Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
z meseino prilogo .»Občinska uprava".
lihijt »t ali o tredo ob S. url zjutraj. — Cena mu je 12 Din. za pol leta. Za inozemstvo 26 Din. za pol leta. PsimttDi it .tU V. s. prodajajo po 1 Din.
Spisi ln dopisi se pošiljajo! Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pai Upravništvu .Domoljuba*. Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Proti kuluku.
(li govora poslanca Brodarja v narodni skupščini.)
Gospodje narodni poslanci! Imeli smo že mnogo dvanajstin, odkar postoji liaSa država, toda konštatirati moram, da toliko tako težkih in tako enostranskih bremen nam niso prinesle do sedaj še nobene dva-aajstine kakor sedanje. (Julij, avgust, september. Op. ur.) Te dvanajstine ne predvidevajo samo denarnega bremena, ampak tudi nekako fizično, snženjsok prisilno delo in to šo posebno v prvi vrati za kmeta, delavca in obrtnika. Izgleda, da smatrajo gospodje od vlade za delo sposobno edino le kmetsko delovno in obrtniško ljudstvo ln da samo v njem vidijo neusahljiv vir, iz katerega se dajo do neskončnosti črpati delovne sile. Mi razumemo težak finančni položaj naše države, toda popolnoma neopravičeno je, da naša vlada poleg petkratnega povišanja davka na zemljarino zahteva še prisilni davek na delo. To delo bi znašalo, kakor so nekateri gospodje izračunali, do 2 milijardi, odnosno celo, kakor je to izra-čunil moj predgovornik Markovič 4 do 5 milijard dinarjev, torej toliko, kot znaša polovica našega proračuna. In to breme bo nosilo poleg vseh davkov po pretežni večini samo kmetsko ljudstvo. Mi odklanjamo ta kuluk (tlako) iz več razlogov, in sicer iz gospodarskih in socialnih in političnih razlogov.
Gospodarski razlogi so sledeči: Kmet nima časa, da bi delal kuluk, ker ima komaj časa, da more obdelati svoje posestvo. Zato ga tudi vidite preko leta delati na polju ne samo 8 ur, ampak od ranega jutra pa do pozne noči po 18 in tudi 20 ur dnevno. Mogoče bi kdo izmed gospodov rekel, da je kmet lako navajen tega dela, da brez dela sploh biti ne more. Toda temu ni tako. Kmetu velikokrat njegove moči od prevelikega napora, truda in dela pešajo, toda on nima časa, da bi si privoščil eno ali dve uri piepotrebnega počitka, ker to zahteva ] delo njegovega posestva, ako hoče, da ima ' poseslvo pravočasno in primerno obedela- i ao. Prav nič ne pretiravam, če rečem, da j je kmet pravi suženj svojega posestva, kar j ie mnogokrat posledica preran njegov grob. j
Kakor vidimo, gospodje iz vlade ni- j majo niti najmanjšega vpogleda v kmetsko !
življenje, ker bi drugače ne prišli s takimi dvanajatinaini, ki pomenijo obremenjevanje kmeta in uničevanje njegovega posestva, ker mu hočejo vzeti štirinajst delavnih dni. Na ta način hočejo našega kmeta s silo odtrgati od njegovega posestva, ga tako upropastiti, ker svojega posestva ne bo mogel obdelati, kakor bi bilo potrebno. Za to uslugo kuluka pa mu boste dali še nagrado v obliki petkratnega povišanja zemljarine. Kam bo to pripeljalo našega kmetu v gospodarskem oziru, vidi lahko vsak, ki ima nekoliko razumevanja in vpogleda v kmetsko gospodarstvo.,
Ta kuluk ima pa še tudi druge slabe gospodarske posledice, na katere naši gospodje v vladi fie ne mislijo. Mogoče, da bi bil ta zakon v gotovem oziru izvedljiv in da bi imel dobre posledice za državo in državno gospodarstvo, toda vsled enostranosti njegovega prikroja pa moramo reči, da je popolnoma neizvedljiv. To bodo gospodje iz vlade videli šele takrat, kadar ga pričnejo praktično izvajati Med narodom bo ta kuluk izzval veliko nezadovoljnosti; bati se je celo upora in to samo radi pristranosti tega zakona. Kdo naj odločuje, s koliko konji in vozovi naj gre delat tlako mali, srednji ali večji posestnik? Kaj v slučaju, če kdo priglasi, da je njegov konj ali vol bolan, kdo ga bode zdravniško pregledal? Kdo jo sposoben za kuluško delo in kdo ne, kdo je meščan, in kdo ne? Kdo bo vzdrževal delavsko družino, ki živi samo od zaslužka svojega očeta v tistem času, ko bo moral oče na kuluk? Vidimo, da jo vse polno nejasnosti v tem zakonu in kako velike krivice se bodo delale s tem kulukom posameznikom. Ta kuluk je tudi proti naši ustavi, ki v § 116. določa, da se »porez plača po porezkoj snazi i progresivno«:. Ponovno povdarjam, da se bodo vsi nedostalki tega zakona videli šele takrat, ko ga bo vlada pričela nraktično izvajali med narodom. Ta zakon bo delal šo velike preglavice našim vladnim gospodom.
Mi odklanjamo ta kuluk tudi iz socialnega stališča. Socializem zahteva enakopravnost. Pri kuluku pa vidimo, da te enakopravnosti ni, kuluk obremenjuje samo en del našega naroda, namreč kmetski, delavski in obrtni stan. Zakaj se obremenjuje ravno ta stan, zakaj se ne pritegne k temu delu tudi meščanstvo, bodisi že na en ali
drug način? Jaz sem mnenja, da imajo me* ščani več časa na razpolago, kakor ga p« imajo kmetje. Ali mogoče smatra vladu, d a meščanstvo ni sposobno za tako in enako delo. Mislim, da imajo tudi mestni ljudjai dve roki in dvo nogi, da bi mogli to delo iz« vrševati. Prav rad verjamem, da bi meščani z veseljem gledali kmeta okoli mest, ki jim bi gradil nove in popravljal staro ceste in pota, sami bi pa njih vozili in zapravljali denar na račun tistega, ki plačuje davke ioi izvršuje obvezno delo za državo. Zato tudi s socialnega stališča odklanjamo ta kuluk«
Gospodje I Naše težko življenje in delo! ste neprimerno visoko obdavčili z direktnimi in indirektnijni da.vki. Popetortli st« zemljfeki davek. Krono svojomu protiktnOt« skonm zakonodajstvu ste pa postavili a km lukom, s katerim hočete našemu kmetske« mu ljudstvu odvzeti štirinajst delavnih dnt, Ml tega bremena ne zmoremo. Naša kmet* ska lpoča 30 sicer močna, mi smo bolj po« strežljivi kakor naša živina, toda kadar ugasne moč in sila tega stanu, potem je ko« nec vsemu.
Izjaviti moram, da mi za tako vrste za« konov, ki obtežujejo v prvi vrsti baš kmet« ski slan v naši državi, ne moremo glaso« vati.
tAAAAMAAAA fcAAAAAAAAAA AAAAAAAAAfc4
¥w¥WVWVW¥V¥WVW¥~W¥¥ ¥¥W¥¥¥V¥ f	f f
!	Preselitev!
Popoluorna varno naložite svoj denar pri
»Vzajemni posojilnici«
v Ljubljani — r. i. % o. t.
ki se te dni PRESELT iz hiše Uršitlirisbega samo« stana na Kongresnem trgu poleg nunslte crrkvc V lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg hotela «UN10N«. — Hranilne vloge se obrestujejo
po 6°/o
brez odbitka rentnega in invalidskega davka. —i Vloge v tekočem računu se obrestujejo
po 51/2 °/o, vez. tudi po 6 vk
in višje po dogovoru. ~ VARNOST za hranilne' vloge je ZELO DOBRA, ker poseduje Vzajemna: posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela »Union« v Ljubljani. — Vrhutega je njena last nova lopa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu* in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.	5881
i1
Darujte za prehrano naših siromašnih visokošolcev v Ljubljani
Iz narodne skupščine.
V narodni skupščini se je razpravljalo prejšnji teden o dvanajstinah — o dovolitvi proračuna za oktober, november in december.	r^^L Izmed naših poslancev je govoril F^JK
' 1 1_I	Mnin/tlA^MAiA nocf/tml nf n T t
L*
šenjak, ki je najodločneje nastopil proti kuluku ter zahteval finančno samostojnost Slovenije. Govoril je tudi poslanec Kranjc, ki je dejal, da je ta zakonski predlog v načelni razpravi doživel tako kritiko, da bi ga vsaka vlada morala umakniti. Za ta zakon so se izjavile samo stranke, katerim svojega stališča ni treba braniti pred volivci, ker to za nje delajo bajoneti. Iz tega zakonskega predloga sc vidi ves naš sistem. Neke pokrajine imajo dolžnost, da mnogo dajejo, a malo prejemajo, druge so pa lc malo obremenjene in veliko prejemajo. To se vidi posebno pri ministrstvu za javne zgradbe, kjer sta od 72 milijonov Sloveniji določena samo 2 milijona osemstotisoč dinarjev. Govornik napada kuluk, ki je staro-verski, protisocialen, gospodarsko škodljiv in v Sloveniji nepotreben ter krivičen posebno za kmeta. Minister za javne zgradbe e dal besedo, da se v Sloveniji kuluk ne jo uvedel. Ne vemo, če bo minister držal dano besedo, zdi se pa, da jo bo snedel. Če ne bo držal besede, mora odstopiti. Ministrstvo se ne briga za ceste v Sloveniji, posebno na Štajerskem, Reki Drava in Savinja povzročata velikansko škodo. Treba bi bilo le male regulacije, pa bi ta škoda odpadla. Letos je toča v Sloveniji povzročila 20 milijonov dinarjev škode, a vlada ni dala nobene podpore. Kmetom bi se morala dati tudi naknadna denarna podpira radi škode, ki jo je napravila suša in to^a, odpisati bi se morali davki. Od tc zahteve Jugoslovanski klub nikakor ne bo odnehal. Vlada ne ukrene ničesar, da bi se kmet gospodarsko dvignil, pač pa mu nalaga »edno nove in nove davke, ki jih že več ne more zmagovati. Za kmeta vlada nima denarja, ima ga pa dovolj za razne nepotrebne stvari. Ta zakon dokazuje, da od centralizma nimamo ničesar pričakovati, zalo naš kmet z vso odločnostjo zahteva avtonomijo.
Za obrt se je potegnil poslanec Škulj ter ostro nastopil proti predlogu o dvanajstinah za ministrstvo trgovino in industrijo, ki ima samo 17 milijonov dinarjev kredita na razpolago za zgradbo poslopja ministrstva v Belgradu, za druge potrebne stvari, posebno za Slovenijo, pa nič. Obrazložil je nezadovoljstvo v Sloveniji, kjer ravno sedaj manjka državnega kredita in so se ravno zato morale zapreti vse obrtno - nadaljevalne šole v Sloveniji. Na-glašal je veliko korist teh šol. Dalje je poudarjal potrebo kredita za domačo obrt,
E osebno za čipkarstvo. Radi pomanjkanja redita se bodo morali prekiniti zavodi in naprave za domačo obrt. Protestiral je proti nasilni centralizaciji denarnih sredstev in proti zbiranju denarja iz vseh krajev v Belgrad. Dalje je protestiral, ker komisija za demobilizacijo zahteva od obrtnih zadrug, da takoj plačajo ves dolg, sicer 2'
jim preti, da jih bo tirjala pred sodnijo. Po govoru je finančni minister dr, Stoja-dinovič prišel k poslancu Škulju in mu obljubil, da bo za obrtno - nadaljevalne šole takoj izplačal 200.000 dinarjev in da bo to vsoto vstavil v redni proračun.
Nato se jc vršilo glasovanje za dva-"najstine. Glasovalo je 106 poslancev za,
proti pa 62.
Samostojno liberalni centralizem je s tem zopet zavihtel svoj bič nad Slovenijo.
Zahvalimo se Puclju in Žerjavu, Kmetijskemu listu, Jutru in Domovini.
Reka v narodni skupščini.
Reško vprašaje je vlada zopet temeljito zavozila. Italijani so meni nič tebi nič poslali svojega generala na Reko,, ki naj vzdržuje »red«, po domače povedano, ki naj pripravlja priklopitev Reke Italiji. Naša vlada je to čisto hladnokrvno vzela na znanje. Italijanski listi pišejo, da pride do sporazuma v tem smislu, da Baroš in Delta pripadeta Jugoslaviji, Reka pa Italiji.
Radi te popustljivosti naše vlade in vnebovpijočega zanemarjanja slovenskih in hrvatskih koristi je prišla zadeva pred narodno skupščino, kjer so poslanci pozvali vlado, naj razjasni stvar. Zlasti je trdo prijemal vlado in Pašiča poslanec dr. Hohnjec, ki je kakor s težkim kladivom bil po vladi in našteval slučaje, kako je vlada grdo in sramotno zanemarjala reško vprašanje v veliko škodo Hrvatov in Slovencev. Poudaril je končno, da jc glavni krivcc zopet samostojni centralizem, ki je vso in edino moč v državi izročil Srbom, kateri pa se brigajo za Slovcnce in Hrvate toliko kot za Culukafre v Afriki.
Pašič je odgovarjal, pa čisto nič povedal, dokaz, kako malo mu je vsa Reka mar. Poudarjal je sicer, da bo odločno stal na izvedbi rapallske pogodbe in da se bo naša država v neugodnem slučaju zatekla k Društvu narodov, a kdo more Pašiču verjeti?
Glasovanje se je moralo vršiti trikrat, da je vlada dobila večino, ki je izrazila zadovoljstvo s Pašičevim odgovorom.
Italijanski listi prinašajo vesti, da j« Italija predložila Jugoslaviji načrt, naj Reka pripade Italiji, Baroš in Delta pa Jugoslaviji, s čemer da bo belgrajska vlada gotovo zadovoljna.
Reška postavna vlada, ki so jo fašisti pregnali, je pa še na drugi strani poslala Društvu narodov ponudbo za sprejem reške države v Društvo narodov. Če bo sprejeta, potem bo nastal nov položaj: Društvo narodov bo moralo braniti svojo članico — neodvisno reško državo — in Italija ne bo mogla kratkomalo priklopiti Reke ter uničiti njene neodvisnosti..
Kupuj »GAZELA-MILO«! Kupuj domače MILO.
Kupuj	dobro MILO, ker „
Kupuj	»GAZELA-MILO«!
in ne tuje, importirano)
Za naše vinogradnike.
Dne 1. oktobra se je poslanec SLS Bedjanič krepko potegnil za naše vino-gradnike. Med drugim je govoril sledeče:
V Jugoslaviji jc 200.000 ha zemlje, zasajene s trto in se producira nad 4 mili-jone hI vina, od katerega se 3 milijoni kon-sumirajo doma, 1 milijon ga pa ostane za izvoz. Ako bi vlada znala izvoz dobro organizirati, bi nam to donašalo pri milijarde dinarjev. Izvoz vina jc zlasti važen za Slovenijo, posebno za slovenski Štajer, za katerega pomeni življensko vprašanje, Zlasti se potreba ugodnega izvoza čuti danes, ko vlada v vinogradništvu velika kriza, ko tlačijo prebivalstvo ogromni davki in ko trpi naše vinogradništvo pod silno konkurenco, ter je ogroženo v svojem obstoju. Dolžnost naše delegacije pri pogajanjih s Poljsko je bila, da interese našega vinogradništva zaščiti, česar pa ni storila. Govornik opozarja na fakt, da so druge države, ko so sklepale trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško, poskrbele, da spravijo primeren kontingent vina v Češkoslovaško, česar pa naša vlada ni storila. Tako je pri sklepanju konvencije s Poljsko koristi našega vinogradništva zanemarila. Poslanec Bedjanič zahteva od vlade sledeče: 1. da ukine vse težkoče pri kupovanju in prevozu vin«, namenjenega za izvoz; 2. da se železniške tarife za izvoz vina znižajo najmanj za 50%; 3. da se osvobodi izvozno vino vseh pristojbin, zlasti pa davka na poslovni promet; 4. da se obmejnim carinarnicam da nalog, da morajo transporte vina in sodov takoj od-premljati in vse šikane opustiti.
Minister Kojič je v svojem odgovoru branil vlado, se je pa Bedjaniču zahvali! za nasvete, obetajoč, da jih bo upošteval.
Novemu oderuštvu nasproti.
Med nami vedno bolj gine oni rod, ki Je še ua svoji lastni koži občutil oderuštvo starih podeželskih liberalcev ia krvosesov — večinoma priseljenih gostilničarjev — ki so na drage in visoke obresti posojali denar svojim žrtvam, jih vabili v svoje ošta-rije, jim dajali piti na kredo, dokler ni bilo zadolženo posestvo zrelo, da pade kot jabolko v oštirjevo naročje.
To so bili časi, ko so danzadnem peli bobni pred našimi kmetskimi domovi, ko »o biriči vlekli zadnje kravje repe iz hleva, ko je moral kmetski posestnik z ženo in otroki vred po svetu s trebuhom za kruhom.
Žalostni časi so bili to, pa jih je že malo, ki to vedo, še manj, ki bi katerikrat mislili na to.
Prišel je dr. Krek, ki je vid:l to bedo našega ljudstva. Vedel je, da je temu naj; več kriva nevednost našega ljudstva, ki S1 ni znalo pomagati v denarnih stiskah raze pri vaških oderuhih in ki je vso svojo V-'
obrazbo črpalo iz frukeljna pri nikdar sitem oštirju.
Zato je dr. Krek najprvo zaklicali več izobrazil, da co rešite teh krvosesov, ki izrabljajo vašo nevednost in neumnost. — Ustanavljal je izobraževalna dru"'.va, lji je so odpirali oči in svetiti se jim je začelo v glavi. Potem jim je zaklicali pomagajte si med seboj potom zadružništva. Ustanavljal je hranilnice in post/ilnico, kamor ho nosili premožnejši kmetje in br'JRe plačani delavci svoj denar, ki so ga dosedaj skrivali v starih nogavicah. Iz hranilnic in posojilnic pa so potem dobivali tisti, ki so bili v denarnih stiskah, pomoč proti nizkim ob-restim ir pod di ,-imi ugr.i'' 'Vt rogoji.
Izobrazba se je dvigala, hranilnice so se množile, kmetje so odplačevali svoje dolgove in zboljševali svoja posestva, bobni so utihnili, birici so izginili, oderuhi so kleli — blagostanje je šlo v deželo, čim bolj se se dvigala v ljudstvu izobrazba in čimbolj je ljudi preveval zadružni duh. Ce bi samo za to veliko Krekovo delo v vsaki slovenski vasi postavili Kreku spomenik, bi mu prav nič preveč hvaležnosti ne skazali.
Pa če bi Krek danes še živel, bi prav nič ne zahteval takih spomenikov in bi prvega, ki bi ga dobil, prevrnil v jarek in ga na drobne kose stolkcl — toda eno bi ga neskončno bolelo: da vsled materialističnega duha, ki je začel huje kot kdaj preje zastrupljati naše ljudi, more priti v nevarnost zadružni duh, ki je naše kmete svoj čas rešil oderuških krempljev.
Danes hodijo po kmetih, še več pa po oštarijan — zakaj za vsako slabo stvar so oštarijski obiskovalci najbolj dovzetni — agenti raznih bank in s sladkimi besedami popisujejo, kako koristno in dobičkanosno je nalagati denar v banke.
Naravno: Bank je veliko. Na vsakem ljubljanskem oglu je ena. Ne rečemo, da banka ni potrebna: za današnjo obliko gospodarskega življenja je tako potrebna, da bi brez nje vse na kup padlo — toda preveč, veliko preveč jih je, in to zna biti polagoma ista nevarnost, kot če bi vse obenem prenehale.
In ker jih je preveč, se tepejo za le-nar, ki ga vedno bolj manjka. Tepejo se za denar, ker ga potrebujejo za svoja ve-lekapitalistična podjetja in tovarne. In ta denar naj da kmet, naj da delavec. Odtod ti agenti po deželi.
Novemu oderuštvu nasproti! Zakaj? — Kako?
Ce bo šel ves kmetski in C Savski denar v banke, ga ne bo več v domačih hranilnicah in posojilnicah. Ce ga tu ne bo, ne bo mogel kmet ali delavec, ki potrebuje denarja, dobiti potrebne vsoto za zmerna obresti na posodo. Zato bosta morala seveda denar iskati drugod. Kje? Pri privatnem človeku, ki denar Ima in ki bo skušal pro-silčevo zadrego izrabiti ter mu bo nastavil
SSH motiTveniKOV
je DR. ZDESARJEVO (Navodilo ia pravo pobng-nost do Matere božjc<. V knjižici sta 2 sv. inaSi. Cena vez. izvodu 8 Din, po poŠti 1 Din vej. Dobi so pri <Ni8manut, v t Novi Založbi«, <SIogk na Poljanskem nasipu 10 v Ljubljani in v drugih knjigarnah. Kdor naroči vsaj 10 izvodov, dobi 15 odstotkov popusta.
nož na vrat. Dobili bomo zopet vaške oderuhe v novi cV.cki,
Ali pa bo šel po denar v banko, kjer pa bo moral plačevati bančne obresti. To so pa iste, kot jih bo zahteval oderuh doma. Torej poleg vaškega oderuhi bomo dobili še drugega: bančnega oderuha, ki že danes zahteva 25 do 40 odstotkov obrostil
Pol idica?
Te krvoločne pogoje vaškega, oziroma bančnega oderuha bo malc':ateri zadolže-nec mogel pravočasno izpolniti in stara zgodba se bo začela znova: bobui bodo peli pred kmetskimi iu delavskimi d movi, bi-riči bodo vlekli zadnje kravje repe iz hleva, uboge žrtve pa bodo morale s trebuhom za kruhom.
Zakaj?
Zato, ker so "cii, ki so imeli malo več denarja, istega nalagali v banko, kjer sta ga kmet in delavec edino mogia v potrebi šo iskati.
Pa bo prišel čas, ko bo tistemu, ki je danes v svoji brezmejni sebične:.'! iiaiožil denar raj?1 v banki za pol procrnta draže kot v domači hranilnici, tudi denarja zmanjkalo. Pa ga bo m: - 1 enako iskal' pri vaškem oderuhu aii pri lr.nki. Tako si je s :n spletel bič, ki ga bo pognal z družino vred iz lastne hiše na r lo.
Tako bo in ni" ''rn^e, če b"' b" "ni agenti še dolgo popivali po podeželskih
oštartjah, pridigovali o bančnih dobrotah, ljudje pa jim verjeli bolj kot v cerkvi.
Krek bi spletel bič. Pa ne za agenta, ki ima svoj kruhek v tem, da po oštarijah stoguje svoj jezik, toda za ljudi, ki ga sveto poslušajo in še bolj sveto verjamejo.
Razgled po svetu.
Nemčija obnemogla. Francija je zmagala v svoji zahtevi, da mora Nemčija najprej opustiti svoj pasivni odpor v Porurju, preden sploh začne s kakšnimi pogajanji Nemški ministrski predsednik Streseman je izdal te dni naredbo na vse oblasti v Porurju, naj prenehajo s svojim odporom proti francoskim oblastem ln odredbam. Tako ima Francija zdaj Nemčijo popolnoma v svojih pesteh in je Anglija znatno stopila v ozadje.
V Bolgariji se zdi, da je revolucija za enkrat udušena. Vlada je s pomočjo vojaštva na več krajih porazila komuniste in zemljoradnike. Vendar se še na več krajih pojavljajo upori, kar bo vladi povzročalo še mnogo skrbi in dela. Poskus revolucije pa je tudi vladno stališče zelo omajal in se bo morala držati samo z nasiljem, kar pa tudi ne more dolgo trajati.
Okrožni živinorejski sestanek v Ribnici.
Okrožni živinorejski sestanek v Ribnici.
Običajni vsakoletni zadružni sestanek se je vršil na sv. Roka dan. Udeležba jo bila jako dobra. Poleg zadrugarjev okoliških živinorejskih zadrug so se tega za pospe-ševanjo živinorejo najvažnejšega sestanka udeležili tudi Zadružna zveza po cs topni kit dr. Basaju, za Gospodarsko zvezo g. Krištof, za oddelek kmetijstva, živinozdravnik g. Černe, Kmetijsko družbo g. Hočevar.
G. Hočevar poroča o delovanju živinorejskih zadrug v dolenjskem živinorejskem okrožju. Glavni zadružni uspeh je zadostno število bikov pleinenjakov v najhujšem času lanske suše, ko jih je po vseh krajih primanjkovalo. Vidi se, da je delovanje zadrug plodonosno in je priporočati, da bi vsi kraji sledili temu zgledu, ker vidimo, da one občine, ki nimajo živinorejskih zadrug, nimajo nobene organizacije, ki bi ce brigala za pospeševanje živinoreje. Odtod to pogubno pomanjkanje bikov z zlemi posledicami, ki jih letos občutimo vsled pomanjkanja telet. Spodbujal je navzoče, naj sledijo zgledi, zadrug ln naj se ne stašljo potrebnega organizacijskega dela.
G. Gregorc priporoča pospeševanje živinoreje po švicarskem vzorcu potom občin. Navzet tamošnjega duha, spodbuja naše kmete, naj začno po švicarskem vzoru. Vso pospeševanje gospodarstva i.aj bi prevzele občine. Sedanjo pasmo živina na Do-
1 lenjs' em zametava. Vso doaedaje zndraž-no delovanje mu ne ugaja, zlasti delo bivšega deželnega odb ra kritizira. Sploh zametava vse naše dosedanje delovanje. Izzval je s svojim poročilom proti sebi proteste in burno debate. G. župan Lavrenčič jo odločno nastopil proti temu, da S' občinam nalaga novo breme, priporoča pospeševanje živinoreje potom zadrug, ki se kaže uspešno. Čemu polem izpreminjati način pospeševanja? Nadalje pravi, da so vsi strokovnjaki v soglasju z zadrugami jako uspešno in vztrajno sodelovali, zlasti g. inž. Zi-danšek in g. Krištof. Priporoča, naj se tudi g. Gregorc prilagodi krajevnim razmeram, da se bo delovalo v soglasju, kakor v preteklem.
V tem trenotku prinese pismouoša pozdrave g. inž. Zidanška iz Belgrada, ki želi zadružnemu pospeševanju živinoreje veliko uspeha, poziva k nadaljnjemu krepkemu delovanju živinorejskih zadrug ter obenem naroča 10 zadružnih bikov plemenjakov. —1 Pozdrave in poziv k napredku so navzoči vzeli z velikim zadovoljstvom na znanje, zlasti zato, ker se potom zadružnega delovanja upa na uspeh.
Živinorejski inštruktor Gospodarske Zveze g. Krištof izvaja sledeče:
Vstrajajino na tem, da se pospeševanje živinoreje vrši zadružnim potom, ter da se opusti v krajih, kjer že obstojajo živinorejske zadruge, vsako eksperimentiranje 8 kakršnimkoli načinom pospeševanja. V, krajih pa, kjer ni živinorejskih zadrug, naj se poskusi najprel z ustanovitvijo le-teh, ča
se to ne posreči, potem se sprejme začasno nadomestilo občinskih živinorejskih odsekov
Organizacijsko delo, zlasti vodstvo rodovnikov, naj se po vseh zadrugah točno izvršuje, ker se le na ta način pritegne vsak zadružnik živinorej Lo zaJ-ugo k živahnemu sodelovanju po enotno zasnovanem načrtu.
Zadružna rodovna premovanja naj se vrše vsako leto in naj se na ta can vpisujejo in sprejemajo izbrane živali v rodovnik. Sredstva za taka premovanja naj se naberejo pri članih kakor tudi pri raznih korporacijah, ki se za pospeševanje živinoreje zanimajo.
Vstrajamo pri svojem živinorejskem načrtu, ki smo si ga postavili meseca maja 1910 na skupnem sestanku, kojega so osvojili tudi strokovnjaki pri Poverjeništvu za kmetijstvo leta 1920. zlasti, da redimo v dolenjskem živinorejskem okrožju enobarvno živino. Za podlago nam služi domača siva živina, ki je deloma pomešana tudi z mon-tafonsko in čimdalje bolj prehaja z aklima-tiziranjem v obliko naše pristne domaČe sive živine.
Nakup plemenskih živali v inozemstvu je začasno z ozirom na valutne razmere negospodarski. Zato pa moramo tembolj stremeti za ciljem, da si najprimernejše živali zredimo doma v f;vojih živinorejskih zadrugah, da ostane zaslužek našim živinorejcem ter da se s tem podpre smolreno delo naših zadrug. Kadar se 1 iz valutnih ozi-rov mogla plemenska živina zopet uvažali, se more za Dolenjsko to vršiti le v sporazumu in s sodelovanjem živinorejskega okrožja.
Vso skrb je posvečati nakupu izbranih telet, da ne pridejo pod nož, temveč, da jih dobe naši živinorejci v last in rejo.
Oddelek za kmetijstvo, Kmetijska družba, Zadružna zveza, Gospodarska zveza ter ostale kmetijske korporacije naj nudijo živinorejskim zadrugam potrebno denarno pomoč kakor tudi podporo s tem, da skrbe za brezplačno izobrazbo živinorejcev, zlasti s prirejanjem nazornih predavanj, praktičnih tečajev in poljudnih člankov v strokovnih in ljudskih časopisih.
To stališče je bilo z živahnim odobravanjem sprejeto.
Živinozdravnik g. Oerne poroča o načinu zavarovanja živine. Poudarja, da so vse priprave za zavarovanje živine bile končane in se je vse delo ustavilo po preobratu leta 1918. Mnogo se je o tem že razpravljalo in je potrebno, da sc z zavarovanjem živine tudi končno enkrat prične. Povedal je Iz svojih izkušenj na Koroškem, da se da zavarovanje praktično Izvesti v krajih z malimi okoliši, kjer živinorejci razmere vsakega posaireznika dobro poznajo. Poroča, kako 60 pred vojno uspešno delovale t^ke ustanove, zasnovane na samopomoči, primerja ceneno vzdrževanje takih malih zavarovalnic z velikimi dragiiai zavarovalnicami delniških zavarovalnih družb. Sproži se tudi vprašanj , kje je med vojno v ta namen nabrani fond. Poročevalec trdi, da mora 1 iti po njegovi Informacijah fond nad poldrugi Milijon krem. G. načelnik okrožja pa trdi, da mora biti znesek okrog 4 milijone kron tz lela 1913. Zadrugarji zahtevajo, Tja se za BP
znese : '~vno 4.:izve ln r.aj se dobi J.azaj in porabi za to, v kar je namnejen«
G. Lavrenčič predlaga, naj denašnji sestanek pooblasti predt.: liiika sestanka, da on podvznme vse korake, <'a se ta fond dol'
Izvo!!jo se v o^bor zn pripravo pravil živinskih, zavarovalnic gg. dr. Basaj, Cerne, Krištof in Hočevar, s pripombo, da j. delom kmalu prično.
Za predsednika okrona je bil ponovno Izvoljen g. Hočevar iz Strufa, a p-^načelnika pa g. Pakiž Iz Sodražice.
Končno se udeležen ni zavzemajo v * "j-doče za živahnejše pospeševanje prr.vičcr> je, z.' tevajo, nuj se v tem p-gledu več pHe v str.:!:ovrih	:ii
Pri zaključku sestanka bodri načelnik Se enkrat k složnemu sr ' 'ovanj in kliče na svidenje drugo leto zopet na sv. Roka dan!
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Število bankovcev v naši drinvt Je r>o izkazu 22. .optemb.-a naraslo za 10 milijonov na !">b91 milijonov, 100 tisoč.
g Nov avstrijski »lati denar. jDaily Telegraph« objavlja slike novih avetrijskih zlatnikov po 100 K ln po 20 K, ki pridejo v promet meseca oktobra. Sodeč po slikah bodo novi zlatniki imeli tudi jalto lepo zunanjost. Zlatnik za 100 K bo veljal 1 milijon 800 tisoč papirnatih avstrijskih kron, zlatnik za 20 kron pa 20 tisoč papirnatih avstrijskih kron
CENE.
g Cene na tilnem trgu: Pšenica 16 K, koruza 13.40, oves 12 K, moka št. 0 25.80 K, otrobi 7 K.
g Cene žita. Na našem trgu stalno naraščanje dinarja ni ostalo brez upliva. Dočim so v predzadnjem tednu cene narasle, so prošii teden zopet padle. Zvišanje vrednosti dinarja fc Imelo tudi in posledico zmanjšanje povpraševanju po pšenici in moki. Izvoza v večjem obsegu prošii teden ni bilo. Moka iz baškib in banatskih mlinov je tekom tedni padla od 620 na 560 do 570 Din. Na zagrebškem trgu se je tržila moka slavonskih in podrav-ekih mlinov po 580 do 600 Din. Pšcnicn v Bačkl in Bonatu je padla koncem tedna na 360 do 350 Din. Podravska ln slavonska pšenica pa so v ceni te vedno čvrste; producenti zahtevajo za blago boljše kakovosti 635 Din postavljeno na železniško postajo. Pričakuje ie nadaljni padec cen pšenici, ker «c mlini drže precej postrani glede nakupa večjih količin. Po turščici je bilo ta teden prav malo povpraševanja; v Bačkl sc ponuja blago po 265 do 275 Din, v Zagrebu se je dosegla cena 295 do 300 Din. Oves se jc tržil v malih količinah
E o 260 do 270 Din v Zagrebu, odnosno 240 do 250 in za slavonsko rešetano blago od vtovorne postaje. Pisani fižol v jutinih vrečah )e dosegel 500 Din, otrobi pa 160 Din v jutinih vrečah, postav-fenc v Zagreb,
g Cono hmelja. Iz Žalca v Savinjski dolini poročajo, da je kupčija a hmeljem zelo živahna. Kilogram hmelja plačujejo po 430 do 440 K. Ceni se, da nerazprodane zaloge niso vež velike. — Iz Zatca na Češkoslovaškem poročajo, da je tudi tam kupčija živahna in da stane 50 kg hmelja 2950 do 8150 Češkoslovaških kron,
g Cene vinu, Radi Jako slabih izgledov vinske trgatve so začele eene vin iz 1. 1922 in 1921 naraščati. Na Štajerskem so v zadnjih dneh poskočile ra 8 do 4 krone pri litru. Povpraševanje po vinu Je močno oživelo in se kupci zanimajo zlasti za letnik 1921. Množina vina bo gotovo letos v ormoško-ljutomerskem vinskem okolišu daleč zaostala za zadnjimi leti, kar se pa tiče kakovosti letošntih vin, pa bo ista gotovo — ce ostane vreme vsaj tako, kakor J« sedaj, precei boljša, kakor je bil letnik 1922. Ce bo pa vreme zelo ugodno, pa lahko v lepih legah dosežemo letnik 1920. Trgate se bo tukaj pričela šele po 15, oktobru. Iz drugih krajev Štajerske pa poročajo, da bo kakovost vin zaostajala za lanskim. Po nekaterih krajih grozdje menda sploh ne bo dozorelo. — Iz Hrvatske poročajo, da bo tam le-loSnJa vinska letina slaba Cene vinu eo poskočile
ia 88 do 50 odstolkov. Bana teka vina se morejo dobiti po 8 do 4 Din liter
g Gospodarska iveia notira sledeče cene: P«, mena: Domača detelja črna, plombirana, gaiauli-rano čista, brez predenice po 45 Din. Lucerna ali nemška detelja po 40 Din. Inkarnallta (ru leča de-telja) po 25 Din. Semenska pesa »Mamulht irdefci) ta Eckendorler« (rumena) po 18 Din. Gnojila: Kalijeva sol, 42% po 150 Din za 100 kg. Kos'ni superfosfat z 18% v vodi razstopue fosforove kisline po 260 Din za 100 kg z vrečami. Rudninski superfosfat s ca. 16% v vodi razstopne (»forovo kislino po 175 Din za 100 kg. Vreče po 100 kg. Heln raz-klejena kostna moka 82—84% po 250 Din za 100 kg. Tomaževa žlindra 21% po 275 Din za 100 kg. — Cene veljajo r^ od^fuiu originalnih vivč, pri vn-gonsklh pošlljatvah so Iste znižajo. Krmila: Laneno tropine po 5 Din za kg. Vreče po 50 kg Orehove tropine, vsebujoče 42% beljakovin ln maščobe po 8 50 Din. Klajno apno po 4 Din. Vinogradniške in kmetijske potrebščine. Drevesne škropilnice, bakrene. po 400 Din. Modra galica po 11 Din za k?. Žveplo, dvojno, rafinirano, po 4 Din za kg. Triciji (žitni čistilniki) tvrdke Heid po 2500 Din, znamke IA. Trierji (žitni čifitilniki) tvrdke Heid po 2800 I) znamke IB. Mlatilnice ua ročni in gepeljni pogon po 4600 Din. Mlalilnice na gepeljni pogon s sili in tresali po 6500 Din. Gepolji na 86 obratov po 4500 Din, Gepelji na 24 obratov po 4000 Din. 1'oleg loga so na razpolago vsakovistul poljedelski stroji, kakor: Čistilniki (pajlelni), plugi, poljedelsko brane, travniške brane, itd.
ŽIVINA.
g Ceno živini. Zagreb, dne 26. sepit .;,ra Živine so prignali srednje Število Največ je bilo bosansko goveje živine in srenisklh svinj. Od tujih kupccv so prispeli Cehoslovaki iu Avstrijci, ki so povpraSev.ali zlasti po goveji živini. Cene za kg žive teče v Din: voli 1 vrste 13.75 do 15, II. vrsle 12.50 do 13.50, III. vrste 11 do 1150, bosanski
I.	vrsle 12 do 13, U. vrste 10 <lo 1150, III. vrsto 8 do 9, svinje pitane I. vrele 25 50 do 27, II. vrste 23 do 24, III. vrste 22.25 do 22.50, telota 1. vrsle 28 do 23.75, II. vrste 22 do 22.50, krave I. vrste
II.50	do 13.75, II. vrste 10 do U, 111. vrsto 3 .lo 9, mlada živina 12 do 16.25. Seno 75 do 102.50, detelja 100 do 125 Din za 100 kg. Z Zagreb, dno 29. septembra. Sejem precej slab. Največ jo bilo bosanske živino in precej dosti sreinskih svinj. — Zvišanje vrednosti dinarja ni uplival na cene, ki ko precej nespremenjene. Za kg žive leže notirajo v Din: bosanske buše I. vrsto 12 do 13, II. vrsle 10 do 11, III. vrste 9 do 10, teleta 92 do 22.75, svinje sremske 26.50 do 27 (zaklane 81 do 31.50). Seno 80 do 100, otava 105 do 125, detelja 12D, slama 70 do 75 Din.
g Spremljevalci n po " ' n Ji .ino. ?.< '.•••»•'fko ministrstvo je odredilo, da sc brez spremlicv : ev transporti živine ne . m-jjo odpošiljati.
DAVKI.
g Zakona o taksah, o katerem smo porož;;!i v predzadnjem »Domoljubu«, si vlada ne upa predložiti parlamentu. Opozicija, predvsem pa jjugo-ulovanski klub«, z vuo odločnostjo nastopa proti temu zakonu in tudi del radikalcev je z n.lim nezadovoljen.
PROMET.
g Nova imena ta Južno železnico. Upravni odbor Južue železnice je sklenil, da vsled razdelitve proge na posamezne nasledstvene države izpremeni ime železnice. V Jugoslaviji se bo imenovala Savska železnica, v Italiji Jadranska, v Avstriji pa Donavska železnica.
g Vel H j palačo ta železniška ministrstvo zgra-de v Belgradu. Stala bo 100 milijonov Din. Te stroške bomo plačali mi prečani.
g Kredit za železnico Ljutomer—Murska Sobota. Finančni odbor Je dne 20. septembra med drugim dovolil za dograditev železniške proge Ljutomer—Ormož—Murska Sobota kredit v znesku pet milijonov dinarjev.
g Eclcktrifikaclja železnic v Švici. Švicarski zvezni svet Je dovolil kredit v znesku 60 milijonov frankov za elektrifikacijo švicarskih železnic.
g Elektrifikacija Avstrije. Te dni je predavaj na Dunaju inž, dr. Karel o avstrijskih eleklrarnau In Je dokazal, da bo Avstrija v najkrajšem času p-krila sama 75 odstotkov svojih potreb energije ter se tako osvobodila tule odvisnosti glej" uvoza premoga, Na ta način bo Avstrija prihrani)« letno 278 milijard ovstrijskih kron
IZVOZ IN UVOZ.
g Za znižunje izvorne carine na jajca, Gt.po-" darski krogi Vojvodine so vposlall pristojnim ministrstvom predstuvko, v kateri zahtevajo, da se miga izvozna carina za jajca, ki znaša 800 Din od 100 kg, ter da se računa carina le na čisto, ne pa kosmato težo, češ, da tako visoka carina zelo škodljivo vpliva ua izvoz Jajo.
ZADRUŽNIŠTVO.
g Občni zbor »Zadružno zrezec r Splitu so bo vršil due 10. oktobra. Sodeč po časopisnili vesteh, bo ta občni zbor zelo buron.
g »Narodni Gospodar«, št. 9, glasilo »Zadružno Zveze< v Ljubljani je izšel s sledečo vsebino: Zadružništvo in gospodarstvo. Zaščita malo kmetije in nemški zakon o domačijah. Prioombe k načrtu zadružnega zakona; razen tega prinaša vprašanja in odgovore iu raznovrsten drobiž. List vsem zadrugam in zadrugarjem nujtopleje priporočamo.
RAZNO.
g Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca oktobra sledeča predavanja: V nedeljo, dae 7. oktobra: 1. Velike Lese ob Krki, o jesenski pripravi zemlje, Jereb. 2. Rateče, o ovčarstvu in mlekarstvu, Pevc. a. Talčji vrh, o vinarstvu, Konda. 4. Svečina, o jesenski pripravi zemlje, Strekelj. 5. Špitalič, okraj Konjice, o kletarstvu, Štamberger. 6. lienica, Prek-murje, o kmetijstvu, Pavlica. — V nedeljo, dne 14. oktobra: 1, Dole pri Litiji, predpoldae o izboljšanju kmetijstva, Jereb. 2. Polšnik nad Litijo, popoldne, o izboljšanju kmetijstva, Jereb. 3. Am-brud, o kmetijstvu, Kafol. 4. Cerklje, okraj Krško, o kletarstvu, Ambrož. 5. Skocjan, predpoldne, o vzreji molzno krave, Pevc.. 0. Smarjeta, popoldne, a vzreji molzno krave, Pevc. 7. Drašači, o vinarstvu, Konda. 8. Stari trg, okruj Logatec, o gnojenju, Zdolšek. 9. Koprivna ua Koroškom, o živinoreji, Wernig. 10. Frani, o izboljšanju kmetijstva, Štro-kolj, 11. Zibika, o kletarstvu, Štamberger. 12. 5a-katovci, 1'rekmurje, o odbiri semena, Pavlica.
g Kazno sadno razstavo v Sloveniji se vrše letošnjo jesen, knr je brezdvomno lep uspeh »Sadjarskega in vrtnarskega društva«, le škoda, da še nima toliko članov, kot bi jih moralo imeti. Naj naštejemo to razstave: Dne 18. in 14. oktobru se vrši v T r ž i č u v prostorih meščanske šole sadna razstava, združena s predavanjem o sadjarstvu in o uporabi sadju. — Dno 29. in 80. septembri se je vršila razstava sadja na Grmu pri Norem nii-Mu, kjer so se vršila tudi predavauja. — Sadna razstava se vrši dno 7. oktobra v Metliki. — Sadni ogled s predavanji se je vršil dne 80. septembra v Skalah pri Velenju. — O teh razstavah bomo kaj več poročali Pozivamo naše dopisnike, da man o tem poročajo in povedo *voje mnenje.
g Sadna razstava v Metliki. Malo je bila znana do zadnjih časov naša Delokrajina. Se-le pred dobrimi desetimi leti jo je zvezala železnica z ostalim svetom, poprej pa je bila deželica sama za sebe in Gorjanci so bili oni zid, preko katerega je malokdo pogledal. Belokranjec je med svetovno vojno pokazal, da zna izkoristiti svojo zemljo in je rad pomagal tudi drugim. Od zoro do mraka sa trudi vrli Belokranjec za svoj obstoj, poleg tega pa se zanima za napredek in razvoj poljedelstva, vinogradništva, sadjarstva in živinoreej. Le škoda, da mu prav njegova globoka ljubezen do domače grude in do domačih ljudi često brani, da se ne more muditi dalj časa od doma, ker drugje bi se mogel še bolj izpopolniti. Lanska vinska razstava je dovolj jasno pokazala, da je naš vinorejec že lepo napredoval. Zato jo sklenilo belokranjsko učiteljstvo prirediti letos pod vzornim vodstvom g. nad-učitelja K. Barleta sadno razstavo v Metliki v nedeljo, due 7. oktobra. Zanimanje za razstavo je med prebivalstvom vsesplošno in upamo, da bo imela svoj nameravani uspeh in pokazala v prvi vrsti domačinom njih iastui pridelek, v drugi vrsti pa privabila dovolj kupcev, ki bodo mogli postati stalni odjemalci belokranjskega sadja. Podrobna pojasnila daje Belokranjsko učiteljsko društvo v Metliki.
g Množina neprodanega vina r naši državi znaša po časopisnih vesteh preko 1.5 milijona hektolitrov. To bi bila približno tretjina celokupnega vinskega pridelka.
g Skladišče kmet. družbe r Lescah. Kmet. družba je meseca julija t. !. otvorila svoje skladišče pri g. Medvenu v Lescah. Iz tega skladišča se vsem podružnicam in udom radovljiškega okraja oddajajo vse kmetijske potrebščine, katere ima Km.
družba v zalogi. V skladišču je lepa ozimna pšenica in ri, dalje umetna gnojila: Tomaževa žlindra, kalijeva »ol, apnenl dušik, surova kostna moka iu rud. supertosfat; od tečnih krmil: lanene in oro-hove tropine, razen tega: posnemalniki, emajlirana posoda itd. Cene so iste kakor v Ljubljani, udje si torej prihranijo vso železniško voznino. Podružnice in vsi udje iz tega okoliša se poživljajo, da že sedaj naroče blago iz tega skladišča, ker le na ta način si zaniore skladišče pravočasno izpolniti svojo zalogo, — Skladišče kmet. družbe v Lescah.
g Srečke razredno loterije podražene. Kakor znano, je čisti dobiček državne razredne loterije namenjen za podporo potrebnih poljedelskih, trgovskih in obrtnih institucij.'Ker se je število iz sredstev državne razredno loterije podpiranih tako pomnožilo, da podpora več ne zadošča, je poljedelsko ministrstvo sklonilo, da se cena srečkam državne razredne loterije zviša za 100 odstotkov.
g Sladkor v naši državL Iz Zagreba poročajo, da bo letošnji pridelek sladkorja v naši državi v glavnem zadostoval za domačo potrebo. Po cenitvah inerodajnih strokovnih krogov bodo izdelalo letos vse tvornice v državi skupno 5400 do 6200 vago-nov*sladkorja. Skupna potreba znaša letno 5300 do 0000 vagonov.
g Zakaj jo tobak slab. V novosadskem skladišču državnega monopola se je, kakor poroča »Nova pošta«, pokvarila velika množina predelnega tobaka in cigaret. Skoda se ceni na 2 milijona Din. Ugotovljeno je, da se jo tobak pokvaril zaradi velike vlage v skladišču.
g Riž t južni Srbiji. Ministrstvo za poljedelstvo in vodo je sklenilo, da denarno podpira pridelovanje riža v južni Srbiji. Na ta način bi rodovitna polja v južni Srbiji inogla pridelovati prvovrstni riž in dovoljno količino za potrebe cele države. Letošnja žetev riža bo zelo dobra.
g Amerika se zanima za naše pridelke. V zadnjem času se v Ameriki opaža precejšnje zanimanje za nekatere naše pridelke, kakor suha jabolka, suho hruške, orehe, fižol vseh vrst, suha čreva za klobasičarjo, krzna (kune, lisice, vidre), zdravilne rastline, les za pohištvo (oreh itd.), antimon, svineo. Celo naša češplja bi se dala poleg kalifornijske prodajati na ameriških tržiščih.
PAR MISLI K »A.-2.< PANJU. Da dobiš cente medu, kf se ti obetajo v novih Alberti-Znideršičevih panjih, nikakor ni dovolj, da nastaviš na vrtu nekaj teh panjev s čebelami, potem pa se zanje ne zmeniš prav nič več do jeseni. Ravno za čebele je treba več brige in skrbi, kakor za mar-sikako drugo domačo žival, recimo za kokoši, race, gosi, domače zajce itd. Ce nočeš, da se tt razkadi prvotno navdušenje za čebele !a centi medu pre-kmalo v prazen dim, pomni:
1.	Prvi pogoj uspešnega čebelarstva je ljubezen do stvari, t. j. do čebele, ne samo do medu. SIcer pa ti nobeno opravilo ne pojde od rok, ako nimaš srca zanj. Čebelica je med domačimi živalmi bitje prav posebne vrste. Ako se boš pečal kaj časa ž njo, boš kmalu opazil, da Je potreba nekega posebnega finega čutn za to občevanje, da bo odgovarjalo in se prilegalo čebelnemu značaju. Zato pravi nemški čebelar tierstung: »Za čebelarja mora biti človek nekako rojen.« Slcor pa ne zahteva čebelarstvo kake posebne telesne moči; čebelarji so lahko invalidi brez nog, tudi z eno samo roko se da lepo čebelaritL Brez Bkrbi se lotijo čebelarstva ženske; seveda ne smejo biti pri tem nervozne ter ne zamenjavati čebelnega vboda z gadovim pikom.
2.	Pa tudi neko neobhodno potrebno mero znanja moraš imeti za uspešno čebelarenje v A.-2. panjih. Ne zabi opomina starega čebelarja Ilerlepša, ki je rekel: »Pred vsem se naučite čebelarske teorije, sicer boste celo življenje mojatri-skaze«. Potrebno znanje si prav lahko pridobiš Ci-taj le »Umnega čebelarja« ki ga je spisal gd. Lak-maver in Izdala Družba sv. Mohorja v I zvezkih ali Antona Janša »Popolni nauk o čebelarstvu«, ki ga je priredil Fr. Rojina, z dodatkom o »A.-2. panju od g. M. Humeka. Ne zabi se zapisati v »Slov čebelarsko društvo v Ljubljani« in pridno čitati krasne nauke, ki jih prinaša društveni list »Slovenski čebelar.« Kadar je kje shod čebelar lev g predavanjem, ga ne boš zamudil rad, ako ti je do izobrazbe v čebelarstvu. Izrabi pozni jesenski in zimski čas, da se seznaniš natančneje z življenjem čebel v panju, z ustrojem A.-Z. panja in ravnanjem ž nJim, s telesnim ustrojem čebele in glavnimi pravili, kako ohraniti čebelno ljudstvo zdravo m
krepkj£' seveda je odvisno uspešno čebelarstvo tudi od vuiuijUi razmer, kakor kmetijstvo sploh, ia sicer
boli odvisno, nogo ostalo poljedelske panoge. Ce postaviš VTSto A.-Z. panjev v kraju, kjer celo uro krog in krog ni vse loto nobene prave paše, ali če Je vse leto, zlasti ob glavnem cvetju močno deževno ali mrzlo, potem tudi od A.-2. panjev ne pričakul čudežev. '
Nikakor pa ni pravilen izgovor, ki ga imajo mnogokrat pri roki ljudje, živeči v najugodnejših razmerah za čebelarstvo, izgovor: Nimam časa za čebelo 1 Izračunali so, da je treba pri večjem številu panjev manj ur časa za posamezen panj, nego pri manjšem številu panjev. Treba je do 10 panjev 7K ure, od 11 do 20 panjev ure, od 21 do 30 panjev 5'/o ure, od 81 do 40 panjev 4'/6 ure, od 11 . do 50 panjev 3Vi ure, nad 50 panjev 4 ure.
Povprečno torej je treba 4K ure časa za vsak
C na leto. Kaj je to v primeri z 8760 urami ce-letal Poleg tega pa opraviš mnogo dela v če-' belnjaku lahko zvečer, ko si že končal svojo vsakdanjo nalogo.
OD NAŠIH VRLIH GOSPODINJ je
odvisno, da se pri nas vporablja domač izdelek, kakor so <<PEKATETE<. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo,
VSAKA MATI, ki hoče imeti zdrava in močne otroke, jim pripravlja le Kneipp-ovo sladno kavo znamke «Triglav«. — Zavrnite vsak drug izdelek, ki se vam vsiljuje.
d ČEVLJE KUPUJTE samo z znamko »PEKO«, ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubljana, Breg 20, na drobno tudi Aleksandrova cesta.
d Shodi SLS. V nedeljo, dne 30. sept. se je vršil na Trebelnem pri Mokronogu shod SLS, na katerem je poročal ob obilni udeležbi poslanec Sušnik o političnem položaju in je zavrnil samostojne laži. Isti dan je imel shod SLS v Toplicah pri Novem mestu poslanec Kremžar. Tu se je vmešaval neki nevolilec in hotel staviti na odgovor poslanca, ki mu je res tako odgovoril, da se je možakar med hrupnim smehom domačinov izgubil. Tistim, ki so se s svojim delom za centralizem izločili iz slovenskega naroda in postali njegovi škodljivci, naši poslanci pač ne bodo posebej odgovarjali. Slovenskemu ljudstvu-pa bo SLS za svoje delo z lahkoto dajala odgovor. Da ta odgovor ljudstvo razume in odobrava, sta imenovana nedeljska shoda, kjer je dobil Jugoslovanski klub soglasno zaupnico, dovolj jasno pokazala.
d Za škola na otoku Krku je imenovani dr. Josip Srebrnič, vseučiliski profesor * -i Ljubljani.
d Okrajna kmetska zveza r Novem mestu ima sejo prihodnji ponedeljek 8. t. m. ob 9. uri dopoldne v Rokodelskem domu t Novem mestu. Vabljeni odborniki in načelniki krajevnih kmetskih zve« sodnega okraja.
d Povsod Srbe! Za načelnika v delavnici južne železnice v Mariboru je imeno- , van Srb Milojevič. Včasih so sedeli na prvih mestih Nemci, sedaj sede Srbi, Slovenci pa naj delajo kuluk.
i Davčni vijak. Iz mnogih krajev dobivamo poročila, kako silovito je pritisnil davčni vijak naše kmetsko ljudstvo pri dohodnini Na kamenitih kraških tleh ležeč« vas mora plačati samo dohodnine 79.80( Din, In to »amo 26 posestnikov, Tu se vidi,
S*
koliko slovenskega denarja nam izžme sedanji režim. Vse v Belgrad! Če bi imeli avtonomijo, bi vsaj doma ta denar kaj za-legel. Kaj bi se s takimi svotami napravilo!
—	Čudimo se pa uradnikom pri davkariji, da tako navijajo. Kaj mislijo, da njih radikali ne bodo osleparili za njih odstotke?
d Neumevanje. Zadnja »Pravica« odgovarja na nekatera izvajanja »Glasnika presv. Srca Jezusovega«, ki »ne zamudi nobene prilike, da se ne bi obregnil ob krščansko-socialno gibanje na Slovenskem«, kakor pravi »Pravica«. Ni naša naloga niti naš namen braniti tu »krščan-sbo-socialno« gibanje na Slovenskem, vendar prav odkrito povemo tu svoje mnenje, da »Glasnik« zelo, zelo enostransko ume-va krščanstvo. Če stavi za zgled francoskc delavce, ki pristopajo vsak dan k sv. obhajilu, ki ne preklinjajo itd., jc to zelo prav in potrebno, Lc več takih zgledov I Toda če »Glasnik« misli, da je to vse, kar katoličan ali skupina katoličanov more in mora storiti za delavstvo ali sploh za ljudstvo, se silno moti Človek je ves, po duši in telesu, stvar božja ter mora skrbeti za oboje — toda ker je duša neprimerno važnejša, za telo tako, da duša škode ne trpi. In če sc potem strne skupina katoličanov
—	pa jih imenuj stranko ali krščansko-socialno gibanje ali centrum ali partito popolare — in si stavi za nalogo na temelju na temelju krščanskih načel izboljšali gospodarsko plat človekovega življenja, ustvariti take družabne razmere, v katerih bo povprečno mogel vsak vsaj skromno preživeti sebe in svojo družino, potem je to veliko krščansko delo. Če bi bilo to nepotrebno, potem je papež Leon XIII. po nepotrebnem pisal svoje okrožnice, potem se katoličani po nepotrebnem udeležuejio političnega in gospodarskega dela v državi itd. »Glasnik« naj ve, da je prevelika Tevščina prav tako nevarna za versko življenje kakor preveliko bogastvo. Sedaj pa pride tisto, česar »Glasnik« prav posebno ne umeva. Za vse velike uspehe velja načelo; pametna delitev dela. Delati za izboljšanje gospodarskih razmer siromašnega ljudstva je ogromno delo — Se radi sovražnikov, ki jih je toliko. Kdor se loti tega dela, ga ima dosti in naj drugo pusti. Če ima torej takozvano »krščansko-social-,no gibanje« namen delati za izboljšanje gospodarskih razmer delovnega ljudstva, m sicer na temelju krščanskih načel, potem ne zahtevajte od njih, da opravljajo ■še to, kar je stvar verskih organizacij. Pač morajo vedno poudarjati krščanska načela v teoriji in praksi, ker je to njih temelj, toda to ni poglavitno njihovo delo. Pametna delitev dela pa zahteva na drugi strani posebnih organizacij, ki bodo samo poglabljala v delovnem ljudstvu krščanska načela v mišljenju in življenju. To so pa verske organizacije s svojimi glasili vred. To je njih poglavitno delo, vse drugo pa postransko. To je pametna delitev dela. Praktično sledi iz tega, da se oboje med 6cboj izpopolnjuje in podpira — delo za izboljšanje življenskih razmer je krščansko in koristi krščanstvu, delo za poglabljanje krščanskih načel pa koristi zboljšavanju gospodarskih razmer, Zato to vedno napadanje »Glasnika« prav nič ne pospešuje
krščanstva, temveč nasprotno škoduje temu, za kar se »Glasnik« bori. Zato ponavljamo: »Glasnik« naj le pridno dela za poglabljanje krSčanskih načel v slovenskem ljudstvu in naj prinaša zglede o francoskih delavci, ker to gotovo poživlja krščansko mišljenje in življenje.. Saj je to njegova naloga in dolžnost. In če je danes »Glasnik« žalosten, da v Sloveniji še ne more kazati na take zglede, potem (če bi hoteli biti hudobnil bi morali reči, da »Glasnik« ni še dovolj vršil svoje naloge, ker taki upsehi spadajo v njegov delokrog. Torej pridno na delo, vsi na istih načelih, toda vsak v svojem delokrogu, in uspeh bo gotov — čc bo vladala tudi vzajemnost.
d Orjuna. S štajersekga poročajo, da se Orjunaši hočejo poboljšati, odslej naprej gojiti očisti nacionalizem«:, sprejemati samo dostojne člane ter se na podoben način uveljaviti kot italijanski fašisti. Orjunašf so prišli do prepričanja, da s pretepači v Sloveniji no bodo nič dosegli, da so prav radi svojih pretepaških članov izgubili ves ugled mod Slovenci in so zato sedaj začeli na pametnejši način organizirati Orjuno. S tem pa ni rečeno, da je Orjuna kaj drugačna postala. Orjuna ostane svobodomiselna, torej nasilna organizacija in če si je postavila fašizem za vzor, potem vemo, da je ves njen program v izvajanju nasilja nad vsemi tistimi, ki so drugačnega mnenja kot svobodo-miselci pri Orjuni. Ta program bodo pre-vidneje nekaj časa skrivali, ker upajo — kakor liberalci vedno delajo — s hinavšči-no in z zakrivanjem pravih namenov več članov pridobiti. Ko bi pa kdaj prišli do moči, bo pa ves pretepaški program zopet oživel, pa ne proti Italijanom — zakaj toh so boje kot hudič križa in so zato pribežali k nam — temveč proti lastnim bratom. Zato se naše stališče proti Orjuni niti malo ne iz-premerti.
d Za prosto kaho žganja. Po posredovanju poslancev Jugoslovanskega kluba jc finančni minister obljubil, da bo dovolil prosto kuho žganja,
d Sprejemanje poškodovanih bankovcev. Finančni minister je odredil, da morajo vse finančne oblasti pri zamenjavanju poškodovanih bankovcev iti občinstvu kar najbolj na roko.
d Saleziiunska cerkev. Piše se nam: Pridno se zida na Rakovniku. Človek komaj verjame očem ali ušesom, ko bere ali sliši, da se zida danes — cerkev, in sicer velika in lepa cerkev. Pa je zelo prav, da ima poleg tosvetnih velekapitalistov pogum tudi še kdo, ki računa z »onosvetnimk ka-pitali. Salezijanci so podjetni in občudovanja vredni. Pravijo, da so se spravili na delo brez denarja, da iz Amerike niso dobili nič, da so kase prazne, pa da zaupajo na svoje sotrudnike in sotrudnice, prijatelje in znance po deželi, ki da so jim že uspešno pomogli. Povedali so nara pa tudi pri nekem obisku, da potrebujejo še 6 milijonov kron in da računajo tudi na ^Domoljuba«, da se zganejo tudi tisti, ki so stali doslej bolj ob strani. Res jc, kar se je na katoliškem shodu izrazil govornik č. g. dr. Mrhar, da je dolžnost vsakega udelcženca katoliškega shoda i« vsakega Marijinega častivca, da se oddolži po svojih močeh uri tem svetem podjetju. Res je tudi (vemo iz
lastne skušnje 1), da kdor obišče stuvbižče, kjer sedaj vse dela in naleti še na kakega gospoda od vodstva, kar nevedč seže po denarnici in pomore, kakor že more. Zu od- ^ daljenc so rekli, da imajo še mnogo čekov, ki čakajo samo, da jih kdo pokliče. »Domoljub« naj zato priporoča svetišče Marije Pomočnice na Rakovniku, da se bo tudi tu uresničilo: Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača.
d Grem i j trgovcev v Ljubljani opozarja vse svoje člane in ostale trgovce na na-redbo, a katero se predpisujejo stopnje velikosti in način označevanja mer in priprav za merjenje, ki so zavezane pregledu in žigosanju in ki je prijavljen v »Uradnem listu^ z dne 28. avgusta 1923 št. 79. Ta na-redba bo izšla v celoti v Trgovskem listu z dne 29. septembra in se bo razposlal vsem organizacijam trgovcev v Sloveniji. Prizadeti trgovci se o tem obveščajo s priporočilom, naj naredbo pazno prečitajo.
d Finančna kontrola sprejem novincev.
V	finančni kontroli je popolniti večje število pripravniških mest Prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane in kolkovane a kolkom za 3 Din, je naslavljati na Oblastni inšpektorat linančne kontrole v Ljubljani. Prošnjam je priložiti: a) nravstveno spričevalo pristojnega županstva, b) izpričevalo državnega zdravnika; c) krstni list; č) šolsku spričevalo i,: d) vejaško listino. Prilogi a) in b) morata biti najnovejšega datuma, kolkovani po 10 Din, c) pa 2 Din, Originalno ljudsko šolsko izpričevalo in vojaška listina sta kolka prosta. — Ustmenu navodila prejmejo prosilci, ki ne smejo biti mlajši nego 18, a ne starejši kakor 35 le*., pri vsakem oddelku finančne kontrolo.
d Električna razsvetljava na kranjskem kolodvoru. Na posredovanje poslanca Brodarja dobi postaja Kranj že v teku 6 tednov električno razsvetljavo. Železniško ministrstvo je v to svrho določilo svoto 45.000 dinarjev.
d Tombole Zveze bivših salfcz, gojencev v Mladinskem domu na Kodeljevem,
V	ponedeljek 1. oktobra so žrebali za tombolo sledeče številke: 50, 12, 44, 18, 16, 6, 54, 53, 4, 36, 43, 28, 23, 8, 47, 22, 68, 63, 71, 19, 58, 5, 74, 76, 3, 37, 21. 48, 67, 26, 86, 64, 30, 46, 27, 84, 15, 75, 59, 24, 73, 52. — Veljajo tudi številke, izžrebane 17. septembra in sicer: 42, 85, 13, 89, 57, 29, 31, 14, 34; in istotako one, izžrebane 24. septembra in sicer: 9, 39, 61, 7, 77, 69. — Tombolo zadene ona tablica, na kateri je vseh 15 številk v tu navedenih treh izkazih. Rok priglašenja tombole je do pondeljka, 8. oktobra, do 5. ure popoldne.
d Umrl je v Ljubljani kletar vinske kleti Gospodarske zveze g. Anton Medved, veren in požrtvovalen mož, ki je imel srce in roke za vse dobro. Bog mu bodi večen plačnik.
d Naročajte in razširjajte »Klaverjev koledar« za leto 1924. Ima mnogo poučnih in zabavnih povcstic in slik iz zamorske dežele. Vsi prijatelji afriških misijouov kupite si ga, 1 izvod stane 4 Din, s pošto par več. Kdor naroči 12 izvodov, dobi enega povrh.
d Misijonski koledarček za mladi«« & leto 1924 toplo priporočamo vsem stanseiM
iu vzgojiteljem, naj ga radi lepih slik in izbrane vsebine kupijo svojim otrokom, tudi r kfcot Miklavževo daije z Jo primeren. Iz-S vod staue 2.50 Diu, po pošti 20 par več; pri naročilu 12 koledarčkov eden povrh.
d Sv. Frančišek Šaleški. Napisal dr. Fr. Walland. To je knjižica na 186 straneh, ki v zelo poljudni in prikupljivi besedi opisuje življenje ljubezni polnega škofa sv. Frančiška Šaleškega. V teh časih, ko je ljubezen mnogih cmrzila, ko Lerilo poživi srca in zaneti v njih tisto, kar je najvišje, — Knjižica se naroča pri salezijancih na Rakovniku pri Ljubljani.
d Kupujte in Čitajte lepo knjižico ^Za našega Eviiarističnega Kralja«. Stane 2 Din. Čisti dohodek je za zvon Srca Juzusovega v Bosni. — Bosenski odbor, Ljubljana, Jože-finum.
d Kdor hoče kratko pregledno zgodo. vino novega veka, zlasti slovanskih držav, med temi posebno balkanskih slovanskih narodov, naj seže po »Zgodovini novega veka*, ki jo je spisal prof. Bučar Jos. Dobrodošla bo tudi predavateljem po naših društvih. Dobi se v Jugoslov. knjigarni in stane vezana 35 Din,
d Ameriška slovenska lira, tako sc imenuje zbirka 11 pesem, deloma moških, deloma mešanih zborov. Dve daljši (SoCi in Psalm 29) sta tudi s spremljevanjem glasovirja oz, orgel (harmonija). Pesmi so zelo priproste in silno lahko izvedljive ter jih priporočamo začetnim zborom. Za oddih pa bodo tudi bolj izurjenim zborom dobrodošle. Tisk je zelo lep in razločen. Zbirka stane 50 Din in se dobiva v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani in pri skladatelju Mateju Holmarju v Višnji gori, ki je zložil te pesmi, ko je bival še v Ameriki, kjer je zbirka tudi natisnjena,
d Nove skladbe za mešani zbor: 1.12 maMiiib, part. ii.) Din, Klasovi po 6 Din; 2. StaroHlovenska maša 25 Din, glasovi po 5 Din; 3. 6 cvbarističnth pesmi 15 Din; 4. Li-tanije M. B. 8 Din. Papir najboljše kvalitete, r<ismi lahke in zelo melodijoane. G. organiutom 25 odstotkov popusta. Denar se naprej pošlje ter za poštnino priloži 1 Din. Pošilja se tudi z uovzetjem. Naroča so: Kar-lo Adamič, mestni kapelnik p. Koprivnica, Hrvatska.
d Dobro so zapirajte. Dne 4. septembra sta dva roparja ponoči vdrla v hišo vdove Artelj na Gorici pri Radovljici, davila vdovo, pretaknila vse podstrešje ter naposled vsled vdovinega kričanja zbežala.
Najboljša in naisignrnejša prilika za štedene!
Ljudska posojilnica
v Ljubljani. Miklošičeva cesta St. 6 (tik za
frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu po
5%
brez odbitka rentnepa in invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenskaposojtlnicf. Koncem decembra 19 £ je imela nad 116 mtijonov kron hrani!aih vlog iu nad 1,100.000 - kron rezervrin zakladov. — Posojila se dovoljujejo r.<a osebni kredit (proti menici), na hipoteke in v tekočem računu.
d Na 20 let ječe je bil obsojen atentator "ki......
tj«
krat obešen.
oje
Rajič, ki ie izvršiil napad na Pašiča. Ko bi bil Rajič Hrvat ali Slovenec, bi bil že pet-
d Ponarejevalce desetdinarskih bankovcev, takozvanih kovačev so dobili v Zagrebu. Je to neki Remigio Zardi, strojnik in njegova žena, pri katerih so našli vse potrebne aparate in priprave za ponareje-vanje bankovcev ter 140 ponarejenih »kovačev?. Sestra Zardijeve žene Rozalija Pa-scaletto na Sušaku jih je spravljala v promet. Čedno družbo so seveda zaprli, sko-vača« pa ne bodo več rešili in bo s februarjem prihodnjega leta za vedno izdihnil.
ooooooooooot jooooggggoat

Sirom domovine.
VELIKA LOKA.
17. septembra se ie vr?ila tukaj lepa slav-nost. Veleč. g. župnik Oblak iz St. Lorenca je blagoslovil novi Gasilni dom ob asistenci duh. svetnika Šašlja, župnika H. Povšeta in katehetn Fr. Neubauerja. Ločani in Ločacke so storile vse, da ic bila slovesnost res prijazna in krasna. Kljub dežju, Id ie padu] v soboto, so okrasili domačini ne samo cerkev, temveč tudi Gasiini dom in postavili mlaje.
DOLENJA VAS.
Izredno slavijo smo imeli v Prlgorici preteki nedeljo. Blagoslovili smo novi most pri Zalužju. Dolg fe 48 m in večinoma betonski, ostalo pa hrastov Delo je izvršila vas Prigo-rica in Nemška vas. Državni inženir nam ie napravil načrte, vse drugo so pa izvršiti domači obrtniki. Poslanec Škulj nam ie dobil podporo 200.000 K. Ker smo drugo izvršili s tlako, nam bo podpora popolnoma pokrila vse stroške. Moot ie v veliko korist občine, ker nam je odprl novo pot v zemljišča, ki so bila doslej skoraf nedostopna. Do iisočglava množica ddhačinov in okoličanov se je zbrala v nedeljo popoldne pri mostu. Po daljšem pomembnem govoru fe blagoslov izvršil župnik in poslanec Škulj, ki nam ie dal korafžo za zgradbo mostu in oskrbel podporo. Po blagoslovu sta se prva peljala po mostu za poskusil jo poslanec in župan ob veselem vzMikaniu ce'e množi«. Ljudstvo ie bdo g. Škulm ta«o hvaležno, da ga je dvignilo na ramena. Ta most je dokaz, kako znamo Slovenci porabiti vsak denar. Do 900.000 K bi danes stal. a s prostovoljnim delom smo tohko naredili, da bo podpora zadostovala za vse stroške. Veliko so se trudili pri tem delu J. Kaplan, Ant. Klun, Karol Hribar, Josip in Alofz Češarek in Janez Zavič. Zidarja dela k uvršilBlaa Pahole, tesarska pa Tomsi črn Mihslič. Pngo-rica in Nemška vas sta ponosni na to lepo in »spelo delo pREVALJE<
Vrtnarska in s a d ji» r s ka r aiz-
stava. 8. In 9. septembra sta priredili podružnici Sadjarskega In vrtnarskega društva v Prevalfah In Guštanu sadjarsko In vrtnar/.o razstavo, ki je nad pričakovanje dobro uspela. Kmetje od blizu in daleč so poslali na to razstavo množino lepega sadja, kmečka dekleta pa zelenjadi, Člani obeh imenovanih podružnic So prispevali, kar so imeli lepega nai swm vrtuali sadovuiaku. Razstavljena so bila tudi ročna dela učenk preval ske In gustaniske šole, ki delajo čast strokovn ucitelijci gdc. Vrtov-škovi, V vzorcih Se bilo mnogo opažat; domačega motiva, zato pa ie ta razstava imela So privlačne sile, G. naducitel, Košir fe razkazoval skrivnostno sknmo »Kuhasama«. v kateri se je med razstavo kuhalo suho sadje. Pij poizkušali vkuhanejla jc balo vselei mnogo ljudi. Vsi sc se prepričali, kakega veliftega po: mena je taka skrinja v gospodinjstvu, prihrani gospodinji mnogo dela, kuriva in pa dragocenega časa. Ob času zajvtrka pripravi gospodinja južino, fo postavi v skrinjo Kukast.eu
in ko pride poldne od dela domu, ie fužina že ■kuhana in v par minutah se lahko vsedefo ljudje k mizi In jedo; vroča fe še, kakor bi prišla od ognja. G, Mlačnik in gdč Konečnik sta kazala lepo zbirko strupenih Ic vžitnih gob; tudi tukaj jc bilo opažati mnogo zanimanja. Posestnik Osiander fe razstavil plemenska žita; marsikak kmet fe štel število letov na rastlinah, bilo jih je na vsaki rastlini 8 do 20, Tak pridelek je seveda le mogoč pri prvovrstnem semenu in pri dobrem gnojilu, hlevskem in umetnem Imenovani je tudi razkazoval sejalni strojček za koruzo, korenjček In peso, k " Planet);
ir ga že rabi skozi 15 let (sistem .. Jajal fe ljudem tudi strofček za ple-tev, ki ga lahko vleče šoli odrasel fant. — V
enem oknu je razstavil nadučitelj Močnik iz Guštanja sadre in vrtne škodljivce ter v kratkih pojasnilih obrazložil, kako se ti škodljivci zatirajo. Domači trgovec železarne g. Filipovi ski je razstavil prav čedno zbirko sadnega in
vrtnarskega orodja; istotako jc takega blaga poslala tvrdka Schneider in Verovšek v Ljubljani, 0 priliki razstave jc prišlo tudi prav le-
po število letakov domačih tovarn (Ruše, Hrastnik, Podkr&jšck) in spisov gospodarske vsebine med ljudstvo. — Uspeh prve take razstave na deželi se je nad pričakovanje posrečil in kaže, da stvar vselej gre, če se prime na pravem koncu. Zato vsak, ki je bil na tej razstavi, želi, da bi se prihodnje leto ponovila in da pridejo še drugi na vrsto, da pokažejo, kaj je v njihovih vrtovih in sadovnjakih raslo lepega,
tZ FARE PRI K0STELV.
V nedeljo dne 23. t. m. sa je pri nas> ustanovilo slov. kat. izobr. društvu, Pristopilo Jo io precej članov obojega spola. Pogrešali smo le naših fantov. Fantje! Ali vam je več gostilna, ples, ponočevanje, kot biti član društva, v katerem se boste marsikaj naučili ta vaše sedanjo življenje, osobito ta bodočnost, Ali niso »lasti naši kraji prepotrebui poduka, isobraibe? Ne veste, kam bi se obrnili ta kruhom, hjo bi kaj »»služiti, a šo tiste težko prisluicnc novce, ki imajo pota na vse strani, »nesete po večini v gostilno, na plesišča, v slabe družbe itd. Tam sc vam pognblja Brco, težka vam jc glava, prazen jc lep. Kaj so tam naučite: surovosti! Pridite v izobraževalno društvo, tukaj so boste naučili Toliko, podui-nega in zabavnega, ki vam bo blažilo srce, vedri Ia lic«, in čop bo no prazen, aiujipk ie vedno polnejši. Pomenili sc bomo o naših gospodarskih razmerah, kako priti zlasti v naših krajih do boljšega blagostanja. Tudi za pošteno zabavo bomo skrbeli. Ce Beg da, kmalu boste sprevideli, da je sreča in blagostanj« le v poštenem delu in življenju. Poglejte, dragi iantje, širom Slovenije vaše tovariše, ki so po izobraževalnih društvih in pri Orlih, poglejte njihova vedra lica, jasne poglede, nič surovosti, če se ž njimi pogovarjate. Vam vedo na vsako vprašanje, bodisi političnega, gospodarskega, ali izobraževalnega značaja lepo odgovoriti. To spriftije, da se v društvu nauči vsega, kar zahtevajo razmere časa. Torej Iantje! Pustite tiste neumne predsodke, le neustrašeno stopite v naše vrste, pustite ples, pustite ponočevanje, pošteno živeti naj bo vaše geslo, s tem stopite v naše društvo in ne bo vam žal. Kakor že gori omenjeno, je pri nas revščina. Naš narod si mora Iskati po vsem svetu zaslužka, da s« preživi Tak« sirotka je tndi naše mlado društvo. »Nima, kamor bi glavo položil«. So komaj smo dobili mal prostorček, da ne bo pod milim nebom. Ko beremo v časopisih, kake domove si postavljaj« enaka društva širom domovine, se nam krči srce, in niti misliti no moremo pri nas kaj takega iz svojih sredstev. Zato so obračamo do dobrotnikov, zlasti ameriških Slovencev, naj priskočijo svojemu najmlajšemu ndu. ki je šo v povojih, na pomoč. Pomagajte nam vzgajati to društvo, da sc bo lepo razvijalo, rodilo bogate sadove, tor prekvasilo našo sieer lepo, a v vseh milih zapuščeno dolino! Pomagaj Bog! Odbor jc sestavljen iz 6 moških in 2 ženski. Ker so vsi navdušeni in delavni, pričakujemo od njih, da sc bo po njihovem trudu in delu, društvo lepo razvijalo. Daj Bog!
ŽEZELJ PRI VINICI.
Sporočamo vsem častilcem Matere božje na Žezlju pri Vinici, vsem, ki prihajajo od blizu in daleč, iz prcfoške; dragatuške, črnomaljske in podze-moljskc fare, da bo tudi odslej naprej vsako prvo nedeljo v mesecu (dokler bo ugodno vreme) ob 10. sv. maša in ne na taliozvano mlado pedelj«. Tudi g.
1 škot so odobrili to spremembo.
B,
IZ VIK PRI ZAGORJU.
Vilic slabemu rreuieuu, ob priliki blagoslovit »o Viuskih zvonov, je »padla vsa slavnoet naravnost sijajno. Nastop rudniške godbe ia pevskega gbora pri prosti »abavi, ki se je ratrila po-blagoslovitvi ivouev, je slavuost še povečal. Ves čas so pritrkarali fvouovi ia dajali stvari šo popolnejši vtis. Vsa čast ia hvala g. Orosu, ki je prišel is Ljnb-Ijane in je ie popreje »es fes navduševal t« *ro-uoto. Bog bodi plačnik botrom in boiricam, godbi in vsem, ki ste aa kakršenkoli način pomagali pri blagoslovitvi. Dasi je bilo pri »sej stvari precej dobička, vendar še niso kriti stroški u zvonove. Prosimo torej »s« dobra srca, da nam bodo še r bodeče naklonjena. — Odbor u sroneve.
LOŠKI POTOK - SODBAŽICA.
V nedelje, dne 7. oktobra priredi itobruieval-bo društvo ii Sodraiiee r Loškem potoka voseloigrn »Uliem št 15«. Prijatelji poštene zabave k prireditvi ■Ijudno vabljeni.
ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
Katoliško slov. iiobraicralno društvo »prizori v nedeljo, dne 7. oktobra ob 3. nri pep. v »Društveni dvoranic V. 8. Ifinlgarjero ljudsko dramo v treh dejanjih: »Razvalina ii vi jen jat. Sodeluje orlorska godba. — K obilni L lelotlii vnbi
odbor.
SV. JOST NAD VRHNIKO.
Tukajšnje izobraževalno društva upriiori r nedeljo, dne 14. oktobra pod kozolcem Janeza Kav-žič-a lopo predstavo v sledečem redu: 1. cerkveni pciski zbor zapoje Grogorčičoio pcncin »Domovini« in venček narodnih pesmi. 2. KuplcL 3. Krčmar pri ivitem rogu (burka r 1 dejanju). — Prijazno vabimo »se okoličane in prijatelj« poštenega veselja, da pridete » nedeljo v St. Jošt in ne bo Vam ial za popoldne, ki ga boste preživeli v naši dnitbi. Bog 7. i v i!
ZAGORJE OB SAVI.
Skupina krščanskega rudarskega dela»st»a se najlopleje jiahvaljuje našemu vrlemu kmečkemu ljudstvu, ker ga je » stavki tako uspešno podpiralo. Srčna um hvala! Naj ži»i kršiauska skupnost! Rudarji.
Dom duhovnih vaj na _ Goričanah,
(MEDVODE, GORENJSKO).
Kaj hočemo?
Zidati hočemo poseben dom za duhovne vajo sv. Ignacija. Tu naj bi imeli duhovniki, inteligenti, dijaki, možje in mladeniči delavskega in kmetskega stanu skozi celo leto priložnost v udobnih prostorih, svežem zraku, prosti vsakdanjih skrbi, nemoteni, posvetiti se tri dni izključno verskemu življenju. — Pod vodstvom izkušenega voditelja bi tu poslušali in preudar-jali velike krščanske resnice in v njih luči uredili svoje življenje, in se dušno in telesno okrepili.
Ta dom nam je potreben.
• Duhovne vaje so nam Slovencem znane. Dela jih verno ljudstvo od časa do časa v misijonih. Urijo se v njih mladeniške in dekliške Marijine družbe, učeča se mladina jih dela v učnih zavodih. Ali te duhovne vaje večkrat nimajo trajnega uspeha. Nedostaje jim one zbranosti, nemotenosti po vsakdanjih skrbeh, ki so potrebne za resno premišljevanje in poglobitev verskih resnic, nedostaja priložnosti zlasti možem, inteligentom, delavcem, ki bi se jih udeležili takrat, ko jim dopušča njih služba in delo. Zato je potreben poseben dom, ki jim je v e d n o odprt, kjer so z vsem potrebnim oskrbljeni, kjer so zbirajo v manjšem številu, a po posameznih stanovih in 5f
poklicih tisti, ki resno hočejo preudariti velike probleme verskega življenja.
Taki domovi se zidajo posebno v zadnjih desetletjih pri vseh omikanih narodih. Francozi imajo že 45 takih hiš, kjer dela povprečno vsako leto 20.000 mož duhovne vaje, v Belgiji je 7 domov za duhovne vaje, na Holandskem jh je blo leta 1922 12, do tega leta je delalo tu v 2851 tečajih 154.301 mož duhovne vaje. V Nemčiji se zbira v 64 hišah letno 15 do 10.000 mož in mladeničev. V eni sami hiši je delalo 153.000 rekrutov in vojakov duhovne vaje.
Tu dom nam bo velike koristi.
Duhovno vaje bodo nudile tedaj v tem domu posameznim pojasnilo v verskih dvomih, spreobrnjenje, mir srca; omahljivim pogum in odločnost; potrtim tolažbo in krepiio. Mladeničem bodo orožje v boju za čistost in razsvetljenje pri izbiranju poklica; možem bodo bistrile načela, krepile voljo, ustvarjale značaje.
Kako korist bodo zajemale tu družine, ko se bodo njih očetje in sinovi duševno prenovljeni vračali domov in tu izvajali, kar so sklenili v boju proti alkoholizmu, nenravnosti, pri krščanski vzgoji otrok.
Ker bo ta dom sprejemal pod svoj krov posebno može in mladeniče, ki morejo po svojem poklicu in darovih blagodejno vplivali na človeško družbo, bo ta dom velikega socialnega pomena. Iz njega bodo izšli apostoli mod delavci, versko utrjeni iu izurjeni voditelji društev v mestu in na deželi, odločni boritolji za verske vzore in pravice. Ta dom bo tako zdravilišče bolnim, visoka šola značajev, vzgojeva-lišče apostolov.
Kje bomo zidali tu dom?
Dom duhovnih vaj je potrebetj? je koristen — torej zidajino ga I — Tudi. v tej potrebi nam je prišel na pomoč naš za vso dobro vneti provzviseni škof. Žo v začetku letošnjega leta je pisal svojim duhovnikom, da mu hodi po glavi misel, da bi se zidal poseben dom za duhovne vaje — in ko je našel navdušen odziv pri duhovnikih, je tudi že odločil za zidanje tega doma primeren prostor. Ta leži na Goričanah (železniška postaja Medvode), blizu starega škofijskega gradu, ob žuboreči Sori.
Tu bo stal tedaj naš dom s 50 preprosto, a lično opremljenimi sobami, s primerno kapelico, verando za zimo in s stanovanjem za voditelje duhovnih vaj. Za poslopjem je velik gozd, spredaj pa prostor za vrt, kjer se bodo udeleženci duhovnih vaj lahko izprehajali.
Kdo naj ga zidu?
Zida ga prevzvišeni škof ljubljanski s pomočjo milodarov vsega naroda. Dom in zemljišče bo last škofije, upravo in vzdrževanje bo oskrbovala Družba Jezusova Jugoslovanske provincije. Ako bo dovolj sredstev, bomo položili temeljni kamen z božjo pomočjo že prihodnjo pomlad in za sveto loto 1925 so bo blagoslovilo poslopje in vsaj deloma odprlo svojemu namenu.
Vso velja dobiti sedaj potrebnih denarnih sredstev. Stavba bo stala lVa^do 2jmilIJona Din. Nekaj malega je že
dobil prevzvišeni škof od vnetih duhovni-hov, drugo upa dobiti od plemenitih src v g inozemstvu in v domovini. Časi so sicer hudi in naš narod je ubog, ali tu gro z« \ podjetje, ki je na veliko k oris) vsemu narodu.
Kaj, ko bi se n. pr. zedinile naše ka-toliške organizacije v večjih občinah in 1 nabiranjem oekrbele eno sobo v tem domu, ki bi nosila njih ime? Vse, kar je pri zidu. nju potrebno: les, opeka in denar, se hva-ležno sprejme. Vsi, ki prispevajo 10.000 D, so ustanovitelji Doma; oni, ki prispevajo vsaj 1000 Din, so sotrudnikij vsi, ki darujejo manj, dobrotniki.
Vsak dan se bo posebej molilo in vsak prvi petek v mesecu darovala sv. maša za vso živo in mrtve dobrotnike.
Milodari se blagovolijo pošiljati m knezodkofljski ordinarijat v Ljubljani ali na Kolegij Družbe Jezusove,. Ljubljana, Zriuskega cesta 9 — ali pa naj se oddajo domačemu g. župniku v Preski z izrecno pripombo, da so za ta Dom.
Bog vsem stotero povrni! Vsi ua delol
V. katoliški shod v Ljubljani jo letos priporočil ta doni h temi besedami: katoliški shod poživlja verno slovensko ljudstvo, da prispeva kar najizdatneje k stavbi posebnega doma za duhovne vaje, ki r« namerava graditi provzv. knezoškof dr. A. 13. Jeglič ua Goričanah in izročiti v upravo in oskrbo Družbi Jezusovi, kjer bi duhovniki, inteligenca, dijaki, delavci in drugi stanovi imeli priliko o primernem času tokom leta opravljali duhovne vaje.
mm
Listek.
wAaoanoooooaonnoQOoi
>užž8oooooaoocioo«>xiooo6w
Cerkovnik Rok.
(Z wimI) coni.
— Spisal Pavel 1'erko.) (Dalje.) VI.
Sv. Jakob! Sv. Jakobi Nebo je jaauo iu Izbrisano, du vidiš kamniSke golce kakor na dlani. Izza Blegoša gleda selski Porezou; tam doli proli Notranjski pa se loči med hribovjem Vrh sv. Treh kraljev in cerkev na ujegovi plešasti glavi. CesU v dolini se vije kot belu kača proti Loki. Sora knit bliščeče pego, ki se spreminjajo v solucu. Nekje dol od Osellce pa prihaja glas zvona, ki vabi k deseti maši.
Cerkovnik Rok je že zdavnaj odv.voni! deret. Sodaj hiti in pripravlja po zakristiji, da bo pozneje lahko stopil ven pred cerkov hi pozdravljal znance, ki bodo prihajali od blizu in daleč.
Danea ta dan je tudi cerkovnik Rok ves pomlajen. Urbanov Janez iz Predmosta mu jo napravil obleko, oklah in ohlapno. Oubo ua hrbtu uiu jo znal z batiranjem skoro popolnoma zakriti. Gumbi na telovniku, ki jih ima Rok še po rajnem očetu, se mu svetijo v solncu. Obraz si je obril i» lase je počesal ua temo, da je videti deset le' mlajši.
Ej, cerkovnik Rok se danes zaveda, kaj J®> Gabrovci naj si ogledajo cerkev Ln ultarje ln 6» zakristijo povrhu: cerkovnik Rok so ne boji nikogar, nili samega gospoda Matevža! Danes ta din se niorn nekaj odločiti! Kar v zraku jel Kar vrtu Kar pripravlja sel
Ljudje prihajajo... Tu posamez; tam v gručah; tam zadaj že kar v vrstah... Je pač sveu Jakobi
»Ali naj grem —?<	,
»Le pojdi! A no začni poprej, da ti bom <i« znamenje. Kje je pa Mlhaiev? Pa saj je tu. rravj. Le pojdita!«
Blažev ln Mlhačev sta bil« zvonarja ta dan, ker Rok je moral ostati spodaj, da napravi gospoda. »Pozdravljeni Bog daj I No, ali si prišel?« ^ I »Prišel Ampak sv. Jakob, ta ne prizanaša !<
^fr
»Zima no, gospoda ne In sv. Jakob ludi no,< Odgovarja Rok in so smehlja.
Tnin na tratini je Veršaj zbral gručo mož ln gcdu jim nekaj govori ln dopoveduje, zraven pa maha z rokami... (Kaj bi neki mahal z rokami, sai ima ježih dosti dolgi) VeČina mu pritrjuje, nekateri ugovarjajo... Kaj se neki plede? Nekaj Je, na naj zakrivajo kakor hočejo. Ej, cerkovnik Rok ni slep in tako se mu zdi, da zanj ^re. Pravi Naj s w tzkaže! Trideseto leto že oskrbuje sv. Jakoba, ! pa Je bilo leto za letoin enako. Sedaj naj se nekaj i fepremeni, naj bo že na eno ali drugo strani
I' Glej, tam doli prihaja gospod Matevži Gruče lantov ima okrog sebe ln sam jo kakor fant, ki se «meje in šali z njimi kakor njih eden... Hudnika, ali je to prav? Gospod Tomaž nI bil nikoli tako podomače . , Zdaj se je vstavil pri gruči okrog VrSaja. Glej ga Veršaja, hinavca 1 Kaj pa misli da te? Izmed vseh je stopil h gospodu in mu nekaj dopoveduje. Drugi, ki bo stali od daleč, se približujejo, poslušajo, pritrjujejo... Predaleč so, in Rok, dasi vleče na ušesa, sliši samo kako posamezno besedo. Vsi ljudje, ves grič se giblje proti gospodu Matovžu. Kmalu je obdan od mladih in starih. Na vse strani odgovarja, dopoveduje, razlaga, kaže z rokami Rok pa stoji na pragu zakristije, in zanj so nihče ne zmeni...
:Zvonil«
Dvignil je roko proti linam in je dal znamenje. Kuj bi tam stali in govorili, ev. Jakob pa naj bi sam čakal v cerkvi...
že zvonil 2e udarja! Vse se je obrnilo. Gospod Malevž si del jez skozi množico. Gruča se razhaja... Le Veršaj, usiljivec, Se gospodu nekaj razlaga in dopoveduje. A gospodu so mudi...
»Dober dan nam Bog daj in sv. Jakob!«
»O — naš Roki« se oveseli gospod Matevž in potreplia Roka po rami »Rok, dane? ste pa kakor lantt Za deset let ste mlajši!«
Roku jo mahoma ogrko pri srcu. Nekaj se mu taja. .
Gospod Matevž, hvala za besedel Fant že; ampak slar in onemogel. Pomislite: trideset let —«
>E, kaj tisto! Star in onemogel —? Pu majite 6mreke, da bo kmalu VBa Gaberška gora kakor tamlo kamniški golci!«
»To še ne, gospod Matevži Ampak morami KOsem me naganja! In pa, saj veste, prislužiti Je Ireba knj za stara leta ,..«
»Stara leta — o tem molčimo!«
»Vi ie, gospod Matevž, vi že ... Ampak jaz —«
Gospod Matevž stopi v zakristijo. Cerkovnik Hok hoče za njim, pa ga nekdo pridrži za rokav. Polona je. Vsa je razgreta In zasopla. Rotijo ima poleg sebe iu pridržano, a polna veselja pripoveduje, da jo gospod Matevž Rotijo ogovoril, ko je Ha pred njim In jo vpraSal. kje stanuje, ln ji obljubil, da pojde po maši doli — pomielfl — doli v Rokovo kočo na obisk...
»Ali res?«
Roka je spreletelo nekaj sladkega... Zdaj je spoanal, da imn gospod Matevž tudi njega rad in da ga upšoteva ... Po maši bo vpričo vseh ljudi šel i njim doii v njegovo kočo I O —I
»Slišiš!« hiti Polona. »Poslušaj! Jaz pohltira takoj po maši dol, da malo pospravim ln počedim. Rotija bo počakala pred zakristijo. In potem pridite skupaj doli...«
»Seveda. Seveda.«
Rok je kakor v omotici. Ko oblači gospoda, se mu trese Roka ln vse telo mu je okorno in neokretno ... O — gospod Matevži To vam je človek! Gospod Matevž!
In pridigal Pridiga!
Najprej Je gospod Matevž opisal življenje sv. Jakoba. Potem je blagroval Gabrovce, da imajo ravno ev. Jakoba za patrona. Potem je povedal, da Je nijhova cerkev ople zidana ln da Je posebno znamenita, ker je stara... Potem pa je prišel na dan s tem, kako da sta skupno z gospodom Jernejem sklenila, da se mora sv. Jakobu na čast pri cerkvi nekaj popraviti, obnoviti... Kaj? — Cerkev Ima nekaj premoženja; 8 tem se bo preslikal veliki al-in prenovil kip sv. Jakoba... Po tleh je treba napraviti nov kameniti tlak. Toda — poslušajte! — stroške za tlak je prevzel nekdo iz domače soseske. (Aha I Veršaj!) Na ljudi torej ne pride dosti cerkvenih stroškov. Toda, prenovljena cerkev bo morala biti Bkrbno enažena (Kaj pa to?) »Že sedaj, kakor ete videli na praznik Marijinega Obiskovanja
ln kakor danes še bolj vidite, Je cerkev, kar se snažnosti tiče, v skrbnih rokah. (O —I) Poglejte sv. Jakoba, ki je že danes kakor prenovljen! Poglejte oltarje, na katerih ne najdete niti trohice prahu I Poglejte prte ln mašno perilo: vse belo In lepo Izlikano! Poglejte po kotih ln sluzih in zarezah: povsod je prišla zraven človeška roka in vse lepo posnažilal Imate cerkovnika, bi mu je mar lepota hiše božje. A ta cerkovnik ima čudo pičlo
biro...	...... ~ " ■• -
Pomislite,
brače ,,.	_	__________
Možje Gabrovci, ali boste zaostali'za drugimi? Zato boste prišli danes teden po prvi maši v župnišče, da se pomenite kako in kaj... Vaša čast, čast soseske to zahteval Pv. Jakob bo povrnil!«
Zadnje stvari Je čul Rok le še kakor iz daljave. Bil Je omoten, kakor da ga kdo postavlja na tron poleg sv. Jakoba In da se vsa oerkev v spoštovanju ozira gori proti njemu... Ni skoro vedel, kje staji in kako mu je. Sram ga je bilo po eni strani, a po drugi strani bi bil najrajši padel gospodu Matevžu k nogam in ga prosil odpuščanja za vse — za vse... Potem mu je p Iona. ki ga je vedno prav učili rok
vse — za vse... Potem mu je prišla na misel Po-
ila... In ,	. si kje
svoj dom ln zavetje... In koza in kozliča, ki ih
Rotija, ta
otrok priprosti in nebogljeni, ki bo sedaj imel kje
bo sedaj lažje redil in ohranil za dom.
In solze so polile cerkovnika Roka tam na pragu v zakristiji, da se je umaknil nazaj in se naslonil na omaro...
Oj danes ta dan! Sv Jakob! Sv, Jakob! * * *
In po maši — kdo bi dopovedal I — je res šel gospod Matevž z Rokom in Rotijo doli v njihovo kočica Vpričo vseh je šel I Tisti, ki so bili zaostali pri cerkvi, so lahko videli, da je lše .In med tistimi je bil tudi Veršaj. Tam ob strani je stal in sladko in na smeh se je držal. Pozdravil je, ko so sli mimo njega. In gospod Matevž mu je rekel: našemu Roku, da si ogledam njegovo kočo In hlev »Tudi pri vas se oglasim. Poprej pa stonhn doli k in živinico.« In šli so. Vsa soseska jc lahko videla, da so šli ..
Tam doli v koči pa jc sedel gospod Matevž za mizo in Je govoril in se smejal, kakor vsak človek ... In Polona je postavila predenj krožnik z ocvrtjem in gospod Matevž je vzel in jedel... Potem mu je morala Rolija razkazali mašno knjižico in dopovedati od vsake podobice posebej, kje Jo je dobila ... Nazadnje je stopil celo v hlev, in kozo. ki so jo bala aa mladiča, je pogovarjal... Ko je odhajal, je dal Rotiji srebrn tolar za pet kron in ji je rekel, da naj bo pridna ln dobra gospodinja . Polona mu je poljubila roko in Rotija tudi... Rok pa ga je spremil do ovinka in mu je tam koncu laza tudi poljubil roko in ga s solzami v očeh prosil odpuščanja za tisto — no, za tisto lai 0 kravi In kozah ,.. Gospod Matevž pa se J« nasmehnil In je rekel dobrovoljno, da tisto ni bila laž...
0 — gospod Matevž! Bog mu daj dobro! In sv. Jakobi Sv. Jakobi________
IZŠLA JE
»DRUŽINSKA
za leto 1924.
Dobite jo v knjigarnah in vseh trgovinah. Cena izvodu 5 Din brez poštnine. Preprodajalci dobe popust. - ZAHTEVAJTE JO POVSOD I
DDCI/I 6f* Podpisana preklicujem vse ža-rnLl\Lil». ljivc obdolžitve, katere sem govorila o Jožefu ARH-U, lovskemu čuvaju T Boh. Češnjici, ter se mu zahvaljujem da je odstopil od nadaiinc tožbe. - Koprivnik, 9. septembra 1923.
JEKLAR FANI, Klemenova^
prekIic.
Marija Stopa, in Mari|a Novak, obe iz Pristave »t. 17 preklicujeva vse neresnične besede, katere sva govorili zoper Alojzija Pogačar, posestnika v Pri-stavi St. 16, Obenem se mu zahvaljujeva, da je odstopil od nadaljnega sod. postopanja. — Mengel, 1 sept 1923. - Marijo Stopar ln Marija Novak.
.. '•""/» ' .-i" -"> " 5-	j?
< Sarami fijegove dobrole in fin0JSliinj6ar«d> •••'■^arfne potabe.*'

-mm*
POZOR I	POZOR I
Manufakfurna trgovina!
NAJBOLJŠE, najcenejše in naJsoKdnejše manufak-turno blago se kupi pri
Angeioslavu Hrastniku
KARLOVSKA cesta 8 (pri «Jerančiču«).
Kunstek S Pleterski
LJUBLJANA - VODNIKOV TRG 5,
Podružnica v NOVEM MESTU priporoča svojo veliko zalogo
usnja in čevljarskih potrebščin
pa drobno in debelo,
Ržene rožičke, arnikovo cvetje,
planinski mali Itd. kupuje vedno drogcrija A. KANC, Ljubljana, Židovska ulica 1.
črno brinje
dobite pri FRANC POGAČNIKU, Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 36.	5986
Meda na cent« dobite, ako si naročite pristne
^ »A-ž« panje, ^
Specielna zaloga v šcnt Vido nad Ljnblfano St 4. ERMAN In ARHAR, mizarstvo.	6042
"marij/Trogelj
MANUFAKTURNA TRGOVINA — ie nahaja sedaj LINGARJEVA nllca li 4, druga ulica pod Frančiškanskim mostom. — Velika izbira »tolov, porhata, plavo in belo blago. — Opreme za neveste. — 3lago dobro, cene nitke. — Moško in žensko PERILO.	6077
PO ČUDOVITO ZNIŽANIH CENAH prodajam novo došlo blago, posebno moiko SUKNO, hlačevlno, barhente, cefirje, platno za rjuhe, line šifone iz domačih tvornic, — Pridite in prepričajte sel
Ivan Kos
ŠIŠKA (Seidlova hiša), Celovška cesta 2, LJUBLJANA — Sv. Petra ccsta itev. 23.
f. Fsjia i
Tirlta
priporoča vsakovrstno lepe omnre (kostne) z laclclci in tudi visoke lz trdega in mehkega le^a, postet.e o-mare, stole, modroca; sploh vse pohištveno dele doblJ edino le
i, na Sv. Petra cesti 17.
ai:HiiiiMiiii!i:!iii!iiiiiiimimiiiiiiiminiiuimii:muiimniuimuiiiiiuiia
=
V SJUBLJANI, Marijin trs 8
regisirovana zadruga z omejeno zavezo
?	Bprejema vlege aw Al obresti brez od-
|	na knjižice in B	bitka rentnega
fj	plača čistih * 10 in invalidskega
|	davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi
I	vlogo v tekočem računu obrestovanjo po
|	dogovoru. — Podeljuje kratkoročne trgov-
|	ske ln personalne kredite najkulantnejo.
pniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinHiiiiiiniiiiiiininmiiiiiiiiiiiiiiiuii; I
Ulonpo IŠČEM h konjem, samca ali ožen|e-niapta nega, ki je vajen dela v gozdu. Ote-njen ima tudi prosto stanovanje za rodbino ter brezplačno njivo in drva. Plača po dogovoru. — Zglnsltl se je pri M. Marolt, Verd pri Vrhniki, osebno ali pismeno.	6052
KUPIM nol£nn S/nSn zraven utečeno ma-veliko MOitllU ftlilU lo palčno kolo in kratko močno OS z ležišči aH brez njih. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod Palčno kolo 2244.
MLINAR
zanesljiva moč — samec lina prednost — se IŠČE za tnlin z električnim pogonom v mestu na Dolenjskem, — Ponudbo se prosi pod »STALNA SLUŽBA« na upravništvo »Domoljuba«. 6158
N ilVA 12000 NAPR0DAJi,cži ob s'avni
IWI¥H ccsti na Šmartno pri Ljubljani Več pove M. Štelanovič, Gorupova ulica 3/II, Ljubljana
llf'f»nra s primerno šolsko izobrazbo SPREJ-ULvIsL« MEM v trgovino z mešanim blagom, — Ponudbe na: A. PETERLIN ml. nasl., ROB — VELIKE LAŠČE.
v dobrem etanju, z gozdom in njivo, v Št. Pavlu, četrt ure od Št. Vida pri Stični. — Helena AMBROŽ, Pusti Javor, pošta Šent Vid pri Stični, Dolenjsko.
Izurjene pletane
sprejema proti dobri plači od komada PI.ETARNA v STRNlSČU, Slovenija r. z. z o. z. — Stanovanje preskrbljeno. — Delo stalno.	6113
Nekdanja »ŠKOFOVA« vinsko klet. Pred Škofijo 1 olvorjeno. - ločijo se fina pristna VINAI
Ha oellko in mata! -^j
Priporočamo
<
Protlam hišo
prodajam
pravo domače, lepo, laneno za perilo in rjuhe. Zamenjavam platno za predivo. Sprejemam v tkanje laneno prelo. Tkalnica
»KROSNA«, Ljubljana
Zrinjskega c. 6, i.eaproti cerkve Sv. Jožefa.
za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje, — Edino prii
Josip Peteline, Linbliana, Sv. Petra nas p št. /,
H u t e za prešanje medu in vreče za vosek
najboljši lastni izdelek nudi ceno vrv ar na ANTON ŠINKOVEC, Kranj, 61«
Halo!
Halo!
TONEi Miha, vidiš, pa je le res, da pripelje PERKO iz Ljubljane usnje v Kamnik na sejem.
MIHA: Tone, to nI mogoče, saj ga nikoli d' na Gorenjsko.
TONE: Jaz sam sem mu pisal, naj pride, MIHA: No, kaj pa Ti jc odgovoril? TONE: Pri vseh larah v celem okraju jc kli. cal v nedeljo, da pride in mi vsi gremo v Kamnik na sejem k Pcrkolu usnje kupovat.
MIHA in TONK: Seda) bodo pa Gorenjci tudi videli, da je resnica: KDOR HOČE svojo družino dobro obuti, naj kupi USNJE na sejmu v Kamni, kn, ŠT. VIDU, Zdenskem Rebru, Raihenburj«, Toplicah, Radečah, Semiču, Kočevja in Rudoko-vi vasi
na stojnici Franc Perko,
Slavonski sol«:
prijetno učinkujoče sredstvo proti nadušljivenvi kašlju, kataru v prsih in pljučih, hripavostt itd.,
Pakračke kapljice
zdravilo proti želodčnim bolečinam,
In Fcbri-Fugo
nenadkriiiivo sredstvo proti mrzlici ln malariji, sc dobiva — najmanj po 3 zavoje — edinole v lekarni pri »Zlatem orlu«, Mr. J. SVOBODA, PAKRAC, SLAVONIJA.
stavb, in ornamentni klepar — instalater in kotlar v TRŽIČU
izdeluje najboljše kotle za fganjekuho in tudi vsakovrstne peči za kurjavo žaganja po jako nizkih cenah. Garantirano, izvrstno trpežno blago. — Pripravljen sem tudi dati za poskušnjo tako peč brezplačno, da se dotični lahko prepriča o resničnosti mojih navedb. — Prevzamem tudi ln solidno ter po zmernih cenah izvršim vsa dela, spadajoča v mojo stroko, kakori vsakovrstne vodovode hitro ln zanesljivo instaliram,
A
'T
Oblačilnica za Slovenijo
^^ Hm^rasam WMHswnsBO!.n
r. z. z o. v iLiiifrilJani
J« PRISELILA svoje centralno skladllte v prvo madstr. nove psloC«
VZAJEMNE POSOJILNICE
na MlkloSilevi cesti poleg Uniona.
-L_J__
O
ki

BERSON je in ostane najboljša kvalitetna znamka. Varuje čevlje; cenejši in trpež-nejši je od usnja. Od vašega čevljarja zahtevajte, da Vam pritrdi BERSON gumi podpetnike in gumi podplate.
■ ■^■■■■■■■bebhileahbigabeg
Mnrfri
In vkh Rolnze'1 mor« poginili aluj uporabiiat.-i mrja najbolja
6rei/t*ušena in »pložno hvaljena firoribtva kot,; proti pohabim 1 blfcliiin mišim l»in 7*6(1, za podgane Din. 9-30, B& šfturfee Din. 7 50, za .t,nieo Din. 7-50, unifev. moljev Di«. , proti mrlehom llin. 7 60, mašilo proti n§em pri ljudeh m pri fcivini Din. 4-—, na uhi v obleki in perilu Diu. 7-flti, tiuht, proti mree*:n na »adju in na /.olenjavi Din. 7-60, proti mravljam Din. 7 50.
Preprodalnlci dobe popust Pošilja po povzetju Zavod za ekspedicijo: AHTKS, kem. laboratorij M. JtNKER, Pctrinjska ul. 3, Zagreb 1.
dovlto Klikih cenah kupite
letaš
volneno blago
h žcnshs In Bukno zo rioSRb oblebB, fiaSor tudi vso drugo msnufaklurao rabo « veletrgovini R. Bternecbl. Celje. Trgncl ragros-uni. Bedi iploSness poman)kan|a denarja treba povsod itedltl ter le dolžnisf vsakega, da so pelje v Geije Ia poskusi en-krat kupiti v veletrgovini H. Slermetkl.
»THOMASDVO ŽLINDRO«
t jamčeno vsebino 17/18% fosforove kisline, najfineje zmleto, nudi svojim podružnicam ln udom po Din 170.— za 106 kg v celih vagonih franko Ljubljana
Kmetijska družba za Slovenijo
V LJUBLJAiNI.
Vsa druga UMETNA GNOJILA, MOČNA KRMILA itd. stalno na zalogi.
Neveste!
NOVA TRGOVINA v Ljubljani na Go-sposvetski cesti štev. 6, — Vse za balo potrebno izdeluje na novo in tudi popravlja po nizkih cenah. Ima žimo vseh vrst, morsko tTavo in lepe preobleke, — Se stare zaloge dobrega blaga.--Se priporoča,
Tapetnik RUDOLF SEVER.
Oblačilno blago prodaja
masniisfalstuirraa. trgovina
JOS. STOPAM
Ljubljana
Dunajsko cesta št- 21.
\	t s
\\ B|u jM/ i
mm	g
1
.....gšfjii |
HOLLHNO" AMERIKA UK!JX
Hotterdara-New York
Centralno zastopstvo za krstjevino Srbov, Hrvatov In Sloveni« Hrvatska banka za promet s nekratnlnama d. d. Zagreb, ZrlnjsK, trg 8. Odprava potnikov I., II. IIL razreda za Severno Ameriko In Kanado z ogromnimi, na|moderni-Jtml brzovoznlml parobrodl. Potovanje po odprtem morju B dn 7 dni. Najugodneje sigurna
ln brza vožnja. Izvrstna kuhinja. Vsak teden jedeu parobrod. Potniki tretjoga razreda Imajo posebne kabine
z uzoino čistostjo. Vsestranska pojasnila daje brzo in brezplačno;
Holland-Amerika Linija PodruZnlca i LJubljana, Dunajska c. 21.
- DR. IVAN HUBAD
okrožni in zobozdravnik %% v Skofji Loki	||
zopet ordinira od 28. sept. dalje *X
<4
AKO SI HOČETE preskrbeli po najnižji ceni ma-nuiaktnrno blago za zimo, obrnite se na trgovino
J. MENART, Domžale.
EDINO tam bodetc najbolj pošteno in z nadvse solidnim blagom pod strogo stalnimi cenami postrežem. — Ima veliko zalogo moških in ženskih Stofov, hlačevine, kranse barhente, ilanela, modro tiskovino, oksforde, ceiirje, razne kambrike, delen, etamin, plete; svilene rute, volnene jopice, dolge in kratke, nogavice, rokavice, klotaste odeje, volnena posteljna pregrinjala, flanelaste rjuhe, konjske odeje, velika izbira vezenine, krasna volna in bombaž v različnih barvah itd. — Pridite in oglejte si zalogol Napravite poskuinjo in prepričali se boste, da še niste bili nikjer tako postrežem!
XXXXXXXXXXXXXXXX
1 (Telo Izbiro I
X	in UtišOONE CENE nadete pri	X
A	nakupu suhnenega ln mann-	X
K	laKtumega blaga za molke ln K
gg	ženske t ifnbifunl	jj
S Pred Sftofffo	^
X llngerfeve	x
X	Medarshe oUce K
I r. Nil, M lir g
x	x
X Obstoj tvrdke blizu 60 le! X X nazposiila se fu«i po posn X
xxxxxxxxxxxxxxxx
Preselitev trgovine!
Naznanjamo uljuduo, da smo preselili svojo trgovino z železnino s 2B. julijem t. 1. od Cankarjevega nabrežja Stev. 1 v svojo lastno hišo v
Hritarfevo ulico štev. ?.
kjer bomo trgovino znatno razširili.
Prosimo sodobno za nadaljno naklonjenost, ter zagotovimo cenje nlm odjemalcem najboljšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem
Breznik & rniscti. traovlna i mmim.
Poroč. prstani Double verižice Sienske uie Budilke Že »nc ure Uhani
NajstnrejSatrgovine ur. zlatnine lr I srebmlne p^ ČUDEH | LJUBLJANA 22, Pra>srnova1
________________v^m
Cie. G!e. Tratisaf!entique Frarcosha linija
Hajftrajša i« nnlfidabaejša vožnja i »mertlts K tei Havre-Newgork samo 6 dni.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slovanska banka d. d, v Zagreba,
Vozne listki in tozadevna pojasnilo daje: BVAN KRAKER,
zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41. 9H
Ihi) U]i\\ tovar. kož in čevljev d. d., Alll. Ullfill KARLOVflC Prodajalna Ljubljana, Pofrnsta cwt« §t.».
Bogato skladišče moških, ženskih in otroških Čevljev iz telečega boksa v vseh barvah, govejega boksa in rjave kravinc.
Solidno delo t	Znižane cenel
Aleksandrova cesta 5?
pti;!DroIa ose vrste kanditac |bon-bonou9 po niiniiili lo^an Slkiii cenah. ZHHTCUHJTE CE?11R!
vliva nnicenejo in z dobavnim rokom od 2 do 5 meseca v
St. Ufd nad LtablistiO.
Polhove kože
in KOŽE VSEH DIVJIH ŽIVAU v mali ln velikjl
množini kupuje skozi celo leto D. ZDRAVIC, trgoveo t usnjem, Ljobljana, Sv. Florijana uL 5,

Moilna in manufaUturna trgovina
F. ia L GORICAH, „PRI IVANKI", LJUBLJANA
Sv. Petra cesla Slov. 29
priporoča veliko izbiro zimskega blaga za mnško in ženske obleke, za suknje, flando, barheta, kotenlne, pletenih spodnjih in povririih jopic ln hlač, otroških skokov, zimskih rjuh in odej, cvilha ter velika izbira vsega, kar spada k opremi za ženino in noveste.
Prepričajte se, da kupite ta najboljše biaro in veliko ceneje kot povsod drngje.
PROMETNI ZiNOD Z9 PREMOG
i d. y Ljubljani
premog Slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno Ia čehoslo-vaški in angleški koks za livarno in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brokete:
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta št. IS./II.
1
s 1 1 1
M ■
B
H ■
R
a 1 a
A
B B B
B
8 ■
S B B S B

Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 ~ ' * " c
Telefon št. 57.
Telefon št. 57.
v lastni palači (vis & vis hotela „Union"),
Kespf.Sžsl lan rezerve siku psi o irssact IC 60,000.000'
Podružnice; Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, aibenik. Ekspozitura; Bled. Interesna skupnost z Goggg
tfarsko banko ti. d. v Novem Sadu.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalcc srečk Državne razredne loterije.
izdaja konzorcij »Domoljuba«. 1*
Odgovorni urednik Anton Sušnlk v Ljubljani,
Tiska Jugoslovanska tiikaro*.