Iihsjs vsak dan ' ' te
Issued daily Sunday*
•oboi. nedelj
Saturdays, Holidays
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE '
~ ■
Urrdnliki ln uprsvniškl prostori: 2857 South Lswndsls Ays. .
Offics of Publiastion: i >057 South Lswiidsls Am Tslsphons. Rockwell 4804
LETO—YEAH XXXVII
Cens lisU je 88.80
^S^V^mStí ÎTÏPcÂÂ a SlStlftf CHICAGO 23. ILL-. PONEDELJEK. 22. JANUARJA (JAN. 22). 1945
Subscription 88.80 Yssrly
ŠTEV.—NUMBER 15
Acceptance for mslling st special rate of postage provided for in »ection 1185. Act of Oct. 5. 1817, authorised on June 4. 1818.
Rusi okupirali Tannenberg v prediranju proti Koenigsbergu!
Pet sovjetskih armad zasedlo čez 2750 mest in naselbin v Vzhodiy Prusiji in na Poljskem in izoliralo ter zdrobilo več nemških divizij. Besednik poveljstva nacijskih sil priznal kritično situacijo.—Britske in ameriške čete izvo* jevale nove uspehe v operacijah proti sovražniku na zapadni fronti.—Novi bombni napadi na japonska industrijska središča
LONDON. 22. Jan^-Ruska armada )• okupirala Tsnnenberg. svetišče pruskih mllltariaio*. V novi invaslji Vshodne Pruslje s južne strani, in udrla na osamijo, ki Je oddaljeno samo 33 milj od Koenlgsbergs, glavnega mesta te province. Tannenberg le zgodovinsko bojišče, kjer so nemške sile pod poveljstvom feldmaršala Hlndenburga v prvi svetovni vojni porazile Ruse.
Poleg Tannenbergs so sovjetske čete sssedle tudi Oumbin-nen, strategično mesto, v prodiranju proti Berlinu. Prve ruske kolone so doepele do točke, ki je oddsljena 195 milj od nemške prestolnice.
Druge ruske sile so prekoračile reko Warto ▼ prodiranju preko Šleslje, nemške industrijske province. ▼ smeri Breslave. glsvnsga mesta, in Tllsit. trdni a vsko mesto t severnem delu Vzhodne Prusijs.
Moskva poroča, da Je čes pet tisoč Nemcev padlo v bitkah s Rusi sa posest TUslta. V bitkah ns Poljskem, v ftleaUl in Vahod-ni Prusiji so Rusi ubili 85,000 in ujsli 25,000 sominikov v zadnjih dneh. Četrta ruska armada. kaljw# poveljnik j* gene? ral Ivsn Petrov, je sasedla poljsko mesto Nowy Sacs in Košice. Presov ter Bardejov, trdnjsvska mesta v Čehoelovakljl.
London, 20. jan.—Ruske armade so prodrle do meje nemške Šlezije v kraju, ki je oddaljen 225 milj od Berlina, po okupaciji Lodza, Krakova ln Tarno-wa, poljskih mest, za&le dve novi ofenzivi na vzhodni fronti in zasedle ozemlje 31 milj znotraj Vzhodne Prusije. Največje triumfe sovjetskih sil v zgodovini^ naznanil maršal Stalin v poveljih dneva.
Pet ruskih armad je v ofenzivah zasedlo čez 2750 mest in naselbin v Vzhodni Prusiji ln na Poljskem, ubilo ln ujelo več tisoč sovražnikov v zadnjih treh dneh. Poročila trdijo, da so Ru si prekoračili mejo Šlezije ln za sedli ozemlje, -s katerega so Nemci udrli na Poljsko L septembra 1. 1939. V ofenzivah v vseh krajih vzhodne fronte je pet ruskih armad, čez tri mili j one vojakov. Moskva je naznanila okupaci Praszke, strategičnega mesta, 50 milj vzhodno od Breslave, pre stolnice Šlezije, Wieluma, železniškega križišča, \t milj severovzhodno od. Praszke in 225 mil južnovzhodno od Berlina. Ruske sile na tej fronti so presekale železnico, ki vodi v Gdyni-jo in Gdansk, mesti ob Baltiškem morju. Druga ruska armada se vali naprej na 53 mil dolgi fronti na južni strani Cze-stochowe, poljskega "svetega mrota."
Več nemških divizij so Rusi izolirali in zdrobili na zasneženih ravninah in hribih central ne Poljske ter v gozdovih Vzhodne Pruslje. Ruske sile drve naprej v vseh krajih 800 milj dol-«e fronte od Baltiškega morjs na severu do Budimpešte na jugu. Kazdejana ogrska prestolnics bo kmalu padla.
Nemci beže iz poljskih krajev pred plazom sovjetskih sil v Nemčijo, ds se izognejo kata strofi, kakor tudi Iz Vzhodne Ptusije. Stalin je v poveljih dneve naznanil n<TVe ruske ofen-v severni in severovzhodn Prusiji, zapadni ftrsni Lodza. poljskega "PlUsburgha", zsped f>' '.rani Tamowa v Ksrpatih in
na južnovzhodni strani Krakova. Nemške bojne črte so bile prebite na 50 milj dolgi fronti med Gorlico in Jaslom, 59 ln 70 milj južnovzhodno od Krakova.
Besednik poveljstva nemških sil na vzhodni fronti je priznal critično situacijo in apeliral na judstvo, naj reši Nemčijo pred poplavo ruskih oklopnih kolon, ti dfve proti Berlinu. "Vse, kar moremo zdaj storiti, je preprečen je ruskega jrohoda proti Ber-mu," je dejal. "Sedanje sovjetske ofenzive bodo odločile usodo Nemčije."	. . ,
Pariš, 20. jan.—Prva in tretja ameriška armada in oddelki druge britske armade so izvojevali nove uspehe v operacijah proti nemškim silam. Oddelki britske armade so udrli v Nemčijo iz vzhodne Holandije, prva ameriška armada je zasedla strate-gične pozicije na zapadni in severni strani St. Vitha, tretja armada pa drobi odpor sovražnika v vzhodnem delu Luksem-burške.
Britske čete so zasedle sedem naselbin na severni strani Aa-chena in zdaj naskakujejo nemške pozicije na 25 'milj dolgi fronti na zapadni strani Dussel dorfa, industrijskega mesta ob reki Rent Žavzefe so Roermond in Schilberg po ljuti bitki i ! tfemci.
Oddelki tretje ameriške arma de so prekoračili reko Sure i severnem delu LuksemburŠke in okupirale Diekirch in Betten-
dorf.	j
Nemci so začeli ofenzivo proti sedmi ameriški armadi v Alza-ciji na 75 milj dolgi fronti. Čete te armade so se morale umakniti pod pritiskom z ozemlja v bli žini Strasbourga, glavnega mesta Alzacije.
Luson. Filipini, 20. jan.—Šesta ameriška armada je odbila japonske napade pri Binalonanu in aognala sovražnika v hribe, poroča glavni stan generala Mac-Arthurja. Prej je presekala cesto, ki vodi v Manilo, glavno mesto Filipinov, in zasedla Rosario in Urdenato. •
Ameriške leteče trdnjave in bombniki tipa B-29 so se dvig nili s svojih baz na otoku Sai-panu in odleteli proti otoku Honshu. Ameriški letalci so vrgli več sto razstrelilnih in zaži-galnih bomb na industrijsko središče Kobe-Osaka, ki so porušile več tovarn in zanetile požare.
Zagotovilo britskih irogov Grčiji
Deportacije levičarjev bodo ustavljene
Atene, Grčija. 20. jan.—Brit-ski krogi so dali zagotovilo, da bodo deportacije grških levičar-ev, kateri so bili ujeti v teku civilne vojne, ustavljene. Zdaj se doznava, da je bilo mnogo levičarjev deportiranih v britsko-egiptski Sudan v Afriki.
Problem talcev, katetre drže grške levičarske sile, še ni re-lien. Ta bo predmet razprave med voditelji levičarjev in brit-skimi avtoritetami v smislu pobojev sklenjenega premirja, ki e končalo civilno vojno. Ti-do-očajo tudi evakuacijo levičarskih sli Iz vseh krajev, katere Še držijo, do 24. januarja.
Značilno je to, da je feldmar-šal Harold Alexander, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Sredozemlju, spet dospel v Atene. To je četrti obisk grškega glav nega mesta v zadnjih šestih tednih. Z njim je dospel v Atene Harold MacMillan, britski po slanik za Sredozemlje.
General Nicholas Plastiras, predsednik nove grške vlade, caterega so hvaHll kot liberalca, progresivca in republikanca, se e postavil na stran reakcije. On e ponovno naglasil, da je proti sklenitvi kompromisa z levitaji». £»«»*.<*
Situacija v Grčiji je še vedno kritična. Mnogi vidijo možnost oonove civilne vojne.
Tekštilna kompanija
obdolženci gabotaze
Washington, D. C., 20. jan.— Senatni odsek, ki preiskuje izvs-jsnje vojnegs programs, je obdolžil Exposition Textile Co, Atlanti, Ga., ssbotaže. Preiska va je ugotovila, ds je kompsni js dostavljala pokvarjen material armadi in s tem grmsdila profitVoditelji unije tekstil nih delavcev so tudi obdolžili kompsnijo, ds je ignorirala od lok vojnega delavskega odbora glede zvišanja plač delavcem
tiemci drie belgijskega kralja v hotelu
Curih, Švica. 20. jan.—Nemci drže belgijskega krsljs Leopolda, ki je bil prej interniran v nekem bsvsrskem mestu, v hotelu Bad Godesbergu, katerega stražijo vojaške če«e. V istem hotelu se nshsjsjo Pierre Lsvs bivši predsednik lutkarske vlsde v Vichyju. In drugI francosk politiki, ki «o sodelovsli z Nemci v času okupacij.
Načrt obveznega dela amendiran v
Zaporna in denarna kazen za dezerterje
Wsshlngton, D. C., 20. jan.— Kongresni odsek za vojaške zadeve, kateremu načeluje kon-gresnik May, demokrat iz Ken tuckyja, je amendiral zakonski načrt glede obveznega dela. Amendment določa mskslmalno kazen deset let zapora in plači tev $10,000 za vsakegs moškega starosti 18 do 45 let, ki pust' delo v vojni industriji.
Amendment je nadomestilo za provizijo, ki je določala vpoklic moških omenjene starosti v armado ali pa v delovne bataljone, če puste delo v vojnih industrijah. Debata o predloženem načrtu se prične v pondeljek v nižji kongresni zbornici. Načrt pobijsjo voditelji unij Kongresa industrijskih organizacij in Ameriške delavske federacije.
Pričakuje se ostrs debsta o na črtu v nižji zbornici. Ts med drugim določa, da izvajanje načrta, če bo sprejet v sedanji obliki, pride v območje Jamesa F. Byrnesa, direktorja vojne mobilizacije. Prvotni načrt je določal. da oblast Izvajanja dobi general Lewis B. Hershey, direktor federslne naborne adminis-tradje.
Grupa, ki govori v imenu 200 kongresnikov, je nsznanila, da bo predložila resolucijo z zahtevo, naj federslns nsborns admi-nistracijs ustavi vpoklic farmarjev ln poljedelskih delsvcev vojaške starosti v armado. Vodja te grupe je kftngresnik I^emke. republiksnec Iz Severne Dakote.
General Norman T. Kirk. sr-madni zdravnik, je podprl Roo-neveltov predlog glede vpoklica bolničark v vojaško službo On Je naglasil. da je nsstslo aknt-no pomsnjksnje bolničsrk v vojaških bolnišnicah T«r potrebu-nsjmsnj 18,000 bolničark.
CHURCHILL NAGLASU SLOGO MED ZAVEZNIKI
V$e evropske fronte v plamenih do konca vojne
KRAJ PETER SE MO-RA PODATI
London. 20. jan.—Premier Winston Churchill je v svojem govoru v parlamentu orisal potek vojne, zaeno pa je naglasil x>polno slogo in vojaško solidarnost med tremi velesilami— Veliko Britanijo, sovjetsko Rusijo in Ameriko. Odslej naprej bodo evropske fronte na vzhodu,' zapadu in jugu stalnd v plamenih do zaključka vojne.
Churchill je pozval Nemčijo in Japonsko, naj kapitulirata sedaj. Čeprav zavezniki vztrajajo pri zahtevi brezpogojne kapitulacije, imajo gotove Obveznosti napram človeštvu kot civilizirani narodi. "V imenu Združenih narodov lahko povem Nemcem, da se bodo Izognili silnemu trpljenju, če se podajo sedaj," je de
Premier je pohvalil ameriške vojake in priznal, da sq oni do prinesli največje žrtve in utr peli največje izgube v teku nem-Ške protiofenzive na zapadni fronti. Njim gre Vsa zasluga za ustavitev prodiranja nacijskih sil na tej fronti.
Glede sedanje ofenzive ruskih armad na vzhodni fronti je Churchill dejal, da je bila pod vzeta v smislu dogovora s Stali nom. "Marshall Stalin je zelo točen in začel je ofenzivo pred določenim časom!»*}*rekel Churchill.
Glede Grčije je Churchill dejal, da bodo britske čete ostale v deželi, dokler se ne bodo vršile/ svobodne volitve, pri katerih bo ljudstvo odločilo, kakšno vlado hoče. Moskva nI odgovorna za sitnosti v Grčiji, katere so povzročili trockisti.
Premier Je nspovedal, da bodo Nemci kn>alu pognani iz Italije, toda slednja ne bo imela nobene besede pri ureditvi Evrope. To veljá tudi za Španijo. Zavezniki ne potrebujejo ne prve in ne druge.
Značilna je Churchillova deklaracija glede Jugoslavije. "Velika Britanija," je dejal, "ne bo trpela, da bi kralj Peter postal ovira ustanovitvi regentstvs. Potek dogodkov bo pokopal Petra, če se ne bo uklonil. Msršala Tita smstramo za neoporečenega gospodarja Jugoslavije."
Domače vesti
Nov grob na sspadu
Pueblo, <?olo.—Dne 27. dec. je tukaj umrl v bolnišnici Tine Marincich, star blizu 63 let, član društva 21 SNPJ in doma iz Knežaka na Notranjskem. Na božični dan je naglo zbolel in bil še isti dan operiran, toda dva dni pozneje je umrl. Zapušča ženo, šest hčera in sina, ki se nahaja pri vojakih na Havajih.
Nov grob v Pennl
Herminie, Pa.—V bližnji naselbini Evenstownu je 21. dec. naglo umrla, zadeta od kapi, Mary Srebernak. Doma je bila iz vasi Gaberje, p* domače Spano-va, fara Brusqica pri Novem mestu. Tukaj zapušča hčer, dva sinova (oba pri vojakih) in brata Antona Bolteza, v starem kraju pa dva brata.	*
Pogrešan na fronti
SlickvUle, Pa.—Mary Hepos je bila obveščena od vojne oblasti, da je od 16. dec. na zapadni fronti v Evropi pogrešan njen sin S/Sgt. Stanley J. Repos. Pri vojakih je že čez štiri leta in preko morja je bil poslan v prošlem Oktobru. Je član društva 370 SNPJ.
Nov grob v Ohlu ,
Warren, O.—Tukaj je podlegel težki operaciji Vincenc Stanich, star 46 let in doma nekje na Notranjskem. Zapušča ženo, dva sinova (pri vojakih) in hčer. Bil je član društva 321 SNPJ.
Nov grob v Chlcagu
Chicago.—Dne 13. jan. je v bolnišnici umrla Frances Snyder, stara 64 let in doma iz Loškega potoka. Zadnja leta je živela v Lemontu, prej pa v New Yorku.
Kanada odobrila dogovor o civilnem letaletvu

Morilca britskega podanika obsojena
Kairo, Egipt, 20. Jan.—Eliahu Hakin ir\ Eliahu Betsouri, Žida iz Palestine, ki sta napadla in Umorila lorda MoyneJa, brltske-ga poslanika na Srednjem vzhodu, sta bila obsojena v smrt ns vešalih. Obsodba je bfla izrečena na obravnavi, ki je-trajala osem dni. Oba obtoženca sta bils mirna, ko je bila obsodba naznanjena. ZagovornikHfo nazna nili, da bodo' vložili apel za zni žanje kazni na dosmrto Ječo.
Bitka med gangeii
in policijo v Rimu
Rim, 20. Jan,—V bitki med gangeii in policijo Je bila ena osebs ubita, dve pa ranjeni. Gsn geži so bili oboi oženi s strojni csml. Bitke Je »ledlla, ko Je policija navalila na skrivaltščs gsn _ ;.
Dva ameriška vojaka obešena v Franciji
Pariz, ?0. j«n -Dva smerišks vojska sta bils obešena v Fran-cijl. Eden je bil obsojen v smrt zarsdi umora, drugi pa zarsdi posilstvs. General Dwlght D, Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniških «rmsd V Evropi J* zavrnil spel za pomilostitev.
Ottawa, Kanada, 20. Jan.—Ka. nada je odobrila dogovor o med narodnem civilnem letalstvu, katerega so podpisali njeni re prezentanti ln reprezentsntl 31 drugih držav na konferenci, k se je vršila v Chlcagu. Odobri tev dogovora Je naznanil pre mier W. L. Mackenzie King. J* določa med drugim ustanovitêv mednarodne organizacije civil nega letalstva.
Himmler od »t avl jen kot poveljnik
notranje šile
Stockholm, Švedska, 20. )an,~ List Tldningen Je objavil poročilo iz privatnega vira, ds je bil Heinrich Himmler, načelnik Oe-stsps, nacijske tajne policije, odstavljen kot poveljnik nemške notranje sile na ukaz diktatorjs Hitlerja. Notranje sile so prišle pod nadzorstvo nemškega vrhovnega poveljstvs.
Nemška špiona prideta pred vojno »odišče
New York, 20. Jan.—William Curtis Colepaujlh in Erich Gun» pel, nemška špiona, katera st» dospela v Ameriko na nemški podmornici, bosta prišla pred vojno sodišče. Colepaugh je bil rojen v Ameriki. Oba sa nshs-jsts v vojaški Jetnlšnlcl na Governor IslsQdu.	f
Naciji umorili 700,000 ljudi v Lvovu
Wsshlngton, D. C.. 20, Jan,— Informacijski biro sovjetskegs poslaništvs Je naznanil, da Je posebna preiskovalna komisija ugotovila, da so Nemci poklsll 700,-0Q0 ljudi v Lvovu ln okolici v času okupacije. 2rtve niso bili samo Rusi ln Ukrsjincl, temveč tudi Čehi, Jujcodovanl, Holsnd-cl ln Angleži,
Francija apelira za zaščito vojnih ujetnikov
Pariz, 20 Jan.—Vlada Je apeli-rsls ns nevtralno fcvico, nsj prevzame zaščito frsncosklh vojnih ujetnikov v Nemčiji. Henry Fre-,nsy, član frsneoske vlsde. je de-jsl, ds nima 2;«fW» 000 vofnlh ujetnikov v Nemčiji nobene zaščite.
Roosevelt nastopil četrti termin
v *
Vodil bo Ameriko v trajni mir
Washington. D. C.. 21. jan.— Franklin Delano Roosevelt Je nastopil četrti termin kot pred uednlk Združenih držav. Ceremonije uštoličenja so se vršile na verandi Bele hiše v navzoč nosti članov kabineta, senator ev in kongresnikov, diplomatov zunanjih držav in povabljenih gostov.
Roosevelt je imel kratek govor, ko ga je zaprisegel Harlan F, Stone, načelnik federalnega vrhovnega sodlŠčs. Prej je pod predsednik Henry A. Wallace zaprisegel senatorja Harryjs S. Trumana kot svojega, nasled nika.
Roosevelt Je v svojem govoru naglasil, da bo vodil Ameriko skozi to vojno v pravični ln traj ni mir in izvrševal svoje posle kot glavni eksekutivni uradnik dežele na podlagi federalne ustave.
"V dnevih, mesecih in letih, ki so pred nami, bomo delali za trajni in pravični mir," Ja dejal Roosevelt. "Borili se bomo za popolnost, čeprav je ne bomo ta koj dosegli. Amerika Je v letih težke preizkušnje spoznala brez plodnost izolacije. Ona ne more živeti kot pes v jaslih ali kot ptič noj z glavo v pesku. Američani zdaj vedo, da so člani človeškega občestva, da ne morejo živeti osamljeni in biti ločeni od dru glh ljudstev."
Kompanija obtožena zarote
Krfonje proti-trustnega zakona
Wsshlngton. D. C.. 20. Jan.— Justičnl department jo vložil tožbo pri federalnem sodišču v Newarku, N. J., proti Ganeral Electric Co. in njeni podružnici International General Electric Co., ker vzdržujeta zveze s kom panijaml na Japonskem, v Nemčiji in štirih drugih zunanjih državah, kar Je zarota in kršenje Shermanovega protitrustnega zakona. Obtožnica trdi, da dogovor med temi kompanljami je oviranje trgovine, Izdelovanja ln prodajanja električne opreme.
Prizadete kompanija so sklenile dogovor glede razdelitve svetovnih tržišč ln Izločitve kon kurence. Wendell Berge, pomožni Justičnl tajnik In načel nik protltrustne divizije Justič nega departmenta, Je dejal, da je dogovor med kompsnljaml še vedno v veljavi.
Kot sosarotnice so omenjene AMgomalne Klektrieltaets Oesel Kchaft, nemška korporadja; Shl t j* ura 1 Jenki Kabushikl Ksisha, japonska korporaclja; Comj»a #nle Française L'Exploitation des Proceds, francoska korporaclja; Associated Electrical Indus-tries Limited, angleške korporadja; Société Electrical et de Mecantque, belgijske korporaci-js. In Generale dl Klettriclta, Italijanska korporaclja.
Na podlagi sklenjenegs dog<»-vors imata General Electric Co. in njena podružnica Izključne pravice v Ameriki, ostale kom-parilje pa v drugih državah Ta dogovor je bil sklenjen 1. 191»
Sov jet i iščejo naklonjenost Ij ud štev
N«w York, 20 jan^-Dokaz, da šovjetske avtoritete Iščejo na klonjenost ljudstev v vseh osvo-bojen i h deželsh, so poročila, ka ters dobiva Informacijski urad Zdi učenih narodov. V Belgra du, glavnem mestu Jugoslavije, predvajajo sovjetske film« v gl dališčjh. Vstopnine ni In množice stoje v vrstah pred gledali šči, v katerih se vrše tudi kon cortl In ruski narodni pleel. ^
POLJAKI PRE-■VZELI OBLAST Hv VARŠAVI
Člani ubeine vlade v Londonu v zagati
MIKOLAJCZYK SE SE OBOTAVLJA
London. 20. jan,—Člani poljskega odbora v Lublinu, katerega je sovjetska Rusija priznala kot legalno vlado, so prevzeli administracijo v Varšavi, katero so okupirale sovjetske in poljske čete. Zadevno naznanilo je objavil premier Edward Osubka-Morawski.	/
"Oblast v naši starodavni prestolnici je prevzela «ačasna vlada republike, legalna poljska vlada, katero Je ustanovil poljski narodni svet," pravi naznanilo. "Vaše trpljenje je po petih letih nemške okupacije končano za vedno."
Vodilni Poljaki v Londonu so Izgubili upanje, da bo maršal Stalin na konferenci s Churchillom in Rooseveltom spremenil svoje stališče g)ed« Poljske In ubežne vlade v Londonu, kate-j re predsednik Je socialist Tomasz Arciszewski. Stalin je zavzel odločno stališče, preden so šle ruske armade v veliko ofenzivo na vzhodni,fronti. Možnost Je, da bodo Nemci Izgnani it vseh poljskih krajev pred sestankom "velike trojice".
Francija ne bo reprezentira-na na konferenci med Stalinom, Churchillom in Rooaeveltom. Gotovo je, da bo poljski problem predmet razgovorov in prav tako je gotovo, da Stalin ne bo sklenil kompromisa s poljsko ubežno vlado.
Stanislav Mikolajczyk, vodja poljske kmečke stranke in bivši premier, je zavrnil vse «pele, naj stopi v sedanjo poljsko vlado v Londonu, obotavlja pa se Še glede pridružitve k oni, katero je Moskva priznala. Ako se ji bo pridružil, bi bilo to dokaz, da je izgubil upanje glede dosege sporazuma med ubežno vlado in Rusijo. *
Ako bi bil Mikolajczyk pretrgal vse stike z poljsko ubežno vlado, zapustil London in se vrnil v svojo domovino, bi se bil njegov vpliv med njegovimi rojaki povečal, Izgleda, da je zamudil priložnost s svojim obo-tsvljanjem in moral bo prevzeti odgovornost.
\A -- ' " /
Vseameriška konferenca v Mehiki
rj,
Petnajst držav »a odzvalo povabilu
Mexico City. 20. Jan.—Tu je bilo naznanjeno, da se je doslej petnajst ameriških držav odzvalo povabili!, nt J se udeleže vse-smcrlško konference. Ts se bo prlčels IA. februarja v glavnem mestu Mehike.
Panama je predlagala razpravo o odnosih z Argentino, edino državo na zapadni hemisferl, ki še vzdržuje diplomstične in ekonomske zveze z Nemčijo in Japonsko.
Jose Serrato, urugvajski zunanji minister, Je dejal, da ne vidi nobenega znamenja glede dosege sporazuma z Argentino. Slednja sploh ni bila povabljena, naj pošlje svoje reprezentante na
vseameriško konferenco.
.»
Argentine je zsbredla v novo vladno krizo, ko je zunanji minister Os vel do Peluffo resign i-ral. Krizo je izzvalo vprašanje vcidstva zunanja ln notranje politike Peluffo je izjavil, da je re-signirsl, ker ae ne atiinja a sta-. Itščem večine ministrov.
PROSVETA
Y
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
OLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE
Sloven* National Benefit Society
Organ of and publiahod by
__sa Zdruiene dršave (laven Chicaba) in Kanado $$.00
na lato. $3.00 sa pol lata. 11.60 sa ¿«trt lata; sa Chicago In okolico Cook Co» $7.50 sa calo lato. $3.75 sa pol lata; sa tnosemetvo $$-00.
Sttbacrtption ratas« lor tke United States (except Chicago) and Canada $$.00 per year, Chicago and Cook County $7J0 per r—*> foreign countries $» 00 per y«ar.	^
Cene oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov ln nenaroienlh élankov se ne vračajo. Rokopisi literarna vsebino (¿rtiee, povesti, drame, pesmi Itd.) se vrnejo poétljatelju to v slučaju, ¿o je prlleMl
Advertising rates on agreement—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not ¿e returned. Other manuscripts, such aa stories, plays, poems, etc» will be returned to sender only when accompanied by self-addreased and stamped envelope.
Naslov ns vse, kar ima silk s listen» PROSVETA 2667-59 So. Lswndale Ave.. Chicago 23, Illinois
MEMBER OF THE FEDERATED PRESS
asovi iz naselbin
PONEDELJEK, 22 JANUARJA
Datum v oklepaju na primer (January 31, 1945), poleg vašega imenn na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovita jo pravočasno, da se vam list ne ustavi.
Proč s totalitarskim ukrepom!
Predsednik Roosevelt je zadnjo sredo na drezatjje militaristiČne kaste urglral kongres, naj nemudoma sprejme zakon za konskrip-cijo delavcev od 18. do 45. leta utarosti. V svojem pismu kongres-niku Mayju, avtorju konskrlpcljskega načrta, poudarJaTOliko nuj-no$t za hitro sprejetje predloga. In "nujnost" je v tem, da s tem toUlitai$kim ukrepom pokažemo našim fantom na bojiščih^ da jih domača fronta podpira na vsej črti in jih s tem zagotovimo, da jim ne bo zmanjkalo munlcije, kakor tudi povemo Nemcem in Japon-csm, "da naša totalna ofenziva ne ho nič popustila, dokler ne od-loie orožja."
Priložil je tudi pismo tajnika vojnega in mornaričnega deparl-mtnta, v katerem pravita, da je ta zakon potreben, ker bo v prihodnjih petih, testih mesecih vpoklicanih nadaljnjih 900,000 mož pod orožje* 600,000 v armado ln 300,000 v mornarico, vojne indus-tiijc pa da bodo potrebovale nadaljnjih 700,000 delavcev več, predvsem za ladjedelnice. In za dosego tega je treba osedlati deželo z zakonom za konskrlpcijo delavcev.
Ce bi mogla vlada dokazati, da je sedanji sistem svobodnega dals res odpovedal, da orodukclja vojnega materiala pada, ker ljudje nočejo dejati, ali da je v deželi res večje pomanjkanje de lavcev, tedaj bi bilo težje pobijati te vrste totalitarski zakon, čepi av je na vsei črti negacijo in tentanje demokratičnih tradicij te dežele. Toda če je dežela v dovolj veliki nevarnosti in ni druge poti za njeno rešitev, ho takrat in šele takrat upravičeni tudi za-časni totalitarski ukrepi.
Ampak dežela danes ne stoji pred nobeno nujno nevarnostjo njena totalna produkcija skoraj ne pozna meje, oziroma le toliko kolikor se "motijo" oni, ki določajo kvantiteto in kvaliteto vojne pipdukcije. In v tem »ta vojn' ln mornarlčni department napravila že marsikak greh—lani so znižali produkcijo lahke munlcije katere danes baje primanjkuje, daai so isti krogi lani rekli, da jo je toliko nakopičene, da bo zadostovala za deaet let vojne.
Ptav zadnje dni smo čitall o odstavljanju delavcev v ladjegrad nicah in popravljalnicah ladij na pacifični obali, v državi Washington, kakor tudi v ladjedelnicah v New Orleansu. V slednjem mestu je neka ladjedelnica zadnje mesece odslovila lest tisoč delavcev radi zmanjšanja dela. Isto poročajo tudi unijski voditelj lr. ladjedelnic v Puget Soundu in apelirajo na Washington, na da prizadetim ladjedelnicam novo naročila, da prepreči odstavljanje delavcev. Te vrste noročjla Je zadnje tedne prinesel iz več ktajev dežele Federated Press in brali smo jih v delavskem tisku * Te In drugih vrst "boondogling" je vse polno—prišlo bo na dan po vojni pod.vzglavjem: "Now it can be told." Toda da visok birokrati in militarist! čim bolj zakrijejo svojo nekompetenco in svoje kozle, hočejo zdaj nsedlaU deželo s totalitarskim zakonom ptlsiincga dela.
Piedsednik Roosevelt je v svoji poslanici ob otvoritvi kongresa omtnll, da se bo ta zakon rabil le v redkih slučajih. S tem je ne hote priznal, da v resnici ni potrebe za tak zakon. Ampak mili tat isti ga hočejo imeti kot bič nad civilnim prebivalstvom. S tem menda hočejo zakriti tudi dejstvo, da je zadnja nemška ofenziva v Belgiji pokazala, da je nemika armada opremljena z boljšim orožjem kot je ameriška, predvsem pa s najnovejšimi tanki, kate j lin ameiiškl protitankovski topovi ne morejo do živega. Zato je nemika armada tudi drvela naprej in Je bila le z veliko težavo uatavljena in vržena nazaj. Ampak "naši" milltaristi hočejo zdaj zakriti svojo nekompetenco s tem totalitarskim zakonom.
Militar isti pravijo, da bi tak zakon dobro vplival tudi na moralo smeitških vojakov na front*. Ta trditev je več kot dvomljiva. Kongiefctiik lien Jensen iz Iowe in b«všl načelnik Ameriške legije piavi, da je od vojakov prejel oisma, v katerih so protestirali proti kpiejetju takega zakona, češ, da ne marajo biti v skrbeh radi svoj* cev, ki bi bili poslani na prisilno delo v daljna mesta, kjer bi živeli in delali vse prej kot v dobrih razmerah. Ta kongresnik je mnenja, da bi te vrste zakonodaja slabo vplivala na moralo vojakov. In ameriški fantje hi morali bili res perverzneži in zelo slabi demokrati. če hI se veselili nad uklenitvljo svojih najdražjih, ki so jih pustili doma, v železni jopič prisilnega dela.
Green, Murray »n drugI delavski voditelji so mnenja, da bi ta zakon slabo vplival tudi na produkcijo. Pravijo, da se je bati, dn lxi immI oiisllnim delom produkcija začela padati, kajti delavci se ne bodo počutili svobodni; ameriško delavstvo pa je pokazalo, dn bvobodno delo nadkrili vsako Muženjsko delo.
Ti voditelji tudi pravijo, da se dajo zamašiti vrzeli tam, kjer v resnici obstoje, brez vsake konskripclje delavcev, Ifti krogi pravijo. da bi 90.000 do kvečlemu 300.000 delavcev zamašilo vse kritične vrteli. In za mobiliziran je tega števila delavcev ni potTebu nobenega novega zakona. i
Zadnje čase tudi ¿ttamo. dn so vladne uposlevalnlce natrpane s prosilci, kt iščeto delo v vninih industrijah. To fe predsednik *am nrirnal v svojem nismu kongresmku M« v ju. Slično čitamo tudi v Chicago Ti mesu izlavo visokega uradnika neke korporaclje, ki pravi, da tet družb* delavcev nič ne primanjkuje—več prosilcev je odslovljenlh kot upo*len'h. Ta kapitalist tudi pravi, da je "ame-nšks industnla ootratiia gigantično število delovnih ur" na račun faktične <n potenčne vojne produkcije radi "slabega ugibanja armade in mornarice." k* »ta napredovali, da bo vojne kmalu konec.
In proti, konskripciti delavstva ni samo organizirano delavstvo, marveč tudi velebiznts, organiziran v Ameriški trgovski zbornici. Ta organizarijs ae )e tudi iztekla proti temu zakonu, .ker vidi v njem uvodni korak za konakripcijo kapitala. Kongres bo storil pravilno, ako tudi zdaj na vaej črti odbije to zahtevo militaristov.
DODATEK K DOPISU .
Roundup, Mont,—Prav ko sem čitala moj dopis, je prišla k meni plačat najemnino mrs. Camj?-ton. Dejala sem ji, naj s« ne jezi, ker je bilo poročano, da sva jaz in Mary Klanšek prodajali vstopnice za društvo št. 700 SNPJ, faktično pa sta jih prodajali mrs. Campton in Amalija Bedej. Pozabila sem zapisati njuni imeni in tako se je vrinila pomota.
Zahvaliti se moram mr. in mrs. Campton, ki sta nam dala prostor na razpolago in pomagala zbirati obleko za staro domovino in zlagati v zaboje. Njima gre še toliko večje priznanje, ker nista po rodu Jugoslovana, ampak sta klijub temu veliko pomagala/ Živita v naši hiši in sta člana društva št. 700 SNPJ.
Toliko v pojasnilo k mojemu zadnjemu dopisu. Na koncu pa se zahvaljujem vsem, ki ste mi poslali božična voščila. Pozdrav čltateljerrf Prosvete in članstvu SNPJ. Francee Golob, 132. |
PRISPEVKI ZA 8TARO DOMOVINO
Cleveland, O.—Podajam račun o prispevkih, ki smo jih pre-* jeli pri podružnici št. 48 SANSa mesecu decembru. Nabiralka Frances Wolf mi je izročila imena sledečih rojakov in rojakinj, ki so prispevali za staro domovino ob priliki proslave 10-letnice Progresivnih Slovenk, Frank Turšič, Willson Mills rd., $10. Po $5: S. Person in žena, Frank Klemenčič (E. l^lst), Victor Shell, Jos. Dougan, Ludwig Raddel, James Slabe. Ostali, dvanajst po številu, pa so darovali manjše vsote. , Skupaj $56.50.
Potrdilna knjižica Joeva Dur na izkazuje: društvo št. 53 SNPJ $25 (članarina za november iri december), društvo št. 71 ABZ $6 (članarina za oktober, novem ber in december); po $5: Mike Gole, L. Ogrinc in žena, društvo Washington št. 32 ZSZ, mrs. A. Terbižan, Harry Zormun (E 188 st.), Frank KovBca, Matt Pi& ler, Val. Turk, Maks Kobal in lena (namesto venca za pokojno Justino Čemel). Ostali, po šte VIlu osem, pa so darovali manj ie vsote. Paul Česnik je daroval poleg denarja tudi škatljo cigar, ki so prav prišle za našo priredbo, ki se je vršila 25. de cembra. Podpisanemu so v rm> secu decembru prispevali $93.50. Skupni prls|>evki v mesecu de cembru pa znašajo $100. Cisti dobiček priredbe, ki se je vršila 25. .decembra, pa znaša $201.4(1. Torej smo imeli skupnih dohodkov v mesecu decembru pri na» ši podružnici $361.46. Nekaj dr narja pa smo imeli na čekovnem računu" in tako smo ob koncu meseca poslali v glavni urad ÄANSa ček za $500.
Za podružnico št. 35 JPO-SS pa smo poslali $600, torej skupaj v mesecu decembru nič manj kot $1100. V mesecu novembru pa smo poslali $900, torej v dveh mesecih dva tisočaka. Želim in upam, da bomo to leto še bolj
pridno delovali za staro domovino in da se bo tudi narod odzval bolj liberalno. Jugoslovanski narod potrebuje pomoči, zato ga ne smemo zapustiti.
Ob zaključku mojega pofočila za mesec december sem prejel še nekaj denarja za JPO-SS oz. za takojšnjo pomoč stari domovini. Nabiralcu Kristu Lokarju so prispevali: društvo Vipavski raj št. 312 SNPJ je prispevalo poleg mesečnih prispevkov še vsoto $25, družina Krist Lokar $10, Dorothy Strancar $5 in John Strancar ml. $5, dve osebi pa manjše vsote. Skupaj nabral in izročil Krist Stokel $92. ...
Anton Janl^ovich mi je izročil ob zaključku poročila $10, katere je darovala za relifno akcijoi družina John Stritof.
Vsem nabiralcem in darovalcem najlepša hvala.
Zastopnikom podružnice št. 48 SANSa in zastopnikom podružnice št. 53 JPO-SS sporočam, da se bo vršila skupna seja dne 23. januarja. Bodite vsi navzoči. Prosim vse one tajnike, ki še niso sjporočili imen in naslovov za stopnikov, naj to store, p
J. F. Dum, tajnik št. 48 SANSa in 35 JPO-SS.
te v tem listu na koše, zato upam, da so se dopisniki iz nje kaj naučili in da je letos ne bo v toliki meri.
Na društvene seje ne bom več tako zvesto hodil kot doslej. Kadar kaj rečem ali svetujem, vgg moja priporočila ignorirajo, pa moram vse voljno potrpeti. Pozdrav vsem čitateljem Prosvete!
Nace Žlembergee.
NACE SE GREJE .
Plney Fork, Ohlo.—Prvič po dolgih letih se je zgodilo, da ni sem poslal nobenih voščilnih kart, ne božičnih ne novoletnih saj itak želim vsem skupaj obi lo sreče in zadovoljstva v tem in vseh prihodnjih letih.
V tistem času, ko bi bil mora iti kupit voičjlne karte v,eno m ljo oddaljeno zadružno prodajal no, so bila pota s snegom in le* dom pokrita. Zato sem se bal, da bi morda kje padel in se poškodoval, jednota pa bi bila oškodovana za bolniško podporo. Pa sem si mislil: "Natje, kar doma ostani pri zakurjeni peči, saj leze že osmi križ na grbo." Star človek postane nekako odreve nel, ima trde ude, zato je na j boljše, da jt> doma v miru. , V poletnem ¿asu sem si pr pravil dovolj premoga in drv, sedaj pa čepim pri peči. Na premogu ne hranim in v peči gor kakor v apnenici. Le da je v hi ši toplo in ugodno, Veste, star človek potrebuje v zimskem ča su veliljo gorkote. Tako preživ Ijam mrfja stara leta v moji hi šici. Včasih grem k sosedom vas; sosedovi otroci mi prinesejo pošto, iz zadružne prodajalne pa razne jaotrebščine, kar si naročim.
Ko sem pred več leti živel v naselbini Glencoe, Ohio, sem imel vedno mnogo obiskovalcev in vasovalcev. Sedaj, na stara leta, moram pa sam životariti in samotariti. Druščino mi delajo naše napredne publikacije in knjige. Rad čitam razne dopise in članke ter uvodnike, ki obravnavajo avatovni položaj in dogodke. Tudi jaz bi lahko kaj napisal, ampak nočem, ker bi povzročilo polemiko. V sedanjih časih mora človek biti zelo previden, kar napiše, da se ne zaplete v polemiko. Lani je bilo
SIN V FRANCIH	. . Frank Hribar. Skušal bom ofcl-
R%dley, Kans. -Moj sin Fri-' skati vse stare odjemalce, derick se nahaja v armadi že od j V nedčljo, dne 28. januarj i, avgusta leta 1943.. On je saržent bomo praznovali petletnico iz' in opravlja važno 4elo za Strica letniških prostorov SNPJ v av-Sama. Poprej je; bil zaposlen' ditoriju Slovenskega narodne^
IZ LOS ANGELESA
Los Angeles, Calif«—Los Angeles je lepo, veliko me*to, ki ni daleč od obrežja Tihega oceana. Tu vidiš različne ljudi. Kadar prideš sem iz malega mesta, moraš ¡>aziti, da se ne izgubiš, kajti Los Angeles—"Angelsko mesto"—je velika vas, ki šteje nad milijon prebivalcev. Država California je tudi zelo epa poleti in pozimi, zla$ti pa pozimi, kajti njeno podnebje ji laje to izredno priliko, da je zelena tudi pozimi, ampak ne samo zelena, potresena je tudi s cvetjem v zimskem času. To je država nekakšnega večnega po-etja. Zato sem rekla moji hčerki, naj pogleda cvetlice, ki se tako lepo bohotijo v prijetnem soncu.
V Los Angelesu in okoliških mestih je obilo dela. Tu izdela« vajo letala in druge vojne potrebščine. Delajo stari in mladi moški, tako tudi stare in mlade ženske. Blizu Los Angelesa je tudi središče filmske industrije, ki se imenuje Hollywood.
Ob tej priliki želim omeniti, da je bil moj pokojni mož Valentin Krall član jednote in je pomagal ustanoviti dve društvi v. Michiganu in Utahu. Umrl je pred 15 leti, in sicer dne 10. jan. 1930. Še vedno se ga z ljubeznijo spominjamo, na njegov grob smo posadili lepe rože. Zapustil je mene, sina in tri hčere. Blag mu spomin!
Francee Krall.
pri železnici Santa Fe in tudi v armadi je pri transportacijskem oddelku. Nekaj časa je bil nameščen blizu Pariza. O njem je pisal tudi Pittsburg Sun. Divizija, pri kateri je on, vozi dnevno 40 vlakov na različne zalagal-ne postaje na fronti.
On ln njegova žena Tillie sta člana društva SNPJ v St. Loui-su,* Mo. Je dobro poznan med Slovenci po vsej Ameriki.
Odkar se je pričela nemška ofenziva na zapadni fronti, ni še nič pisal; malo poprej pa je pisal med drugim, da mu ni dovoljeno sezuti čevlje, kadar gre spat in da se ne gleda, koliko čaaa kateri vrši delo. Frank Rugel, 72.
doma na St. Clair Ave. Podani bo zanimiv program, sodeloval bo mladinski pevski zbor SNPJ, dramska in pevska društva. Program se začne ob 4. popoldne. Za jples bo igrala Srnicko-va godba« Naj omenim tudi to da se je vršil koncert mladinskega pevskega zbora SDD dne 14. jan., ki je dobro uspel.
Anton Jankovich.
Angleški vojaki rešujelo v Or*IJl—ne demokracijo, marveč monarhisem ln rea k rijo. Slika kaše operadle In poaledlre ¿et v Atenah. Na spletno je angleško hjudatvo proti tel vladni politiki toda je bree moçt ....
V SLOGI JE MOČI
Pueblo, Colo.—Pred mnogimi leti, ko so rojaki Martin Koče-var, Konda in Toman začeli izdajati v Puebju prvi slovenski napredni list v Ameriki z imenom "Svoboda," je bil urednik tega lista znani Frank Medica. Takrat sem bil mlad, neizkušen kmečki fant in Medic? je bil moj prvi učitelj, Zelo sem ga čislal in spoštoval, uboga] sem ga brezpogojno, kajti razumel sem ga popolnoma in vedel sem, da je Medica izobražen, značaje^ mož. \ '
Takrat so naši ljudje prihajali v Ameriko iz vseh krajev stare domovine, pa so se prepirali in črtili med seboj. Najbolj se je repenčil tisti, ki je bil "feldve-bel" pri avstrijskih vojakih in ki se je bil naučil nekaj nemških besed. Medica pa nas je lepo podučil, da smo vsi sinovi in hčere enega naroda in da v slogi je moč.
Na Medico in njegove nauke sem se spomnil zadnjič, ko sem čital Molkovo ščuvanje proti Titu, ki je združil, vsa jugoslovanska ljudstva proti skupnemu sovražniku. Na žalost se vedno najdejo ljudje, ki delajo škodo in razdor med našim narodom; nekateri se ravnajo po ukazih rimskega papeža, driyfi pa to delajo iz sovraštva. Na veliko srečo pa ima naš narod baš v teh kritičnih časih načelu može, ki jim lahko zaupa, da ga bodo pripeljali v svobodo.
Ves svet oMudujé jugoslovanske partizane ln Tita. Mi Slovenci pa smo hval4žni voditelju slovenske osvobodilne fronte Josipu. Vidmarju in drugim, ki mu pomagajo, da naša stara domovina dobi nazaj tužnl Korotan, sončno Goriško in sinje Primor-je. Nadvse ponosni pa smo na našega Louisa Adamiča, ki je seznanil širšo ameriško javnost ; našim narodom in njegovimi tež njami. Ljubimo ga, ker je tako lepo opisal našo staro domovino, prav tako pa smo mu hvaležni, ker pomaga maršalu Titu pri osvobojenju domovine. Hvala ti, Louis Adamič! Neustraše-no naprej! Ne omagaj! Narod te potrebuje!
Rojakom in rojakinjam po vsej Ameriki pa kličem: Ne bojte se. ne verjemite krivim oznanjeval cem! Imejte zaupanje v pravično stvar, pomagajte kolikor morete moralno In gmotno našim voditeljem in končna zmaga mora biti naša!
John Mokar.
AU ele
F odpira I te evol lie*
POROČILO IZ SO. CHICAGA <fco. Chicago, III.—Pri podružnici Št. 54 SANSa smo do 1. januarja nabrali za ¡>omoč stari domovini $117. Denar smo poslali skozi SANSov urad za Vojni relifni fond Amerikancev južno-slovanskega porekla. *
Darovali so sl&deČi: društvo št. 8 SNPJ $25, Joseph Vr^ničar $5, ostali, pet pO številu, pa manjše Vsote. Skupaj $34. To vsoto je nabral br^t Joseph Kosich. -
Spodaj Dodpisani pa je nabral $83. Darovali so: društvo št. 490 SNPJ $25, John Lustik in žena $10, Joseph Brezovec in žena $10, Frank Schwiger (Schweiger?) $7; po $5: Jacob Tisol in žena, Frank Trsar in žena, John Lewstik, John Paropat Šemlič; ostali, po številu štirje, pa manjše vsote.
Rojaki in rojakinje, to je prav mala vsota iz naše naselbine. Sedaj smo že precej slišali o naših krajih, kako se tam godi, kako so sovražniki požgali vasi in pobili mnogo rojakov. Danes nam je slika bolj jasna kot kdaj poprej, zato je potreba pomagati ubogemu narodu, da ostane pri življenju. Najlepša hvala vsem; ki ste darovali. Za podružnico št. 54 SANSn?
J. Brljavac, tajnik.
SREDI ZIME...
Channing. Mich—Tukajšnje razmere so podobne razmeram v drugih krajih, razlika 'je le v ^tem, da si tukaj človek v poletnem času lahko pridela toliko, da ima dovolj za zimo, da mu ni treba po vsako stvar iti v prodajalno. Tukaj se ljudje bavijo največ- z lesom, z lesno trgovino; peči kurimo z drvmi, ne s premogom, torej bolj po staro-krajsko.
Tukajšnja naselbina je primeroma majhna, fantov pa je pre-feejšnje število v vojni. Človeka kar strese, ko pomisli, koliko morajo vojaki prestati na frontah v silnem mrazu v Evropi, dočim vlada vročina na bojiščih na Pacifiku. Še nam, ki smo na toplefto pri peči, se vidi, da je zunaj na mrazu neznosno, kajti vse je zakovano v led in sneg. Če pomislimo na vojake, ki se borijo v mrazu na bojiščih, se bomo počutili bolj srečne in zadovoljne, poleg tega pa bomo pomagali, da se čim prej vrnejo k svojcem po končni zmagi. To je moja želja, ki je hkrati želja sleherne matere.
Nahajamo se sredi zime in poteklo bo še precej časa, predno bo nastopila ljuba pomlad. Ampak že imamo upanje na prihajajočo pomlad, ki se bo pojavila Čez nekaj mesecev, nas navdaja z veseliem: Pozdrav vsem članom SNPJ-in čitateljem Prosvete!
Mary Besgovšek. 438.
RAZNO IZ METROPOLE
Cleveland, O.—V Prosveti sem čital, da je bil Frank Možina iz Moon Runa, Pa., ubit na fronti. Rojen je bil v Ameriki in je bil star 39 let. S Frankom fcva se spoznala pred več leti. Bil je zelo prijazen mladenič in se je rad sukal med staro generacijo. To je pač hud udarec za njegove starše in sestre. Za časa konvencije sem bil pri Možinovih na stanovanju, tako tudi Frank Podboršek, častni reditelj. Moje globoko sožalje žalujoči družini!
Dne S. januarja je bil ustoli čen za governerja države Ohio naš rojak Frank Lausche, dvakratni župan mesta Clevelanda. Za Franka in za vse naše rojake je to vsekakor velikanski dogodek. Frank je zmagal v državi, ki je bila vsa leta močna trdnjava republikanske stranke, poleg tega pa je Ohio četrta največja država v uniji. Lausche si je želel povsem preprosto, domače ustoličenje, kar se je tudi zgodila. Z njim je bila njegova žena, njeA oče in mati, njegovi bratje in pestri, namj-eč dr. William J. Lausche in žena, Charles Lausche in žena, Harold Lausche in žena, sestra Josephine in mož Oliver Wolf ter dr. August Urankar in žena.
Ustoličenje se je vršilo na stopnišču državnega kapitlja v Columbusu, Oh*o. Frank je 55. governer te države. Z Lausche-tom je bil tudi njegov osebni tajnik John E. Lokar. Oba Lausche in Lokar sta člana društva Strugglers št. 614 SNPJ v Col-linwoodu. Mimogrede lahko omenim, da sem pred nekoliko leti v Prosveti dokaj podrobno opisal naš državni kapltelj in naše glavno mesto. Ob neki priliki, ko me je Lausche povabil na vožnjo v svojem avtu, je rekel, da sem prav dobro opisal kapltelj, kar znači, da je opis sam čital ali pa mu je kdo povedal. Naj bo tako all drugače, na svidenje v Columbusu, Frank, ko bom šel tja na počitnice!
Družinski koledarji gredo dobro izpod rok. Prejel sem lepo število izvodov in sedaj sem zaposlen ■ prodajo na vse pretege, le vreme je dokaj neugodno. Poleg mene prodajajo koledarje John K rebel, Joie Dum in
POVEST IZ ŽIVLJENJA HELENE JAGROVE
Spisal Joeeph Ule (Milwaukee)
u.
Ko se je drugo jutro Helena prebudila, je šla najprvo pogledat v kuhinjo, ako je mati pokonci, ker pa je tam ni bilo, je stopila v spalnico, prepričana, da je starše nočna vožnia utrudila in da še spita. Nekaj časa stoji vsa prestrašena pred vrat-mi, nato pa se okorajži in jih odpre, tedaj pa vidi, da je postelja nedotaknjena. Silno se je prestrašila in je skoro zakričala na glas.
"Mama, mama, ate, ate, kje sta? Morda vaju ne bom nikoli j več videla," je jokala.
Končno se je malo pomirila in stekla na cesto z nado, da bi zagledala njihov avtomobil. Toda na cesti vidi mnogo avtomobilov, ki drve od vseh strani, a nobeden ne okrene proti hiši. Že je bila vsa obupana in še bolj žalostna, toda"tedaj okrene neki avtomobil z betonske ceste in zavije proti hiši.
"Ate in mama prihajata!" je veselo vzkliknila sama pri sebi in si obrisala solze.
Ko pa avtomobil privozi v bližino hiše, dekle takoj spozna, da ni njihov avtomobil. V avtomobilu je sedela samo ena oseba namesto dveh. Helena odhiti v hišo in prestrašena ugiba, kdo bi bil in kaj hoče.
Tujec pride do vrat in potrka in vpraša prestrašeno Heleno, ako je to dom Andreja Jagra
"Seveda je," odgovori Helena, "toda mati in oče sta šla v mesto včeraj in ju še ni domov.'
"Ali si ti hčerka Andreja Jagra?" dalje vpraša tujec Heleno.
"Sem," odgovori ona. Nato pa jo tujec vpraša, kako ji je iirv Ona mu hjtro odgovori in pove svoje ime. Tujec pa Jo neto še vpraša, ako ima kakšnega brata ali sestro. Ona mu odgovori, Ha je edina hčer.
Helena se je pričela tresti M bilka na vodi, kajti »ričela je slutiti, da se je nekaj hudega zgodilo. Tujec pa nato sop<t podvzame besedo z žalostnim„ glasom: "Helena, tvoj oče m mati sta mrtva. Bila sta ubita nedaleč od mesta Cook na žrki-ruskem križišču, ko se je avto. sta ga vozila zaletel v vlak * Heleno Je strašna novica tak » (Deli« ae S. street)
PONEDELJEK, 22. JANUARJA
phosvita
uDa se razčistijo pojmi"-ali debata dveh urednikov
Odgovor na urednikov odgovor
II
Br. urednik me vprašuje: "Toda če nisi nasedel tgj (topovski) propagandi, kateri propagandi si potem nasedel?" V starem kraju nisem bil—pravi dalje— torej od nekoga sem moral dobivati informacije in te informacije so morale biti podobne "informacijam," ki lih je širila velesrbska vlada v Londonu, kajti drugače bi si ne mogel ustvariti enake sodbe o osvobodilnem gibanju in partizanih.
O sveta naivnost! Urednik sam napol priznava, da je "nasedel" partizanski propagandi, zato mora vsakdo "nasesti"— drugače se svet ne vrti.
Največ irtf<ymacij o položaju v Jugoslaviji mi je dala—be-lieve it or not—partizanska propaganda sama . Razlika med nama, br. urednik, je v tem, da ti si partizansko propagando iz tega ali onega vzroka pogoltnil s tMp, lasmi in dlako vred—kljub temu, da je bila, kakor praviš —sem pa tam "nategnjena"(!) —jaz Pa sem položil na mi2° in jo dobro analiziral s svojim merilom, (kriterijem), ampak analiziral sem drugače, kakor si ti moje možganske fakultete! In kmalu sem videl in vedel, kje smo. To so od časa do časa potrdili nevtralni poročevalci, ki so direktno ali indirektno prišli v doti ko s partizani; nadaljnje potrdilo sem dobil v nekaj številkah podtalnih listov, ki so takrat izhajali v Sloveniji in katere so prišle v moje roke.
Komunisti niso od včeraj na svetu. Kdor hoče, jih lahko dobro pozna. Dovolj "trubla" so povzročili delavcem, posebno demokratičnim socialistom, po vsem svetu med prvo in drugo svetovno vojno. Zgodovina našteva vrsto krvavih izgredov, pučev, individualnih umorov, razdorov, krvnih likvidacij, jezuitskih intrig itd. skoro V vseh deželah na rovaš komunistov. Vse to ni bil noben bavbav, kakor ti praviš, br. Garden. Sam dobro veš to, saj si pisal v Pro-sveti o tej stvari in Stalina si nazval Groznega. Kar se je godilo na Španskem, kjer so Stalinovi pristaši sredi civilne vojne s fašisti ubijali socialiste in demokrate ter zadavili vlado Lar-ga Caballera, ker drugače niso mogli kontrolirati republike in lojalistične fronte, tudi ni bil bavbav. Kakšne lopovščine so počenjali v Nemčiji, kjer so indirektno pomogli Hitlerju na krmilo, je stvar zgodovine.
Mar. misliš, da so jugoslovanski komunisti izjema? Komunisti vseh dežel naj bi bili hudiči, le jugoslovanski so angeljčki? Otroci to lahko verjamejo. Povsod komunisti prejemajo navodila iz Moskve, le v Jugoslaviji so neodvisni? Josip Brozovič (Tito) se je zato vežbal v Rusiji na stroške sovjetov, da bo potem lahko nekaj delal v Jugoslaviji na svojo pest v interesu naroda, fie pa v interesu Stalinove diktature? Kdor to verjame, je zrel za nebesa.
Tukaj je nekaj dejstev:
Jugoslavija je bila invadira-na v aprilu 1941, partizani so se pa porodili v jeseni istega leta. Zakaj ne prej? Zato, ker je bila Rusija invadirana še le v juniju in pred to invazijo Rusije •w> komunisti v Jugoslaviji bobna I i—kakor so bobnali v Ameriki in v vseh drugih deželah za «''•«sa i »akta med Hitlerjem In Stalinom—da je vojna med Nemčijo in Anglijo imperialistična in s" se norčevali iz obrambe pred I:> isti in naciji. Komunisti so se "liamili in se čez noč prelevili v velike "patriote" še le po Hit-1< rji vem napadu na Rusijo.
V avgustu 1941 je prišel hrva-koammift Josip Brozovič (Tl-ki ne je kasneje sam posta-viI za maršala in katerega ti, br. urednik, nazivaš velikega, kakor prej nazval Stalina za Groz-(z romantičnimi nazivi fi radodaren!)—v Jugoslavijo. ' ""I je z letalom iz Rusije. kJ' r se je nahajal od časa, ko je '••pustil Španijo po porazu loja-> 'ov Brozovič je potem orga-'oziral partizanako gibanje pod «menom "osvobodilna fronta" in i** ra/glasil, da namen gibanja
je osvoboditev Jugoslavije izpod nacifašističnega jarma—v resnici pa je bil namen, da partizanska agresivnost potegne čimveč nemških divizij .v. Jugoslavijo in na ta način jih pojde toliko manj v Rusijo. To je bilo tako prozorno, da je lahko videl vsakdo, kdpr je hotel dvakrat pogledati to stvar. Poznejše aktivnosti partizanov tamkaj so to neštetokrat potrdile.
Ko se je partizansko gibanje razmahnilo proti koncu leta 1942, so bili ameriški komunisti v New Yorku in hrvaški komunisti v Pittsburghu prvi v Ameriki, ki so ga razbobnali. Odkod so dobili informacije? Ne skozi London, kajti imperialist Churchill takrat še ni imel dogovora s Stalinom, da bo pomagal Titovim partizanom. Dobili so jih iz Moskve, ki je bila do pakta med Churchillom in Stalinom edino izhodišče partizanske propagande za Ameriko. Br. urednik pravi, da je bila partizanska propaganda "sem pa ta,m nategnjena". To je -skromno rečeno. Naj bi br. Garden raje priznal, da sta Daily Worker in Narodni Glasnik s sopotniškfmi listi vred partizane in Tituša takoj od začetka tako nategnila navzgor, da sta kmalu naredila iz komarja slona. Komunisti in sopotniki so sami dajali najboljše informacije o terorizmu partizanov.
Glavni vodja partizanske propagande med ameriškimi Slovenci je bil takoj od začetka Adamih, častni predsednik San-sa. Adamič je bil odprt. Česar še nismo vedeli, nam je on povedal javno in na "tajnih" sestankih. V članku v magazinu Harpers se je očitno, dasi indirektno, bahal s političnimi umori, ki so jih partizani izvršili na Slovenskem. Demokratični socialisti so vedno obsojali zavrat-ne politične umore, izvršene nad komur koli, in obsojajo jih še danes. Med podtalnimi listi iz starega kraja, ki sem jih prejel, je bila tudi številka "Slovenskega poročevalca," ki je bil takrat |n menda je še zdaj. glavno glasilo komunistične stranke v Sloveniji. V tem listu, ki še danes služi Sansu za propagando, so se starokrajaki komunisti tudi očitno bahali s svojimi zavrat-nimi umori in grozili so z novimi umori. Če sem torej pisal v Prosveti, da so partizani teroristi, sem imel dokaz. Sami so se bahali. To ni bavbav, br. Garden, je fakt.
V januarju 1943 je imel Adamič "tajni" sestanek v Chicagu. Zraven sem bil tudi jaz. Vprašal sem ga, če ve, da je to komunistično glasilo. Pritrdil je, da ve. Nato nam je povedal, da je Boris Kidrič, slovenski komunistični vodja, surov človek, ki je nekoč grozil, da bi najraje pobil vse svoje nasprotnike, če bi mogel. Povedal nam je tudi, da je v partizanski armadi okrog petnajst odstotkov "hoodlumov" ali propalic, ki so samo zato zraven, da lahko kradejo in ropajo. Kateri lopovsKi propagandi 'je ,tore j Adamič nasedel? t (Se nadaljuje.)
Ivan Molek.
Komentar urednika
Pomen prvih treh odstavkov, posebno tretjega, je, da smo vsi drugi, ki smo "nasedli" partizanski propagandi—bedaki, Sieve, samo br. Molek se zna poglobiti v stvar, jo razčleniti in si ustvariti pravilen zaključek. To
; Sploh vrše največja grozodej-' stva, ki si jih je zmožna ustvariti najbolj sadistična in per-perverzna domišljija.
Mogoče mislite, da je vse to izmišljeno v mojih možganih radi efekta. Ne. Vse to sem čital, kakor je nedvomno čital tudi br. Molek, v nepodpisanih izjavah in "dokumentih", ki so prišli v Ameriko is Ljubljane. Vse to je krožila pod vodstvom rev. Ambrožiča širom Amerike tudi Zveza slovenskih župnij v svojih brošurah, kakor tudi Ameriška Domovina. Kvizlingi v Sloveniji so si preskrbeli nepodpisane izjave "demokratičnih" in "rte-pristranskih" elementov, kakor tudi izjave nepodpisanih "socialistov", jih s posredovanjem vatikanske diplomatične pošte poslali v London, od tam pa v Ameriko svojim zaupnikom, ki so jih tukaj razmnožili in razdelili.
. Ena teh "nepristranskih" izjav ("nepristranost" je bila posebno .poudarjena) je vsebovala dolgo listo—imena in kraje in datume etc.—partizanskih gro-dejstev. Partizanski krogi so potem ogorčeno zanikali tisto obtožnico in dejali, da so vsa navedena in še mnoga druga grozodejstva izvršili Italijani in slovenski belogardisti, ki so sodelovali z njimi, zdaj pa z Nemci.
Vprašanje je, komu ali ^kateri propagandi hočete verjeti. Da so se vršila in še vrše grozodejstva, ni dvoma in je tudi dokazano. Nihče, kdor ni sadist, se ne veseli grozodejstev. Toda vprašanje je, na katero stran se postavite — srednje poti tukaj nllt na stran onih, ki se bore za o s v o b o d i t ev nar da iz-
pod fašističnega suženjstva, ali na stran kvižlingov in belogardistov, ki so po svojem sadizmu še hujši kot so okupatorji, kakor smo nedavno čitali v Prosveti v nekem pismu iz startega kraja in tudi že prej iz drugih virov.
S tem ne mislim reči, da se je Molek postavil vedoma in direktno na stran nacifašističnih okupatorjev in kvižlingov. Toda dejstvo, da obsoja le partizanska oziroma "komunistična" "grozodejstva", brez ozira, kakšna so (tukaj imam v mislih le Jugoslavijo) in ali so opravičljiva vsaj toliko kot so opravičljiva slična, to je "legitimna" ali "zakonita" vojna grozodejstva s strani sovražnih vojakov—to vprašanje čisto prezre. Popolnoma prezre dejstvo, da so bili irtve partizan• skih umorov, nad katerimi se um zgraža, navadni izdajalci in največje propalice slovenskega naroda, ki so zakrivili, da je bilo po okupatorjih umorjenih ali odvedenih v ujetništvo tisoče in tisoče rojakov. O tem §o neizpodbitni dokazi—skoraj sleherno pismo iz starega kraja to omenja in na razpolago so tudi drugi viri.
Kdor se postavi na stališče, da je absolutno in brez vsakega pridržka proti vsakemu grozodejstvu, proti vsakemu umoru, tedaj mora biti na vsej črti in brez pridržka proti vsaki vojni, tudi proti sedanji, ki po barbarstvu z obeh strani daleč njuikri-ljuje vsa vojna grozodejstva v preteklosti. Ampak vsi vemo, da Molek ni noben verski ali huma-nitarski pacifist. Nasprotno je že večkrat zapisal, da mu je smrt In torej tudi vojna ljubša kot sužnost, posebno nacifaši-stična sužnost.
In vendar g^ede Jugoslavije obsoja le partizane, in to iz nekega navideznega humanitarskega pacifizma, čisto pa ignorira grozodejstva, ki jih vrše domači kvizlingi v družbi in službi barbarskega okupatorja za potlačitev, zasužnjenje in uničenje lastnega naroda. Pri tem se sklicu-
je v resnici višek "treniranja"^ je na neko svojo superiorno in-kakršnega mi, ubogi plebejcl, ne posedujemo. Te vrste "superior-ni" ljudje so tudi okrog Ameriške Domovine, Srbobrana, New Leaderja in — yes — celo Rado Staut spada v te "izvoljene" kroge. Vsi ti ljudje so prišli do enakih zaključkov, seveda čisto "samostojno", brez vsake propagande, toda lahko iz drugačnih motivov—vsaj br. Molek se otepa njih družbe, čeprav ga ta družba šteje v svoje kroge v pogledu Jugoslavije.
In zaključki vaeh teh ljudii so, brez ozira na različne (?) motive, da je osvobodilno gibanje v Jugoslaviji od vrha do tal nič drugega kot gol komunizem najbolj pošastne vrste, da ne počenjajo nič drugega kot ropajo in mor« in požige jo in nedolžne ljudi ¿Ive zakopavajo v grobove, pa režejo ušeaa in nosove.
teligenco, na svojo hladnost in treznost, ki mu je omogočila, da je vso propagando iz starega kraja, partizansko kot kvizlin-ško in klerofašistično lepo "položil na mizo, jo dobro analiziral s svojim merilom (kriterijem) . . . in«kmalu videl in vedel, kje smo . ; ."
Kako lepo, prijetno, modro In —auperiomo «e to glaal! In če poleg tega nekdo pravi, da ae je Adamič "očitno, dasi indirektno bahal s političnimi umori" v magazinu Harpers in poleg tega še doda, da «o «e v Slovenskem poročevalcu "starokrajaki komunisti tudi očitno bahali a svojimi zavratnimi umori in so grozili z novimi umori"—potem mora seveda biti proti takim iz-r od ko m človeštva. S pomočjo Mvojc supertorae inteligence bo napravil zaključek, da ao parti-
zani nič drugega kot—"teroristi", "morilci", "tolovaji" , etc., etc. Kajti imaš ne samo "dokaz", marveč "neovrgljiv dokaz." Slednje namreč, če v svoji hladni superiornosti vržeš na jugoslovansko osvobodilno gibanje še senco vseh kriminalstev, ki so jih izvršili komunisti v Španiji, Nemčiji, Rusiji in drugje. In če še omenjaš neko Adamičevo izjavo na nekem "tajnem" sestanku o Kidričevi surovosti in nekem odstotku propalic v partizanski armadi, je "dokaz" o partizanski moralni propalosti in kriminalstvu ne aamo neovrg-ljiv, marveč—pribit . . .
Da so v partizanskih vrstah tudi propalice, ni nobenega dvoma. Saj jih najdete še v cerkvi, med angelji, v "najboljši" družbi, sploh povsod. Yes, so tudi med navadnimi delavci in kmeti in bizni8mani in med tako zva-no inteligenco.
Toda navadnemu plebejcu kot je pisec teh vrstic se vsekakor čudno vidi, da se je narod posebno v Sloveniji v ogromni večini pridružil tako moralno propadlemu in kriminalnemu gibanju kot 1e Osvobodilna fronta pod vodBtvom bedastega Vidmarja, sadističnega Kidriča in kriminalnega Tita. To je za nas plebejce uganka, katere nam do danes ni rešila še nobena sufrióme inteligenca.
Mogoče se je pridruiil zato, ker je tudi velika večina tega naroda moralno propadla in je nagnjena h kriminalstvu, ali pa toliko nevedna, da ne ve, kaj dela in kaj hoče, marveč se pusti voditi za no« mali skupini dobro treniranih in discipliniranih komunistov, ki narodu po osvoboditvi izpod okupatorja zadrgnejo zanj ko na vrat? Ce Je temu tako, potem smo mi navadni plebejci v veliki zmoti in morajo biti v pravem slovenski kvizlingi in belogardisti s škofom Rožmanom in generalom Rupnikom na čelu, na Hrvaškem pa paveličevci in v Srbiji nediČevci, vsaj "demokratični" in pa starorežimovcl.
Nekdo je tukaj *v veliki zmoti: ali smo mi navadni plebejci, ki vidimo v osvobodilnem gibanju v starem kraju nekaj resnično velikega, ali so pa—superlor-nl ljudje, ki vidijo in obsojajo le terorizem In bandltstvo parti zanov, ne pa kvižlingov in belogardistov. -*
Pisec teh vrstic nima namena, da bi zagovarjal početje komunistov in kominterne pred junijem 1941. BiH niso in še danel niso nič drugega kot služabniki in orodje Moskve. Glede tega vprašanja ni med mano in Molkom nobenega spora. Pred Hitlerjevim navalom na Jugoslavijo so tudi jugoslovanski komunisti, kolikor nam je znano, verno sledili tedanji "liniji" kominterne, ki je bila indirektno tudi v službi Hitlerja kot peto kolo. Tudi ni nobenega dvoma, da jih je Hitlerjev napad na Rusijo tudi v Jugoslaviji, kakor povsod, jKjgnal v akcijo še z večjo vnemo, kakor je; najbrže tudi mno-fce nekomuniste, toda simpatlke Sovjetske Rusije.
Toda kolikor nam Je znano, Je bilo partizansko gibanje organizirano v pdletju, ne Šele v Jeseni 1941. Osvobodilna fronta v Sloveniji je bila formalno ustanovljena na sestanku predstavnikov vseh političnih strank, razen režimske Slovenske ljudske stranke, in drugih skupin 14. Julija. Približno isti čas je bila ustanovljena tudi v Srbiji. Iniciativa za ustanovitev organiziranega odpora proti okupatorju Je prišla od komunistov, kar jim pisec teh vrstic ne Šteje v zlo, marveč v kredit. Hrbtenica pa so bili "hostarjl", ki «o se v Sloveniji pojavili takoj-po nacifaŠl-stični okupaciji.
Da so komunisti danes v Jugoslaviji močan in vpliven politični faktor, ni nobenega dvoma Toda po vseh poročilih Iz starega kraja — Iz partizanskih virov, še boli pa Iz poročil anglo-amerlfcklh vojaških misij in časnikarskih poročevalcev—«e komunist' na vsej črti flbnaŠajA demlch»tlčno v teoriji in praksi. Ce «> se le "potuhni-Ir, kot na pr. jnjali br. Molek. ali pa se v resnicfW'emenlM, bi) pokazala bodočnost.
Anton Cardan* ,
Proslava osvoboditve Belgrada v Mehiki
Dasi je že precej zakasnelo moje poročilo, nameravam danes vsekakor vsaj na kratko opisati najsijajnejši nastop, kar jih je še do danes doživela naàa mala tukajšnja naselbina pred širšo mehiško javnostjo.
Dva dni po osvobojenju jugoslovanske prestolnice izpod krutega nacijskega jarma je priredilo naše tukajšnje društvo Yugoslavia Libre" v sijajnem Modrem salonu "Sans Souci" velik in slovesen banket, tako z namenom, da na ta način proalavi znameniti dogodek sam, kakor tudi, da sprejme javno ob tej priliki od mehiškega "Comité de Ayuda él Ejército Libertador y Guerrilleros de Yugoslavia" zdravila in denar, ki jih je slednji dotlej nabral v pomoč našim hrabrim borcem v stari domovini. ;
Takoj ob otvoritvi slavnosti je izročil general Alberto Zuno Hernandez, predsednik mehiškega Titovega pomožnega komiteja, rojaku J. Z. Listu, predsedniku "Svobodne Jugoslavije" v Mehiki, detajllran pergament, v katerem so bila naznačena poleg imen mehiških farmacevtskih tvrdk podrobno vsa zdravila, ki so jih slednje podarile komiteju v pomoč naši stari domovini. Naj kar obenem pri tej priliki takoj omenim, da so bila ta zdravila (skupno 21 velikih zabojev v približni teži ene tone in vrednosti okrog štiri tisoč dolarjev) že odposlana na naslov ZOJSA v New York v upanju, da še pravočasno dosežejo jugoslovansko ladjo, ki je imela tiste dni dospeti v omenjeni pristan. Istočasno "Je bil tudi odposlan ček za tri tisoč dolarjev, ki Jih Jo nabral komite v gotovimi, da se s tem denarjem kupijo v Združenih državah ostale potrebščine, kakor Jih je pred kratkim priporočal minister Sava Kosa-novlč v svojem pismu na ameriške (rojake.
Po kratkem zahvalnem govo* ru društvenega predsednika, v katerem Je slednji obenem izrazil svoje upanje in željo, da bo komite nadaljeval 8 svojim plemenitim delom tudi še nadalje do končne zmage, kakor tudi v neposredno sledeči dobi povojne rekonstrukcije, je stopil pred mikrofon (ves program je bil namreč oddajan preko vladnega radia "Gobernación") general Cristobal Guzman Cardenas, šef vojnega štaba tukajšnjega ministrstva narodne obrane, ki Je v daljšem govoru navdušeno pozdravil svoje neustrašne Jugoslovanske "vojne brate" ter njihovega vrhovnega poveljnika, katerega je nazlval kar naravnost z.jugoslovanskim izrazom "druže Tito".
Za generalom Guzmanom Car-denasom sta še na kratki) govorila naš društveni tajnik dr. Fo-dor ter naš aktivni član dr. Adolf Welshman Goranln, bivši urug-vajski konzul v Belgradu. Zaključil pa je slavnoitne govora tukajšnji sovjetski poslanik dr. Konstantin A. Umanski, ki Je v dolgem, navdušenem lit, resnično iskrenem govoru poudarjal sorodstvo in prisrčno bratsko solidarnost naših dveh narodov v sedanjem boju, naglašajoč v svojem Španskem govoru, da velja za nas v obeh jezikih l»tl Izraz, namreč "dos hermanos— dva brata", kar je Izrekel prav v teh besedah.
Naj pred zaključkom navedem vsaj nekaj najznačilnejših oseh-nostl, ki »o nas ob tej priliki počastile 8 svojo osebno navzočnostjo na slavnosti: sovjetski poslanik Konstantin A. Umanski s svojo ženo; sovjetski vojaški ataše major Sergej Pavlov; Troja-nlcki, Glebski In Marina Nlkol-»kaja, člani sovjetskega poslu-nlštvs v Mehiki; češki poslsnik dr. Karel Wendl s svojo ženo go. Trino Krecsrevlč-Wendl; pol^'V* nlk Hron, češki vojaški sUše v Mehiki; kubanski poslanik, obenem dekan diplomatskega zboru v Mehiki, dr. Carlos M Carbo-nell z ženo; éllejskl poslanik dr f»«.dro Csstellanos In čilejski vojaški ataše general A Rodriguez; kanadski poslanik W. t. A. Turgeon; danski generalni konzul Alfred Schousgssrd; hait-•ki konzul Carlos M Par, angleški voJtIM» ataše, polkovnik Norman P Wright; bivši franco ski min later v Mehiki, mr. Al-
bert Bodard; prvi tajnik ameriškega poslaništva, mr. Gibson (ameriški poslanik sam je bil ta-čas v Združenih državah, pač pa je došla njegova žena); sonor Masanes. prvi tajnik urugvaj-skega poslaništva; tajnik češkega poslaništva ing. Josef Smut-ny; prvi tajgik kitajskega poslaništva (imena se ne spominjam; novi kitajski poslanik tedaj še ni bil dospel v Mehiko); Jacques Berthete, časnikarski ataše francoskega poslaništva — poslanik sam je bil tačas istotako izven Mehike, došla pa je njegova ie-na; mehiški generali Alberto Zuno Hernandez, Cristobal (¿uz-man Cardenas in Jose L. Amct-cua; španski republičanski general Antonio Cisneros; pisatelj Egon Erwin Kiych; ameriški časnikarski poročevalci C. 1. Koche (Allied Labor News), Alfred J. Brooks (Reuter) ter Noel Lindsay (Interallied Information Service); ruska operna pevka Sonia Verbitzkl; operna dirigenta Carl Alwin in Ernst Roemer; Ludwig Renn, predsednik "Svobodne Nemčije" v Mehiki' tei bivši komunistični poslanec v nemškem parlamentu; j^patelj Paul Merker; Lic, Francisco A. Benavides, predsednik Mehiškega geografskega in statističnega društva; Lic. Aaron Pelaez, zastopnik Narodnega politehničnega instituta; prof. Samuel Ramos, predsednik Mehiške komisije za intelektualno kooperacijo (odsek nauČhega ministrstvu v Mehiki); predsedhik "Svobodne Ogrske" v Mehiki, predsednik španske komunistične stranke itd. itd.
Pa dovolj Imen! Kdo naj bi se le vseh spominjal? Bila je to proslava, ki nam bo vsem ostala še dolgo v spominu—in propaganda za našo domovino, kakršnih le mklol
Kot sem že prej omenil, so bili vsi govori oddajani v širni svet po radiu».. Obenem je tukajšnji kinematografski ateljt (weekly news-reel) EMA-Noti Clero Mexicano povzel najzanl mivejše prizore slavnosti za svoj običajni tednik št. 97 in kazal slike naslednji teden v večini tu kajšnjih kinematografskih gle dališčih — our first successful break into the Mexican movies!
A da ne bo govora v mojih poročilih iz daljne "stare" Mehike le o banketih, javnih shodih in drugih sličnih prireditvah v gledališčih, o vojaških paradah v poČast naših hrabrih partizanov In podobnem, pripravljam za prihodnji moj dopis od tukaj—docela novo snov. _ J. Z. List, predsednik "Svobodne Jugoslavije" v Mehiki.
Glasovi iz
naselbin
, (Nadaljevanj* i I. strtml.)
prestrašila, da se je onesvestila In padla na tla Tuje« Jo naglo pobere in ji prične z rbrzlo Vodo močiti čelo, Ko je prišla nesrečna deklica k zavesti, je vprašala tujca, kje sta trupli njenih staršev.
"V mestu Cook, v okrajni mr-tvsšnicl," JI taloatno odgovori tujec in premišlja, kaj bi storil z deklico. Mislil si je, ako jo 00«.
vzame s seboj, bo imel sitnosti z njo, ako pa Jo pusti samo, bi mogoče (udi ona od žalosti umrla. Ko tako premišljuje, kaj hI storil, se končno odloči, da bo najboljše, če Jo vzame s seboj in jI reče:	<	^
"Helena, obleči se In pojdi Z menoj, da boš videla starše še danes in prostor, kjer sta bila ubita.*-;
HHena m ks) ča»a premišljuje, aH brila t Njim ali ne, nato po privoli |n se prarnično obleče.
Kmalu sta <tOxpela do usode--. iii ii8 lini ■ i i i a ■
polnega železniškega križišča;
tujec ustavi avto in izstopi ter ukaže Heleni, da mu sledi. Nato jo odvede k razbitemu avtomobilu, ki je še vedno tam letal. Helena prične ogledovati avtomobil, tedaj pa zapazi kri na ae-deiu in zakriči: "Oh, mof Bbg, to je kri mojega očeta in matere!" nakar se nezavestna z grudi na zemljo. Avtomobiliati, ki so videli ta žalostni prizor, so pričeli izstopati iz avtomobilov in vpraševali, kaj se je deklici ■godilo. Tujec jim pove žalostno /godbo, nakar oni izrazijo obžalovanje in ae odpeljejo. Eden izmed njih pa je pomagal tujcu deklico nesti v avtomobil. •
Tujec je pognal avtomobil s polno brzino. Helena pa je prišla k zavesti malo poprej preden sta dospela do okrajne mrtvašnice. Tujec JI nato reče: Helena, sedaj sva na cilju. Izstopi, da te odvedeni k truploma tvojega očeta in matere, ki letita v tej stavbi v krstah drugo poleg drugega. Ko /e Helena tagledala svoje «tarše v krstah, *o Je zopet onesvestila. Tujec . naglo stopi k nji, Jo dvigne, ne-tdo drugi pa ji prinese vode, nakar jo odpeljejo v bolnlšnieo.
Ko Je vodstvo mrtvašnice zve-lelo, da je Helena prišla k zavesti, je poslalo neko oNebo k »jej, da poizve, ali Ima kaj so-odnikov. Ona odgovori, da jih .ma in pove naslove. Sorodnike to takoj obvestili o smrti An-ireja Jagra in njegAve žene ter . ih pozvali, naj takoj pridejo v mrtvašnico v mesto Cook. Sorodniki so se takoj podali na pot, o «mrti p» so obvestili tudi sose-ic in talostna novica se je takoj aznesla po vsej naselbini,
Johna, ki je bil brat Heleninega očeta Andreja, in njegovo ».eno ho v mrtvašnici vprašali, kje hočeta, da položijo Andreja n njegovo ženo k zadnjemu po- _ Htku. "Na domaČem pokopališču," odgovori John in zahteva, ia trupli takoj prepeljejo na njegov dom. Seveda so takoj ugo-1111 njegovi zahtevi. Povedali so mu tudi, da se nahaja hčerka Helena v bolnišnici, kamor so ie peljali, ker je zbolela od žalosti.
John In njegova žena sta se neto takoj napotila v bolnišnico, 1a polž vesta, ako je dovolj okrevala, da bi jo vzela domov. V bolnišnici so ju zagotovili, da ji je bolje In da Jo lahko vzameta domov. Seveda, vzela sta jo takoj na njun dom, da je tja dospela še prej kot trupli. Ko i.o > iospell tja, je bilo zbranih že mnogo ljudi, ki so čakali na trupla. Trupli sta kmalu dospeli in polotili so Ju drugo poleg dru-«egii, občinstvo ju Je pa oblo-tilo z venci ln cvetlicami.
Helena je sedela na solu, jokala in kričala, "Kaj ml je se-daj storiti, ko nimam matere in ne očeta? Najbolje bi bilo, da bi tudi mene položili v grob z njima, Ljudje so bili slino ganjeni in brUall so si solze, ki se Jih niso mogli ubraniti.
Brat John Je takoj odhitel k tupniku, mu naznanil smrt svojega brata Andreja In njegove tene Katke, nakar sta se dogovorila glede pogreba. Pogreb sta določila za naslednji dan ob desetih dopoldne, župnik pa je takoj vprašal, ako Sta Imela pokojnika kaj denarja, potem bi ju lahko pokopal z mašo, "Seveda sta imela denar," Je odgovoril brat John. "Imata tudi lepo posestvo in živino, poleg tega pa Mta tudi zavarovana za $10,-"Aha, aha," je pristavili
Jupnlk, "pot«*m pa bo Bogu ve-llko bolj dopadljivo, da Ju pokopljemo z mašo " John pristane na tupnlM)Vo nugestljO, nakar odide
(Dalje prihodnjič) #
WHIM THt PUtL OOCS

AM AIRPLAWI BNGIMI mp k» owe wslglM Is In sta* M
m i ■■
NAZNANILO IN VABILO
Delnlšks sejs delničarjev SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA, 1133» Waterloo Rd. (Colli«wood)—Cleveland. Ohio, se vrši
v petek, dne 26. januarje 1948
Prosi se delničarje In laatopnike društev delničarjev, da se te seje udeUttJo polnošlevtlno.
DIREKTOIIIJ SLOV. DELAVSKEGA DOMA.
rdeča kokarda
Raman iz velike francotke revolucije STANLEY WEYMAN
(Nadaljevanj«)
"Vas je zgrabila za orožje!" lem hlipal. "Za-paliti hočejo grad in gospodična Deniza je doma? Ti, Gilles, zajaši konja; dirjaj brez oddiha v Cahors in povej to gospodu markizu. Reci, naj zbere kar največ ljudi in naj prihiti na pomoč. Ti, Andre, pa hiti v Saux. Pokliči abbe-ja Benoita ... in prosi ga, naj stori, kar le mo-
__ H	-, * -
re. -	« f
Namestu odgovora sta stala pred menoj z odprdtimi usti in zijala v temo.
"Pa kobila, gospod?" je nato bedasto vprašal eden izmed njiju.
"Osel!" sem zavpil. "Vrag naj jo vzame! Kdo se zdaj meni za kobilo! Ali ne razumeš, da je grad v nevarnosti?"	, ,
"A vi, gospod?"
"Gledal bom, da pridem z vrtne strani v grad. Ganita se! Na pot, prijatelja! Sto liver vsakemu izmed vaju, če rešimo grad!"
Rekel sem "grad," ker nisem hotel govoriti o tistem, kar mi je bilo pred vsem na umu; zakaj na to, da naj pade nedolžna deklica v roke teh zveri, me je bilo še mialiti strah. A prav ta mi; sel je bila tišta, ki mi je dala moč, da] po odhodu svojih slug preril skozi g< kakor da je tenka pajčevina. Z brezumno naglico sem stekel čez polja in mimo^vasi ter krenil proti vrtovom, ki so se dotikati iztočnega krila gradu. Ograjeni so bili samo z živo mejo in plotom iz deska;, ko sem preskočil ta plot, sem imel svobodno pot v neposredno bližino zgradbe. Ozka stranska vrata so vodila iz gradu na vrt in z vrta na hodnik, ki se je končeval v veliki grajski veži. Grajsko poslopje je imelo dve stranski krili'in srednji del. Sto korskov od pročelja se je začenjala vaška ulica; široka, prašna pot je spajala glavni portai z vhodom, Čigar mrežna vrata so bila podnevi in ponoči odprta.
Uporniki so imeli po tem takem kaj kratko pot; ni kaka ovira jih ni ločila od poslopjs; če bi prišli do tod, bi naleteli samo na nezavarovana okna in vrata — ako so bila vobče zaprta.
Vos poten in prašen som planil v črno temo, ki jo ovijala grajske zidove, in dospel do vrat. .. . Zaletel sem so vanjo z ramenom. Držala so! Upirala so se mojemu obupu, ko jo bila vsaka sekunda dragocena! Luči plamonic sicer nisem videl in kričanja množice nisem čul, zakaj vogal gradu mi je bil na poti — a tem bolj živo som si v duhu prodstavljal bližanje napadalcev; mislil sem, da morajo biti že pri velikih vratih.
Zaman som razbijal in stresni kljuko. , Nazadnje sem pozabil vso opreznost; jel sem klicati, čedalje glasneje in, glasneje. Čez dolgo večnost — tako se mi je vsaj zdelo sem za-čul negotove korake, ki ao ae bližali hodniku, in sem sagledal pod vrati trak svetlobo. Se trenutek in meketajoč glas je vprašal:
"Kdo Jo?"
"Vikont de Saux," sem nestrpno odgovoril, "vikont de Saux! Spustite me noter! Spustite me noter, pravim!"
"Ali, gospod," Je odvrnil glas, ki je postajal čedalje bolj kUvm, "kaj pa je vendar takega?"
"Kaj je? Grad hočejo zažgati, budalo!" sem kriknil. "Odprite, odprite, če nočete živi zgo-roti!
Po kratkem obotavljanju je strshopetec vendarle odklenil. Urno sem planil v tesni hodnik z umazanimi, razpokanlmi stenami. Brezzob, od starosti že bedast sluga, ki sem ga bil večkrat videl, kako je v predsob ju navijal volno, je stal pred menoj z železnim svečnikom v roki. Ko me je zsgledal, mu je luč omahnila; debelo me je pogledal in od začudenja zazijal. Videč, da se od njega nimam česa nadejati, sem
ga odrinil in sam zapahnil vrata. Nato sem mu vzel svečnik iz rok.
. ."Brž!" sem velel, tresoč se od razburjenja. "Peljite me h gospodični."
"Aa? Kaj pravite, gospod?"
"Na vrh me pelji, osel! Na vrh!"
Hotel je nekaj reči, toda nisem ga utegnil poslušati. Ker sem poznal pot in sem imel luč , v rokah, sem ga pustil, kjer je bil, in sem stekel po hodniku. Veža je bila vsa tema; moja lučka jo je razsvetljevala komaj toliko, da sem se mogel razgledati. Vrata so bila zabarikadi-rana. To videč sem se obrnil proti stopnicam. V trenutku, ko sem stopil nanje, se je stari sluga, ki je tekel za menoj, spotaknil ob kolovrat, ki mu je stal na poti. Kolovrat se jo prevrnil z ropotom, ki mu je zgoraj odgovoril zbor jav-kajočih in tarnaj očih glasov. Ko sem pritekel na vrh, sem našel vekače zbrane okoli lojenke, ki je s svojim slabotnim brlenjem dajala prizoru še tx>lj klavrno lice. Najbližja dva, star lakej in kuhinjski dečko, sta preplašeno buljila vame z očmi. Za njima so trepetale tri ali štiri ženske in vekaje stiskale obraze druga drugi v krila.
Starec je meketaje zaklel, trudeč se, da bi jih pomiril.
"Kje je Gargouf?" sem ga vprašal.
"Sel je zadelat vrata na zadnji strani."
"In gospodična?"
'Tamle."
To rekši se je odmaknil in mi polfazal debelo zaveso, ki je zakrivala koničasto okno stopnišča. Zavesa se je zganila; Deniza je stopila izza nje. Otroško ličoce je bilo bledejše od zidu, a vendar čudno mimo. Na sobi je imela svetlo haljo, ki ji je ohlapno legala po telesu, in no-razčesani lasje so ji svobodno padali na ramena. V bledi svetlobi sveč in obči zmešnjavi, ki jo je obdajala, me izprva niti ni opazila.
"Ali se je Gargouf vrnil?" je vprašala.
"Ne, gospodična, toda .. ."
Sluga je baš hotel Opozoriti name, ko ga je prekinil njen jezni vzklik.
"Naj ta budala utihnejo!" jo rekla. "Oh, spravite jih pjročl Niti same aebe ne slišim! Jn naj gre kdo po Gargoufa. Ali res ni med vami nobenega, ki bi bil za rabo?"
Eden izmed starih služabnikov ae je ustrežljivo odpravil ter pustil šibko devojkp samo sredi njenih prestrašenih ljudi. Videl sem, kako se jp z vsemi močmi upirala grozi. Prpd temno zaveso j« bila lepota njenega obraza in njenih oblik še bolj vidna, toda občudovanje mi zdaj ni bilo na i*mu.
"Gospodična," sem dejal, "treba je, da pobegnete skozi vrtna vrata."
Zdrznila so je in oči so se ji razširile.
"Gospod d« Saux," jo zamrmrala. "Vi tukaj? Ne ... no razumom vas. Mislila sem ..."
"Vsa vas so je vzdignila zoper grad," sem nadaljeval. "Se trenutek in morajo biti tu."
"Tukaj so io," jo odgovorila s šibkim glasom.
Hotela je samo reči, da jih vidi skozi okno, kako prihajajo; toda zamolkli hrup, ki se je dvigal zunaj in vsak trenutek bolj grozeče prodiral zidove, je dal njenim besedam drugačen pomen. 2enako so prebledele in apet zagnale svoj javk. Ena izmed njih je v krčevitem zdrz-ljaju grozo prevrnila enega izmed svečnikov. Starec, ki mi jo bil odprl, je zajokal.
"Tako mi amrti božje!" sem krinil osorno. "Ali ti gavrani ne mislijo utihniti?"
Zakaj hrup mi ni dal misliti — in baš premisleka je bilo v tem trenutku ne j bolj potreba.
(Daljo prihodnjič.)
+
BARAKE
Adam MUkovtè
(Nadaljevanje.)
Ob obali poletavajo galebi, kakor beli čolnički se vozijo po valovih in v tihi večer šepetajo oljčni in oranžni gaji.
Kakor ssnje so taki trenutki, lepe sanje, ki ao «t prikradlo v žalostno dušo, da sa hip priigo v nji luč lepote, pozabljanja.
Osmi dan je odšel oče prvič na ladjo. Oblečen je bil v modro obleko. Take obleke imajo tudi drugI kurjači na ladjah. Od tistega čaaa se je vračal vsak četrti dan s ladjo v pristanišče Zmeraj je prišel ob isti uri. An-drejček gs je vselej pričakoval v pristanišču. Tu je posedal po nizkem stebrovju, kamor ao privezovali ladje in je gledal v daljo. In če je zagledal v meceni sivini ladjo, je rekel: Zdaj prihaja oče' Potem je stopil prsv ns krsj pomola in je v nestrpnem pričakovanju štel minuta, ko bodo vrgli s ledje tiste dolge jeklene vrvi okoli železnih stebrov.
"Koga pik skuješ?" so ga
vpraševali prvo dni noseči in drugi, ki so postajali is dneva v dan po pristanišču.
"Očeta," je dejal on. "Moj oče je kurjač!"
Da veete—kurjač! je mialil sam pri sebi. Potem ga ni vpra šal nihče več. Vedeli so: On čeka očeta, vsak četrti dsn gs čaka—tistega koščenega človeka v modri obleki. Ko stopi s ladje, se zmeraj nasmefe. Potem gresta natanko vsefcj po isti poti okoli sklsdišča in dalje gori po stopnicsk nekam v stari del mosta .. .
V tem delu mesta, ki mu pra vi jo meščani Kameni grad, ata imela stanovanje v ozki hiši, zgrajeni iz velikih sklesanih kamnov. Bila jo. neometana in ravno streho jr imela. Stara go-spodinjs Jons jima je kuhala, šivala perilo In kramljala s njima ob dolgih yečerih. Pravil ji je oče o svojih in Jona o krajih ob morju. In če ni bilo očeta, če je bil daleč na odprtem morju, je pripovedovala povesti An-drejčku samemu. O bajnih gra-
dovih je pripovedovala, ki so jih videli nekoč mornsrji na dnu morja, pa o strahotnih zvereh ki žive v temnih globinah.
Vse je vedela ta stara ženica Cesar ni videla sama, ji jo povedal stari Jovo, to je bil njen mol On je odjadral skoro vsako noč na morje, tam je s drugimi ribiči razprostirsl mreže in kadil pipo. Ns prednjem koncu ladjo so imeli luč, ki je omamljala ri be in jih vabila v nastavljene m reče. Medtem so molče strmeli proti siv,i progi, ki so Je Izgubljala tam daleč ob pristanu. O, stara Jona je zmeraj prav dobro vedela, kje plovejo njihove barke. 6e ni mogla spati, Je stopila k oknu in je rekla sama sebi:
"Evo, tam ao. Bog vam daj srečo!"
Tudi Andrejček Je stal včaaik uro in ure ob oknu. Globoko pod njim je pošumevalo morje, temno je bilo in strahotno. Vče sih je butalo ob skalovje, da ae je streeala noč, potem ae je pričelo počasi umirjati—plima Je minila, nastala je oeeka in morje je poeta Jak» vse tišje.
V dalji so adaj pa zdaj samig-ljale drobne luči, kakor da so zvesde psdle v morje. Tam so ribiči! je pomislil Andrejček. Tudi stari Jovo je med njimi1
Sinoči pa jo nenadoma zatulilo skozi noč. Morje je postalo nemirneje, završalo je v oljčnih gajih in mod oranžnimi nasadi. Bližala ao jo nevihta, še bori so žalostno zaječali pred njo. Stara Jona jo stopila k oknu in gledala po morju. Nenadoma so se prikradli od nekod črni . oblaki, svinčeni so legli nad morje in zakrili zvezde.
"Bože moj!" je vzdihnila stara Jona.
Po črnem nebu so švignile ognjene kače in morje je strahotno zabobnelo. Ribiške in druge ladje so hitele v pristan, težka je bila pot po razburkanem va-lovju.
O kolikokrat je stari Jovo jed«-va utekel smrti, ki je iztegovala ob takih trenutkih svoje roke iz globin. Bil je vajen viharjev in ni se bal valov; ob takih nočeh pa je vendarle prihajal domov ves mrk in molčeč in je mrmra-Je legel na ležišče.
To noč je bil ^.ndrejček sam in oče daleč na odprtem morju. Zbal se je in v njegovo srce je legla težka slutnja: Kaj—če se oče ne vrne več? Potem je mislil samo na to in je teže in teže pričakoval dneva, Četrtega dneva, kb se bo njegova ladja vrnila v domači pristan.
Morda pa je bilo v teh slutnjah vendarle kaj resnice? Zakaj četrti dan jo Andrejček ves žalosten pritekel iz pristanišča in že na pragu dejal stari Joni: "Dane* pa ni bilo ladje!" "Ne?" je razprla ona svoje globoke oči. Moralo se je nekaj pripetiti! si je precej mislila. Taka noč, kakor je bila nocoj Bole moj, no pomnim je. V pristanu so valovi razbili dve ladj zmetali na obalo nekaj čolnov na Bajiču odnesli skladišče, celo skladišče. Ne, ne. take noči ~ ni bilo. Zaskrbelo jo je, premišljevala jo tako in drugače, ampak Andrejčku tega ni pokazala "E," Jo dejala tako tjavendan "pa pride kasneje, proti večeru morda."
"Ampak,1; pravi Andrejček, "v pristanu je razbilo ladjo, oba la je rasgejana in skladišča n več."
ampak oče
jo velik*—one v pristanu pa so bilo majhna."
No da, mbrda se je tes samo zakasnila. .Zvečer pojde Andrejček zopet v pristan,
Ko pa je popoldne stikal na obrežju z drugimi otroki za školjkami, je nenadoma pritekla na obrežje, razmršena ženska in na ves gla| povedala ljudem: "Cetina je utonila!" Cetina! je šinilo v Andrejčka —na tej ladji se je vozil njegov oče! Pogledal je po morju in srce se mu stisnilo v bolečini Potem je stekel v pristan. Tam se je v hipu zbralo okoli raz mršene ženske mnogo ljudi in ona jim je pripovedovala, kako je Cetina v viharju zavozila pečine in kako so ji iz tujega pristanišča hitele ladje na pomoč.	7
"Pa je bilo že prepozno," je rekla. "Malo, prav malo so jih potegnili iz valov." Potem je na glas zajokala, menda je bila žena nekega mornarja.
Kmalu nato so pritekli od nekod otroci in žene in so vsi onemeli. Otroci ao si prestrašen pokrili obraz z dlanmi in ženam ao le zasvetile oči. Stari možje ao molče zastrmeli nekam daleč na široko morje
Morda pa ae je njegov oče rešil? O, če jo utonil! Je v strahu pomislil Andrejček. No, mor da pa vse to ni niti resnics . . V teh mislih jo stekel k star Joni. • 4
srci na pomol. Tudi Andrejček je stal med njimi in stara Jona ga je tolažila: "Eeeee," je zategnila, "če ga
oken bo imela in ravno streho. Tudi čoln sta kupila, jadro je Imel in zadaj krmilo. Na njem sta vozila kamenje in les. Ob
ne bo, e .... boš pa pri nas ostal. I tihih večerih pa sta po napornem S starim bosta ribarila in ti boš dnevnem delu krmarila po morju in lovila ribe. Veliki in lepiso taki večeri, Andrejček je sanjal
"Pa, da." je rekjaona, "air ladja, na kateri se ypzi tvoj
Večer je. Tih in žalosten je legel nad meato. Nekaj velikega, nekaj strašnega visi nad zemljo iz temne noči. Ljudje hodijo pristan, tu postajajo na pomolu, gledajo po morju in se zopet tihi vračajo domov: Cetine ni več.
Andrejček alonl ob stari Joni na oknu.
"Morda pa vendarle ni tako," pravi ona.
In strmita v noč in čakata trenutka, ko so bo na črni gladini prikasala lul. Pa se ni. Ob treh se Je pričofo daniti—Cetine ni bilo ...
Ob osmih dopoldne pa je priplula v pristanišče velika, bela adja. Pravili so. da je ta reševala Četi no In da so njej oni, ki so jih še potegnili iz valov. Tedaj je nenadoma legel med Žalostne "matere, otroke in žene nov up: Morda je tudi naš med njimi...? In so hiteli s bolnimi
krmaril."
Potem si je zaaenčila oči s potno dlanjo in z nagubančenim čelom pogledovala na ladj in krov.
•	Topo je strmel Andrejček predse in iskal z vlažnimi očmi v valujoči gruči svojega očeta.
Zdaj pa zdaj je nestrpno krik-nila na obrežju čakajoča žena, mati, in otroci so pritajeno je-čali.	>
V naslednjem hipu so se Andrejčku sunkoma iztegnile z obrežja njegove drobne roke in v njegovih očeh se je prižgala luč. Zazdelo se mu jO nenadoma, da je v gneči na krovu zagledal očetov obraz. Iztrgal se ie stari Joni in se preril /med ljudmi prav do stopnic, ki so jih zdajci položili z ladje na pomol. Počasi so stopili nanje izmučeni mornarji, mladi ogoreli fantje in možje in so iztegovali v pozdrav roke materam in otrokom, ki so jih s solznimi očmi pričakovali na pomolu.
Ze so prihajali zadnji—in Andrejčku se ulijejo solze:: Očeta ni med njimi . . . Prikrije si obraz zdlanmi, omahne k jekleni vrvi in bridko zaihti ... V njegovem malem srcu zazija praznota, nenadoma se začuti tako zapuščenega—zdaj je ostal sam, čisto sam in tako daleč in med tujimi ljudmi ... Se stari Joni silijo solze v oči.
"Zakaj jočeš?" ga prime zdajci za roke star ogorel mornar, ki je pravkar stopil z ladje.
Andrejček, pogleda v tujega mornarja, ta pa mu pravi:
"Glej, glej, kaj nisi ti našega kurjača sin? Ali ne? Gorjančev si—ha, kaj pa jočeš?"
"Za očetom . . ." pravi ihte Andrejček.
"Kaj—ga ne vidiš?" se mu nasmeje oni in pokaže z mišičasto roko na krov. Andrejčku se hipom* zjaani obraz in iz njegover ga drobnega grla se izvije radosten kriz:
•	"Oče!" Oče stoji na krovu, tu se raz-
govarja z nekim gospodom in samii^ kapitanom ladje . . . Minuto kasneje stopi pred Andrejčka, objame ga in poljubi vpričo vseh ljudi. Potem stisne roko le stari Joni, nato pa hitro odidejo vsi trije proti staremu delu mesta.
•	Tu je prippvedoval oče, takoj je bilo ono noč, kako so divjali; viharji, lomili jambore in metali potnike v irazbesnele valove.; Pravil je, kako so ječali mladi, fantje in molili poštami možje.1
"Kurjača Marka," je dejal, "je vrgel sunek med stroje—še črh- ¡fl nil ni več."
O, tudi na morju se gode strašne stvari, tudi Um je bela žena doma. Seveda, kjer je življenje —tam je smrt; tako je v belih mestih, v zelenih gorah in na valovih morja—povsod ...
Se to in ono je pripovedovali oče in Andrejček je nemo gledal predse. In če se oče nekega dne ne vrne več? je pomislil s strahom.
No, pa se ni zgodilo nič hudega in dnevi so bežali hitreje in hitreje. Minuli so tedni in meseci, o, že leto bo kmalu naokoli in vse gre po sreči, pg. veliki sreči, da.
In tako je prešlo leto in je teklo drugo, že drugo leto. Oče je prihajal v stari del mesta vsak četrti dan. Bil je zadovoljen, a truden od prečutlh noči, ki jih je preživljal ob strojih v trupu ladje, globoko pod vodo. In ko je včasih prešteval denar, je videl Andrejček, da ima na rokdh velike žulje. Potem je prišel nekoč dan, svetel dan, ko je oče nenadoma rekel:
Na epomlad si zgradiva svojo—hišico . . .! Vse sem že natanko premislil. Ce bova varčevala še nekaj mesecev, si niti dolgs ne bova nakopala."
Kakor v sanjah je poslušal Andrejček te besede. Molče je gledal predse, strmel v očeta in ponavljal: Hišo ai bova zgradila! Svojo hišo! Ravno atreho bo mole • • .
"Da, da," se mu je nasmehnil oče.
Kaj takega! Andrejček ni spal noč: Hišo, svojo hišo bova
knala...
Od tega časa je prešlo spet mnogo dni. Oče je kupil ob morju neksj sveta, najel nekaj delavcev in tam sta pričela gra- j diti kamenito hišo. Četvero
o njih v nizkih barakah in mislil je nanje tolikokrat na tnali v tistih žalostnih, samotnih nočeh «,,
Ko je prišla jesen in je burja zavila čez Kras, je bila njuna hiša dograjena. ,
Potem sta nekega dne z očetom nabrala belih in rdečih rož, jim pridala še vejic od palm in borov,, ki ječe vsako noč za kamenito hišo in sta spletla venec. S tem vencem sta se napotila nazaj, v tiste žalostne kraje, kjer leže črne barake—kjer spi njuna mamica . . . Kupila sta kamen iz belega marmorja in položila ob njem na črno prst venec, spleten iz rož—ki rasto samo ob morju in iz vejic borovih dreves, ki ječijo vsak večer za njuno kamenito hišo.
Tedaj se je oče sklonil skoro prav do groba in je tiho dahnil vanj:
"Spi sladko—mamica!"
?£o itp se vrnila k morju, je s lep večej:. Okoli kamenite hiše so pošumeyali valovi, oljčni in oranžni ogaj* so šušteli in na nebu* so -gofrfcfe zvezde.
In pred njima se je odprla pot v novo življenje, vse lepše in srečnejše od bridkih spominov, ki so tonili odslej globlje in globlje v temnih globinah brez-kr a j nega morja . . .
Konec.
P
L
Razni mali oglasi
$50.00 ZASTONJ
Ako mi poveste nekoga, ki ima dobr* karo na predaj. Ali pa jaz kupim važo karo in vam dam $50.00 v s* tovlni.
PHONE SEEler 0607 Po 6. uri P. M. pa JUNiper 7810.
ŠIVILJA za popravljanje dobra plača, stalno delo, takoj, 3345 Lawrence.
oblek, pridite
WHUtfTHC FUEL GOES
A MODBRN DESTROYER oses Mre than 3,000 gallons of oil an boor st sod aneed.
- q - —- m---.
IZKUŠEN KROJAČ za ženske suknje in obleke, ročno in strojno šiva. nje. Dobra plača, stalno delo. 3345 Lawrence.
AOIYTHAJTE ZA PHOSVETOJ
DELO DOBE
HIŠNICE "JAN1TRESSES"
Ženske za čiščenje
Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ure svečer. Vojno nujna industrija.
Rabimo tudi . pomočnice v Jedilnici ->
VPRAŠAJTE pri:
ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY
"EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE
Street Floor 309 W. Washington Street
TISKARN A,S.N.P.J.
i
. V tiskarsko obrt upadajoča dela
tlaka vabila za veselice in shode, vizitnice, i. j časnike, knjigo, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih ••••••••
VODSTVO TISKARNE APELULA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
.... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne uaAJsko delo prve vrata
Pišite po informacije na naslov:
SNPJ PRI N T ERY
tU7-M S. Lawndala AT.no. . . Chicago M. IUlaolt
naročite si dnevnik prosveto
Pa sklep« IS. redne konvencija se lahko naroči aa list Prosvote ia prišteje eden« dva. tri štiri ali pet članov Is ene družina k eni naroč-Ust PsesVeta stane s« vse saafao. aa člane ali nečlane SS.00 ss fcrofadao. Kot* aa člaal fte plačajo psi asosmoatu SIJO ss se Hm te prišteje k naročnini. Torej sedaj sd vsroka. reči. da Je Ust predre« sa čtaae SNPJ. List Prosreta Jo vaša lastnina ia šotora Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad čital list vsak dan.
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo sahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki Je tako skupno nsročana ns dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnlitvu lista, in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj mora vpravništvo sniiati datum sa to vsote naročniku.
Cona ¿tatu Prosi
Sa Zdruš. dršave In Kaas 1 tednik tu.		tfeSUS Za Chic 4JS 1 tod	■«o In okoli Mb in	ee Je___V W ....... SJO
S tedi	sika la .............	SJS S ted	talka In	5.10
, S tedi	sika in........	.... L4I 1 lad	talke In	1.M
4 tedi	»tir. I. „„ ,,,. ,	--1JS 4 tad	aike in	a.70
• ted	alkov In.............	_ nié S ted	nikoT In.....	... 130
	Za Ettodo la........		JS.00	
Iapola	i tla spodnji ku]	xm. priložite pots	ebne vaok	denarj« all
v pismu la si naročita Piaavoto. liât kl Je vaša laatnina.
PROSVETA. SNPJ. MI7 So. Lawndala Ave.
St. m.
PriloSoao pošiljam naročnine aa lkt
vsoto S ČL društva št.
Ostavlts
Ia «a pripišite k moji
od sledečih
4 l