoti ;e bilo ranjeno deloma s pa
™ ...... —. - je pn!
fer xs pri tej priliki dobil udnrec z gor-iačo po glavi! In g. Pečic pripoveduje v Beogradu, da so demons'ri^H s-mo otroci, samo mlrdina od 11. do 16. leta starosti. Tako morajo govoriti radi tega. da ostanejo na vMi; ako bi na.nreč ra-dičevcem ali drmrim zagrebškim blokadam kaj fčiiali, bi bilo kmalu konec vlade. G. Pcčid o svojem incidentu, o psovki »srbska oVKr/i«, ki je padla na nj- :ov r.aslov, niti besedice ni poročal v Bco-I gradu!' »Ri:eč» š« pravi, da ^ o inci-
Ljubljana 0 do 300; laneno some, franke Ljubljana, 3 vagoni (690); suhe gobe pi vzorcu, franko Ljubljana 4S do 54; tramk monte, franko meja 0 do 435: trami, 4/4 (150 kom-), 6 m dolž.. 4/5 (100 kom.) 5 m dolž. (100 kom.) 6 m doiž.. 6/8 (50 kom.) 470 do 0; oves baški novi, franko Ljubljana 0 do 350; turščica zobata, v vrečah, franko Ljubljana 0 do 85^: ječmen pivovarski. franko Ljubljana. 62/63 kg, 0 do 430; deske, 20 mm od 16 m. franko meja 0 do 700; drva suha bukova 32 do 33; oglje vilar.o, 100 kg, 118 do 120; rž baška uo vzorcu, franko Ljubljana 0 do 400; i^ča domača po vzorcu, franko Ljubljana 75C do 0: rženi otrobi, franko Ljubljana t do 230;
na vrednostnem tržišču: Ljubljanska kreditna 220 do 0; Merkantilna banka Kočevje 115; Praštediona 915 do 918: Strojne 180 do 220: Trbovlje 500 do 51C (500); Vevče 123 do 125.
ZAGREB. V efektih tendenca dalje sla-ba.-Promet v bančnih papirjih minimalen. V industrijskih papirjih pa je vladalo popolno mrtvilo. — V devizah je bila tendenca nespremenjena. V začetku sestanka se je občutilo majhno pomanjkanje blaga, kar je imelo za posledico neznatno učvr-ščenje tečajev, ki so pa proti koncu zopet popustili. Tako je deviza na Švico začela s tečajem 1522.5 se je v sredi sestanka okrepila na 1524. dočim je proti koncu ponovno padla na 1522.5. na kateri višim je ostalo tudi blago. London je začel « 365 a konča! s 364 Edino deviza na Prano je zadržala višino 241.25 s precej čvrsto tendenco. Narodna banka je deloma pokrila povpraševanje v vseh čekih. Promet je bil srednji, a trgovalo se je najved v devizah na Italijo, London in Švico. Notirale so devize: Dunaj 0.11285 do 0.114S5 ček 0.1128- do 0.1148, Budimpešta 0.1066C do 0.10885. Italija izplačilo 358.1 do 361.1. ček 358 do 361. London izplačilo 362.9 dc 365.9. ček 362 do 365. New-York ček 80.05 do 81.00, Pariz 437.5 do 442.5. Praga 239.75 do 242.75. ček 239.5 do 242.5, Švica 1517.5 do 1527.5, ček 1517 do 1527; valute: dolar 79 ena osminka do 80 ona
V CclUli ..C u:iu laujtnu	- r i čl, u.i u'j	rs. . ----------.
licami, deloma" z noži ali kamenjen pet 7lnotila: Pečic je videl na ulicah samo —
- 1.*-...,.jm 'C i„ ro- 1 i v___v-
dečuriiio ..
irrarni; »nree« s« p.:;vi, uu	■ . valute: aoiar <u ena usiiii^a uu ou uu^
dentu hotela poročati takoj, ali je čaka- j osmjuka. aK 0.1126 do 0.1146. Kč 236 da la, da bo poročal g. Pečič sam. pa se je 939. ^k 0 do 0.11, Švicarski franki 1516
do 1526; efekti: bančni: Eskomptna 122 do 124. Hir.o 63 do 65. Jugo 114 do 115, Ljubljanska kreditna 220 do 240. Praštediona 915 do 920, Slavenska 0 do 108; industrijski: Eksploatacija 110 do 0. Seče-
Kaki poštenjaki so pri Sloven«! |	J
težke
oseb, razen tega je bilo s kamenjem ra- ! njenih nekaj policistov, ali niibove po-' škodbe so neznatne. Pri nobenem teh konfliktov ni sodelovalo zagrebško meščanstvo.« , Tako poroča ministrstvo notranjih zadev. ki bi hotelo stvar «zat"šati.kerni	^ vcstral paM„vul ----------— --------- -.....-
prijetna vladi. Kakšni so bili radičevci,	e0voril ob otvoritvi | Iržavni: 7 odst. posojilo 62 do 64. 4 odst
tem bi mogel povedati tudi minister ;>usn"ta' Kl ga J &	- .......I	^ 191
Pečič, ki je imel prav
Včerajšnji »Slovenec« priobčujc med po* , --------- --	-
liričnimi vestmi pozdravni govor ministra j Trbovlje 500 do 510, \evče l20 do 140. Sušnika ki ea je govoril ob otvoritvi I državni: 7 odst. posojilo 62 do 64, 4 odst da« tudi minister ~ ^ ..Slovenec« piše ob te, priliki: | agrarne 22 do 24, Vojna škoda 118 do 121
..... ......-	zanimiv incident J na ,ažnjivo gonjo demokrat*! Curih: Beograd 6.55: Ncw Vork 531.50;
Vlaški ulici. Škoda, da tega incidcnta	5asopisja proti ministru Sušniku ra* | London 23.89: Pariz 28 60: Mi'an 23.o2;
Sdi govora, s katerim je otvoril IV. ljub* i Praga 1^^^ 00070;^
ljanski velesejem, objavljamo šc enkrat govor, ki sta ga »Jutro« in »Narod« po svoji stari navadi falzificirala. dobesedno i tako. kakor ga je govoril. Predvsem ugo* e užitek tieati v neprunoMiivem dežjem tavjjamo ^ jc »Jutro« priobčilo Suš* ■ i? Dežce plašče ., „J„	dnhesedno DO stenoflraf*
la:ču, toda kie ga dol.iti;	_
•ajboliie kak.vnsti v veliki i'beri in p< solidnih onr.h ilobite sam" P" tvrdki
Fran Lukič, Pred Mm 19
nikov govor dobesedno po stenograf, skem zapisku. O absolutni točnosti nje : gove reprodukcije nc dopuščamo niti najmanjšega dvoma in smo pripravljeni
rešta 2.40; Sofija 3.85? Dunaj 0007473.
Dunaj: Beosrad 87.5—879: London 313.OOO—319.000; Milan 3149—3161: N'c\v Vork 70.935—71.185: Praga 2131-2141; do!arii 70.460—70.869;iire 3145—3165; di< na rii 875—881.
New Vork: Beosrad 124: Pariz 510; Curih 18.82: Rim 441; Dunai 0.1412; Bu' dimpešta 0.135: Praga 299.50.
j Schichtovo milo z znamko „Je!en"
1	prihrani čas in denar.
i Zadostuje, ako s Sdilchtovim milom samo enkrat po perilu potegnete tam, kjer morate z navadnim milom trikrat

»JUTRO» št. 197
=Cetrf e£ 2T. Vnr.
Včasih smo imeli solzne oči . . •
Kaj govori klerikalna učiteljica
o patriotizmu-
V Ljubljani je obiskala klerikalna učiteljica, članica »Slomškove zveze*, ki velja za zmernejšo pristašinjo SLS, napredno hišo. V razgovoru o sedanjem političnem položaju je ta Slomškarica med drugim izjavila: »Včasih smo imeli solzne oči, ko smo otrokom razlagali cesarsko pesem, a danes nas vsi bajoneti ne prisilijo, da bi bili patriotični. Smo patrio-lični samo toliko, kolikor moramo biti.*
Ta izjava govori cele knjige o tem, kak duh vlada v vrstah klerikalnega učiteljstva napram naši državi. Ako je tako govorila Slomškarica, ki velja za zmernejšo, kaj šele potem govore oni člani »Slomškove zveze*, ki so pronon-sirani klerikalni petelini. Takim ljudem je izročena naša mladina, ki naj v bodočnosti tvori zavedne.iše in boljše jedro Jugoslavije, kakor je na žalost današnja generacija.
Sedaj šele, ko je dr. Korošec minister za prosveto, imajo klerikalni učitelji pogum, da svoje grde misli brez sramu izpovedujejo.
Ne samo to. S polno paro so Slom-škarji tudi na delu, da svoje pristaše, ki vsaj tako mislijo in tako čutijo kot je izjavljala zgoraj omenjena Slomškarica, spravijo na vodilna mesta v našem šolstvu! Slomškarji se odkrito hvalijo, da je sedaj prišla ura zmage njihove in njihovih misli, da bodo še ta teden, v petek, ministru dr. Korošcu predložili v imenovanje svoje nadzornike, kakor tudi, da bodo vsa nadučitelj ska mesta zasedena po njihovih predlogih. Zagotovljeno da jim je, da se bodo vsi njihovi predlogi upoštevali.
Napredno učiteljstvo je pod klerikalnim terorjem že toliko trpelo in preskusilo prav vse, tako da se mu ni treba bati klerikalnih groženj navzlic temu, da ie prosvetni minister klerikalec. Nad njim je «gospodovala* že cela vrsta klerikalnih nadzornikov, a šli so Majerji, šli Lavtižarji, šli Opeke in tudi obetajoči se novi klerikalni nadzorniki z gospodom ministrom dr. Korošcem vred bodo šli, zmagalo pa bo končno vendarle nacionalno učiteljstvo.
Baš organizacija narodnega učiteljstva, ki bo prihodnje dni zborovala v Dubrovniku, bo dokazala, da je moč in sila preko, katere tudi klerikalni ministri ne morejo iti. Navzlic hudobnemu duhu, ki je pravi strup za našo mladino in za državo in ki se preliva po klerikalni učiteljski organizaciji, imamo vendarle zavest, da ta strup niti še ni usoden, niti se ne more razlesti. Slcmškarjev je namreč z vsemi kateheti in nunami vred kvečjemu ena osmina vsega slovenskega učiteljstva. Čim bolj bo sedaj pod dr. Korošcem ta strup sika! tem težji obračun pride zanj v času, ki ne leži daleč cd danes.
Kom
Ljubljani, a ostalih gledališč uredba sploh ne vpošteva. Po daljši debati je bilo odobreno poročilo stare uprave. Nato sta bili izvoljeni dve komisiji in sicer finančna in anketna z nalogo, da pretreseta vsa notranja organizatorična vprašanja in da sestavita resolucije, ki so bile potem odposlane predsedniku vlade, ministru prosvete in narodni skupščini. Kongres se po končanem nedeljskem zborovanju poslal brzojavne pozdrave kralju Aleksandru.
V pondeljek se je zborovanje nadaljevalo in končalo. Preeitano je bilo poročilo fir.ačne in anketne komisije. Živahna debata se je na podlagi poročil teh komisij razvila glede sestave rezolucije. Govorili so skoro vsi delegati in končno je bila rezolueija soglasno sprejeta in izročena na pristojna mesta. Rezvlucija zahteva, da se čimpreje sprejme gledališki zakon in da se uredba o razvrstitvi gledali-kih igralcev razširi tudi na vsa pokrajinska gledališča.
Za bodi če poslovno leto je bila izvoljena nas ednja nova uprava: predsednik Sava Todorovie, podpredsednik Dragotin Gošie, blaga:1'. Raja Pavlovič, tajnik Dra-gutin Popovic in odborniki Sotirovič, Plaovič, Ristič, Jovanovič in Boškovič. Na koncu kongresa je bil še prečitan brzojavni odgovor kralja Aleksandra na pozdrav udruženja. Po kongresu je beograjska mestna občina priredila udeležencem banket v restavraciji pri »Ruski kroni«. Za časa kongresa jc bilo v gledališču več slavnostnih predstav.
i$res
O
igralcev v
V nedeljo je bil otvorjen v Beogradu kongres udruže-Dja gledaliških igralcev. Na kongres so dospeli poleg Beograjčanov delegati iz Zagreba, Novega Sada, Skoplja, Splita, Maribora, Niša in Osjeka, Ljubljanske igralce sta zastopala na kongresu gospa Juvanova in član opernega pevskega zbora g. Mencin. Navzoč je bil tudi delegat nezaposljenih igralcev.
Kongres je otvoril predsednik udruženja g. Sava Todorovič, nakar je bilo izvoljeno častno predsedstvo kongresa: za predsednika je bil izvoljen g. Cviianovič iz Zagreba, za tajnike pa gospoda Jere-mič in Mencin. Po čitanju poročila o delovanju uprave se je razvila živahna debata, tekom katere je bilo iznešenih obilo protestov proti sedanji uredbi o razvrstitvi igralcev. Ta uredba se tiče samo I članov gledališč v Beogradu, Zagrebu in ;
Premeten pustolovec
V Sloveniji, menda na Gorenjskem sc je pred časom pripetil interesanten slučaj: v nekem selu se je pojavil možak iz Srbije, pripovedoval je, da je doma zelo bogat in je pregovoril hišnega gospodarja, da se je odpravi! v Srbijo po njegov »denar». Gospodar mu je res nasedel, toda predno je dovršil svoj kri-žev pot je spoznal, da je postal žrtev prevare in je s falotom obračunal kakor se spodobi.
Podobna stvar se je te dni pripetila v Križevcih na Hrvatskem. Pri Andreju Matoiču se ie oglasil lep zastaven mladenič, čisto umit in zapeljivo počesan, čedno oblečen in urnega jezika. Pripovedoval je da ga preganjajo oblasti še po naredbi prejšnje vlade, ker je agitiral proti Pašiču, a da mu bo kmalu mogoče vrniti se domov. Za ta čas, dokler sc ne vrne, pa je dejal, da mu huda prede: brez denarja je, dotna pa ima bogatega očeta, po katerem ga čaka velika milijonska dedščina in bi bilo dobro, če bi šel kdo mesto njega na pot ter mu prinesel nekaj denarja od očeta. Matoič, nc bodi len, si je mislil: Cemu pa ne bi izkoristil lepe priložnosti? Čemu ne bi osrečil reveža preganjanca in sebe, ter povrhu še svoje sorodnike? In je mladeniču predlagal da bi šel po njegov denar sam, medtem pa bi preganjani »milijonar* počakal na njegovem domu in se gostil kakor se takemu človeku spodobi.
Rečeno — storjeno. Matoič je tekel na pošto, telegraiiral po neko svojo sorod-nico, ki je prej služila v Zagrebu, in ko je ta prišla, ji je predstavi! bogatega ženina, za katerega pojde on po «mi!ijone». Dekle je bilo zadovoljno in je takoj pristalo na to, da postane milijonarjeva žena. Kako tudi ne! Saj jo čaka velika kmetija, če pa ne bo hotela kmetovaii, gosposko stanovanje, kočija, služabniki in služkinje; skratka, odpira se ji vesela bodočnost. »Milijonar* je bil z dekletom tudi zadovoljen in je predlagal, da bi kar začela živeti skupaj na Matoičevem domu dokler se ta ne vrne z denar;em.
Gospodar je šel na pot, ž njim se je peljala tudi njegova žena. Doma pa sta ostala »milijonar* in njegova nevesta. Ta je cvrla in kuhala od zore do mraka. Vsaka štruca kruha je bila znotraj in zunaj namazana z maslom, zabele ni v loncu manjkalo nikoli, na krožniku je l-iia vedno najboljša gnjat, v steklenici pa naj slajše vino. Tako so ženinu in nevesti i
tekle dobrote po grlu in bradi, trajale so tri dni in tri noči, nato pa je prišla v hišo skušnjava v podobi orožnika. Strogi mož je nevsmiljeno vprašal po izkazi-lih in po domovnici «milijonarja», ta pa je seveda osupel obstal, in ni mogel pred ložiti ničesar. Polagoma, počasi je mož postave izvlekel iz njega, da se piše Ivan Kručenek in da je doma iz Andrijevca pri Bos. Brodu. Milijonarstvo pa se je pri zaslišanju izkazalo kut njegova sleparska obrt.
Kručenek je orožniku povedal, da nima r,e milijonov, ne tisočakov in tudi dinarjev ne in da živi samo od svojega pre-varantstva. Na podoben način kakor Ma-toiča je že osleparil celo vrsto ljudi. Njegove žrtve so bili Slovenci, Srbi in Hrvati. V Sloveniji se je izdajal tudi za političnega preganjanca in jc hvalil Korošca ter je na ta račun prav dobro izhajal. Kmetje so mu prepuščali svoja gospodarstva in tudi svoje žene, sami pa so se napotili iskat njegovih »milijonov*, katerih seveda niso nikoli našli. Toda predno se je tak prevaranec vrnil domov z dolgim nosom, je bi! naš slepar že davno čez plot njegovega gospodarstva ter je imel v rokah že novo žrtev. Na Slovenskem se je moral Kručenek radi takega početja zagovarjati pred sodiščem, toda ker je bil nekoč v umobolnici, ga je sodnik oprostil. In tako je šla njegova pot naprej, iz Slovenije na Hrvatsko, z Hrvatske v Srbijo in iz Srbije nazaj v Hrvatsko. Naivneži so imeli povsod zaupanje v sleparjevo »veliko premoženje* on pa se je na račun teh lahkovernosti povsod dobro gostil ter igral vlogo bogataša, ki trenotno ue razpolaga s svojim imetjem. No, po dolgi vrsti pustolovščin ga je dosegla roka pravice in če bo sedanji sodnik nekoliko manj usmiljenega srca in bolj prebrisan kot obtoženec, je verjetno, da bo sleparski Kručenek plačal svoje pustolovščine z daljšim zaporom.
Paviljon
LL
I 378
Franc
i družba z o. z.
Ustanovljeno leta 1285.
Hronj (Slovenijo)
Domača Industrija domačih čevljev
(kučnih cipela) iz raznega blaga, kot lasting, segel, štramm, fite, pliš itd. — Plišl za razno stroke. — Jfflann-faktura vse vrste iz prvovrstnih tovarn na debelo in drobno. Ceniki na razpolage. Tovarniške kolekcije raznega b'aga.
Dopisi
STRAŽIŠČE PRI KRANJU. Sokol ima v nedeljo 24. t. m. svoj društveni nastop na Pantah ob 15. uri. Po telovadbi bo v Sokolskcm domu velika zabava s plesom, bogatim srečolovom itd. Ker nam jc v dobrem spominu lanska prireditev, gremo 24. t. m. vsi v Stražišče. Zdravo!
TRBOVLJE s VODE. Velika župna gasilska vaja se vrši v nedeljo 24. t. m. ob pol 15. uri pod skupnim poveljstvom načelnikov Dcžmana, Šipa in Baucrhci« ma. Vajo bosta nadzorovala dr. Bcrgman iz Žalca in g. Gologranc iz Celja kot župni načelnik oziroma podnačelnik. Društva Hrastnik, Trbovlje I in Trbovlje II se udeleže vaje s približno 100 mož in z vsem orodjem.
LAŠKO. Vsem dobrotnikom iz Ce« Ija in Laškega, ki so mc na inicijativo gg. dr. Pernata in dr. Roša v spomin na mojega pokojnega sina, okrajnega sodni« ka dr. Krašcka v moji bedi in bolezni velikodušno podprli z obilnimi denarnimi darovi, izrekam prisrčno zahvalo. Poleg imenovanima gospodoma veljaj moja za« hvala osobito g. dvornemu svetniku dr. Kotniku iz Celja jn dr. Josipu Zdolšeku, županu v Brcžicah, ki sta rade volje prevzela zbirke v teh krajih. — Marija Krašek.
SLOV. BISTRICA. Bistriški klerikal« ni podrepniki že zopet čvekajo v zadnji c.Straži». Ko bomo odvrnili napade, bo pa zopet krik in vik v Izraelu. Predragi klerikalci! Za vse te napade delamo od« govorne Cerjaka, Grila in Stupana. Ti so voditelji tukajšnje klerikalne stran« ke in torej tudi odgovorni za napade na slovenjebistriške naprcdnjakc. Ker za« trjujete, da obsojate te ncosnovane na« pade, pa primite za ušesa vaše kaplane in mežnarje. Brez vaše vednosti se na« padi gotovo nc vrše. Zapomnite si: Zob za zob in če pride na kant tudi kak vaš ljub -šusterfabrikant«! — V torek je bil zo= pet izvoljen za župana naš dosedanji župan, demokrat g. Danijel Omerzu. Vsa čast slovcnjcbistriškim naprednjakom. Bistrica je in bo ostala napredna!
KRKA. Gasilska veselica, ki se je imela vršiti 17. t. m., je preložena na prihodnjo nedeljo, dne 24. t. m. in se vrši ob vsakem vremenu.
ZAKOT PRI BREŽICAH. Pri občin« skem uradu v Zakotu jc nameščen ob« činski tajnik N. Fras, bivši avstrijski orožnik. Mož je vse prej kot vesten uradnik. Avtoritete župana in občinskega odbora sploh nc priznava. Na razpolago so falzificirani podpisi župana na raznih spisih. V uradne posle se vtika tudi njegov dvanajstletni sinček. Da pri tem poslova« nje občinskega urada tako velike občine trpi, jc jasno. Sicer pa je v obče njegovo vedenje v vsakem oziru neprimerno za javnega uradnika. Kar se tiče podpisov, opozarjamo na to kr. srezko poglavar« stvo. Pričakujemo, da bo tudi novi ob« činski odbor dal naši občini vestnega in nepristranskega tajnika. To pa temveč, ker jc g. Fras žc opctov.ino okrog go«
voril, da bi se najraje preselil v Avstrijo,
Sploh pa ta mož vedno čez vse zabavljaj
zato naj gre s svojim prijateljem, avstrij^ skim državljanom Godlarjem tja, kamo< spada — v Avstrijo. Na ta način boš občini in njemu pomagano.
SV. JAKOB V SLOV. GORICAH, «Slovenčev» dopisnik kriči na vse grlo^ da naj si da naš list dostaviti patent nat laži. «Jutro» je pisalo: «Kmečko nestran«. karska lista župana Peklarja jc dobila! osem mandatov, župnikova SLS pa komajl enega», ni pa pisalo, da se je ljudsvai spuntalo proti krščanstvu, temveč le pro* ti komandiranju župnika. Krščanstvo iri! SLS jc nekaj drugega, kakor je župnik.' Sedaj je župnik potegnil rep med noge in pravi, da se ni hotel vtikati v občinske volitve, ker sta obe stranki postavili kandidate, ki sc štejejo med njegove prijatelje. Če bi bilo to res, bi ne prišle* do dveh list in bi župnik svoje po:ebna prijatelje čisto lahko spravil na eno listo. Dejstvo je, da je župnik hotel vre* či župana Peklarja in njegove pujatelje,-ki so vsi pristaši SLS, toda župriku se je ta namera za enkrat temeljito pone* srečila. Kdo naj si torej dostavi patent na laži, to že najbolje ve «Slovcnčev» dopisnik.
Pristni kranjski ffrnež,
prvovrstne suhe in oljnate barve, laki, kit, klej, špirit gorljiv, prašno olje, slikarske in pleskarske potrebščine.
Ravhekar & Derganc
Pred škofijo št. 20 3403*
Pridite no Hov trg!
Za čas velikega sejma od 15. do 25. avgusta je na Krekovem trgu 3t: v. 10 v prvem nadstropju pri Tekstil-bazarju vsak dan odprta
razstava ostankov
blaga za obleke in perilo. Ostanki se prodajajo za skoro polovične cene. Tam kupite : Fino veliko oelenasto bluzo za 27 Din — Fino veliko delenasto obleko za 63 Din — Dobra močno sukno za veliko moško | obleko 7. vso podlogo za 350 Din — Fino cefirasto moško srajco za 44 Din — Moške cajgaste lilača iz mečnega cvirnatega blaga za 43 Din — Koške hlače iz močnega bombažnega cajga samo za 38 Din. Kdo nima prilike na razstavo ostankov osebno priti, naj piše po cenik. Po pošti pošiljamo ostanke vsak dan. Po končanem velesejmu se prodajajo ostanki na zalogi samo vsako sredo iu soboto pri	4355 a
Tekstll-bazarju, Ljubljana
Krekov trg št. 10 ''prvo nadstropje).

•»VT^Eir.vaai
—a—a—
H
iS iT i
iN
m DEBELO in DROBNO!



sam
(Otvoritev razstave — prijateljski večer — načrti.)
Realne zveze slovenske inteligence s Češkim narodom so kaj krepke in datirajo dolga desetletja nazaj. Posebno intenzivne so bile v dobi, ko sta oba naroda delovala za isti cilj, za odpravo političnega in kulturnega jarma v Avstriji. In če nas danes druži iskreno prijateljstvo državniške vzajemnosti, je prišel tudi čas, da globlje proniknemo v vse panoge češkega duha in ustvarimo temelje za trajno spoznavanje bratske slovanske tvorbe, čin, ki ga je storila Narodna galerija s tem, da je povabila češko upodabljajoč umetnost na razstavo v Ljubljano, je prvi korak na tej poti, ki jo bomo posebno mi Slovenci vztrajno hodili.
Dogovori za razstavo *Manesa», ki je od svoje ustanovitve 1. 1807. reprezentativno društvo čeških umetnikov, so se vršila že lansko leto v Pragi. Narodna galerija se ima zahvaliti za uspeh svojega truda velikemu razumevanju od strani čeških umetnikov in pa izredni naklonjenosti javnih faktorjev, med katerimi zavzema g. gen. konzul dr. O. Beneš odlično mesto. Zato s« je moirla vršiti zamotana
zadeva tuje razstave popolnoma po določenem progi umu in brez znatnejših ne-prilik.
D ni štvo *Manes« je sestavilo razstavno kolekcijo, obsegajočo 325 del iz slikarstva. plastike, grafike in arhitekture. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi so dela prispela v Ljubljano in takoj nato se je pričela adaptacija Jakopičevega paviljona. K instalaciji je pcslal »Manes« dva zastopnika, slikarja O. Konička in Jana Slavička. K otvoritvi pa je prispel še tretji delegat, prof. Bohumil Kafka, podpredsednik društva. Otvoritev razstave se je vršila dne 15. avgusta z izredno svečanostjo ob prisotnosti zastopnikov vlade, tujih držav, umetniških in literarnih krogov in številne odlične publike. V pozdrav je govoril predsednik galerije g. I. Zorman, ki je naznanil, da je počastil razstavo s svojim protektoratom Nj. Vel kralj Aleksander. Mojster Kafka pa je po zahvali Narodni galeriji za njen trud, govoreč o umetnostni vzajemnosti obeh narodov, povabil slovensko umetnost na razstavo v Prago, ki naj bi se vršila prihodnje leto.
Po otvoritvi razstave, ki je stalno dobro obiskana in budi splošen interes, je povabil gen. konzul dr. Beneš ožji krog umetnikov in odbornikov ealeriie na. ko-
silo, popoldan so si pa češki gostje ogledali zbirke Narodne galerije in izrazili svoje spoštovanje slovenskim umetnikom, Ljubljano so si ogledali z gradu. V soboto so odpotovali na Bled. odkoder so se vrnili v nedeljo na povabilo Narodne galerije. Njim v čast je bila prirejena v »Zvezdi« večerja, ki so se je udeležili poleg galerijskih funkcionarjev zastopniki olilasti in občine, univerza, gen. konzul dr. Beneš. slov. umetniki, literatje in icrralci, zastopniki velesejma, zveze indu-strijcev in ljubljanska češka kolonija. Predsednik T. Zorman je pozdravil goste in mpil pokrovitelju razstave. Nj. Vel. kralju ter prezidentu Masarvku. Govoril je nato prof. Kafka zahvaljujoč se Narodni galeriji za njeno uspešno delo in trud na poliu vzajemnosti obeh bratskih umetnosti. Ravnatelj dr. Zarnik jp prinesel pozdrav mestne občine, dr. Beneš pa je izrekel iskreno zahvalo češke vlade odboru Narodne galerije. Nato je kot za^ stopnik univerze izrekel prof. dr. Mole nekaj pomenljivih stavkov o realni politiki slovanskega zbližanja, ki mu služi pričujoča razstava v eminentni meri. G. Tratnik je pozdravil v imenu Udruženja upod. umetnikov češke kolege, za njim pa odbornik dr. Regali zastopnike velesejma in zveze industrijcev. V svojem odgovora je povdarjal inž. M. Suklje pomen duševne kulture za življen;e naroda in žel splošno odobravanje. K resnično prisrčnemu poteku zahave je mnogo orisoela cdčna. Hana Pirkova. ki ie
dovršeno zapela nekaj slovaških in slovenskih narodnih pesmi in arij. Nato so bili odposlani pozdravni telegrami Nj. Vel. kralju, prezidentu Masarvku in našemu prosvetnemu ministru. Večer je zapustil dragim gostom utis prisrčnega prijateljstva, ki bo podlaga za medsebojno kulturno delo.	%
Prof. Kafka je odpotoval v pbndeljek v Prago, slikarja Koniček in Slaviček pa ostaneta še nekaj časa na BledH, kjer slikata lepo gorenjsko pokrajino.
Razstava češke moderne umetnosti je pozitivno kulturno dejanje, ki mu bo sledila še vrsta podobnih prireditev. Pomeni pa za Narodno galerijo tudi lepo zadoščenje, saj so se že oglasili kulturni krogi Beograda in Zagreba s prošnjo, da se razstava prenese pozneje v obe glavni mesti.
cSeviLki brivec* v naši operi. Nocoj,
v četrtek zvečer, se poje v ljubljanski operi znana in zelo priljubljena Rossinijeva komična opera <Sevilski brivec?. Repertoar se je moral spremeniti, ker je gospodična Rozumova oboleb za angino. Vlogu Rosine poje ga. Lovšetova. Figara gospod Popov, dvojico Bazilija in Bartola ga gg. Beletto in Zupan.
Gostovanje dveri slovenskih pevcev v Zagrebu. V soboto dne "3. avgusta nastopita kot gosta v zagrebški operi dva slovenska pevca: basist g. Betetto iz Ljubljane in tenorist a. Riiavec iz Beoerada.
Razsfava mladega umetnika v Splitu.
V umetnostnem paviljonu <GaIio:» v Splitu razstavi v kratkem svoja dela mladi I dalmatinski rojak, slikar Silvija Bonacci. | Mladi umetnik odide letos na nadaljevanje I svojih slikarskih studii v inozemstvo.
Koncertne produkcije čelisla Tkalči-ra v Primorju. Znani zagrebški čelist gospod Jure Tkalčič, ki je z dobrim uspe-liom nastopal Mdi v inozemstvu, se nahaja ta teden na otoku Korčuli in priredi na svojem povratku skozi Sušak tamkaj koncert s spremljavo klavirja.
Talichov akcijski program za nov« glasbeno sezono cčeške filharmonije v Pragu Vaclav Talich, dirigent <Ceš!:e fil-
I harmonije> v Pragi pripravlja za novo glasbeno sezono sledeči program: Arnold. Schoenberg: Pellas in Melisanda. Komorna simfonija. Pet orkesterskih skladb; Stravinski: Petruška, Chant du rossignol, Scherzo fantastique; Ravel: Rhapsodie espagnole. Dve suite, Daphnis et Onloer Mahler: Tretja simfonija; Axman: Sirnfo-nietta; škvor: Serenada; Nemeček: Dve pesmi; Znmrzla: Bacchus; Martinu: Orke-sterska skladba; Chlubna: O ljubezni; Ridkv: Simfonija. Obenem dovršuje obsežno knjigo o mojstrskem dirigiranju.
Strindborgova ^Sanjska igra-> kol opera. Nemški komponist Weissmann ia Freiburga je uglasbil Strindbergovo dramo t Sanjska igra» v obliki opere. Pro-mijera novega dela bo v Bochomu in. Duisburcra.
O NALOGAH OPOZICIJE.
■»Jugoslavija ima skleniti celo vrsto mednarodnih pogodb, ki bodo tem ugodnejše, čim več ugleda bo imela vlada, ki jih sklepa. Kako pa naj uspešno nastopi vlada proti Cankovu, če naši listi stalno pišejo, da bo že jutri padla? Kako na] izpade za nas ugodno trgovinska pogodba z Avstrijo, če mora Avstrija računati z drugo delegacijo? Isto z Italijo, Francijo, itd.»
Opozicja ima torej dolžnost pisati, da bo vlada stala še mnoga.ia leta in da bo vedno bolj rastla na moči in modrosti. Opozicija bi sploh morala vlado podpirati. Če je ne podpira uganja »državotvorni deietizem.:>
Tako uči svoje bravce g. Narodni dnevnik. Pa pravijo, da ni več kislih kumarici	M. A- C.
* Imenovanje novih velikih županov. S kraljevim ukazom sta imenovana za velikega župana v Ljubljani g. Teodor Šporn, za velikega župana v Mariboru pa g. doktor Vodopivec. Dosedanja velika župana o-g. dr. Baltič in dr. Pirkmajer sta postavljena na razpoloženje. O imenovanju no-
! Telefon 730 Kino Lj lafolja-Mi	dvOP Telefon 73C
21., 22. in 23. t. m.	Velikomestni fiiia
na yeSss3jmy
431<>1
mmw
vsakokratne garniture, ki se v Jesenicah ne odklopi, temveč pelje v resnici direktno nreko Jesenic v Bohinjsko Bistrico, "a zahteva potujočega občinstva pomeni za upravo železnic malenkost, je pa za potnike velikega pomena.
*	Prošnja. Strašna povodenj. kakršne ne pomnijo najstarejši ljudje, je v noči 8. avgusta popolnoma opustošila okolico Polhovega gradca. L', kod a se ceni na 20 milijonov dinarjev. Ljudstvo samo si ne more pomagati, ker so si mnogi rešili samo življenje. Vsled tega se je sestavil pomožni odbor, da organizira zbirko darov in razdeli med ponesrečence. Darove v živilih, obleki in denarju sprejemata župni rrad Udeležniki, ki so člani ^Planinskega dru in županstvo v Polhovem gradcu.	| štva>, plač3jr polovično vožnjo, pod ;>
*	Družbi sv. Cirila in Metoda r Ljub- • Zrlu ki so bili tozadevno objavljen-
ie nakazal g. notar Fr. Krisper iz: Mariborsko oblast se dob jo
200 Din namesto cvetlic na grob i podrobne informacije pri češkem klubu v nrof. Pavla Šavnika iz v anboru.
sc priporoča, da si ogledajo zaio<?o manufik-tuie, galanterije iu usnije pri tvrdki
4278.
fiSa!Z8lj & Radelj
v Liubiiani, Turjaški tre: št.
Za
eventaaia •
Črnomlja pok. g. univ.
Kranja in ge. M. Mazellejeve iz Gradaca. — Dr. L. Boezio, odvetnik v Gor. Radgoni, je poslal 5 Din iz kazenske zadeve S. ca K. — C. M. podružnica v Krškem je poslala centrali 260 Din, velikodušen dar krškega mecena. — 2. podružnica v Novem mestu je nakazala 150 Din, nabranih za prodano cvetje o priliki birme. — Za vih županov izpregovorimo danes tudi na e;e|e darove vsem darovalcem iskrena . u?d 15 ,et ' uvodnem mestu.	_ ! hvala!	1,°nfm n™
* Ameriško odlikovanje Jovaca Cvijiča. j ' ^ Kai je z ,ipiav?kim razsodiščem za Ameriško geografsko društvo je poslalo žcleznigke jnTa| de? Iz krogov železniških potom ameriškega poslaništva v Beograd invaIidov nam pišejo: Po večletnem 'rp-veliko kolajno, ki bo izročena predsedm- ljen;u smQ ubogi 'že;eznigki invalidi in
■aiso en m igračka
ali „Ljubav plesafiice Lote"
Velikomestua drama v o dejaDjib v glavni vlogi Justiue Jobnstone in G. Keott.
Tredstave ob nedeljah ob pot 11., 3., pol 5., 6., pol 8., ia 9. uri. - Ob delavnikih ob
pol 5., pol 8. in 9. uri.
nenadoma skočili na njega trije fantje in delavec Franc Furjan ter 221etni Rok ga pričeli pretepati. Eden izmed njih ga Zumrek, po poklicu natakar. Pri perlu= jp poleg tega udaril tako močno s kolon, i straciji sc je ugotovilo, da sta zadnja no trlavi. da mu je prebil lobanjo. Starič dva žc dolgo zasledovana radi raznih
' °	....	.,	.	__:___1 ..^..U!^. nnli/.ii. in ct. Tak..
vdov
r, sirot
i Siri
se je zgrudil takoj nezavesten na tla in so ga našli domači v tem stanju šele čez kake; pol ure. Težko ranjenega Stariča so prepeljali v splošno bolnico v Ljubljano in je njegova rana sinrtnonevarna.
* Poskcs posilstva. V Ljulomeru stanujoča učiteljica Matilda M. je bila pred nekaj dnevi v bližini ljutomerskega kolodvora ponoči napadena od nekega slabo oblečenega srednjestarega moškega v nameri posilstva. V strahu mu je ponudila, da pridobi časa za pobeg, 25 Din, ki jih
Zatiranje ubožcev
■nebovpijoč greh. tako uči katoliški .._ , .	,.,... . j- j i
hovnik na prižnici. Da pa -am zapade t9 | je imela pri sebi, kar je tujec tudi sprejel, mu cri-eku, dokazuje nastopni slučaj: v,nakar mu je ona ubezala neki vasi krškega okraja je umrl pred; * 2 op pri Impolja. Na dezelm cesti med j.-atkem tamkajšnji nadučitelj nagle smr ..; Gornje-Pijavskim in Impoljan je bil pred (ime in kra: z ozirom na sorodstvo m- | nekaj dnevi napaden in oropan po dveh molčimo). Dotični nadučitelj je siužbov.,1, neznancih trgovski polnik Ivan Vranetic v kraju vršil je vestno in n- i iz Litije. Lopova sta ga napadla s samo-=oI«ke posle, ia ker je aU} k-esom ter mu grozila, da ga ustrelita,
ku akademije znanosti v Beogradu, svetovno znanemu balkanologu dr. Jovanu Cvijiču. Odlikovanje izroči ameriški poslanik Lodge dne 23. t. m. odlikovancu osebno.
* Promocija. Na dunajski univerzi jo
vdove zv
pričakovali, da se nam urede in
ančno svoj« šolske posie. in Ker je strokovnjak v kmetijski široki, je bilo njegovo plodonosno delovanje tudi izven šolo v prid domačega in okoliškega prebi valstva. Vsekakor je v dobi svojega službovanja kraju več koristil kot bi tamoš-
ako jima ne izroči gotovine. Oropala sta aa za 8750 Din gotovine, nakar sta mlad; napadalca izginila v temini gozda.
* V zna:n?nju alkohola. Razgreta od alkohole sta se dninar Ivan Jernejčič in Josip Meze iz Blekove vasi v neki gostilni
uuvc 1)iiwau.<ui, "" --	- - . sIlnnik _ ,m lp.jh A kako se ;e obna- sip Meze iz Biesove vasi v nem gosuin.
višajo nezgodne rente ki jih-pr^J-mo TaPmaLjSiillišiduhovnikob | .prta. V pretepu je Meze z.rabi! za liter-e vedno v kronah Toda mesto te.a naB »	J	ZVOnenie ' sko steklenico in udaril svojega nasprot
njeaovi smrti? Ko se je naročilo zvonenje	. . . .,
umrlim, je najprej izjavil, da ne pusti nika s tako silo po glavi, da mu je izbil
fcil g. Mirko Eambič, sin učitelja Ivana j..^ od usL To je najostudnej5i rop na-Kambiča, promoviran za doktorja vsega j |m krvavih ju]jev, naših zgubljenih in zdravilstva. Čestitamo!	zapuščenih vdov. Po zakonu ministrstva
* Himen. Poročil se je v Celju nize-j za socija]llo politiko § 27. z dne 3. junija njer gospod Sergij Goriup z gospico Vido , 1922., št. 1077., bi moralo biti ustanovi je-Navračero, uradnico Ljubljanske kreditne, no delavsko mSodisče, pri katerem bi banke v Celju. — V Sv. Juriju ob juzm ]ahko nastopili prizadeti proti storjenim železnici se je poročil inž. g. Ciril Jeglič; la.ivicam T;da lo razsodišče se še dose-
pozivajo k nadpregledom in se nam sta
rim invalidom nezgodno renta še reducira. \ za u",.1"u''	Ti '„'" I desno oko
Trga se nam tako rekoč zadnji košček I	g. nadučitelj »ep™« | l«-sno oko.
z gospico Vido Žgajnarjevo, hčerko nadučitelja v Blagonji. Bilo srečno!
*	izplačilo razlike uradniških plač. Iz Beograda poročajo, da se vprašanje izplačila razlike uradniških plač od. septembra 1923. do maja 1924. približuje končni rešitvi. Finančni minister je pripravil tozadevni predlog, ki ga je po instrukcijah ministra izdelala generalna direkcija državnega računovodstva. Razlika se izplača baje tekom meseca septembra.
*	Štipendistom ljubljanske univerze. — štipendije za mesec julij se bodo izplačevale slušateljem tehniške fakultete dne 22. avgusta 1924. od 10. do 12. ure na univerzi, II. nadstr., soba št. 130.
*	Na državni realki ter na vseh treh gimnazijah v Ljubljani se bodo pričeli razredni (ponavljalni) izpiti v ponedeljek dne 1. septembra t. 1. Zato se morajo vsi, katerim je ta izpit dovoljen, tega dne točno ob osmih zglasiti na svojem zavodu. Ravnateljstva.
*	Vseslovanska agrarna omladina priredi od 4. do S. septembra v Ljubljani svoj kongres. Udeležijo se ga tudi zastopniki agrarnih organizacij bratskih slovanskih narodov. Prednjačili jim bodo Čehi, ki pridejo na kongres pod vodstvom ministra za kmetijstvo dr. Milana Hodže in več narodnih poslancev. Nadalje pridejo Bolgari pod vodstvom bivšega ministra Obova, Poljaki z več narodnimi poslanci na čelu ir tako dalje. Priprave za tehnično izvedbo kongresa lepo napredujejo in morem .-pričakovati, da se izvede kongres tak 5, da bo v čast in ponos Jugoslaviji, predvsem pa naši beli Ljubljani.
*	Četrti mednarodni prc?escr-ki kongres. V dneh 28., 29. in 30. avgusta se vrši » Varšavi mednarodni kongres profesorjev, na katerem se bo skušalo najti način, da se z mednarodno akcijo bolje zaščitijo interesi profesorskega stanu. Kongres bo ; sklepal tudi o predlogu, da se v medna-! rodno zajednico sprejmejo zopet tudi pro- j fesorji iz Nemčije in Bolgarije. Kot jugo- ! slovanski delegati se udeležijo varšavske-! ga kongresa: predsednik jugoslovanskega
daj ni ustanovilo. Zato pozivamo centralno vlado, da nemudoma ustanovi razsodišče v Ljubljani in mu dodeli dva železniška invalida kot zastopnika invalidov. Zahtevamo tudi, da se naše nezgodne rente in doklade urede tako, da bodo odgovarjale današnjim življenskim razmeram.
* II planinski knluk se vrši v nedeljo 24. I m. Znositi je okrog 1500 kg kratkih desk (deščic) od VižniC (5 minut pod sv. Ambrožem) na stavbni prostor cKrižke
den. (Zadela ga je kap, ki je povzročila j * Razbojniki oplcnili trgovce. Skupina takojšnjo smrt). Ko se mu je reklo, da b. maskiranib razbojnikov je 500 metrov od bilo v tem slučaju nemogoče prevideti ga, [ postaje Bujanovci pri Skoplju napadla pe. je začel stokati, da ie še mnogo dolga na j skopljanskih trgovcev in jim odvzela 20o zvonovih ia da bo pustil zvoniti, ako mu tisoč Din, nakar so razbojniki pobegnili.
Iz Ljubljane
prinesejo lOttO K za ueplafane zvonove. Ko mu je zahtevani znesek prinesla neka sorodnica vdove, ki sama s preostalimi štirimi sirotr.mi pač ni zmogla tega knežjega darila, šele nato je pokojnemu pustil zvoniti in —'duša i bila odrešena. Ko jo občinski odbor zvedel o plemenitem činu tega katoliškega maziljenca, je ogorčen izjavil. da bo zaMDval ta znesek nazaj.
u— Oddaia ribolova v mestnem rib> njaku pod «Tivolijem*>. Mestni magistrat ljubljanski bo oddal ribolov, oziroma gojitev ribarstva v mestnem ribnjaku pod Podtumskim gradom v «Tivoliju-, ! dražbenim potom v najem. Dražba sc
tatvin od zagrebške policije in sta zabe» ležena tudi v ljubljanski policijski knmi> nalni razvidnici.
Iz Maribora
a— Državno žensko učiteljišče v Ma. riboru naznanja, da sc bodo po novi mi> nistrski naredbi vršili ponavljalni izpiti v pondeljek 1. septembra, sprejemni iz« piti v višje letnike v petek 5. septembra, v I. letnik v četrtek 11. septembra, vpi« sovanje v višje letnike pa v patek 12 septembra — vsakokrat ob 8. uri zjutraj. Vse drugo na oznanilni deski.
a— Jugoslovenskoičeškosiovažka liga v Mariboru poziva v smislu sklepa zadnje odborove seje vse svoje člane in zlasti odbornike, da se udeleže nedeljskem sestanka Čehov v Rogaški Slatini dne 24. t. m. Prijavljenih je že mnogo Mdeie> ženccv iz Ljubljane in Maribora. Mariborčani se odpeljejo v nedeljo ziutraj ob 4.57. Povratek z večernim viaicom. Člani SPD se lahko pri tej priliki poslu/ žijo ugodnosti znižane vožnje.
a— Pred mariborsko .poroto, ki So začne v torek 9. septembra, so do seda j razpisane sicdečc razprave: Dne 9. sep> tembra Roza Trop, požig, in Ivan Brui mcc, težka.telesna poškodba in tatvina; dne 13. semptembra Dencš Balek, rop, Franc Kuzma, uboj in Alojz Čepe, tat« vinc.
a— Preložena orjunaška slavnost v Mariboru. Ker popravljajo maribo-ski Narodni dom, v katerem bi se imela vršiti dne 8. septembra slavnost razvitja piapora mariborske Or-Mne in ker se isti dan vrši večja orjunaška prireditev v Novem Sadu, je pripravljalni latKjr preložil slavnost na pozneiši čas. Pač pa se vrši dne 8. septembra v Mariboru ustanovna skupščina v dvorani gostilne Jadran, na kateri bo izvoljen oblastni odbor Orjune za mariborsko oblast.
vrši dne 27. avgusta 1924. ob 9 uri don.
javil, .1.1 LrtJ /.IVIJllU 1 a illtacn	j	, .	, p, X UUUV1 vi IUIII. £.a i i i i
* Narednik Eumpel pred sodiščem. V » mestnem gospodarskem uradu Dra.; , a_ obo]e[. po)jskj oficjrji v nc<je;;a Zagrebu prične dne 25. t. m. pri Savskem ^ P°2°Ji nahltI na obeliski deski ! ^ se ^^ skozj _Marihor pol;ski ofi,
divizijskem sodišču obravnava proti naredniku Avgustu Rumplu. rodom iz Kamnika. ki je v noči od 20. ua 21. marca zvabil svojega prijatelja trgovca Kelkovi-
nimauje.
lil? !§!$, 1 UC "paviljon „H"
m-čokoIad-3.	i83?/a

koce» pod Krvavcem, največ poldrugo uro ^ y	. armijske oblastii ga tamkaj
daleč. Pet desk tehta do 3 kg. Ce se to- ui|rem> mrty0 lo skri] v pisalaj mizi, rej udeleži 50 kulukarjev, kojih vsakdo j ,em ge, v Kelkovičevo prodajalno, enkrat prenese to minimalno težo. bo; odnese] dnevno sk i!o ter si z blagom opravljen prenos 150 kg, pri trikratcen.' nal)olnil nahrbtuik. Hoteč se ponoči od-prenosu tekom dneva in z dvojno le.so : .. u y Maribor> se je podai proti južne-6 kg bi se torej doseglo 900 kg ali na.l; mu koIodvoru. Na potu ga Je slučajno polovico cele zaloge. Društvu se s preno- ( ustavj, gtražnik ter ga aretiral. Rum pel som vsakega kg prihranita 2 Din. Mošnja . • prizna! zni zloiin. Za obravnavo je prava igrača in bo prav zabaven izlet, v!ada v zagrebškem občinstvu veliko za-zlasti sedaj, ko so se radi vremena "ečje ture skisale. Korajžni kulukarji so v.ibijj-ni, da se odzovejo v še mnogo vačism šlevilu kot zadnjič. V spominski kajigi nove koče bodo vpisani na prvem in ^a-it-ne>n mestu. (Križlia koča bo tekom 14 dni kot surova zgradba pod streho! Soo.ij pritisnim^!) Na kuluk gremo v vsa';(>r,i vre. enu. Odbor pošlje večjo deputsejo. O 'nod kulukarjev iz Ljubljane, glavni V/ -lodvor, v soboto 23. t. m. ob 18.35 zveč -r Pj.ovična vožnja, priglasi v pisarni ST'D., Toljsnska cesta 12. Planinski tovariV, Kan>ničani in Kranjčani so vabljeni m ses.'anek in sodelovanje z ljubljanskim kulukarji. V soboto zvečer skupni odh«d iz Kamnika, prenočišče na mrvi pri Viž-ničarju. Pri kuluku samem harmonika. Druge atrakcije dobrodošle.
*	Na Gorjance. Naznanjeni izlet na Trdinov vrh se preloži na 31. avgus'a; ako bo ta dan vreme neugodno, pa na 7. septembra. Odbor podr. SPD. Novo mesto.
*	Porotno zasenarje v Novem mestu. — Pri okrožnem sodišču v Novem mestu se dne 2. septembra prične tretje letošnje
in so interesentom na vpogled tudi v mestnem gospodarskem uradu med obi« čajnimi uradnimi urami.
u— Preporodaši! V nedeijo 21. t m. ob 15. odkritje spominske plošče pokoj* nemu tovarišu Lenarčiču v Kotu pod Triglavom. Odidemo v soboto s popoh danskim vlakom. Informacije v društveni j sobi.
u— Organizacija strojnih in stavbnih ! tehnikov v Ljublj-ni, strojni sekcija, ima , svoj sestanek v soboto 23. t. m. ob 20. uri j v restavraciji pri Roži, Ži lovska ulica, i Udc!cžba za čiane obvezna.
u— Za časa velesejma kupite vse pi» Isarniške in šolske potrebščine, razgled*
pa velese'mu ' nice in piscms'i' PaP'r P° zaizanih ccnah pri tvrdki M. Tičar, Ljubljana. 1895 u— Modna trgovina ZiLcrt sc je pre* selila iz Prešernove ulice n< Kongresni
trg poleg
Nunsko cerkvc in sc
IVI odi. 12 H
lruiHSii usali -trii H
FRANC B£R Cankarjevo n*br.5.Tc! 407 pj
* Obsodba Čaruge iu pajdašev sestavljena. Sodnik Mihič, ki mu je bila poverjena sestava in utemeljitev razsodbe v procesu proti Čnrugi in njegovim pajdašem, je po siedo so dvomesečnem trudu izvršil svoje delo in izročil tčarugin spis», ki obsega nič manj kskor 127 tiskanih pol in je poidrug kilo-g-am težak, sedr.j zagovornikom, da se eventualno poslužijo pravnih lekov, nakar se odpošlje ves materijal stolu sedmorice .• Zagreb. V sodnih krogih so mnenja, ' \ se justifikacija na smit obsojenih ne bo iz ršila pred dec<>mbro'n mesecem.
I priporoča ccnj. občinstvu.
teplo J7S3
u— Stolpič, iz!ožen v dr-->t;oriji Adria
cirji, od katerih pa so neka te. i zboleli na malariji v Južni Srbiji in so morali ostati v mariborski vojni oolmcL
Iz Frlmorja
*	Štiridesciletnica ma$r,iškcga posvečen j a odličnega istrskega rodoljubu. V ncde'jo 17. t. m. je praznoval v Raketo-lah (Istra) 401etnico svojega mašniškcgi posvečen.a den Luka Kirac, rodom iz Medulina na Fuliščini. Jubilant jc bil ves čas svojega življenja nesebičen delavce za narodno stvar ter jc bil v zadnjih desetih letih dvakrat žrtev svojega slovanskega političnega prepričanja. L. 1914 so ga internirali Avstrijci na ljubljanskem gradu. Bil je zaprt obenem z dr. Zcri.i-vom. Po okupaciji Primorja pa so ga spravili Italijani v Sardinijo. In po vseli teh šikanah je don Kirac danes čvrst iu gleda z zadoščenjem ua svoje življenje-Na mnoga leta!
*	Samomor radi družinskih razmer.
v Se'enburgovi ulici, je estavljen iz j n t m se je v ldriji zastrupila 27 let škatljic po vsem svetu zui.is Ovomah 1 stara |vana [3rus> rudar eva žena. Izpiti n c, ki jc pripravljena U svežih jajc, j ,a je četrt jjtra ortove kisliue in izdiii-
kakava in slad. ekstrakta di
\Vindcria. 1914
u— Policijske prijave. Od torka na bili prijavljeni policiji sle-icei siučaji: 4 kaljenja nočnega miru, 4 pre« stopki pasjega kontumaea, 1 prestop ik v zg'ašcva!nih predpisih, 1 prestopek obrtnega redu in 1 prestopek preklinjanja na javnem prostoru. Aretacija sc tekom 24 ur ni izvršili nobena.
u— Na tak način sem !ahko zopet tukaj, sc je izrazil že desetkrat kazne* vani Miha Svcgelj na vprašuj je niicii* skega uradnika, ko so ga vče-ai po oči
* Gospodinje! Kupujte samo čajne me-! šanice v zavitkih z znamko cBUDDHA>, j pripeljali stražniki na policijsko ravna porotno zasedanje. Razpisani so doslej na-] ker so najboljše in najizdatnejša vslea -cljstvo. Mož je sumljivo stika. "	'	barak na Dunajski cesti in ie po .1
okrog | iijsem
profesorskega udruženja Jeremija Živano- , , .. , .	.
vič, predsednik beograjske sekciie LaZnrl "i1 kazenski slučaji: Josip Dim. teži-,; tega najcenejše v uporabi.	. , , . . . . ..
-	b J	"	telesna poškodba; Anton Stojs, tatvina, I • Smrt v tujini. V največji slovenski ko- zashsavanju priznal, da jc imel -Krito
Franc Zingar, umor.	i loniji severne Amerike, v Clevelandu. jej v nekem kotu vrečo kosti. Prinesel iih je
* Občinske volitve v Ar!ičah pri Rreži umrla znana Slovenka Ivana Cankar, po j v mesto z dc2e'e v svrho prodaje, da si ra!i. Pri občinskih volitvah v Artičah pri poklicu babica, v starosti 07 let. Pokojnica i i^c z ir:upičkom og'edat vclcscie Brežicah, ki so se vršile 17. t. m., ie bil je bila rodom iz Borovnice, izid sledeči: SLS. 64 glasov in 6 odborni- i * Samomor kaf'!ana v Subotici. V Subo-kov, SKS. 00 o-lasov in 8 odbornikov.! tiči so jc prcri-črrajš'!jim ustrelil v svo obrfno-napredna stranka (JDS.) 35 glasov1 jem stanovanju pešadijski kapetan Rade in 3 odbornike. Obe napredni stranki se Gjurkovič. Prestrelil si je srce in ostal
S bosta v občinskem odboru združili in bo na mestu rcrlev. V;rc.; samomora je do- | Sand.dju iz _Bo!:unca v Istri iistnico za župana zopet izvoljen naprednjak. i * ČcškojiiTPslovenski sestanek v Rog. I Slatini. Češkoslovenska obec v L j ubija .1 i m Češki klub v Mariboru priredila* v nedeljo dno 24. avgusta 392-1. zlet v Rogaško Slatino ob vsakem vremenu Te«-izleta
sk vaška liga v Ljubljani in v Mariboru imenovana društva vabijo svoje člane k obilni udeležbi, kakor tudi nečhme 0->
Ivneževič, ravnatelj Konstantin Dragaric iz Zagreba ter profesorji: dr. Anton Dete-la iz Ljubljane, dr. Branko TkalCič iz Zagreba, dr. Pavle Mitrovič in Uroš čovič iz Sarajeva in Ante Bočič iz Splita.
*	Ureditev službenih iet rezer-mih o!i-<;irjev. Po vesteh iz Beograda se v kratkem sestane komisija, ki bo izdelala načrt zakona za ureditev službenih let rezervnih oficirjev in bojevnikov. Načrt se predloži narodni skupščini obenem z invalidskim zakonom.
*	Izseljevanje t Ameriko. V smislu od-fedbe ministrstva za socijalno politiko se bo na Jugoslavijo odpadajoča kvota iz seljencev razd?lila na posamezno pokrajine. Rezultat razdelitve se .v kratkem razglasi. Ker je kvota neznatna, se bo obenem objavilo, katere prošnje pridejo v prv: vrsti v poštev.
*	Na naslov železniške dirckcije. Prejeli <mo: Pri vseh vlakih na daljših progah so vpeljani direktni vozovi, ki pripeljejo potnika na cilj brez znanih težkoč presto panja. Naši gorenjski vlaki imajo take direktne vozove v Bohinjsko Bistrico. Toda sleherni dan se- prigodi potniku v teh direktnih vozovih, da morajo kljub označbi nr vozu cLjubljana-Bohinjska Bistricas- in kljub izrecnemu zatrdilu sprevodnika na ljubljanski postaji v Jesenicah vendarle prestopiti. Prosimo direkcijo, da ukrene potrebno, da se direktni voz Ljubljana-Bohiniska Piiitrirja n,-lhaia ^ J:-t o m rlalu
j slej neznan. Gjurkovič je zapustil dva ; pisma: eno za svojega brala, drugo za i polkovnika Tomiča.
* Umorila m -ža in pastorka, da po-!v'ti dcdščinc. V Velikem Bečkeroku je bila aretirana bogata vdova Melanlja Re-| lič, katere mož in pastorek sta nedavno
kier
c hotel poskušati bržkone rovo srečo, da pride v posest tu'ih predmetov.
u— Ckraaen v viaku. V vlaku na glav* rem kolodvoru je irmaknil v torek po» poldne nci.nau uzmovie trgovcu Matu
o z
vsebino 1585 lir v banKove h po 100, 50, 25 in 10 lir. V listmci so jc nahajal tudi lOOdinarski bankovce, potni list ter legitimacija vcleicjnia.
u— Priicti žep-rji. V dneh velesejma so zagrebški detektivi prijeli na ljub. !ionskem g'avnein kolodvoru tri opasne
umrla nenadne smrti. Za oba sc jc svoje- i zsgreb-ke žepa-jc, ki so prišli v Liublia. časao ugotovilo, da sta umrla za srčjiim , no poskušat svojo srečo. So to 20';tni mrtvouicm, kmalu p.i so sorodniki pričeli mcsa.-ski pomočnik Ifjnac Juričan, 23:ctn;
nila v hudih mukah eno uro po zastrup-ljcnju. V smn so io gnale obupne družinske razmere.
•	Dvajsetletnica *Godbcnega društva» na Proscku pri Trstu. 31. t. m. praznuje cGodber.o društvo« na Proscku pri Trstu 201ctnico svojega obstoja. Jubilej pro-sla\i s primerno svečanost.o, na kateri bo sodelovalo več bratskih društev iz tržaške okolice.
•	Odpustitev letnika 1993. Uradni vojaški list italijanske vlade javlja, da se bo I. septembra t 1. začelo odpuščanje vojakov letnika 1903. Vfl.aki, ki so rojc-
j ni 1. 1903 ali prej in niso še dovršili 12 mesečne vojaške službe, bodo odpuščeni ko svoj rek popolnoma odslužijo. Dezer-terji in drugi pa bodo morali za kazen služiti 18 mcsecev.
•	Tilnik si jc zlomila 671ctna Ana Švi-ligojcva iz Pcvmc pri Gorici. Trgala jc bezgove plode, pri tem pa jI je spodrsnilo, da je obviscla na vejah in nato padla vznak v jamo. Prepeljalf so jo v bolnišnico, kjer jc tako; podlegla poškodbi.
Pozor planinci!
V dneh od 27. do vključno 30. avgusta t. 1. se vrši v Kamniških planin, v revirji g. Vladimira Premrou in sicer ob levem bregu Bistrice od Bele preko Požarja ir Dola do Predkon ske veliki pegr-n r.a divje kozle, vsled česar se p. n. planln-rc naproša, da v teh dneh ne posečajo Kun niške Bistricc oziroma omenjenega dela planin, da re Izključi vsaka nesreča.
i-oslovake iz okolice Celja, Ptuja, Nove.*;j ! sumiti, da se je najbrže zgodil zločin. Ob-rr.esta in drugih krajev Slovenije. Dobri- ! dolžili so Reličevo, da ie zastrupila svoje-; -'fšli bratje Jugoslovani. Posebnih vab,i Sa moža, da »o polasti njegovega posestva, se nc razpošilja. Priiave k udeležbi is: j katero je pokojni Relič zapustil test.amen-r.ieno in pismeno najkasneje do tor ca! tarično svojemu sinu. Sodne oblasti so 'ne 19. t. m. g. Viljemu Sequardtu v Ljub \ za,° o ireriile takojšn'- preiskavo in eks-l.nni, Želenburgova ulica 4, na dvorišču. I humacijo obeh trupel ia se je v resnici' Vri prijavi je plačati predplačilo 25 Din 1 uzotovilo, da se nahaja v obeh večja ko-na račun skupnega kosila. Izletniki :z hčina arzena. Vdova kljub temu noče pri 1 jubljane se odpeljejo z vlakom, ki cd 7-na,i zločina in nagbSa popolno nedolž-l-nja z glavnega kolodvora v Ljublji'' nost-
b 5.28 uri,, prihod ob 9.8 uri v Rogašk <j * Napad. Ko je Anton Starič. čevljarski Slatino, se vrnejo od lam z vlakom ob mojster iz Starega Trga pri Trebnjem. 18.19 uri. Drihod v Uuhliano ob 22.15 url. 1 koteč, od rioma nrestouil hišni nraa. so
>■*' .............\
Opozarjamo c&
Mm o rfjlsslnl iii i srssi! mum\
ki se uarjča pri
Tiskovni zadregi v Ljub!;anl
t^r velja s poStuiuo vred Din 6 50.
Inžentersa
-v
z naiman petletno stavbno prfkso, ki obvlada slovrnski in srbobrvatski lezik ter cir !:co, i>če »ečje gradbeno poiijctjs v Ljublj»ui ^a svoj novi oddelek za kurilno tehniko.
Istotam so sprejme po cn mlajši inženjer v\ oddelek za iostv luči je (centralne kurjave, tra -ilne naprave it'.V kakor tudi za od lelek za talne gradbe (v&due graube. gradbo rovov itd.).
Ponuili.e 7. u&vedbo strnke, do^edarje prakse ter tiru ei podatkov us. Inženjercko komoro v LJubljani.	-	4i&ia
V pričakovani« Marsa
Bliža se 22. avgust, dan, ko bo planet Mars o polnoči naši zemlji naj bližji. Tega dine bo Mars od nas oddaljen samo 50 milijonov km. Mars se približa Zemlji redno vsakih dvanajst let, toda njegova običajna oddaljenost od' našega planeta znaša 150 do 300 milijonov km. Tako blizu kakor letos nam ni bil že sto let.
O Marsu je splošno razširjeno mnenje, da na njem živijo ljudje. Trdi se ceio, da so njegovi prebivalci mnogo naprednejši od nas. Ker to vprašanje razbija tolikerim glave, so se nekateri astronomi odločili, da poskusijo letos dne 22. avgusta dobiti z Maisozu kakršnokoli zvezo. Posebno važno ulogo bodo pri tem igrali teleskopi, na katere polagajo ljudje, ki se zanimajo za zvezdozoanttvo, veliko važnost.
Astronomi in kemiki trdijo, da so na Marsu dani vsi pogoji za človeško življenje- Na planetu je potrebna toplota, svetloba, voda, premog. Biologi spričo tega verujejo v eksistenco ljudi tam gori. In ker je Mars mnogo starejši od naše zemlje, se domneva, da so njegovi učenjaki spoznali našo zemljo pred milijoni let. ko je imel naš planet še obliko solnca. Marsovci bi nam torej utegnili pripovedovati prav lepe pravljice o postanku Zemlje, katero poznamo mi samo enostransko in. v primeri ž njimi, zelo malo časa.
Nekateri zvezdogledi zastopajo mnenje da bi se morali 22. avgusta »oslati na Mars posebni znaki telegra-flenim potom. Goreč zastopnik tega naziranja je zlasti ameriški general Green, ki je bi] med svetovno vojno šef brzojavne m telefonske službe v ameriški anna^L Green pravi, da velja napraviti ta poskus, dasi je njegov rezultat radi kolosalne oddaljenosti Marsa od naše zemlje še vedno dvomljiv
Zvezdarne po celem svetu se pripravljajo na 22. avgust z veliko radovednostjo. V ameriški državi Čile so postavili poseben teleskop, kj je 60 m dolg. Njegova leča meri v premeru 15 m. Ta daljnogled povečava planet Mars 30 tisočkrat in astronom Af?e. ki je zgradil daljnogled, bo opazoval Mars v takem položaju, kakor da je planet oddaljen od nas samo 10.000 kilometrov in kakor da gleda nanj s prostim očesom.
Ali j
»• i«
zavil i
e možno podaljšanje enj a
Takoimenovanl «dobri stari časi*> so tia boljšem glasu kakor ga v resnici zaslužijo. Človeški spomin ohrani lepe in prijetne trenctke, pozablja pa neprijetne dogodke in tako se nam prošli časi kažejo v sijajni luči, katere nismo poznali, ko smo jih preživljali. Vsota žalosti in veselja, ne glede na posebne prilike, je bi Ia pa vedno precej enaka.
Dvomljivo je zlasti, je-li so zdravstvene razmere bile v prejšnjih časih boljše, kakor dandanes. V kolikor pride v poštev najstarejša doba, so trditve več ali manj neosnovane, ker nam manjka statističnih podatkov o zdravstvenem stanju širokih plasti v onih davno minulih časih. Odkar pa zdravstveno podlago posamezne dobe lahko točneje zasledujemo — in to je možno v zadnjih stoletjih — se nam odkriva zdravstveno stanje, ki je neugodnejše kakor današnje. Skrb za ohranitev zdravja in zdravniška veda sta brezdvomno storili velik korak naprej.
Moderna civilizacija nam pač prinaša tudi marsikatero škodljivost za zdravje. Preobljudenost v velikih mestih ter s tem v zvezi neprikladne stanovanjske razmere, množitev enostransko obremenjajoče-ga tovarniškega dela, udomačenje dražil in naslad — vse to so reči, ki zdravju škodujejo in krajšajo človeško življenje. Temu stoji nasproti spoznanje novodobne higijene, naraščajoča skrb za široke ijudske plasti, obsežnejše znanje o zdravstvenih potrebah, končno tudi boljša sredstva v borbi proti raznim boleznim, zlasti otroškim in nalezljivim. Epi-demi.e, katerim so bili naši predniki izročeni na milost in nemilost, se zamore-jo danes omejiti in do brezpomembnosti zmanjšati. Posledica je naraščanje človeška starosti. Človeško življenje se je tekom časa — v kolikor moremo to statistično zasledovati — podaljšalo. Evropa se je v zadnjem desetletju glede razvoja prebivalstva povrnila v tako bar barske življenske oblike, da je neposredno primerjanje s precejšnjimi razvojnimi dobami naravnost nemogoče. V Zedinje-nih državah severne Amerike pa se lahko jasno opazuje razvoj prebivalstva v smeri podaljšavanja človeškega življenja. Početkom devetnajstega stoletja je znašala tamkaj povprečna starost 35 let; koncem stoletja je poskočila na 45 let, leta 1921. pa že na 58 let. V dobi 120 let se je torej človeško življenje podaljšalo povprečno za 23 let! Od šestnajstega stoletja sem se je povprečna življen-ska doba več kakor podvojila.
Isti vzroki, ki so meredajni za podaljšanje človeškega življenja v Ameriki, veljajo tudi pri nas v Evropi. Zlasti v Angliji, kjer imajo že delj časa dobro urejeno zdrastveno statistko, je primerjanje lahko izvedljivo. Svetovna vojna pa je zmedla sliko najnovejše dobe v evropskih državah. Dolgost življenja se je tudi v Evropi znatno podaljšala. Napredek higijene se uveljavlja zlasti pri mlajših starostnih skupinah. Tekom polstoletja so se smrtni slučaji v starostni skupini 0 do 5 let zmanjšali za polovico, isto-tako v nasledn.ih letnikih, v starostni skupini 15 do 20 let pa celo pa dve tretjini Tudi življenski razvid starejših oseb se je povprečno izboljšal: meja človeškega življenja se je pomaknila dalje, kar je pač najboljši dokaz za učinkovitost novodobne higijene.
Ni čudno, da so se s podaljšanjem povprečne življenske dobe pomnožile tudi starostne bolezni v ož;em in širšem smislu. Zoper smrt nimamo leka in ne bo ga našla niti najmodernejša medicina. Pač pa bo ta ublažila nesmiselnost, obstoječo v tem, da komaj rojeno dete izgine s sveta, da v mladih letih pograbi smrt zdravega in krepkega človeka.
X Dvajset tisoč milj ped vodo- Te
dni se je vrnil s svojega potovanja angleški podmorni čoln «H 26». Od 20. januarja letošnjega leta do svojega povrat-ka je čoln preplaval od Portsmoutha do Singapora pod vodo ogromno razdaljo 20 tisoč angleških milj ter s tem dosegel rekord nad podmornicami.
X Pol tele, pol raca. Italijanski listi poročajo, da je neka krava v Crespinu poleg Verone povrgla tele nenavadne vrste. Tele je imelo račji vrat in prsi so mu bile pokrite s puhom. Tele je kmalu poginilo in so ga poslali v Bologoo na medicinsko fakulteto, da ga preparirajo za tamošnjo vseučiliško zbirko.
X 66 let je blodil za zlatom po pustinjah- V VVaukegan v Ameriki se je te dni vrnil Owen Graham, ki je celih 66 let blodil po pustinjah na severu Amerike ter iskal z drugimi sanjači zlato.
Slednjič je zopet zahrepenel po mestnem življenju ter se vrnil v Waukegan, kjer je preživel prvo mladost. O svojih iz-kušn.ah pravi: Nikoli še nisem bil v svojem življenju tako presenečen, kot sedaj, ko sem prišel v Chicago, ki sem ga pred J 66 leti zapuščal kot neznatno mestece, i Spominjam se, da je takrat trajala pot v Chicago in nazaj v VVaukegan tri dni, danes pa traja le par ur. — Nikoli ni-' sem prišel na večje zlate žile in dvakrat ' sem moral vse prodati, kar sem imel, da sem se mogel preživeti. Cesto sem moral plačati za libro soli 5 dolarjev in za libro moke 1 dolar. Kar se tiče tamo-šnjega podnebja, je bil često mraz 70 stopinj in ni nam bilo mogoče zavreti vodo. Danes sem vesel, da so me minule strasti in da bom mogel živeti zopet v mestu.
X Lahkoverni Turki streljajo na luno. Iz Carigrada prihaja poročilo, da so lahkoverni Turki o priliki zadnjega luninega mrka streljali na luno, ker se Jim je dozdevalo, da pripravlja mesec maščevanje nad njimi Čisto po turško!
X Z esperantskega kongresa ua Dunaju. Letošnji svetovni kongres espe-rantistov se je vršil na Dunaju ob izrsd-no veliki udeležbi iz 40 držav. Zanimivo je bilo opazovati različne tipe udeležencev. Kitajec je kramljal s Poljakom, Fi.t-ka z Avstralcem, Čehoslovak z Mehikancem, Jugosloven s Škotom, noben pa ni govoril v svoji materinščini, ampak vsi v posredovalnem jeziku. Na kongresu je naglašal Francoz Deligny, da hoče uvesti ministrski predsednik Herriot espe-ranto v francoskih šolah kot obvezen predmet.
X 150 000 razporok se je izvršilo v preteklem letu v Zedinjenih državah. To ie rekord tekom zadn.ih 20 let. Krivi so tega ne toliko možje in žene. kakor zakoni, ki razporoke znatno omogočajo.
X Milijon kg ledu na dan porabijo na Dunaju. Za izdelek tega ledu rabijo dnevno 9 milijonov litrov studenčnine.
X Iz Haaga v Marseille — skok
na skok- V Pariz je te dni dospel neki Nizozemec, ki je stavil v Haagu, da premeri pot od tam do Marseilla preko Pariza skok na skok. Vsak njegov skok mora biti vsaj 1 m dolg, dnevno pa mora preskakati 5 km daljave. Tega nenavadnega skakača spremlja neprestano nadzornik, katerega je poslala na pot družba, s katero je Nizozemec stavil Od Haaga do Pariza je šla pot srečno od nog, od Pariza do Marseilla bo potovanje trajalo do meseca februarja 1925.
X Ustanovitev univerze v Afriki-Angleška vlada je sklenila sezidati veliko poslopje za univerzo na Zlati obali v zapadni Afriki, in sicer v Ašimoti. Univerza bo stala četrt milijona funtov in je namenjena za dijake iz Afrike, da jim ne bo treba posečati evropskih ali ameriških vseučilišč. Na novi univerzi naj bi se pred vsem vzgojile učne moči za višje šole,ki jih nameravajo ustanoviti na Zlati obali. Novo vseučilišče bo imelo tudi medicinsko fakulteto, ki bo pa imela svoj sedež v Akri, kakih 12 kilometrov od Ašimote,. kjer so pred kratkim otvorill največjo bolnišnico v Afriki.
električni pisala! stroj ,»Mercedes"
E 5S 4372 a
anoa
na ve essfrrm!
..............aa—
Paviljon E 39, »»<'«
[Razstava in sprejemanje naroČil. MBMggBEBggaBBMBHa^BgiMg
Sokol ua Vrhniki poda v nedeljo. 24. t. m. obračun s/ojega celokupnega delovanja. Nastopijo vsi oddelki. Po telovadbi pa se vrši veiika neprisiljena zabava s plesom na senčnatem vrtu gostilničarja g. Kočevarja. Ker se isti dan vrši tudi avtoniobilna dirka gremo vsi na Vrhniko.
Sokol Vače pri Litiji priredi v nede-deljo. 24. t. in. popoldne javno elovad-j bo, združeno z vrtno veselico. Vabimo bratska društva in vse sokolstvu naklonjeno občin: ivo. — Zdravo!
Izborno peri
lastne režije in druge oblačilne predmete za gospode, rajsolitlnejše blago, delo in cena. Nešteto pri-nanj stalnih odjemalcev. Nabavite si edino pri tvrdki
MM 5GHMH, L3UBUBM.
Paviljon „1" 407.
Šport
Službene objave LNP
Odbori ljubljanskega nogom. podsave-za so se konstituirali sledeče:
Upravni odbor: Predsednik inž. Hrova-tin, podpredsednik: prof. dr. Kropivnik, I. tajnik: Kuret, II. tajnik: Boštjančič, blagajnik: Buljevič, odborniki: Zaje, Cim perman, Betetto, Vodišek, Lukežič, Kla-palek, Mahkovec (za Celje), Planinšek (za Maribor)
Poslovni odbor: ppred.: prof. dr. Kro-pivnik, II. tajnik Boštjančič, odborniki: Rajglj, Betetto, Strnad, Podboj in Buljevič.
Kazenski odbor: ppreds. prof. dr. Kro-pivnik, II. tajnik Boštjančič, odborniki: Zaje, Lukežič, Cimperman, Pogorele.
Rev. odbor: inž. Debelak, Gregorič in Kregelj. Podsavezni kapetan ing. Blou-dek.
Ljubljanske klube opozarjamo, da se-vrši dne 30. in 31. t. m. lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo Jsgoslavije, vsled česar so vse športne prireditve v teh dneh zabranjene. Odslej naj pošiljajo klubi dopise na sledeči naslov: Ljubljanski nogometni podsavez JNS, v roke g. Kureta, Ljubljana VI., 2ibertova ulica 269.
Lahkoatletska prvenstva Jugoslavije. Dne 30. in 31. t. m. se vrše na igrišču S. K. Primorje tekme za prvenstvo Jugoslavije za 1. 1924 v moški in damski lahkoatletiki. Dosedaj so se prijavili sledeči klubi: iz Ljubljane: Ilirija, Jadran, LASK in Primorje; iz Zagreba: Hašk, Marathon, Gradjanski, Makabi in Victo-ria; iz Beograda: Lahkoatletski klub Šu-madi.a in sicer s svojimi najboljšimi atleti. Konkurenca bo zelo močna ter je pričakovati izboljšanje mnogih dosedanjih oficijelnih rezultatov in rekordov. Natančen razpored tekmovanja in najboljše tekmovalce javimo v prihodnjih dneh.
Admira (Dunaj) : Ilirija. Kot prva
velika športna prireditev jesenske sezen ne v Ljubljani se vrši v nedeljo 24. t m. — najbrže tudi v soboto 23. t m. — mednarodna tekma nogometnih moštev dunajske Adr.iire in S. K. Ilirije. Admira nastopi v Ljubljani s kompletnim I. moštvom, ki si je priborilo v pretečeni prvenstveni sezoni med 13 dunajskimi prvorazrednimi klubi peto mesto. V moštvu igra več znanih reprezentančnih igralcev. Kvalitativno se da primerjati gostovanje Admire v letošnji sezoni kveč jemu z nastopom dunajskega Slovana, ki je napravil s svojo odlično igro na naš j športno publiko največji utis.
Prva hitrostna gorska avtomobtina in motociklistična tekma. Prvikrat se vrši letos v bližini Ljubljane velika športna prireditev, ki vzbuja mad občinstvom, zlasti med športniki veliko zanimanje. V dokaz nam služi seznam tekmovalcev, katerih se je do sedaj prijavilo že 42. Med avtomobilskimi vozači vzbuja splošno pozornost znani športnik Savetič iz Beograda z vozom «A!fa-Romeo», dalje knez VVindischgratz z vozom »Lančia Sonda.. Tudi znane marke »Austro Daimler», «ADM», Fordspeiial, Puch, Fiat, Minerva in znajti drugi specijalni dirkalni vozovi se udeleže tekme. Pro-minentni vozači matociklistične panoge Jugoslavije iz Beograda, Šta.erske, Hrvatske. Kranjske so na startni listi. Razgledne točke tekmovalne proge so prvovrstne, tako da bo publika imela lep razgled na zanimive ovinke, vi.iuge in strmine. Za ljubljansko občinstvo je jako prikladen vrhniški vlak, ki odhaja iz Ljub ljane ob pol 2. popoldan. Tekma se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo 24. i m. ob pol 4. popoldne.
Naše hazenašice v Pragi. Prihodnjo nedeljo se vrši v Pragi mednarodna rokometna tekma med reprezentancama Češkoslovaške in Jugoslavije. Razen te tekme se bodo vršile tudi medmestne tekme Praga-Zagreb in Praga-Beograd. Naša državna reprezentanca je sestavljena iz zagrebških in beograjskih hazenašic. Ob tej priliki se bo vršil v Pragi tudi lah koatletični damski propagandni miting. Za tekmo vlada v Pragi veliko zanimanje.
Včerajšnji nogomet na Dunaju: Sportklub : Veria (4. razred) 6 : 0 (l : 0) Weisse Elf : Debrecziner S. C. 2 : 2 (1 : 1), Slovan : Neubau 2 : O (1 : 0).
Zagrebška Šparta na Reki. Prošlo soboto in nedeljo je zagrebška Šparta gostovala na Reki. Po porazu s stran! Glorije 1 : 0, je Šparta dosegla tudi proti «Fiume» le neodločen rezultat 2 : 2.
LLAP. Navodila o polaganja izpitov za bazenske sodnike: Za polaganje izpita je potrebno poznavanje pravil po IL izdanju, katera so še v tisku in polaganje praktičnega izpita na terenu. Člani izpitnega povjerenstva so gg. A. Schnel-ler, V. Vinek in L. Kovačič, Zagreb ter D. Jovanovič Beograd. Načelnik kolegija hazena sodnikov je g. V. Vinek, Hašk, kavarna «Zagreb», Zrinjevac 15. Za interesente izven Zagreba ie sklenjeno, da jih lahko izpraša poverjenik, v tem slučaju pa zelo rigorozno. Nadaljnje tozadevne informacije se dobijo pri tajniku I. LLAP., Erjavčeva 24 ali pa pri g. Vi-neku. — Tajnik I.
Težkoatletična sekcija S. K. Slovana priredi v soboto in nedeljo dve veliki težkoatletični prireditvi. Predvajala se bosta rimsko-grška rokoborba in angleški boks. Dalje nastopi na prireditvi kot gost znani atlet Marijan Matijevič, na-zvan »Junak iz Like. s svojim svetovno-znanim sporedom. Prireditev se vrši v Narodnem domu.
Nov svetovni rekord. Sloviti plavalec Amerikanec VVeissmiiller je pri nedeljski plavalni tekmi na Dunaju postavil nov svetovni rekord na 100 metrov v času 57.8 sek.
Veličastna proslava petletnice osvoboditve Prekmurja
Murska Sobota, sredi avgusta.
Dne 12. t. m. je minulo pet let od onega zgodovinskega dne, ko so jugo-slovenske čete prikorakale v oni del nekdanje ogrske kraljevine, v katerem so takrat še kompaktno bivali zadnji ostanki slovenskega naroda panonskega. Z navdušenjem, ki vzkipi le v njem, ki se je rešil tisočletnih spon robstva, je narod »ogrskih Slovencev* pozdravil osvoboditelje, ki mu jih je poslala mlada naša država. 12. avgust 1919 je postal mejnik v življenju najsevernejšega dela slovenskega naroda. In trdno stoji ta mejnik in milijon junakov Srbov, Hrvatov in Slovencev je pripravljenih, da čuvajo «Prekmnrje», najmlajše dete Jugoslavije Slovanstvu. In ohranili je bodo!
V spomin na slavne dni nedavne minulosti je priredila «Organizacija prekmurskih dobrovoljcev v Braton-cih» proslavo, ki bi naj pokazala svetu in poznejšim rodovom, da med nekdanjimi oerskimi Slovenci ni zamrla narodna zavest, da ta del našega naroda čuti nacijonalno. Pa kdo je bi! poklican, da to dokumentira pred celim svetom, če ne oni, kj so takrat pred petimi leti prostovoljno pohiteli na branik svoje neosvobo.jene domovine! Kdo. Se ne domači, prekmurski dohrovoljci. ki so se zavidali pomembnosti zgodovinskega trenutka in sklenili, ali osvoboditi domovino, aii pa ncKriniti častno na bornem polju!
Dostojanstveno je korakala v soboto, dne 9. avgusta 1021 dolga povor-ka skozi Mursko Soboto na pokonali-Žee. kier nočivaia zemeljski ostanki
! poročnika drja. Dimoviča in njegovih [>et bojnih tovarišev, ki so dne 3. jaguarja 1919 v Murski Soboti padli v boju z madžarskimi četami. Na čelu dobro vol iec Maric, za njimi vojaška godba, iz Varaždina, nato zastopnik | politične oblasti, gosp. glavar Lipov-: gek, in zastopnik Savske divizijske | oblasti gesp. polkovnik Nedič ter j orožniški' major Sagadin, za njimi ' ognjegasci iz Murske Sobote ter iz Ra i kičana. Sledil je tem uniformiranim ! udeležencem prireditveni odbor gg.: dr. Kravina. dr. Farkaš, Bokalič, Ni-še.lvieer, murskosoboški sokolski naraščaj v civllu ter mnogo narodno zavednega občinstva. Dolga vrsta ba-kelj ob straneh povorke je metala svojo čarobno luč na u deležnike in tajin-stveno je osvetljevala vence, ki so jih nosili prekmurski dohrovoljci. da jih polože na grobove svojih padlih tovarišev.
Oblaki so zagrnili nebo in dež je curkoma lil na kraj. kier leže skoraj pozabljeni mučeniki z dne 3. ianimria 1919. Godba je zasvimla žalo-stlnko Sveta tišina je zavladala ob grobovih Veržeiski strelci so oddali salvo. Do-brovoliec gosp. Klar se je v ginliivin besedah snominja! preminulih tovari šev in položi' na grob vence. Gosp. Pavlica se jih je spominjal imenom koroških dobrovolVev in Dimovičeve matere in v njenem imenu nolnžil šopek mladega cvetja na grob njenega junaškega sina. Pevski zbor ie zapel .iVigred se povrneš in orosile so se oči narodu, ki je v gostih trumah pri-hitel, da se oddolži spominu tistih, ki
so se borili za njegovo svobodo. Iz številnih trobent so znova zaplavali turobno-mili akordi žalostinke tja preko grobov, žar bakelj in streli iz topičev so pričali o pijeteti. izkazani njim, ki so za nas žrtvovali svoje mlado življenje. Mir je zavladal na pokopališču. Med sviranjem koračnic se je pomikala povorka mimo bolnišnice, skozi Malo Kanižo. po Lendavski in Aleksandrovi eesti pred hotel Dobraj Z balkona je dr. Škeriak pozdravil na-jrod, ki se je v velikem številu zbral. Ida prisostvuje zaključku redke proslave. Predsednik prekmurskih dobrovoljcev gosp. Horvat, jo v vznesenih besedah obudil spomin na najvažnejši dan prekmurskih Slovencev, g. i dr. Kovačič je izročil pozdrave Jugo-■ slovenskega sokolskesra saveza in {vzkliknil trikratni «Zmo!» našemo vladarju, nakar je godba zasvirala državno himno. Ves čas pa so rakete odevale zbor naroda v bajnočarobno j svetlobo in oznanjale tia proti Avstriji j in daleč proti jugu, vzhodu in severu [petletnico svobode prekmurskih Slovencev.
Naslednjega dne. v nede-ljo 10. avgusta .ie v Beltincih korakala povorka z godbo na čelu v prekrasno tamošnjo cerkev. Vrstila se ie za sodbo mursko-soboška četa vnraždinskesra pešpolka. , za njo verže i ski strelci, prekmurski j dohrovoljci. nato po žar nik i in ljuto-: merska, gasilska župa z nač.l,;krm g-j Štnhecoin. gasilna društva Beltinci. Dokležovie in Andrejci. Krasno petje i '.bora pod vodstvom gosp. nadučitc>Ija snrjcara je dalo maši vsebino, ki je odgovarjala proslavi. Godba je z iz branimi točkami spremi ial? službo božjo in dvignila slavo dneva. Vrržej-ski strelci so z vojaško preciznostjo
oddajali salve. Po maši se je vršil pred cerkvijo v Beltincih tabor. Pod spretnim predsedništvom sodnika g. drja. Farkaša iz Murske Sobote so se naglo vrstili govorniki ki so v vznesenih besedah, polnih ognjevitosti^ in globoke vsebine tisočem in tisočem ljudstva govorili o bojih jugoslovenskega naroda za osvoboditev Prekmurja. Srezki poglavar g. Lipovšek iz Murske Sobote je podal kratko sliko razvoja tega ozemlja izza osvoboditve. g. dr." Kandrič. vodja doLnjelen-davskega srezkega poglavarstva, se je dotaknil razmer, ki so vladale nekdaj v Prc-kmurjiu Navdušenje in samozavest sta napolnili srca vsem, ko sta govorila g. polkovnik Nedič, odposlanec Savske diviziiske oblasti, in gosp. Med in iz Dol;ne Lendave imenom sokolske legije, ki je v tistih dneh prva ! prihitela v Prekmurje. da je osvobodi. V izbranih razumljivih besedah sta ■ v mili srbohrvaščini navduševala ! zbrani narod za domovino. Gosp. polkovnik Nedič ga je bodri: k zavesti, '•la prekmursko ljudstvo v boju za j svoj narodni obstanek ni osamlleno. marveč da stoji za niim milijon bajonetov in da pojde. ako bo kedaj po-! trehno. znnj v boj ve« narod srbski, 'hrvatski in slovenski. Gromki «Živio!»-' klici so bili zahvala naroda eovomiku. ki se je na neštetih bonščih junaško boril za svobodo Jugoslovanov in ki je ob zasedbi 1. 1919. bil šef genera'.-'nega štaba armade generala Smilja-'niča. Z izrednim nav:lu?«-nVm je | ?brano Hudstvo sprejelo govor gosp iMedina. ki je prisesral zvestobo naro-!du in izrazil upanje, da še pride dan plačala tudi za tisto £<!<•"■ lo v Mtir~ki ! Soboti, ki je leta 1919. ščuvala narod i na pokoli dobrovoljcev. Govorili no
še gg. Vudler imenom Organizacije jugoslovenskih dobrovoljcev v Ljubljani.. dr. Kovačič za Jugoslovenski sokolski savez, gosp. Pavlica imenom koroških dobrovoljcev, gosp. Grčar kot zastopnik invalidov iz Ljubljana in dobrovoljec g. Horvat.
Po zaključku glasovanja je predsednik prečital pozdravne brzojavke generala Majstra, drja. Brejca in «Udruž. ratnih invalidov v Zagrebu*. Navdušeno je bil sprejet predlog, da se pošlje našemu vladarju vdanostna brzojavka s tabora. Trikratni *2ivio!» je zaključil zborovanje pod milim nebom. Godba je zasvirala himno, strel-1 ci so oddali salvo, muTskosoboška četa varaždin skega pešpolka^ jc pod vodstvom agilnega podporočnika, g. Cukiča zapela pc-sem, ki jo je ta mladi častnik nalašč za ta dan spesnil na ' čast prekmurskih dobrovoljcev in prekmurskega ljudstva sploh. Nato sc dohrovoljci in vse uniformirano formacije defilirale pred zastopniki civilnih in vojnih oblasti ter prireditvenim odborom. Defilirali so tako, da je sam polkovnik g. Nedič občudoval njih discipliniranost.
Proslave so se udeležili tudi zastopniki .JDS. NRS in NSS, dalje g. Pre-lo<r kot zastopnik deleg. min', financ, ter številni drugi irostje, med njim! tudi gsr. polkovnik Mičič in podpol kovnik Rosenfeld od varaždinskegn vojnega okroga. Prihitel je tudi go-r major Jakob Sagadin. ki si je^k< orožniški kanetan v Ljutomeru v čas'-, pred osvoboditvijo Prekmurja pridob/ iievenljive zasluge za Prekmurje. Popoldne se .je narod zbral, da pri pro.-' i zabavi v veselju iu radosti obhaja spomin na dneve osvobojen ja.
Dr. S. V.
JUTRO» št. 197
Za hmeliarie
Žalec, 15, avgusta.
Kakor vsako leto tako me je tudi letos obiskal zastopnik najuglednejše nemške hmeljske tvrdke Joh. Barth in sin, Niirn-berg," kateremu podajam potrebne informacije glede našega hmeljarstva. Ko sem
Ljubljana,
Gradišče IO.
4369-a
Najstarejša ln največja špeoljalna tr-) govlnavJugos avljl
g pisalnimi, računskimi iu kopirnimi stroji, razmnoževalnimi aparati, pisarniško opremo in z vsemi tozadevnimi potrebščinami.
Trgovci ss ielesRiiino in kuhinjsko posodo
Novo !
Wollersdorf 2
Ustanovljeno leta 1906.
Stavbeno in pohištveno mizarstvo
PETER BIZJAK
Sp- Šiška, 136
priporoča solidno izdelane amerikanske
pisalne mize
kakor tudi vsa stavbena in pohištvena 4364a	mizarska dela
Izvršba priznane solidna! Ceno nizke!
vdelane v bakreno pločevino bpez vsakega trpežnosti neprekosljivo. — Paviljon
———	1843/a
Opozarjamo gospode trgovce
da razstavljamo naše
železno pohištvo
ua vzorčnem velesejmu v paviljonu „G" 229 St.
Pozor! Irgovci 1 Pozor!
Dovoljujem si vas obveščati, da ne zamudite si ogledati ob priliki poseta IV. Ljubljanskega vzorčnega veiesejma
paviljon H 348 tvrdke
se lahko Maribor,
s tremi sedeži, dobro ohranjen se po ceni
Stolna nI. 4.
4483a
Cenj. posefnikem veiesejma se foplo priporoča
KRANJ - SLO VENIJ A.
LASTNI PRO ZVOiD vsakovrstnih NARAMNIC in NAHRBTNIKOV.
Zaloga modnega, kratkega no-4384-a rimberškega in galanterijskega blaga.
Na debelo!
Hleksandroua cesta
Iz proste roke se proda enonadstropna biža ob "lavni cesti v branju, pripravna za obrt ali za trgovino 1- K tej hiši, ki ima dvoie stanovanj, vsako s štirim! sobami, kuhinjo in pntiklinani, spada tudi manjša m ,ica s teraso na dvorišču z dvema sobama, kuhinjo ,n kletjo. — Elektrika in voda je napeliana. — Um> ugodna. - Ponudbe je stavili do 25. t. m. na upravo
•Jutra, pod , Hiša v Kranju-, kjer se dobi tudi naslov orodaialca-	'
Barak Stoe¥8r-Werke * Razstava v paviljonu F 148
pisa
Stettin
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6/1.
,St08vers šivalnih strojev
Nova moderno urejena tovarna nogavic in pletenin enrik FraiSZl, Ljubljana
P^voz št. IT	Telefon št. 427
priporoča svoje prvovrstne izdelke, kakor: nogavico, raznovrstne iz bombaža, volne in flora, volnene jopice, blnac, čepice, dokolenke, kostume,
kakor tudi vse v stroko spadajoče izdelke.	«»•
fL	Jll. » par Zapisovanj«- „Zen>»T«r « ra«una .sa*. beseda 1 Din. - Prtobčujejo se le malt oglasi, ki
L	r .»pr«! Pl«*. « i»bko tudi . zn.okah Na vprašanja odCov-ar)a uprava le. 4. 1. vprašanju priložena znamk.
H n<iio»<»r »T man!pu!acll>tta pristojbin. (J Din)
Blagajničarka
zmožna vseh pisarniških del, zeli mesta. — Gre tudi kot
! vzgojiteljica. Vajena je vseli
I	; V, ^	i fitv nonMrllvit
Motocikelj
! vzgojiteljica. Vajena je vseli
Slike za legitimacije 1 ročnih del. Cenjene ponudbe_________
, na upravo ..Jutra" pod šifro , Izdeluje najhitreje fotograf >iTakoj 8728".	17041 |	Avto «Fiat»
Hugon UibSer. Ljubljana. Valvazorjev trg 7. 1S2S
(dobe)
Več čevljarjev
fs fina zbita dela, sprejme trajno P. Gregorc, Maribor, Pod mostom 22.	168SS
Trgovski učenec
posten ln priden, ki Ima
veselje do trgovine, so sprej-rne v trgovino meš. blaga. J. Laurič, Vransko pri Celju 17050
Manufaktnrna veletrg.
sprejme: poslovodjo, trgovskega pomočnika in kouto-ristinjo. Plača po sposob-unsti. Samo prvovrstne moči naj pošljejo svoje po-nudoe z navedbo dosedanjega službovanja in časa nastopa na poštni predal St. 165.	17027
(išč<eij o)
Sodavičar
fzvežban, s spričevali, vojaščine prost, išče službe, najraje v tvorniškem pod jetju. — Ponudbe z navedbo plačo je poslati na upravo ..Jutra" pod ..Sodavičar' .
16915
Brusač in gaterist
f š č a dela v Sloveniji pri kaki žagi. Ponudbe na upr. „Jutra" pod ..Gaterist".
16005
Kot opora gospodinje
zel! mesta gospodična, vešča šivanja ter samostojnega gospodinjstva Nastopi labko 15. sept. ali 1. okt. Ponudbe pod ..Opora gospodinje' na upravo ..Jutra".	16869
Izurjena šivš':n
Ca perilo in obleke, gre šivat na dom. — Naslov pove uprava ..Jutra".	16S20
s priklopnim vozom, poceni proda P. Škafar. Ljubljana, 1 Rimska cesta 11- 1631S
i Samostojna kuharica
■ išče mesta pri boljši družini poleg sobarice. Naslov pove uprava „Jutra".	17015
štirisedežen, dobro ohranjen, se proda v Hrenovi ulici 3, II. nadstr.	16901
Bencin-lokomobila
6—7 In pol k. s., ugodno naprodaj. — Na ogled pri ..Gospodarski zvezi". Dunajska cesta, Ljubljana. 16110 16710
Pohištvo! Bičevniki!
Radi pomanjkanja prostorov se proda več pohištva, Isto-tam velika Izbera blčevnl-kov. Obrtna hranilnica ln posojilnica v Kranju. 16687
Salama, sir
trapistovski ln polemendol-ski, šuuka in vse delikatesne špecijalitete. — Anton Verbič, Ljubljana, Stritarjeva ulica 2.	16622
Kmetovalci, pozor!
Veliko zalogo najraznovrst-nejšib poljedelskih strojev priporoča dobro znana tvrdka Franc Hittl, Ljubljana, Martinova cesta 2: 16812
Nova hiša
z vsem komlurtom in takoj izpraznjena, se proda pod las no ceno Izve se pri l stniku v Šiški, Vodnikova c. 310.
2 elegantni sobi
t središču mesta. Be proti mesečni plači oddasta. Sobi sta primerni za pisarniške prostore ali modni atelije itd Interesenti naj javijo naslov pod „Titanic S70L_ na upravo ..Jutra". I6J10
Lepo opremljeno sobo
v sredini mestu, s posebnim Vhodom, išče sn -lostojen gospod za takoj. oz. 1. sept. ■Cena rostranska stvar. — Takojšnje ponudbe na upr. .Jutra" pod značko ..Samo-
Kosta ^TTLtlsigfcšiia.o^ri^
Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke. Msfribor,
GiTi^lGV priznano fine izdelave C ¥ 11 IS ¥ za dame, gospode in otroke.
Za čas velesejma cene znatno znižane.
Priporoča veliko zalogo
1S8'a
........ P"
^ stojen S731 .
O ve veliki sobi
Samo-	> i:?*„/■? ;
17038 gSlgš&liSi
(ruski hrt), importirano iz-
p Adamii
v sredini mesta, so oddasta. redno psico, proda H. Drve-najrajo za pisarno. Telefou nik. Ljutomer.	16i<8
na razpolago. — Ponudbe ua-----------
upravo ..Jutra" pod značko |
1 ,,Dve sobi".
17031

Ostale slamnike
nakltene in prazne, prodaja po lastni ceni Horvat, Stari trg.	16555
Prodam bencin-motor
ležeč na vozu, še v prav dobrem stanju (4—6 PS.), svetovnozn. tovarne ,,Daim-ler". Rudolf K u 1 c, Radeče St. 66 pri Zidanem mostu.
16931
Srebrno jedilno orodje
Iz čistega starega srebra, za 12 oseb, kompletno v usnjeni šatulji. je ze!o ugodro naprodaj, ozir. na ogled pri zlatarju Zupane v Wolfo.-l ulici.	16924
Perje
kokošje, gosje tn gosji puh ter račje, oddaja vsako množino po zmernih cenah tvrdka E. V aj d a, Cakovec.
1883 1
Rodovitno posestvo
ob okrajni cesti pri Mariboru, 3 orali vinograda. 6 oralov sadonosnika, veiike njive in travniki, 3 hiše, ae | z inventarjem vred ugodno . proda. Pojasnila daje Sepec, | Maribor, Grajski trg št. 2. i 15417
Beli klobuki
(oblike) od 160 do 200 Din,
dvobarvni 170 Din. različne
druge barve 150 Din. —
Horvat, Stari trg. 16533
OTROŠKI VOZIČKI : najcenejši domači Izdelki.
DVOKOLESA : novi modeli z dobro pneumatlko.
M O T O R J I : najnovejšega amerik. tipa Evans. D. K. W„ Persch. Oriouette. Mo-torette.
PNEUMATIKA: plašč), zračnice in guma za otroške vozičke.
POSAiiEZ.Nl DELI za dvo-kolesa In šivalne stroje vedno v zalogi.
PREPRODAJALCI In meha-niki nižje cene. — Sprejemajo se tudi vsa popravila. emajliranje in poniklanje.	16425
I «TR1BUNA», F. B. L.,
tovarna dvokoles ln otroških
vozičkov. Ljubljana. Kar-lovska cesta št. 4.
VVertheim blagair.e
priporoča ..Ljubljanska ko-mercljalna družba" Ljubljana. Bleiwelsova cesta št. 18.
1063
Pisarniški inventar
obstoječ lz treh pisarniških miz, 2 omar, ..Undertvood" pisalnega stroja itd., se po zelo ugodni ceni proda. — Interesenti naj javijo naslov pod ..Titanic 8702" na upravo ..Jutra".	16972
Avto
..Puch", tipa VIII, v najboljšem stanju, se po zelo ugodni ceni proda. Ogleda so: meh. del. Rosa, Poljan ska cesta.	1S0S5
Na Bledu
ob samem jezeru, do kraljevega posestva, krasna lega. se prodaja zemljišče z borovim ln jelovim gozdom, okolu 70.000 kv. metrov, celo ali na parcele. Pogoji povoljnl. Obrniti se je na: Arsi ž. Iliča, gen. direktorja carin v pokoju In industrijalca, vila „AIice" na Bledu (Slovenija). 15007
EnonPdstronna hiša
z vrtom in zemljiščem se pc jako ugodni cent takoj proda. Poizve se v Ljubliaut Opekarska cesta 10. 15102
t Izgubil se je
________________pes volčje pasme, ki sliši
,	! na ime ..Keks". Pošten naj-
Mesecna soba	ditelj Ee prosi, da sa Odda
v ccntrumu, poseben vhod,	v tovarni Keršič, Sp. Šiška,
električna luč. hrana in vsa	Frankopanska št. 1j1, proti
oskrba, se odda samo gr3po-	primerni nagradi. liOlA
du. Kj'c, pove upr. „Jutra'J-------
Fsica volčje pasme
.	čistokrvna, 1 in pol leta
Stanovanje	stara, se rodi pomanjkanja
4 sob takoj onemu, ki kupi nrostora za 300 Din proda, hišo pripravno za vsaKo Naslov pove uprava ..Jutra" obrt." z velikim vrtom v Mariboru. Naslov v podružnici .,Jutra" v Mariboru pod ..Stanovanje".	1705?
17014
Na hreno ?n stanovanje
pc sprejmejo dijaki v bližini realke in obrtne šole. — Naslov povo uprava „Jut.ra" 1G9S7

Gg. ?otograi'i!
V najem vzamem atelje z vso opravo, elektr. razsvetljavo in stanovanjem (večjo opremljeno sobo s pečjo, za eno osebo) na deželi. Kraj postranska stvar. Detailira-ne ponudbe prosim do 1. septembra pod ..Adapter" na 16323
Dirkalno kolo
dobro ohranjeno, prodam. — Naslov pove uprava „Jutra" 16962
Kolo
Gospodična
samostojna knjlgovodklnja, vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, išče Flužbo. Cenj. ponudbe pod ..Zmožna 6" na upravništvo .,Jutra".	16935
Razst. paviljon F št. 191 x jv
močno ln dobro, se poceni
—-——---————— — — ■- nrmln \'o«l.it. nnvo nnr.iM
Ne zamudite prilike ..Jutra".
proda Naslov pove uprava 17034
Izprašan kurjač
tn ključavničar, išče mesta. C.re tudi kot strojr.ik-začet-pik. — Naslov povo uprava ..Jutra".	16940
I
ogledati si ravno došla najnovejša kolesa znamke Humber Puehove in šivalne stroje ..Mundlos" s 151etue garancijo. Samo prt tvrdki Jos. Selovin Čuden, Ljubljana. Mestni trg 13. — Cenik na razpolago.	15613
Pohištvo
Gtornane
dobro ohranjeno, se proda. Naslov pove uprava ..Jutra" 17036
Mlada natakarica
iobro izvežbana in z dobrim aprlčcvalom, išč^ mesta m rre tudi na deželo. Nastopi lahko s 1. ali 15. septembrom. Cenjene ponudbe Jo poslati na upravo ,, Jutra" pod šifro ..Prikupljiva".
16904
Mesar in prekajevalec
išče dela. Naslov v upravi ..Jutra".	17048
ln drugo blaziuasto pohištvo, ima ^edno v zalogi po naj-j nižji ceni Rudolf Radovan. tapetnik, Krekov trg štev. 7.
15312
Poceni se "reda:
Parni kotel za nizek pritisk. pripraven za vsako manjšo industrijo ali obrt: parni stroj. 45 HP: biljard znamke ..Seifert"; voz (kočija z gumi kolesi) in en I bruni ter konjska n-r-—a. | Vse v dobrem stanju. Natančneje se poizve pri por-tirju hotela ..Slon" v Ljubljani.	16S53
Prodaja voz
no zelo ugodni ceni: 1 lan-dauer, 1 bruni, 1 gig ter razna konjska oprema. — Natančneje se poizve pri Gradbenem podjetju (J. Too-nies, d. z o. s., Dunaiska cesta 25.	170-15
Patent
za ključavnico, popolno varno proti vlomu, se proda. Dopise na upravo ..Jutra" pod šifro ..Nov izum".
163SS
K lesni trgovini
želi vstopiti kot prejemnik lesa mladenič, ki ima žo nekoliko pi akse pri lesu. Co treba založi tudi pri dotičnl tvrdki posojilo ali kavcijo v znesku 30,000 Din. Ponudbe pod šifro ..Marljiv" Da upr. „ Jutra".	16314
Motor s 6—7 HP
pripraven za pogon cirku-larne žasre, mlatilnice aii malega obrata, se pod zeto ugodnimi pogoji proda. — Pojasnila daie M. Miklavp, Ljubljana, Komenskega 36.
16S83
Knjig«
različne vsebine (zabavne, medicinske, tehnične, nabožno itd.) v različnih jezikih, , neke večje razpuščene knjižnice, se prodajo po dogovornih cenah. Za ogled so na razpolago v tiskarni GaU, pod Rožnikom pri Ljubljani i	17000
Stiskalnico
(prešo) za stisk2n'e grozdja in sadja, srednje veliko, dobro ohranjeno, se proda. Ogleda se lahko vsak dan na Dolenjski cesti 23 pri hišniku Krajšku. Pismene ponudbe je poslati do 2S. t.
I m. upravnemu odboru dr. Oražnovega dijaškega donia (Univerza) Ljubljana.
16985
gumT pete in pofplate. Dajo elastično
hojo. so cenejšc in obdržijo Vaše w	čevlje trajne;
t&^MMSsŠk-
Vodovodnih cevi
tri četrt eoie. rabljenih, kupita do 200 m Fran Berjalt, trgovec v Kranju. 16714
Srebrne krone
in staro zlato, sc kupuje po visoki ceni. - Jos. Seloviu-Cuden. Ljubljana, Mestni trii St. 13.	1560»
Suhe gobe. britvevo
ln ftžol kupuje po najvts jib eeoab ter prosi '.» (po vzorjene pouudbe tvrdka Fr
Sire, Kranj.	1117
Halo!
Plačam bolje kakor vsakdo drugI stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Dopisnica zadostuje, pridem ua dom. — j A. Jurcčič. LJubljana, Sv. I Jakoba nabre*-e štev. 31. 1	M003
Resnim kupcem
vil, stanovanjskih, trgovskih, gostilniških in obrtnih hiš in posestev, kmetskih posestev, graščin, mlinov, žag ali stavbnih parccl, nudi največjo lzbcro Realitetna pisarna II 1887
«posest», d. z o. z.
v Ljubljani, Sv. Petra c. 24.
Primorci, pozor!
Redka prilika! Prodam posestvo približno 20 oralov, v najlepši legi ob Vlaiiboru, po najugodnejši ceni. Kupec rabi takoj samo polovico denarja, za drugo se počaka. Posestvo je pripravno za živinorejo, perutniDo, mlekarstvo itd. Ponudbe pod šifro „Redka prilika" na podružnico ..Jutra" v Mariboru.
17036
Hišo v Trbovljah
2 sobi, 2 kuhinji, klet. 600 ; m njive, 90 m stavbtšča pri cesti, pripravno za trgovino, proda Marija Boh, Trbovlje I. — Ogleda se tanko na licu mesta.	16837
i Majhno nosestvo
novo zidana hiša ln z opeko krita, 2 majhna gozda, 2 njivi, majhen hlev. na Dolenjskem, se za 150.000 K takoj proda. Natančno pove 25. t. m. gospodar v horelu ..Južni kolodvor" v Ljubljani od S,—3. ure. 17013
Usnjarji, por,or!
Po nizki ceni prodam staro tovarno v Savinjski dolini, pol ure od postaje. Marija Boh, Trbovlje I.	15S27
Ca 28 oralov posestva
prolam v Toplicah na Dolenjskem ("kopališče). Najlepša lega — obstoječe lz dveh tretjin smrekovega zda, ostalo sadonosnik, njive, travnik in pritifn;: h '.e z vsem gospodarskim poslopjem. Zelo pripravno za gostilniško obrt. Pomidbe na upravo ,,Jutra" pod šifro ..Krasno posestvo 00".
1701S
Naslovi
dijaških stanovanj
se dobe prt g. Likar. Po lanska cesta S7, vila Brru man.	16578
Opremljena soba
se odda gospodu. — Na;!-u pove uprava ..Jutra". 1691-
Breznlačoo stanovanje
2 sobi in kuhinjo, oddam . dotlčnemu. ki posodi 20 -30 tisoč Din. Pri podjetju doci lahko tudi službo, bodisi ! gospodična ali gospod. — 1 Naslov pove uprava ..Jutra" 1690S
Prazna večja soba
ali 2 mali. event. opremijo -------- .
no s 3 posteljami, se išče v upravo ..Jutra".
Mariboru. Ponudbe na po- I---------
družnico ..Jutra" v Mari-	,._-,„
boru pod ..Takoj S703". | Javna draziia
16363 stoječe otave na Kodelllje-vem posestvu v mestnem logu. se vrši v nedeljo dne 24. t., m. ob 0. url dopoldne popolno separiranim vho ob vsakem vremenu. 16341
dom, v mestu, išče samec. ;--------—
Tonudhe na upravo ..Jutra" !	.	, „
pod šifro ..Visoka najemnina PrOStOV. javna ChaZOa 8711".	16331. starega pohištva, kuhinjske
i ________oprave iD 2 kompletnih po-
i stelj v petek 22. avgusta ob 2. uri popoldne na Rimski ' St. 11/I.	17049
Sobo
Opremljena soba
so takoj odda. Naslov pove cesti uprava ,,Jutra".	17012
I
Javna nrost. dražba Na stanovanje se vrši dne 24. in 25. av-z zajtrkom, event. na hrano, gusta 1924 od 9. ure do-«» sprejme gospodična. — poldne naprej v Ljubljani,
Naslov pove uprava „Jutra" 17007
Učenko
sprejme v vso o3krbo učiteljica na Rimski ccsti 24/1.
17005
Tri mlai£e dijake
ali dijakinje, se sprejme v popolno oskrbo ua Konrrrs-nem trgu 3/IL	16987
Za ptirske dijake.
Dvema dijakoma aH dijakinjama nudi oskrbo, kla-; vir in Instrukcijo M. Jam-šek, Ptuj, Na Bregu št. 50.
1701ii
nasproti velesejma. Prodajalo se bode: 10 različnih motorjev (motocikljcv) novih in žo rabljenih, ver dvokoles ln motorčkov za montirati na navadna dvokolesa, več šivalnih Btrojev za šivilje. krojače in čevljarje, kdor rabi otroški voziček, naj ne zamudi prilike, ker se ho prodajalo veliko različnih otroških vozičkov po čudovito nizki ceni. dalje 5 avtomobilov, 4 stružnice za železo, pripravne za male mehanike, pneuir.^tika za dvokolesa, zračnice če od 12 Din, karbidr.e svsf itd.
17052
vrvarna v DomiaEan pri LJubljani podružnica Kamnik, Sutna št. 49.
Tel-fon internrban 7. Brzojav: Adamič Domžale.
Izdeluje in ima v zalogi: motvoz (špago), štrange, u zde. pasove 'gurte), vrvi za seno, transmisijo, dvigala, ladje, zvonove in turiste; dalje razno telovadno orodje, gugalne mreže (Hingematten), mreže za konje, ribiške mreže, mreie za otroške postelje, mreže za seno, nepremočlj.ve vozne in konjske plahte (cerade), mikano konopnino, predivo, morsko travo, žimo, biče, bičevnike itd.; kakor tudi vse gasilske po-JreiaŠ5i*e, m sicer: sesalne gumijeve cevi in najfinejše konopnene cevi v vseh dimenzijah, spojke (holanderje) ter sploh vso gasilsko opremo. 4459a
Cena zmerne! Postrežba totna! Blago jtrmrstno! Gpieite si paviljon „H", Stev. 336.
Trgovina perila
HED. ŠARC
pralnica in likalnica Ljubljana, Selenburgova ulica 5-
mm
kpaliice Marije
za ncsuvauje obraza, nadalje parfume, vsa lasna dela, specijaliteto : lasne obročke in kite v vseb barvali, priporoča	itseoal
ALFKS- GJUD m!.
Ui'»ienično urejeni moderni damski česalDi salon v ° LJubljani, Sorgrcsat trg štov. 6.
Lš&sSiSžasa-Sižka
Paviljon ra veieuojmu „H", št. 295.
4SG7a
-t -
Pisarno J prvovrstni, kc 33 Din.	j jž
v bližini kolodvora, 1 ali 2;J posilili 0 1 10 k"	{ 3
sebe. pritličje ali I. nadt-.tr., j J t; „0 /.,t;n	g H
ISO išče za 'akoj. Ponudi* j n •or p r i. a	t .
3 kjgr.r tudi (Irti^o	S g
j mlečne proizv(>de	l;|
5 Sirnneba^H^ilfln	* P
l i- ii!'i.ia-»M. uya	j, jj
je poslat: pod ..Špedicija" na upravo ..Jutra".	16S5~
Gostilniški lokal
se odstopi onemu, ki kupi | ves Inventar. Ponudniki =e : prosijo, du javijo naslov upravi ..Jutra" pod „B. 16" 16740
0 crovo Oilc (Hrva-koj. s v
-_________ -.J:
I


jamstvo".
jermena
V*
i SPbf*	P ffi^P'/!!? ji
. e t t' i f» > .-• i j
^iMifidirtiifrs j j s a
i Vrnem Dia 12.000 j s lii -o (thižIp). ;>r-
onemu, ki ml posodi za dobo t mena '/a <k'vije. ti/. šKe j £.t-st mesecev 10.000 Lin. — -	.	'
Ponudbe so prosi na upravo ' l>!.u<I!lUe. mo.vo/ (ipa-..Jutra" pod značko ,,'Polno ;	t-mi;, čevljarsko
1692C (j orejo, topice za belenie
LlublloriEi, Holedeorsha uiina št. 0
razstavlja
m sbIfiHču gei!?en X Bil
Kot družabnik
za tovarno perila ali kon- ■ feketjo. žel! vstopiti v že ! obstoječe podjetje krojač s | 50.000 Dia ali več ter z j osf!)nlm sodelovanjem. Po- , nuiibc se prosi pod ,,Solidno i na upravo ,
p.
t-aje ter razne
podjetje 8700" ..Jutra".
3 krtače kupite najceneje ; v veletrgovini | g
l OSVALD D0BEIC 1 ■ f
i ^jJlj^LJAiiA j c.-os
5a velese aa kupite vijoline iu druge instrumente, dalje struge iu glasbene potrebščine po tovarniških cenah pri
MINKI MODIC
Sopitarjava ulica štev. 1
Paviljon št 531. 4475/a
5v. Jak oba trg št. 9.
Posodici 10—15.000 Din
onomu. ki odstopi sobo tn kuhinjo v Llubljanl. — Ponudbe pod ..Ljubljana r,T:.o" na upravo ..Jutra". 17030
^lloseinikoiR Delesejma
priporočamo, da si ogledajo k^U najnoueiše damske klobuke • v dumskem salonu. Sflichilj ■ HlaŠke l	Ljubljana, Židonska ulica šfeu. 3.
Opremljeno sobe
s separatnim vhodom, išče gospod takoj ali e 1. septembrom v bližini vladne palače. Ponudbe pod *ns'-ko „Snaga" na upr. ..Jutra".
16S72
Stanovanje
v Mariboru v sredini mesta, prvo nadstropje, pet sob ir, pritlkltne, najemnina zmerna. se zamenja s primerno enakim v Ljubljani. Pogoj odkup klavirja. Ponudbe na upravo „Jutra" pod značko I „Jesen".	16762
Odda se zračna soba
z vso oskrbo, za 2—3 srednješolca. v bližini realke ln srednje Jole. Naslov v upr. i ..Jutr?".	1C317
D&nia	IS
opazovana v ponedeljek zve- 11 (aunan Stran) čer v ..Gorenjcu", predzad- *
nji vagon pri oknu od Ljub- ^ kfT Se VSUl nn(l!
Uane oo Medvod, bc prosi, t j-. nrilika nahr-
da blagovoli poslati naslov i I.IOOna JllllIKd Ultilu
na upravo ..Jutra" po.l šifro I vjti si vsakovrstnih ..Očaran". — DlskreciJa za- < . .	,
jac-cna.	I70v0 Cf-piC Za gOSpOtle 1H
in der-ke v najrazličnejših oblikah ter lj po na ugodnejši ceni
š ioaricj ®c
(Slovenija)
i GOGALA
JESENICE
Roza gospodično
j sedejo v ponedeljek po operi v družbi dveh gospodov in dame v črnem v ..Emoni"', prosi gospod v uniformi za naslov pod „Es-ka" na upr ..Jutra".	10333
Kdor hočs ka) prodati f i Kdor tioče ka) kupiti | Kdor išče stalne itd. ; i ebJ isseiira i Jutra" a
trebujem zo žago
in sicer žagar>-mojstra in po enega mojstra /a žago-jarmenico, drugega pa za cirkularko. Ti mojstri morajo biti samostojni in po možnosti neoženjeni. rismene ponudbe z navedbo plače je poslati na naslov: Eksploatacija šuma Pavis Vojncvšč Supetar, otok Brač, Ualmacija.
»»as Veridicus
Roman po ustnih, pisanih in tiskanih tirih
<0, vi ste, Podlipec!> je vzkliknil Svetlin. «Ali vas pošilja za mano gospod župnik? — Le povejte mu, da prihajam pravkar od smrtnonevarno ranjenega dacarja. Poslali smo po zdravnika in po orožnika. Še nocoj zapro razbojnike... Pa lahko noč, dragi Grčar, — zdajle grem pa kar hitro spat! j
Cerkvenik je izginil kakor duh, prijatelja sta se zasmejala in rr ločila vsalc na svojo stran.
9. «Moja je osveia!» pravi Gospod. Tri dni po teh dogodkih v Zalesju je izšel v <Slovencu> dopis. Poročal je o sijajno uspelem volilnem shodu državno-zborslega kandidata prečastitega gospoda župnika Jakoba Zdražhe, o velikanskem navdušenju volilcev v zaloški župniji in o prekrasnih in duhovitih govorih č. g. Kaplana Torkarja, g. urednika Blažiča in preč. g. bodočega državnega poslanca. Nato je bilo citati:
^Veličastna manifestacija neomajne zvestobe našega ljudstva do katoliške cerkve in njenih vzornih služabnikov, teh nesebičnih delavcev za duševni in gospodarski napredek slovenskega naroda, niso mogli pokvariti niti naravnost divjaški j zb r uhkanibalske sirovosti in peklenske mržnje proti katoliški misli s strani peščice zaleških liberalcev in socialistov.
Znova je dokazalo naše verno, preprosto ljudstvo, da je vzvišeno nad tako zvano inteligenco, ki je v svoji brezverski podivjanosti že izgubila med volil stvom vsakršen ugled. Le razsodnosti in plemenitosti prirediteljev in voditeljev volilnega shoda se imajo zaleški liberalci in socialisti zahvaliti, da niso odnesli vsi skupaj razbitih glav in polomljenih kosti. Našli
bi le to, kar so iskali.	_ ___
Obžalovati je, da je odnesel neznatno prasko naivni kričac dacar Ramovš namesto glavnega šuniarja, svobodomisleca učitelja Grčarja. Ta brezvestni zastrupljevalec nedolžne mladine
je pripeljal na shod tolpo razgrajačev in kričavih žensk, med katerimi sta najglasneje gagali učiteljici. Nad vprav sramotnim
vedenjem teh javnih uradnikov, ki se pasejo iz ljudskih žuljev, a prav zanikamo izvršujejo svoje dolžnosti, se je glasno zgražalo vse pošteno katoliško volilstvo.
Zaradi javnega pohujšanja se nočemo za danes pobližje baviti s temi kulturonosci. Potuho jim daje nadučitelj Strojar, ki se bolj žrtvuje za liberalno brezversko gnezdo v Zalesju, za Bralno društvo, nego za šolo in za disciplino med podrejenim učiteljstvom.
Naša dolžnost je, da opozarjamo na počenjanje teh ljudi, ki tako brezvestno razširjajo neslogo in sovraštvo med miroljubnim ljudstvom ter se posmehujejo vsem državnim zakonom, c. kr. višji šolski svet v Ljubljani in c.kr. okrajno glavarstvo v
Globokem.
Mi čakamo... Ako ostane naš apel na državne oblasti brez uspeha, bomo primorarii izpregovoriti razločneje. In prav žal nam bo, ako potem zasmrdi.. •>
Dopis je učinkoval.
Okrajno glavarstvo je nemudoma prepovedalo za prihodnjo nedeljo popoldne napovedani napredni politični shod, v Za-lesje pa se je pripeljal okrajni šolski nadzornik. Po inšpekciji vseh razredov je prepovedal na konferenci zbranemu učite!j^tvu z ledenimi besedami vsakršno nadaljnje javno politično udej-stvovanje. Hkratu je naznanil učitelju Grčarju, da je proti njemu uvedena disciplinarna preiskava.
Okrajni šolski nadzornik Vrabec in nadučitelj Strojar sta bila skupaj maturirala in si ostala prijatelja doslej.
Po konferenci je prišel Vrabec v voditeljsko pisarno in je dejal Strojar ju:
«Kakor si videl in kakor sem tudi diktiral v konferenčni zapisnik, sem z uspehi na tvoji šoli popolnoma zadovoljen. Brez izjeme vsi razredi so prav dobri in s pedagoško-didaktičnega stališča nimam grajati prav ničesar... Prepoved, ki sem jo izrekel po ukazu iz Ljubljane, je seveda nezakonita in protivna temeljnim določbam ustave. Kot svoboden državljan se sme tudi vsak učitelj politično udejstvovati na način, ki ni škodljiv njegovemu uradnemu in socialnemu ugledu... Tcda jaz sem vam povedal, kar sem — moral. Delajte, kakor hočete. Razmere
poznate. Ako se ne uklonite, vas razprše. Grčar odleti bržčas prvi. Nedolžen ali kriv, obsojen je že >
clzvrsten učitelj je... Deluje vzorno ne le v šoli, nego tudt blagodejno vpliva v društvu, med odraslo mladino,* je ugovarjal prepadeno Strojar.
<Vse vem, prijatelj,> je dejal Vrabec. «A zameril se je župniku. Ta ima močne somišljenike v Ljubljani. Menda zdaj razumeš.. .>
cStrašna krivica !> je vzkipel nadučitelj. <Mar smo res še zmerom sužnji farovžev?>
Nadzornik je skomizgnil z ramo.
cSužnji smo Dunaja: odondot struji klerikalizem,> je dejal. cRim ima svoje zastopnike na dvoru, a dvor jih ima v ministrstvu... Plavaj torej proti struji, ako hočeš po sili utoni ti !> «Kaj nam je storiti ?>
cBrigajte se le za šolo in storite, kar vam veleva razum: sam sebi bodi vsakdo najboljši prijatelj! — Ako se hočeš buniti, te ne bo ubranil nihče in na bojišču obležiš junak, a — mrtev!> «Reši vsaj Grčarja! Idealist je ... zlata duša.. .> <Storim, kar morem Ln smem. To ti obetam. Skušal ga bom držati tu vsaj do zaključka šolskega leta... A zdaj mi daj desnico; častna beseda: molčiš!?»
«Molčim kakor grob... Hvala ti za odkritosrčne besede! Ah, če bi ne imel obiteljiis — V pest je stisnil Strojar desnico in udaril po mizi. «Toda sedem otrok — dva dečka in eno hčerko pošljem v jeseni v Globoko na srednjo šolo.. .>
cJaz jih imam devet! Štirje so že v gimnaziji. Ah!> je vzdih-nil nadzornik. -"Koliko samozatajevanja in poniževanja, koliko hinavstva in pretvarjanja je treba samo zaradi obitelji! — Pa ti potem še očitajo, da si hlepuh, neznačajnik, podrepnik! Toda 'pomagati ti ne more nihče .. •>
Komaj je odšel Vrabec, je pridrvel trgovec Prek. Predsednik Bralnega društva, sklicatelj novega volilnega shoda. V rokab je vihtel odlok okrajnega glavarstva.
^Pritožimo se na vlado. Zborovalna pravica mora biti vsem državljanom enako uporabna. Kar so smeli prirediti klerikalci, to mora biti dovoljeno tudi nam. Laži in natolcevanja na Zdražbovem shodu in v ,Slovencu' ne smejo ostati brez od-
govora.*
as
TRGOVCEM!
«02 a
SITKUO !
ozirom na Ljubljanski velesejem sem nabavil za jesensko in zimsko sezono izredno množino vsakovrstnega
primernega za vse kraje Jugoslavije. Cene zelo ugodne. Izbera velika in znano strokovno izbrane kvalitete pri tvrdki
LJUBLJANA, Mestni trg 22.
T^gsmaBBgSBBBBB&BmssR^B^mfmsmsBm
O I
k .a s. 9
IZDELOV^fUE ČEVLJEV VELIM	PLE~
TEMINE, DRGBNEQ/i IM QAL4NTERM5KEQA &L EKSPORT KRANJSKIH IZDELKOV: KRTAČ, ZOBOTREBCEV ITD.
Paviljon „H" 288 TOVARNA PERILA
F. VERONIK
i MARIBOR
občinstvo ogleda to
izredno fino in (r- Aleksandrova cesta 51 petno perilo.
nasproti glavnemu holodvonu
i
TVORNICA

Telefon št. 420
Stavbeno in opekarsko podjetje
! W

Telefon št. 426
Ljubljana, Gruberjevo nabrežje štev. 8 se priporoča za vsa stavbna dela ter nudi po zelo nizkih cenah
_——---©pasli?©---
vseh vrst (strešno zarezano in navadno opeko [bobrovec])
žaebssifce, ©ps?t® za 5!aS« šn «©twe«»ne eewi.
Lastna opekarna na Črnučah. 4479* Zaloga tudi v Ljubljani.
Senzacionalna ura
„MNEMOSYNA"
spEEi.aina Matrična M\M in pisarniška ojoniinjgsallta.
Izključeno vsako pozabljenje! Vpliva pomirjevalno Da živce! Izgovor „prepozno" ne eksistira več! Mehanizem ure največja dovršenost!
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
A. Pinter, Slov. Bistrica {Slovenija). Telefon 4.
Ustanovljeno leta 1846. Telefon št. 563.
Gradbene podjetje
da poskusite najboljše	_ . kemične izdelke za čevlje in usnje. 'M
Zahfev&fte po vseh fryovinah	j jft
tn povsod »švi^Hn kremo1*« i.f.d.	a
iziz.!jU!IIJulij
u r/OBOM
iiot
v dobro vpeljano ključavničarrko
lil JOSIP ŠTIRN, ICranš
i 5 kljnčamičarstvi in kovinarstvo, meiiar.iJns delavnica
■; ?	razstavlja svoje spsoialltste: gozdna f
?	i.i. .i:--- -------....	n ie v I fvažno za.
Kali i fi 1 Hi
I 3\J P
i bi bili zmožni voditi večje podjetje, naj se oglasijo takoj in navedejo dosedanje delovanje na upravo „JUTRA' po.l „Xljnčavn!6arstvo". «i8a
~	3	J	* ----------Rta!
JO«*	5.2 kladiva, -tamoilje za uživanje v les (važno za	g
podjetje, starejši strokovnjaki, ki j j S eksportoo tvrdke), štedilnike, dimne cev, m ko-	I ^
p J 1 . ' Ti	lena, podkve m kapice za fcvl.e. 4459»	*
o?lasiio takoi in navcdeio dosedanje <ia	_-—	s
Pisarna: Dunajska cesta št. 25.
Podjetje projektira in izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. — Enodružinske hiše v opeki in ..Ile-raki i tu" (najcenejši stavbni način). — Pro;ekti za eno-družinske biše so na ogled v gradbeni pisarni. — lz lastne. j|jjj opekarne nudi po konkurenčnih cenah lepo, močno žgaDO opeko. — h lastnega gramozoloma vse vrste peska. — j
i Zalega vsega gradbenega materijala na Martinovi cesti.
Paviljon „C"» ho|a 244 b
U u
? $ i® _ { p iim?	^ a^žirm«^ i
'J	Brzojav. naslov: Zadruga Kropa
H	----
n n
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija)
hi
M rt
aji za žetemu®* iefel* sa !adie, srni ali pocinkan?, ieblfi 22 zgradbe, ietolii za cevlie, soajke sa odre m ^ mam* sjsoike sa ladle m splave. žaJezne brane, *©bie za brane, kliuHe za podobe, zid itd., vnak; z U
matssami, zakovice za tenderie, kotle in mostove, viiačni iepi, verige.	|
----- .. ■■ 11 n^ll