PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistično Zvez« In Prosvetno Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 2133. talerrd m Mroad-rlaM iiuMter, I Wc 1907, n the putt uMm r n Chka«o, 111., uadrr llie Art of (M|ini ol Mirth 3, 1879. CHICAGO, ILL., September 29, 1948. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. «4P> 618 LETO-<-VOL. XLIII. Velesile dolže druga drugo ščuvanja v ,, novo svetovno vojno Višinski obtožil na zboru Z. N. Zed. države za rušilko miru. — Zapadna trojica z enako obtožbo proti Rusiji. — Anglija se oborožuje Na delu sovjetske delegacije oglasile tri zapadne sile z zelo na sedanjem zboru Združenih| ostro izjavo, da le Sovj. unija narodov v Parizu je Andrei Vi- ( ogroža svetovni mir in da dokaz šinski, podminister vnanjih za- temu je ruska blokada v zapad-dev v vladi USSR. Njegov slo- nem predelu Berlina, ves sega v čase, Isd je prosekutiral stare boljsevike, ker so se zarotili proti obstoječi sovjetski vladi (Stalinovi) in paktirali s sovražniki. Višinski jih je s svojo zgovornostjo primoral krivdo priznati in nedvomno so to storili ker so res hoteli priti na vlado. Stari proseku tor sedaj proti Zed. državam Ta isti stari sovjetski sodni tožilec je sedaj na zboru Združenih narodov nastopil enako odločno proti Zedinjenim državam. Oziroma proti ameriški vladi. Obdolžil jo je mnogih zločinov. Predvsem, da ameriška vlada goji politiko vojne in da je njen namen napasti Sovjetsko unijo. Ko je Višinski končal, je dobil z galerij več- odobravanja kot kdorkoli pred njim na tem kongresu. Toda ne med delegati, ker razen kakih šestih ali sedmih držav so vse delegacije pod kontrolo angloameriškega bloka. In zato ne ploskajo kakemu Višinski ju niti ako soglašajo z njim. Kajti ravnati se morajo po tokih — kot pravi Višinski — dolarske diplomacije. Obtožba resna zadeva Kadar rohni z obdolžitvami kak navaden govornik, nima to nikjer kake važnosti. Toda Višinski je na zboru v Parizu v imenu svoje države. In če našo vlado dolži vojnih naklepov, je to treba vzeti tako kot da si ali kriv ali pa nisi. Dejal je, da ima ameriški generalni štab v načrtu z atomskimi bombami porušiti Moskvo, Leningrad, Odeso, Kijev in druga velika sovjetska mesta. Ini ker je to dejal Višinski, mu to ni ušlo iz ust. Kajti ako je v tej deželi res toliko sovjetskih špi-jonov, jih je gotovo nekaj tudi Stevjc je mnogo v stikih z ljudmi v generalnem štabu, kjer kujejo naklepe kako zrušiti v prid svetovnega kapitalizma drževo, ki mu je edino nevarna. Vlada Zed. držav je odločila, da se iz Berlina ne umakne. Morda bi se, ako se bi v državnem departmentu prej spomnili, da vprašanje Berlina lahko zaneti vojno, toda sedaj smatrajo, da je prepozno. Dejstvo je, da je dežela krog in krog Berlina v Sovjetski coni. In da je bil Berlin sam razdeljen med vse štiri zaveznice takrat, ko so še bile ZAVEZNICE Sedaj niso več in zato smo v vojni histeriji .za malenkost kot je Berlin. Sovjetska vlada trdi, ds je Berlin le pretveza, kajti ds nsša vlada hoče pod to masko ščuvati svetovno javnost proti Rusiji toliko, da bomo v Rusijo z našimi bombniki udarili z odobrenjem večine ameriškega ljudstva in večine ljudstva zapadne Evrope, Azije in latinske Amerike. Višinski in drugi sovjetski delegati v Parizu argumentirajo, da se gre ameriški vladi — ali pravilnejše — ameriškim monopolom. za svetovno nadvlado. Ameriška vlada po njihovem mnenju ni v Washingtonu temveč na Wall Streetu. In dokler bo ameriška vlada tam, ni nobenega jamstva za svetovni mir. Zato je med drugim predlagal da naj se vse države velike petorige začno razoroževati in da naj svojo bojno silo zmanjšajo vsaka za eno tretjino, bodisi na kopnem ali v zraku, ali na morju. In pa da se naj atomske bombe prepove kot so n. pr. bil^ po prvi svetovni vojni prepovedani strupeni plini v slučaju (Konec na 5. strani.) AMERIŠKA VNANJA POLITIKA VSA PO ENEM KOPITU IN JAKO ZAVOŽENA , I mM • Na svoji sodanji agitacijski turi so jo predeedniški kandidat Thomas Dewey parkrat spozabil in obljubil Italiji vrniti kolonije in Trst. tidom večji kos Palestine in tistim Poljakom, ki sovražijo sedanjo poljsko vlado in Sovj. unijo pa "osvoboditev Poljske". To so narodnosti, ki imaio v državi New York najvši glasov. Toda komaj je Dewey te "obljube" jjzustil, že so ga zagrabili njegovi republikanski kolegi v prvi vrsti njegov svetovalec v vnanje političnih zfdevah John Foster Dulles in sent/tor Vandenberg. Rekla sta mu, da ameriška vnanja politika ne sme biti predmet boja mod republikanci in demokrati v 1 sedanji predsedniški kampanji, ker moramo biti pred vsem svetom enotni. In prav zato ni — kar se vnanje politike tiče — mod demokratsko in republikansko stianko nobene razlike. V sedanjem zasedanju Združenih narodov v Parizu sede poleg demokratskih tudi republikanski politiki in oboji so trdno odločeni, da je frqbo Rusijo spraviti na kolena in v tem sklepu imata tid svoji strani večino glasov — pravijo tudi, da "večino" topov in vse — atomske bombo.' Volilni boj med Trumanom in Deweyjem torej ni v nobenem o žiru načelen. Oba sta za "svobodno podjetništvo", in oba za zveze z reakcijo vsepovsod po svetu, a kregata se med seboj samo edino zaradi služb. Truman je ob enem v teh tednih kampanje tudi za civilne svobodščine in take reči in ob enem tudi Dewey. A v istem času njuna večina, ki jo imata v kongresu, v leqislaturah in na sodiščih podžiga coporni-ško gonjo na "rdečkarje" in obe stranki si druga drugi očitate, da sta v boju proti "komunizmu" premalo ognjeviti: Truman in Dewey sta takozvana "glavna" kandidata za predsedniško mesto. Poleg nju imajo predsedniške kandidate tudi razne "manjšinske" stranke: socialistična, trockistična in prohibicljska. v f v ----- In pa tretja "stranka", namreč PROGRESIVNA STRANKA z Wallaceom na čelu. Poleg teh imajo predsedniškega kandidata tudi "domokrati" v južnih državah. PostrMvili so se proti Trumanu* ker se je h.razil, da naj imajo črnci tudi na jugu enake pravice kakor beli ljudje. Vsi predsedniški kandidati mlatijo na vseh svojih shodih po Sovjetski uniji in "komunizmu" — vse, razen Wallacea. Minulo nedeljo je Wallace govoril na shodu ameriškega slovanskega kongresa v Chicagu in ugotovil, da je anglo-ameriški blok zasnoval kampanjo proti slovanskim narodom, dasi nam niso še nikdar storili škajde in da nam ni nobena slovanska dežela nevarna. Američani slovanskega pokolenja so tu gradili — težav pa nam ne povzročajo, ker so zvesti držav-ameriške unije. ' i Henry Wallace in podpredsedniški kandidat Glen Taylor sta torej edina, ki pomagata v sedanji ameriški volilni ihti onim, ki kličejo v mir. Oziroma sta na čelu tega gibanja. Ameriški slovanski kongres bil v vseh ozirih velik uspeh Letošnji Ameriški slovanski kongres se je vršil v hotelu Stevens v Chicagu, ki je največji v tem mestu. Udeležilo se ga je tudi mnogo Slovencev, med njimi Anton Zornik iz Herminie, Pa., Josephine Zakrajšek iz Clevelanda, veliko Cikaianov in pa rojakov iz sosednih naselbin. V nedeljo 26. septembra pa se )e vršil pod avspicijo tega kongresa shod v Chicagu Civic Opera House. Glavni govornik je bil Henry Wallace. Zlatko Baloko-vič je igral violino in žel buren aplavz. Tudi govoril je, ker on se v tej organizaciji veliko udej-stvuje. • Pred prlČetkom zborovanja, kak dober dan prej, je bil aretiran tajnik ASK George Perinsky. Aretacijo je odredil zvezni justični department — češ, da je FBI ugotovil že pred leti, da je Perinsky član komunistične stranke in da kot ?ak ruje za na-tUno strmoglavi jen je naše u-stavne vlade. In pa da Še ni državljan. Po rodu je Bolgar in sem je prišel po prvi svetovni vojni. Ako je bil namen te poteze ubiti Ameriški slovanski kon-T res, se ni posrečila. Kajti delegatov je bilo polna dvorana, enako raznih drugih udeležen- KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Henry Wallace je na shodu Ameriškega slovanskega kongresa 26. septembra vprašal: "Čemu se je v naši deželi ustvarilo toliko sovraštva proti Slovanom? Odgovor mu je znan in bil ie znan avdijenci. Slovanske dežele so odpravile carizem, fevdalizem, izgnale ali pa kon-fiscirale so tuji kapital in grade nov ekonomski red na temelju socializacije. To pa je v očeh kapitalizma največji zločin. vijo hotel umazati. Jaz pa sem ponosen, da lahko govorim pred vami!" Ameriška demokracija je zelo slavljena. Ampak je v tej deželi veliko ljudi — na milijone — ki je niso deležni in ne civilnih svobodščin. Zamorci na jugu ^i še vedno ne upajo ni volišča celo v tistih okrajih, v katerih imajo saj na papirju volilno pravico. A večinoma so brez nje. In ako se kdo izmed njih drzne Na svetu je 250 milijonov vprašati, da li tudi zanj veljajo Slovanov. Anglosaškemu bloku ustavne pravice, mu ponoči ob-so nevarni le v toliko v kolikor krožijo hišo klanovci, zažgo se anglosaksi ne morejo spri- pred njo križ, obvit s slamo in jazniti z resnico, da imperiali- namazan s smolo in to mu je zem umira. Na Angleškem to znamenje, da naj molči in suž-čutijo, a vseeno še vedno drže njuje. Dočim je predsednik Tru-svoje stare imperialistične tra- man sedaj duša za civilne svo-dicije v dvornem siju in v ari- bodščine, pa ni zanje ničesar stokratskem pompu. A v slovan- storil niti v Washingtonu, dasi skih deželah pa tega ni več in je že dolgo tam — prva leta ko vse so se "svojih" dinastij otre- je bil zvezni senator in sedaj že sle — ene ustavno, druge s silo. tri leta ko je nasledil pokojnega Roosevelta. In v Washipgtonu Ameriški slovanski kongres, ki je končal svoje zborovanje minuli pondeljek, je bil v justič-nem oddelku označen za "pre-kucuško (sobversive) organizacijo. Henry Wallace je na shodu 26. sept. dejal: "Clark (justični cev in nihče se ni bel, da bo via-1 tajnik) je vas s svojo obdolžit- da strmoglavi jena ker je tudi / 1 --- George Perinsky prišel in bil ne smejo črnci skoro nikamor ako so tisti hoteli, gledišča, dvorane itd. določeni samo zs belo-poltno nadpleme. Zagovor — ako si »česa obdol-(Konec na 4. strani) in sprejet z navdušeno ovacijo. Na kongresu v Stevens hotelu je bilo tudi poročano, da je umrl predsednik Slovenske sekcije Vincenc Cainkar. Iz vrst predsedniška mu je bilo izgovorjenih nekaj besed v počast in slovo na kar je vsa delegacija vstala. V glavnem je bil ts Ameriški slovanski kongres uporabljen v prid ke m panje /regresivne stranke, kakor je bil pred štirimi leti v Pittsburghu ves zasnovan za Roosevelta ln s tem ob enem seveda za Trumana... Trumana niso omenjali — niti m govornik ga ni hvalil ns A-meriškem slovanskem kongresu pred štirimi leti, toda ge sedaj vseeno imamo. Ameriški slovanski kongres je dobil tudi nekaj slabe publicite-te zaradi resignatije nekega če-Skcga duhovnika (nekafoliške vert), ker je šel v tisk z izjavo, da se je to organizacijo uposlilo Gunther, znan sodnik — ki je še bolj dramatično izstopil. Glavna osebnost v Ameriškem slovanskem kongresu je še vedno Leo Krzycki. Pred leti je bil predsednik socialistične stranke in podpredsednik unije ACWA. Je izboren govornik in ostal je deloven, dasi že dolgo ni več mlad. Tudi banket ob priliki kongresa je bil dobro posečen, dasi je cena sani znašala $6.50 na esebo. In kolekta je bils velika. Stavk je mnogo, a se jih ne priznava Ameriški delegat zavrnil ., obtožbo Glavni ameriški delegat na tej konferenci v Parizu je Warren Austin. Višinski, ki je govoril kako UTO. je evropske in druge zastopnike svaril, naj sedaj premislijo, ali bodo Zed. drža-, vam Še dovolili nadaljevati politiko vojne histerije, ali pa ji napravili konec. Ko je Višinski končal, se je Austin pripravil z izjavo. Pravi, da ni bil Višinskijev govor drugega kakor pogrevanje starih fraz — le da so bile še bolj "vroče" kot prej. In da ni v njegovih trditvah nobenih dokazov. Nove obdoliltve Po Višinskijcvi obtožnici so se a se jih ne priznavs Cisto potihoma se v to deželo utihotaplja depresija. Tu nekolike, Um nekoliko. V Detroitu "zmanjka" železa — pa more ostati ne "potttnicah" recimo 50, ali morda 'tudi 100 tisoč ljudi. A nihče v Detroitu ne verjame, da nam manjka železa. In čemu tudi bi? Ker'ni res, ni res! Res pe je, de ameriško ljudstvo izčrpsvs sveje nakupno moč toliko, de ie vsled tefs — tudi sko bi drugih vzrokov ne bilo, isgubljamo "prosper!teto" bolj in bolj. Zvezni kongres je v minulem poletju sklenil sniisti nakupovanja ns kredit. Kompsnije so se Mile predvojnih špekulecij, ke si lehko kupil na upanje kar si hotel — farmo, hišo, pohištvo, radio, električno ledenico ltd.f itd. Ko te je bosa odslovil, je &lo vse k vragu. Fermerju pa so zarubili njive in šerifi so imeli potem opravka nič koliko. Bilo je tepežev, umorov, in pa družinskih tragedij, o katerih vladne statistike nič "ne vedo". Zeto tudi podatkov ni o njih. Sedaj spet pripovedujejo, da smo v sllčnlh razmerah kakor po prvi ^svetovni vojni. Imamo kdo ve koliko tisoč zadolienih farm, a ob enem statistike, da farmarji ut rtu je jo za svoje pridelke, sa mleko in za živino več kot le kdaj prej. . "To je neverno,"., ugotavlja agrikulturni department. se vam ni godilo boljše kakor pod demokrati!" In nate svoje ugotovitve potrjuje s številkami agrikulturnega.. departments. In ako jih nima iz tega zadosti, si pomaga še s trgovskim oddelkom. Eden najbolj zanemarjenih oddelkov zvezne vlade pa je sedsj delavski department. Postal je — od kar je iz njega Frances Perkins, le še nekak biro se statistike, ki dokazuje, de so se ihr* IjensV.e q potrebščine , podrattle manj kakor pa so se v resnici. Dokaz temu vanmju so stavke. Vlada jih taji, delavske unije nočejo pisati o njih, e vendar, ... Govemer Dewey, ki hoče po- stavk je obilo. Nekatere trajajo stati prihodnji predsednik te re- še pol leta, kake tri ie skoro leto publike, pa pravi: "Gotovo, da dni. je nevarno! N počakajte, de po- Kaj šele bo—se vprašujejo v stanem jez predsednik. Vse bo glavnih stanih unij. teklo — delo, ferme in kapital Mi smo se namreč zavzeli fl- kakor po traku!" nancireti evropski kapitelieem Ne drugem koncu govori Tru- In delevcem tam je to všeč — v man: "Farmarji, le nikar ne toliko namreč, da podpirajo verjemite Dewey ju! Ae nikoli Marshallov plan, rasen komuni' Nekaj o naših stvareh Ta teden dobe naročniki klic v akcijo, da so izne-bimo dolga v tiskarni. Nastal je vslod silnih podražitev vzlic naporu mnogih, da list otmo. Toda toh mnogih jo vzlic temu veliko premalo in morali so bomo potruditi vsi — namreč vsi oni, ki jim je kaj za ta list, da so lotimo dela in da plačamo ves dolg do decembra toga leta. Naš smoter je zbrati vsoto pet tisoč dolarjev, kajti treba je ne samo plačati dolg temveč imeti tudi nekaj -na roki za razne druge izdatke. Vemo — dobro vemo, da je vsakdo s kolekta m i preobložen. Kamor se obrne, ti kdo ponudi vstopnico, ali pa polo. Ali pa vpraša za znesek $25 v kampanjski sklad progresivne stranke, za kak delavski list — ali pa za novozasnovani list, ki ga misli ustanoviti par nekdanjih Proletarčevih prijateljev. V sedanjem pohodu svetovne reakcije pa so mu postali sovražni -pod pretvezo, da so za demokratični socializem. Naročnikom in sploh vsem prijateljem lista po-v prid neke stranke (progresiv- udarjamo, da je naš finančni položaj silno resen, in nc). A ni napravil nebene škode, i i\%karnQ :e nam naslovila ultimatum: Plačajte, ali pa kakor je ni pred leti Poljak , , ■ . .... 1 r niti koledarja ne prevzamemo v tisk! Zagotovili smo ji, da bo dolg poravnan, kakor še vedno od kar ta list obstoja. Toda s tem bo trud in vsi9 bomo morali poseči v žep. Kajti ako izgubimo Proletarca, bo konec zadnjega samostojnega slovenskega lista, ki od vsega začetka, od januarja 1906 piše in se bori za socializem, organizirano delavstvo in sploh za pravice navadnega človeka! Ne pustite, da ta list preneha. Prošli pondeljek smo pokopali Vincenca Cainkar-ja. Ko je uvidel, da se mu bliža konec, je nekomu ob smrtni postelji naročil, da naj pozdravi Franka Zajca in da naj deluje kot je doslej. Pokojnemu Cainkarju v slovo je v nedeljo 26. septembra pel v dvorani SNPJ zbor "France Prešeren". Dvorana je bila polna ne samo ljudi temveč tudi vencev. Bili so v nji poleg čikažanov tudi mnogi iz Mil-waukeeja, Waukegana in pa glavni odborniki z vseh krajev. Proletarcu je bil Vincenc Cainkar jako naklonjen in ga bomo pogrešali. V tej številki je komentar Franka česna o novo-osnovanem listu, ostra kritika proti uredniku ttga lista, ki jo je pbslal John Langerholc, in pa ponatis uvodnika iz "Enakopravnosti" — tako da bodo čita-telji lahko "čuli obe plati zvona". V nedeljo 24. oktobra pridejo v Chicago na prireditev krožka Proqresivnih Slovenk Detroitčani vprizo-riti dramo "Svet brez sovraštva". Vršila se bo v dvorani SNPJ. Pridite po stopnice v uredništvo Proletarca. In v nedeljo 10. oktobra pa se bo v isti dvorani vršila jubileina svečanost društva Slavije št. 1 SNPJ. Tudi vstopnice na Slavijino prireditev dobite lahko v našem uradu. h" ■——■—— ——■ mrn^^mmmmmmmmm ■ — i i^—— sti — a tudi slednji se ne branijo ameriških deist??. ... Vendar — Evropa hira. . j Namreč zapadna Evropa, kolikor jo je pod Marshallovlm planom. Kako pa je z vzhodno Evropo? Tudi jako slabo. Obe se bi morale združiti in Amerika bi lahko obema pomagale. Ampak ker nimamo razumnih državnikov, gre svet bolj in bolj v navzkrižje, ml v Zed. državah pa v čedalje višje davke, v vedno višjo inflecijo — eko je to pravilno povedano — in pa v negotovost. Ne vemo, če nam bodo atomske bombe kaj koristile ali ne — a po našem mnenju so slo. Ne samo po našem mnenju. Ves svet se boji tega orožja. In vsakdo ve, da se z atomskimi bombami svetovnih problemov ne be nikder rešile. PROLETAREC lJSt ZA iNTEKČSK DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, 111. GLASILO JI (iOSLOVANSKK SOCIALISTIC!«! BVS8S NAROČNINA v Zedinjenih državah za c.Mo leto $3.00; za pol leta $1.73; za četrt leta $1 00. Inozemstvo: za eeio leto $3 50; za pol leta $2 00. Vti rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon deljka popoldne za priobčitev v Številki tekočega tedna. Proletarec Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor- Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3 00; Six Months $1 73; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3 50; Six Months $2.00. proletarec 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO^ 23, ILL. , Telephone: ROCKWELL 2864. MIIW<»>« V Ilk' h»«»> »«• * >* " _ ^ VIMI EMT «\l\K\lt /'Pripravljam članek, kaj smo Slovenci v Ameriki storili prid za stari kraj." Tako sva se pogovarjala z Vincencom Cainkarjem. "Do kdaj naj ti ga pošljem." me je vprašal. Pisal je namreč statistično poročilo za v Ameriški družinski koledar 1949. "Imam ie prilično dogotovljeneua," je rekel uredniku tetfa lista. "Daj mi še nekaj dni časa." "Seveda, toda potrudi se!" bne 24. septembra Je Vincenc Cainkar umrl. , Vincenc Cainkar je bil v naši javnosti markantna osebnost. Znal se je prilagoditi vsakemu slučaju. In se vedno smehljal. Ko je bil na konvenciji SNPJ leta 1918 prvič izvoljen za glavnega predsednika Slovenske narodne podporne jednote, se ni silil v službo. Pravzaprav mu je bila usiljena. Na eni strani je bil na tisti konvenciji pokojni Jožef Za-vertnik. Na drugi strani pa takratni glavni tajnik SNPJ, John Ver-derbar. Konvencija, ki se je vršila, kot že rečeno, leta 1918 v Spring-field u, v Illinoisu, je po dolgotrajni borbi za odborniške službe izvolila Vincenca Cainkarja za glavnega predsednika. Kar se je takrat dogajalo na omenjenem zboru, je sedaj zgodovina. nego državniki. Doživljal i pred zamenjavo, plačal sem io v sem hud du*evni,£por, vreden Shnk< speareja Ce $e mi rana po zamenjavi poslabša in bo treba roko^ odrezati, me bo operacij a* čeno: Pri tem poslu sem zaslu stala desetkrat več nego pred zamenjavo. Lahko gre k vragu ves moj denar! Človek brez denarja ni človek, a Človek brez roke je še vedno človek. Stvar je bila zame jasna: Iz razlogov višje sile, da sam sebe ohranim ali vsaj dober del samega sebe, sem moral žrtvovati roko. Operacija se je izvršila zadnji dan fta,r.i valuti. Naslednji dan tem ifitel devetkratno vrednost operacije v žepu ali po trgovsko re- žil 900 odstotkov. Kaj praviš, he? — Ne vem. Stvar mi ne gre prav v glavo. — No, da! Kdaj Je novinar kaj razumel o poslih? Meni pa je samo žal, da si nisenp Za vsak slučaj dal odrezati slepiča. — DODO. DELAVSKE UNIJE DANES (Zadnji od serij devetih člankov o zgodovini delavskega gibanja v Ameriki; material je iz podatkov iz delavskega departmenta zvezne vlade.) Organizirano delavsko giba-: ga zakona pravijo, da omejuje nje v Zed. državah, kakršno je ; pravice organiziranega delav-danes, sestoja iz avtonomnih na- stva, njegovi poborniki pa na- rodnih in mednarodnih unij, krijoč različne stroke, poklice, profesije in industrije, katere so spet organizirane oziroma sesto-jajo iz lokalnih unijsklh organizacij delavcev. Večina teh na-rednih ln mednarodnih unij je pridruženih bodisi Ameriški i lavstvu. — Common Council. glašajo, da je bil tak zakon potreben, ker je po njih mnenju dajal Wagnerjev zakon unijam preveč moči. Ko bodo znana in iznešena vsa dejstva, bo bolj mogoče soditi koliko je v korist ali škodo organiziranemu de- Ženske v ameriškem političnem življenju I Zamenjava denarja Common Council.) ~ Letošnje poletje je minilo sto let odkar so znane ženske voditeljice kot Susan B. Anthony, Mrs. Elizabeth Cady Stanton, Lucretia Mott in Mrs. Lucy Stone Blackwell sklicale v Seneca Falls, N. Y., konvencijo, na rih večjih strank se ženska aktivnost veča, vendar še ni moč reči da so dosegle "50-50" aH enakopravno reprezentacijo v vseh državah. Demokrataka Stopil sem v bar. Pri mizi je sedel Fajbiš Rosenblatt. Če bi spričo tega dehtečega imena hotel spraviti ljubega bralca prav po ceni v smeh, bi zdaj zapisal, stranka je kmalu po sprejetju da Fajbiš Rosenblatt ni Žid. To dodatka ženske volilne pravice pa ni moj namen in zato osta- priznala ženskam pravico delo- nem lepo pri resnici: Moj Faj- vanja v svojih vrstah s tem, da biš je res Žid. O raznih vrstah tivalltvl i SnrinirfielHu let, .918 ie bil Vincenc Cainkar ktten J* bl1* P°sUvlJcna z*hie~ je dala pogoje za enakopravno *idov bom mogoče 6b drugi pri- Po Izvolitvi v Springfieldu leta 1918 je bil Vincenc Cainkar va 2a enakopravne pravice reDrexentaciio v svojem Narod- "ki kaj povedal. Za danes zado- i z vol jen ponovno v svoj urad na vsaki konvenciji, dasi ne vselej iensk, vključivši pravico glaso- rePrtzt nIac ,JO v svoJcm 1 J brez opozicije. ; vanja v volitvah. Voditeljicam Na konvenciji v Springfieldu sta bila s pokojnim Jožetom so se posmehovali tako mo&ki kot ženske in v odgovor na nji« hovo delovanje so jim ponavljali star nazor, "da ženska spada v kuhinjo oziroma v dom" ter da bi politično delovanje ženske oropalo njihove ženskosti in krušilo dom. Vsi taki in podobni argumenti pa niso ustrašili pogumnih boriteljic za žensko politično enakopravnost. Delovale Zavegtnikom v enem taboru Po konvenciji — po kakem letu ali dveh — sta se razprtila. In tako so nastali med člani SNPJ novi boji. Ježe Za vertnik Je udarjal na svojo levico — Cainkar je pa dejal, da je on še bol j na "levi". Silnih bojev smo imeli v onih dneh. Menda res po nepotrebnem. Jože Zavertnik in Vincenc Cainkar sta bila vzlic vsemu do konca oaebna prijatelja. Saj sta si vendar želela drug drugemu enake dobro in pa enako koristno uspavanje v naporih za pro-! go naprej in leta 1869 so do-spevanje organizacije, ki sta jo vodila. segle, da je država Wyoming u- Vincenc Cainkar je od kraja v SNPJ pod vodstvom takrat-! zakonila polno žensko politično nega gl. tajnika malo pomenil. Ni bil vajen poslov, a si jih je psi- enakopravnost. S tem je ta dr-učil in Zaslovel. Nedvomno je on bil najpriljubljenejii glavni od- žava dobila priznanje, da je bila bornik v zgodovini SNPJ. prva, ki je dala ženskam polno Na zadni konvenciji SNPJ v Evelethu, Minn., pa je začutil, emancipacijo. Njenemu zgledu da je njegova popularnost pojenjala. Veliko slabega je slišal e! «> »w»ile * druge države Unije, sebi — a je vzlic temu kandidiral in zmagal v svoj zadnji termin. Vincenc Cainkar je bil v mladosti borec tudi za naše gibanje in ostal mu je prijatelj vzlic razlikam v naših mnenjih do konca svojih dni. — Frank Zaitz. UHifo V politiki Skoro vse unije so "za Trumana". Skoro vse so bile do konvencije demokratske stranke proti njemu. Cemu je bil Truman za unije zanič do konvencije svoje stranke in sedaj pa da je baš on njihen najboljši predstavnik? Ameriške delavske unije se ponašajo, da imajo okrog 16 milijonov "dobrih" članov. Namreč takih, ki plačujejo članarino. A kaj pa na volilni dan? Prav gotovo, da ne "kontrolirajo" v volitvenih bojih niti pet milijonov gUsov. In čemu tudi, ko pa so vse brez programa! Sidhey Hlllman je umrl, Roosevelt tudi in tako je tudi delavske (unijske) politične akcije konec. Kdor hoče letos res protestno glasovati, naj odda svoj glas Henxyju Wallaceu. In tudi ako se izrečete za Normana Thomasa — tudi to bo protestni glas. Proletarec seveda priporoča Henryja Wallacea. Kajti le on je najbližje našemu programu, le on je najmočnejša osebnost in le on v resnici deluje za svetovni mir. In za socializem, četudi ga ne naglaša. Kajti brez mednarodnega socializma tudi svetovnega miru ne more biti. AWaf/vofrta? Na konferenci Združenih narodov v Parizu vsi govore o miru. v resnici vsi mislijo na vojno. Morda je to le navidezna poteza, a bržkone ni. Anglija se je podala v oboroževanje — zares. Skupno z Zedinjenimi drŽavami, s Kanado, v Avstralijo in z dfbgllbl deželami zapadnega bloka. Le Južna Afrika, ki je pod novo vlado, pravi, da je organizacije Združenih narodov hila od muh, le nekak panj, v katerem se igrajo velesile z vsemi takozvanimi malimi deželami. To je bil udarec toosebno na Anglijo, ki ga zasluži. V Franciji se nove vojne Jako boje. Ne toliko v Angliji. Tam so a mer liki bombniki in ruska letala so daleč. Toda sovjetska kopna armada je blizu Francije. Nekateri tdkozvani vojni veftčaki smatrajo, da bi bila sovjetska armada v stinjb okupirati vso Evropo v treh tednih. +0 je Jako verjetno. A na drugi strani trdijo,.da bi ameriftke atomske bombe Leta 1878 je bil predložen kon gresu osnutek ženske volilne pravice, toda tozadevni amendment je bil dodan Ustavi šele 26. avg. 1920. Ta 19. ustavni dodatek določa, "da volilna pravica ameriških državljanov ne bo v Zed. državah zanikana ali orne*, jevana nikomur na podlagi spola". Tako je ameriška žena postala enakopravna v vseh državah dežele. Od tistega časa dalje se je posluževalo svoje volilne pravice čezdalje več žensk, tako da danes cenijo da glasuje pri volitvah več žensk nego moških. Po statistiki U. S. Bureau of the Census bo glasovalo v letošnjih predsedniških volitvah okrog 94,641,000 državljanov in od teh bo 48,155,000 žensk ter samo 46,860,000 moških. Sicer so pa ženske tudi drugače aktivne politično. Izkazale So se dobro v tem pogledu kot politične delavke in kot voditeljice. Pri volitvah samih so uposlene v volilnih prostorih kot vpisovalke in pregledovalke.V političnih kampanjah pa so čezdalje bolj delovne in najti jih je v važnih pozicijah na glavnih stanih strank. V državnih in narodnih odbo- nem odboru. Republikanci so 1 1924 sledili zgledu demokratov. Enako število reprezentacije pa seveda še ne pomeni, da imajo ženske v stranki tudi enakopravno besedo v oblikovanju političnih smernic stranke. Pola soma pa dobivajo odgovornejšepozicije. V predsedniških volitvah 1. 1944 so bile ženske pr-Vič imenovane za sopredsednice vseh konvenčnih odborov starih strank. I^etos je bila ženska kon-gresnica celo izbrana za načel-nico poverjeniškega odbora demokratske konvencije, i na republikanski konvenciji so imeli žensko tajnico. —- Ženske imajo tudi poslanska mesta, sedem jih je v zvezni poslanski zbornici, a 200 v raznih državnih zbornicah širom dežele, mnogo jih zavzema odgovorna in važna mesta v mestnih in drugih krajevnih upravah. V Portlandu, Ore., je bila pred kratkim izvoljena Ženska na župansko mesto, v Clin-woodu, Va., pa bodo ta mesec dobili izključno žensko občinsko upravo. V Grass Lake, Mich., je bilo devet žensk ponovno iivo-1 jenih v občinsko upravo. Med ženskami izvoljenimi v politične ali javne urade so učiteljice, kakor tudi ženske iz raznih drugih poklicev — dve sta že prababici. ženske se kot volilke najbolj zanimajo za socialno blaginjo in mir. Pomagale so lzvojevati pomoč starim in onemoglim ter nezaposlenim, organizirale so klube Ih organizacije, ki se brigalo za izboljšanje političnega položaja in podvig državljanske zavesti. Liga ženskih volilk šteje 83,000 članic in predstavlja 600 krajevnih ženskih skupin. Obstajajo pa še druge ženske organizacije, ki pričajo, da je ameriška žena precei napredovala na političnem polju od časa konvehcije v Seneca Palls leta 1848. Njihova vloga v bodočnosti bo fte večja. lahko porušile Moskvo in vsa druga sovjetska mesta v dveh dneh. In da bi ubile dvajset milijonov ljudi. Taka je nafta "mrzla" vojna, ki pa Je resna zares. Ako se dogodi n. pr. kaj zelo "vročega" v Nemčiji, predvsem v Berlinu, pa bomo hipoma v vojni, tn ako pride do tega, kdo ve, kaj bo z nafto demokracijo, z nafto prosperiteto in z drugimi dobrinami svobodnega ameriškega podjetništva! Kar lahko se že danes sprijaznimo z resnico, da kakor se bliža faftistična diktatura v Franciji, tako jo bomo bržkone tudi mi dobili. Predsednik Truman in newjrorftki governer Dewey, ki ga fkuša izpodriniti, se sicer lasata, toda naj zmaga prvi kot drugi, zmagal bo Wall Street. čudno, da ameriško ljudstvo tega ne zapopade! stuje to, da Fajbiš Rosenblatt spada v vrsto dovtipnih Židov. Skoro vsak njegov stavek je dovtip! Včasih celo dober do-vtip. Prikupil se mi je, ko je nekoč dejal, da je ponosen na to, da je žid. Na mojo opazko, da mi se tak ponos zdi nenavaden in da prvič sliftim kaj takega, je odgovoril: — Bog vsemogočni! Če nisem ponosen, da sem žid, ostanem vseeno žid. Raje sem torej ponosen. Ne stane nič. — Vesel sem bil srečanja s Faj-bišem in z iztegnjeno roko sem se mu približal: — Zdravo, Fajbiš! Odkod pa ti? • — Odkod naj prihajam? Iz Nemčije. Dal mi je levo roko. Nehote sem pogledal na njegovo desnico; rokav je visel prazen. — Kaj je to? Brez roke si? Kje si Jo izgubil? — Valuta jo je požrl*. Haha-ha! Smešna stvar. Sedi! Vse ti bom opisal. fajbiš je povedal čudno zgodbo. — Pameten si, Dodo, in gotovo veš, da gre prebrisani, «4 samo tja, kjer ljudje prav doj>io žive, ali pa tja, kjer je prifV slabo. Le v takih razmera^ so mor goči dobičkonosni posli. Tako ti bo tudi razumljivo, zakaj se Je svoječasno največ Židov nakopičilo na Poljskem. En del naroda, šlahta, je živela v izobilju, ostali pa so bili^ berači. Torej idealni pogoji za žida. — Ko sva se pred tremi leti zadnjič srečala, sem ravno razmišljal, kam bi se obrnil. Vprašam se: Kje je danes dobro? Zato sem se odločil za Nemčijo, kjer je vsaj pošteno slabo, hvala bogu, zavezniški nerodnosti in nemški trmi. Posli so šli imenitno, toda moj nos je takrat odpovedal; ^zamudil sem priliko, da pravočasno poberem šila iA kopita. Presenetila me je zamenjava denarja, ko sem bil še v Nemčiji. Saj ti je znano, kako je pri zamenjavi denarja. Danes ti dajo za deset enot stare valute eno novo enoto, jutri pa so cene v novi valuti prav tako visoke kakor prej. Skratka: Po zamenjavi plačaš vsako stvar desetkrat draže. — Res je to. Ampak ne vidim tU zveze s tvojo roko. — Takoj boft videl. Ravno ob zamenjavi sem imel malo rano na desni roki. Zdravniki so sicer zatrjevali, da ni nič nevarnega; ampak kdo naj jim verjame? Zdravniki se včasih fte raje zmo- zvezi delavstva ali pa Kongresu industrialnih organizacij. Stevi-Mo takozvanih samostojnih unij, vključivši mnoge železničarske in unije državnih delavcev ne spada k tem federativnim zvezam. Nekatere krajevne unije "^q;direktno včlanjene v AFL ali CIO, dočim je pretežna večina včlanjena potom narodnih in mednarodnih unij, v katerih krog spadajo posamezne krajevne unije, nazvane "locals" in označene * številkami, kot recimo: Krojaška unija št. 6, AFL. Poglavitna briga mednarodnih unii in njim podrejenih organizacij je, da ščitijo in skušajo doseči izboljšanje delavskih razmer v območju njihovega delovanja, strokovnega ali industri-alnega. V ta namen so tudi organizirani razni unijski krajevni, okrožni in slični odbori. Mestne in državne skupine AFL in CIO se ukvarjajo več z zakonodajnimi, političnimi in industri-alnimi zadevami. Splošne smernice obeh, AFL in CIO se določajo na rednih konvencijah, katerih se udeleže delegatje pravilno priključenih ali včlanjenih unij. Med konvencijami je oblast v rokah izvoljenih uradnikov ter eksekutivnega odbora izbranega iz priključenih unij. Se vedno je v navadi, da se i govori o strokovnih in industrl- Radij - čudodelno zdravilo 4. julija je poteklo 14 let, kar je umrla slovita ucenjakinja Marija Curie Sklodovska, ki Jo skupno z njenim možem štejemo za odkriteljico radija. Po rodu Poljakinja iz Varšave, hči zdravnika, se je radi sodelovanja pri študentovskem revolucio-harnem gibanju morala umakniti Iz carske Rusije v tujino. Prišla je v Pariz, kjer je na univerzi dokončala svoje študije in se seznanila s profesorjem Petrom Curiem, s katerim se je kasneje tudi poročila. Delovala je skupno z možem pri proučevanju radija ter je po moževi smrti prejela l. 1911 tudi Nobelovo nagrado iz kemije. Vseskozi je ostala zvesta svoji domovini in je med prvo svetovno vojno organizirala zdravstveno pomoč za fronto, po vojni pa je veliko prispevala za zgraditev radijskega inštituta v Varšavi. O nje življenju in delovanju je napisala njena hči Eva Curie lepo in zanimivo knjigo, ki je pred vojno izšla tudi v slovenskem prevodu. Radij je danes ena najdragocenejših snovi, kar jih poznamo. Je to kemična prvina, kovina alnih unijah, čeprav je v masni srebrnobele baiVe. Na zraku ta-industrialni produkciji tako ma-1 koj počrni, topi se pa šele pri lo razlike v tem pogledu, da je skoro ni več zaznati. Mnoge unije, ki vključujejo posebno izurjene in le delno ali nič izurjene delavce, so torej pogosto označene kot mešane unije. Nekatere industrialne unije so to v resnici le delno^ ker izključujejo gotove oskrbovalne ter uradniške delavce tovarne. V splošnem se smatra, da je v CIO več industrialnih in polindustrialnih unij, a v AFL pa veliko število takozvanih strokovnih unij. Radi tega ima AFL v svojem pra temperaturi 700 stopinj C in pri tej temperaturi hitro shlapi. MALI OGLASI Večjo količino električnih žar-nic kupimo, da razženemo temo, ki vlada v našem uredništvu in v naših glavah. Sprejemamo tudi ponudbe za nakup sveč, petrolejk, bakel itd. Pogoj: Samo na debelo. Uredništvo lista "La-voratore". Strokovnjake za priključitev k Italiji sprejemamo. Službeni vilniku določbo za vzpostavitev i pogoji ugodni. V trenutku pri-"departmentov". Ti sestojajo iz ključitve posebna nagrada iz Že vseh mednarodnih unij, ki kri- danes zagotovljenih virov. Pojejo različne stroke posamezne nudbe sprejema: Urednifttvo večje industrije, kot recimo krojaške in podobnih. Sedaj ima AFL štiri take "departmente". Samo stavbeni in gradbeni deportment vključuje 19 mednarodnih unij. , Unijske aktivnosti zavzemajo Široko polje. V glavnem se delijo takole: upravljanje notranjih unijskih zadev; kolektivna pogajanja; vzgojne in (unijami koristne aktivnosti in sodelovanje v narodnih ter mednarodnih zadevah. Velike unije imajo tudi Številne delovne Štabe sesto-ječe iz organizatorjev in unijskih uradnikov, ki vključujejo nadzornike, odvetnike, ekonomiste itd. Velike unije tudi same vodijo pogajanja z lastniki ter dobivajo od mednarodnih unij le tehnične nasvete in po* moč, če treba. * Unije se pa ne ukvarjajo zgolj z zadevami delavskega vsakdanjega kruha in zaslužka. Nekatere izdajajo svoje liste ali glasila in nudijo svojemu članstvu vzgojne in etične prilike, imajo radio programe, prirejajo razne shode itd.Razne druge unije so si omislile zavarovanje, bančne ustanove, blaginjske sklade itd. So unije, ki so zgradile stanovanjske projekte. Organizirano delavstvo se je tudi vedno brigalo za eocialne in ekonomake probleme dežele. Vedno se mora tudi boriti proti drugim skupinam. Baft sdaj je sporna kost Taftov-Hartlfcyjev zakon, sprejet junija 1947. Nasprotniki te- "Lavoratore" ali & Co. v Trstu. tvrdka VidalI Tole mi ne gre v glavo? Kake to, da se bivftl zavezniki fte vedno ne morejo sporazumeti, kdo je zmagal v minuli vojni, to mi nikakor ne gre v glave! Izgleda, de mnogi veljaki sa« padnlh držav bolj ie bolj smatrajo, da so vojno v resnici blle Nemčija, Italija in Japon ska, ne pa zapadne dežele. In zato sedaj nafta vlada baft tem (rem najbolj pomaga, kar mi tudi ne gre v glavo! VLADIMIR NAZOR: NOVELE Alba (Nadaljevanje.) Nekega dne, ko sva nameravala obiskati malega Turčka in oditi v mesto, da bi si to in ono ogledala in kupila zdravilo za njeno mater, jo ni bilo na sestanek. Vedel sem, da je mati bolehna in da dekla Jaga sama večkrat že naprej nakupi takih stvari, pa se nisem hotel vsiljevati. šele čez dva dni sem šel na mesto, kjer sva se sestajala. In Alba je prišla, toda ... v spremstvu. Z njo je prišel mladenič srednje rasti, širokih pleč in močno raščen, lepega in odločnega o-braza. Naravnost k meni je stopil in mi ponudil roko ter me pogledal in se nasmehnil tako, da ne bi mogel reči, da mi je bil všeč: * — Čast mi je, da sem se seznanil z Vami. Jaz sem ... — Stoj! — mu seže ona v besedo. — Gospod te že pozna. - -Poglejte ga. — je nato rekla meni — ni ravno tako grd, kakor sem vam pravila, toda . . . hudoben je vendarle. — Darko! — sem dejal. — Da. Samo spremenjene razmere so mogle pregnati tega novopečenega inženerja iz Švice, ki mu je tako ljubo, da je prišel v Zagreb nostificirat svojo diplomo. — In morda še nekaj drugega! — mi je skoraj ušlo iz ust, ali če po pravici povem, iz notranjosti, kjer sem imel nejasen in neugoden občutek. Nekoliko se je razkoračil, se močno uprl s petami v razcvelo travo ter potisnil roke v hlačne žepe : — Motite se, gospod. Če bi bil željan nečesa ali nekoga iz te dežele, bi se potrudil, da vse prenesem v Švico. — Kako to? — Kaj naj tukaj počne inže-ner? Diplomo bom nostrificiral v Zagrebu samo zaradi neugodnih razmer, iz opreznosti, za vsak slučaj. Kje je tukaj industrija, tovarne, stroji? Kje tehnika? In konec koncev: kakšno pa je tukajšnje življenje? Kakšno je tukajšnje športno življenje, brez katerega moderen človek v današnjih dneh ne najde prave zabave in utrjenja lastnih sil. V tem pogledu je tu vse primitivno, mizerno. Tenis ... — Darko, prestopi.se! — mu seže Alba v besedo. — S svojo veliko nogo si pohodil lep, modrikast cvet. Ozlovoljil se je, skomizgnil z rameni in se prestopil: — Čast Pučecu in Palladi — je nadaljeval — ta dva res nekaj pomenita; toda tenis je ženska igra. Nogomet je kralj vseh športnih iger: pri vas pa je malo prida. Kje imate šampione? O rokoborbi prav za prav niti sle- du ni. Obupno! In mladenič je kar naprej govoril, jaz sem ga pa gledal in sem komaj pazil na njegove besede; dekle je pobralo pohojeni modrikas| cvet in hukalo Vanj, v upanju, da ga bo oživilo kakor premr^ženega ptička. Kmalu me je Darko pozdravil in odpeljal Albo v mesto. * zavarovanja in bojevnik in raz- širjevalec teh idej." Svoj komentar pa je podal "Proletarec", glasilo "Jugoslovanske socialistične zveze in Prosvetne Matice" v svoji izdaji z dHe 15. septembra t. 1. Uredništvo "Enakopravnosti" _______ o kateri razprav- morejo braniti in ki se niti ne iJaš "Molkovo maslo". Ta izja-morejo soočiti s svojimi tožite- va ^ 75'i na moj pri- lji. Zato bi bilo krvavo potre- tisk—moj pritisk pa ste povz-bno, da bi gospodje podpisniki rQiiVl vi Um pri proietarcu in prvega paragrafa tako zvanega p^veti, ki ste izgubili pamet začasnega programa Odbora de-, ter bezljate čez dm in strn za S___a! I__Lm 1 A — I n Jkl 9 » ft t - . • _ _ _ FRANK ČESEN: Clevelondski drobiž "Plot zvona bijejo" Tako se je glasil naslov član- ___w__________________ka in izjave v Ameriški domo- mokratične akcije res delovali ^jatsko demokracijo — za Ba- vini, ki so jo izdali J. Langer- za "vzpostavo pristne demokra- kuninovimi derviši. hole, I. Molek in C. Pogorelec, < i vi«..** kakr*no poznamo in smo 2.) Laž je trditi, da ima iz- v imenu novoskotaljenega "Od- te izjave niprejelo. Kljub temu .q goJiU ie Mletja v smislu java kakršeJn koh stik a A D bora demokratične akcije." To smo mnenja da. ne bc^napačno ameri^kih svobodoljubnih tra- (Qp. ur.-Ameriška domovina, izjavo in program so prejeli le ce o njej spregovorimo nekaj dicij in ustavnih pravic..." Da, sk£eniki dnevnik v cievelan- takozvani demokratični sociali- ... da bi se borili za takšno demo- j du) Torej je ob enem lai ko isti in svobodomisleci, ki so sto- Izjava treh moz v imenu libe- Racijo, po kateri bi tudi SANS praviš, "socialisti v besedah, odstotno proti sovjetskemu re- uliimu iti eriri:ili7mn io tm SVQ-____i :___*: . . ralizma in socializma je po svo- mogei imeti pravico zagovora ji vsebini zanimiva in značilna; kot jQ je jmei g. Molek, ko je v njej prihaja do izraza glavni ^^ svojo zadevo predložil zad-in edini cilj teh "organizatorjav konVenciji SNPJ! in propagandistov" — razbija- nje enotnosti v vrstah ces naprednih Slovencev in propagandna gonja proti Sovjetski zvezi in državam vzhodne Evrope. V Izven praznih fraz o tako zva-ni "socialni demokraciji" ne najdemo v izjavi ničesar kar bi nam že ne bilo znano. Vsi sme njej naletimo na fraze o demo- *> * f-tal. m o.tamo u dneva v krači j i, prekueuštvu. sopotni- dan v A D ™ '"»/T™'™ štvu. totalitarstvu. komunizmu ^vanla s P^ledjcam v fa- itd. Proti naprednim slovenskim J" k°"flik'a delavcem pa uporabljajo možje,"" j.h rab. o trije moije v_ «ne- ki pravijo, da so "demokratični nu, svof ^V l demok«"' socialisti in demokratični svobo- J« • Je A- D. ie davno premlela. misleci" isto metodo šmiranja Edina pozitivna stran tega in strahovanja, ki jo že toliko; programa, odnosno izjave (prav časa uporabljajo tudi njihovi za prav surovega in ne-demo-navdušeni sobojevniki pri A. D. kratičnega napada na napredne Oglejmo si samo en primer. Slovence) je, da so se gospodje Izjava pravi med ostalim, da končno odločili, da izdajejo svo- klerikalci pod kožo!" | zimu in ostalih držav, ki so pod V svoji nervozni jezi ne mo- njenim vplivom. V tej izjavi je reš niti pravilno razumeti kar že večkrat "pogreta rihta" o čitaš. Izjava namreč pove, da strašnih totalitarstvih in dikta-principi in cilji klerikalnega ti- turah omenjenih držav; obenem 14klečeplazenje sovjetskim tota-litarcem in diktatorjem s strani omenjenimi voditeljev, ki so V svoji politični perverznosti padli na najnižjo stopnjo človeške dostojnosti, je končno postalo že tako predrzno, da je bila vlada v Washingtonu prisiljena uvrstiti SANS med subverzivna (Ameriki sovražna) gibanja." Citati takšne obtožbe v klero-fašistični A. D. ni seveda nič nenavadnega in ne novega. Toda ko z istimi obtožbami prihajajo tudi ljudje, ki pravijo,, da nastopajo v imenu "demokratičnega socializma", potem so te izjave norčevanje iz osnovnih demokratičnih principov in hinavsko potvarjanje resničnega socializma, radi katerega so mnogi socialistični voditelji bili s strani vlade ne samo označeni za prevratneže in "izdajalce", kot je na primer bil Gene Debs, pač pa, tudi obsojeni v zapor. Zelo dobro je znan postopek na osnovi katerega se danes organizacije, ki predvsem podpirajo ska pa nikakor aiso in no morejo biti naši principi in cilji. 3.) Jako grdo, neotesano je, ko pišeš o C. P., "da plačo pa je vseeno jemal." Sramuj se, če imaš še kaj sramu v tvojem dik* tatorskem telesu. 4.) Ali ima I. Molek kak vzo- pa pojejo slavo "konstruktivnemu razvoju človeške družbe". Seveda se nihče ne strinja z diktaturami pa najsi bodo iz Moskve, Rima ali iz Washingto-na. Prirojen nagon vsakega Živega bitja je svoboda; toda toliko opevana svoboda in demo- kolaboratorji", s "fašisti in nacisti", in so s tem "padli" pa najnižjo stopnjo človeške dostojnosti. V prvi točki ODA apelira na vspostavitev pristne demokracije (kdo pa ni za pristno delavsko demokracijo?) v naših "bivše" naj^rednih podpornih, političnih in kulturnih organizacijah v Ameriki. V drugi točki vabijo svoje pristaše v Thoma-ecvo socialistično stranko. V tretji točki pa izražajo upanje za osvoboditev naše stare domovine izpod totalitarske "sužnjo-sti" potom "iskreno" demokratičnega gibanja na oni strani oceana. (Ce so pri tem všteti tudi begunci, Paveličevi klavci in Mihajlovičevi četniki, tega točka ne omenja.) Končno ODA apelira za denarne prispevke za list, ki izide čim bo dovolj sredstev na razpolago. Ameriška domovina se s to izjavo popolnoma strinja, izvzem-ši kjer izjava nasprotuje katoliškim ciljem in principom (katoliški fašizem v Španiji in drugih deželah), ki je prav tako brutalno in demokraciji škodljivo kot levičarsko totalitarstvo. Svoj čas je bil ta list nam Sock alistom nasproten do ko6ti; ampak v sili še hudič muhe žre . w • Izjava ODA je torej preeej jasna, le podrobnosti še manjjka-jo. Proletarčev urednik trdi, da je njen namen ubiti Proletarca. Za Prosveto bo težje, ker ima finančno ozadje. Nekateri trdijo, da je ta akciia predpriprava za Molekov blok že nič koliko, da ne omenjam jajc in paradižnikov v zaostalih južnih državah. Vzlic temu pa se zdi, da je mož čimdalje bolj podjeten in navdušen za Progresivno stranko in njene cilje. V vztrajnosti ga lahko primerjamo pokojnemu Debsu, dasi je Wallace še daleč od socializma. V elevelandskih delavskih predelih vlada za PS veliko zanimanje; ne pa v bogatejših predmestjih, kar je znak, da je Wallace na pravi poti. Meščansko časopisje in razni kolonarji kot znani kočevski čvekač Sterbenz, mu sedaj milostno dovoljujejo 1,500,000 glasov. Po volitvah pa bodo fantje najbrže presenečeni. Pa naj jih dobi kolikor že, vsi glasovi bodo važni ker bodo izražali nezadovoljstvo napram starima strankama in njiju zavoženo notranjo in zunanjo politiko. Upajmo, da bodo Wallace in njegovi sedanji delavci tudi po volitvah obdržali stranko skupaj, ker le na ta način bomo enkrat dosegli mir in stalno pro-speriteto. IZ KANSASA Smo "Kranjci" in to ostanemo. Ce ga spijemo par kozarcev pred sejo (namreč ječmenovca, ker druga pijača pri nas je tabu) je potem seja živahna in pripravljeni smo debatirati s komur koli in najsibodi že zakar hoče, tudi uganjko, če je bila na bodoči kon- j na svetu prej kokoš ali jajce. Po venvenciji SNPJ. Glavni namen pa je seveda razcepitev slovenskega naprednega delavstva, seji se pa spet prileže par kozarcev, da človek pozabi, če njegov predlog ni bil sprejet. In 2a soc. konference, Prvomajske proslave in take priredbe je bil Radley primeren kraj. Danes skoraj ne veš kje je bila naselbina. Vendar so tam še naši somišljeniki kot Rugel, Dolar, Po-žun in Remshak, pri katerih sem se včasih ustavil za ponovitev naročnine za Proletarca. Danes je vse nekako resignirano in posili postarano, in nimamo nobenega naročnika več tamkaj, da6i je potrebno, da bi še zana-prej podpirali napreden delavski list. * Pri nas v Kansasu zdaj divja prava "mrzla vojna" med suha-či in mokrači. Gre za vprašanje, ki pride na volitev to jesen, če državna legislature lahko dovoli državne prodajalne likerjev. Namestnik državnega proeeku-torja je te dni izjavil, kar ni nobena tajnost, da je v deželi več prepovedane pijače kot kdaj prej, za kar skrbe dobro organizirani butlegarji, s katerimi so velikokrat v zvezi oblasti, ki bi morale skrbeti za izvajanje postave. Izjavil je, da edin način, da se dežela res posuši in da ne bo prohibicija samo navadna hi-navščina je, da se prvič: ustavi na meji vsak avto in truk, ki prihaja v Kansas, drugič: da se lahko vsak čas preišče vsak dom in privatno stanovanje in tretjič: da se preišče vsakega potnika in njegovo prtljago, ki stopi iz vlaka ali busa. Well, suhačem to ni po godu. Dobro vedo, da če gredo s svojim fanatizmom predaleč, ne bodo dolgo terorizirali deželo.—Anton Shular. je lastno glasilo. Spričo trditve da je ta njihov "tretji tabor" med nami največji, jim menda ne bo težko ustanoviti novi slovenski tednik. Tako bo zadoščeno tudi svobodi tiska. Na napredne Slovence v Ameriki je doslej A. D. vedno bruhala ogenj in žveplo. Toda sama po sebi je A. D. dosegla le to, da je še bolj strnila vrste naprednih Slovencev, ki danes stojijo enotni-proti vsem poskusom, da se uniči njihove časopise in u-stanove, da se zaduši svobodo izražanja političnih, ideoloških in ekonomskih mišljenj, s katerimi se klika domobranskih ko-laboratorjev, starokrajskih politikov in klerikalne reakcije ne strinja. Tisto, kar A. D. že toliko časa poskuša razdreti, to bodo razdirali, odnosno imajo namen, da bi razdirali "trije možje", ki nastopajo v imenu "demokratičnega socializma". Ni zgolj slučaj, da je prav A. D. vzradoŠčeno vzkliknila v svojem komentarju te izjave in šanje, ki se slabo prilega stare^ Danes šteje le fizični in diplo-mu socialistu, pardon—KOMU- matski boj za nadvlado. Yes, tu-NISTU, ki zlobno vprašuje, 'kaj di ameriška diplomacija ima veza zlodja pa je to — demokrati- dno večje luknje. Le poglejmo čni socializem ..." kakšne ogromne ovire se stavijo Petindvajset let si razlagal na pot Wallaceovi Progresivni demokratični socializem — da- stranki. Dalje ni vlada imela nones, po 25. letih — pa zlobno benega povoda za šmiranje po- kar bi bila dobrodošla voda na potem se za hip pozabi še sta-klerikalni mlin. Toda vsi znaki rost. revmatizem in drugi križi kažejo, da se bo Odbor demo- jn težave, pa zadoni po dvorani rec socializma je zlobno vpra- kracija je danes le na papirju, kratične akcije globoko urezal vesela pesem. In ko je sodček Naše delavstvo je že preveč pre- prazen še vedno vidiš okrog se-izkušeno v ognju, da bi nasedlo ^ vesele obraze in pri razstan-sirenskim glasovom dogmati- ku pravimo, "pa je bila le fajn kov, ki nočejo videti preobrata seja". Brez sodčka pa vlada ne-in silnega boja med delom in kaka resnost in potrtost, seja je kapitalom z njegovo laži-demo-! kratka, pusta in prazna, vsi ču- U KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST PROLETARCA"? Fridobivajmo mu NOVIH naročnikov Obnavljajmo nafftfnffta TO^NO Mm poteč« Agitirajmo med drugimi naročniki, da store isto Prispevajmo v PROLETARČEV tiskovni sklad In priporofajmo to tudi dragim Oglašajte f PROLETARCU priredbe Sraštev ln druge stvari v • Naročajte slovenske la angloške knjigo is PROLETARY EVE knjftgarao i Poskrbita, Sa aaroš« AMERIŠKI DRUSINSKI KOLEDAR val Usti, ki tega še nlao storili f Naročite KOLEDAR tadi svojcem v starem kraja la enako PROLETARCA. Vsakdo naj stori sa noš list kolikor moro, pa bomo vso težave zmagovaliI vprašuješ: "Kaj za zlodja je to..." Nič ni čudno, če vrag jemlje socialistično gibanje, ko imamo take učitelje. 5.) Da je izjava poskus za u-ničenje Proletarca, je izraz bolnih možgan. Proletarec se bo uničil sam, s svojim pisanjem, ki ie vse prej ko socialistično, za kar je bil ustanovljen. Ker ste za svobodo tiska precej nakolektali, upam, da bo te svobode saj toliko, da tole natisneš v listu., John Langerholc, Johnstown, Pa. & Pismo našega starega borite-lja J. Langerholca je natisnjeno kakor ga je nam poslal. Urednik tega lista pa mu je odgovoril pismeno sledeče: Chicago, m., dne 21. sept. 1948. Cenjeni John Langerholc:— že vsa ta leta se trudim, da se ne bi pričkal s tabo. Verjemi, da ako bi hotel, bi bih natisnjeni tu dopisi, kakršni Ti ne bi bili vieč, in na sejah gl. odbora SNPJ sem uredništvu priporočil isto. Ne zoper Tebe, ne proti Molku in ne proti C. P. ni bilo dopisov v Proletarcu. Kar se tiče Tvoje trditve, da je ideja za nov list tvoja, Ti verjamem le v toliko v kolikor Ti verjameš vanjo. Toda če ne bi bila ob enem "Molkovo maslo bi tisti cirkulsr nikdsr ne bil razposlan in niti bi Ti ne imel naslovov, ki nam jih je nekdo izmaknil. Čudno—kam ste nekateri zašli, ps samo nas sodite, da srno krenili na druga — protisociali-stična pota. Mar NAS hvali Ameriška domovina? in pa "Glas SDZ"? Ne — VAM delata reklamo! In Milwaukeeju sedaj Gabrovšek kar Ti mogoče ni še znano — in pa kajpada Rado Staut in drugi taki ljudje. Cemu si se navzel vere, da le Ti si nezmotljiv? Glede azijske demokracije, ki jo omenjaš v pismu, kaj pa misliš o nacijski demokraciji v novo obonovljenem zapadnem raj-hu, v Italiji, o flirtanju ameriške "demokracije" z de Gaulle-om, s papežem — in koliko tega bi lahko še našteval! Ne maram TI greniti ur — a vendar bi rad, da bi tudi Ti vča-si ponovil pregovor, da ne glej bruna samo v tujih očeh, v svojih po ne bi ničesar opazil. Pre- štenih sodelavcev pokojnega Roosevelta in za proglasitev SANSa in ostalih naprednih skupin za "prevratne" organizacije. Lahko b^ našteli še več "demokratičnih" ukrepov od strani naše vlade, pa naj to zadostuje. Na drugi strani pa streljajo velike kozle tudi po komunistih vlada ne države. Kar priznajmo, da je njih demokracija še daleč od popolnosti. Po zanesljivih podatkih je tam birokracija in ko-ritarstvo zavaelo odlično mesto. Tudi pretirani slavospevi maršalu Titu 'in drugim visokim vladnim uradnikom, več škodijo demokraciji kot pa koristijo. V Jugoslaviji bo pač treba sirkove metle in več javne kritike, da se popravijo napake in preprečijo nove. Toda vzlic hibam ima on-dotna vlada vrline, ki se ne dajo podcenjevati. V glavnem ji gre priznanje za tri stvari in sicer prvič: ker skuša dvigniti deželo iz primitivnih razmer v moderno industrijsko državo. Drugič: ker je vsemogočnemu kle-rikalizmu postrigla peroti. In tretjič: ker daje ljudstvu priliko do izobrazbe. Dalje je v izjavi napsd na urednike naprednih listov ker ^klečeplazijo" pred "največjimi krači jo in vsemi drugimi priveski. Svobodni tisk Prispevki za obrambo svobodnega tiska so pričeli prihajati bolj poredkoma, kar je v tem slučaju bilo pričakovati. Sodnij-ska obravnava med Rev. F. Ga- timo, da "nekaj" manjka. Po seji je dvorana hitro izpraznjena in lahko si prepričan, da bo u-deležba na prihodnji seji še slabša. * Sorodnik iz starega kraja mi piše: "Prosim te za božjo voljo, Več službenih* mest, dobro plačanih, se takoj odda poklicnim, dobro podkovanim razdi-raleem enotnosti. Zadeva je nujna. Ponudbe sprejema uredništvo "Lavoratore" v Trstu. brovškom in prizadetimi na- pošlji mi ruski čaj, ker tukaj s£ prednimi listi se še sedaj ni pri-1 ga ne dobi. Med vojno sem si čela. Kadar bo ta slučaj na vr- | nakopal črevesno bolezen in tak sti, bo javnost pravočasno obve- čaj je edino zdravilo, ki mi jo ščena. V blagajni je do sedaj olajša." Vprašal sem v proda okoli $21,000, kar je čedna vso- jalnah, koder prodajajo začim-ta. Našim društvom in posamez- be, in vprašal sem lekarnarje, nikom gre vse priznanje pri na- kolikor sem jih mogel doseči, pa Is Grčije Vodstvo monarhistične vojske je ugotovilo, da bo potrebno še nekoliko zadnjih ofenziv za popolno uničenje partizanov. Kdaj bo res povsem najbolj zadnja, pa še ne vedo, dasi so v stalnem kontaktu z nasprotnikom. Ce se monarhofašistični vojak le malo ozre, Že zagleda partizana za petami. Ta neprestana bližina daje upanje, da bo menda vsega konec. • hiranju prispevkov v ta namen Številna pisma našemu blagajniku Johnu Pollocku so porok, da je ljudstvo še pripravljeno prispevati če bo potreba. Kampanja se seveda nadaljuje, d-o kler ne bo ta zadeva rešena. Kot predsednik Narodnega odbora za svobodni tisk, se v imenu od nihče nima take robe. Kdo torej ve, kakšen je in kje se dobi tisti ruski čaj? Nasvet je dobrodošel. Morda pa tako imenujejo navaden ameriški čaj? Ko sem iskal po prodajalnah "ruski" čaj, so me marsikje sumljivo pogledali, če nisem morda eden izmed tistih "bog bora toplo zahvaljujem vsem ! nas vnruj rdečkarjev", na kate-vrlim in zavednim nabiralcem re sedaj preži odprta copmiška in darovateljem in jim kličem: stojmo trdno za ohranitev našega tiska. Progresivna stranka Henry Wallace je v. tfkoči predsedniški kampanji dokazal, da ga ne odpiha vsakai sapica. Gnusnih napadov in Jptira t PP časopisju in radiu je bil deležen AS Vrl PtllfSVSSrilvSSrSST« fievrffff vtoits sioiTsvfs wiwwwwmmmwimwiw wtw wfwv* I CHICAGO •O DRAMA '*&vet brest sovraštva v nedeljo 24. oktobra v dvorani SNPJ PriČetek ob 3. popoldne. — Vstopnina ?5c. Po končanom sporedu plosna tabava. Igra J. KOVICEV orkester. Vsa prireditev se vrši pod avspicijo Progresivnih Slovenk, krožka št. 9. Polovico prebitka gre v korist Prolertarcu. To dramo vprisofo igralci in igralko it Detroita pod tofti|o Antona Faturja. sezona. Spomnil sem se na kar-tun na zadnji strani Adamičeve revije T & T, ko žena drži v roki posodo "Russian Dressing", da ga zlije na solato, med tem pa mož pazno motri skozi okno, če ju morda ne vidi nepoklicano oko. <čr Pred kratkem sem čul žen sko, ki je v verski blaznosti za grozila sosedam, da ne bo več držala hudiča proč od soseščine. Naj se ga zanaprej kar vsak sam otepi je kot ve ln zna. Pa mi je rekel sosed: "Kobilice so mi vrtu ob jedle paradižnike, vrabci pulijo solato, neroden avto-mobilist ml je povozil psa, veter mi je raztrgal streho itd. Torej tisto varstvo tudi do zdaj ni bilo posebno efektno." * Pot me je zanesla skozi naselbino* Radley. Kako napredna slovenska naselbina je bila to pred leti! Jtdeča, bi rekli danes, ko je vse "rdeče" kar ni črnega. Sexnam priredb slovenskih organizacij v Chicagu Organizacije v Chicagu in oko lici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoče podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot.) Slavlja št. 1 SNPJ—-slavnost 4S-letnice v nedeljo 10. oktobra 1S4S v jednotini dvorani. . Progresivne Slovenke, krožek št. 0, priredba v nedeljo 24. oktobra v dvorani SNPJ. Društvo Slovenski dom St. SS SNPJ—plesna veselica in domača zabava v soboto 30. oktobra v Al-dine Hall North Side. Pevski tbof Prešeren — jesenski koncert v nedeljo 14. noventbrS v dvorani SNPJ. PederSelja SNPJ priredi božični-co za tlane mladinskega oddelka SNPJ v nedeljo 19. decembra v Jednotini dvorani. "Msda" It. tSS SNPJ—Sllvestro- va zabava v sredo 31. decembra v jedndi.'fii dvorani. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 1724 WEST SetU STREET Tel. Crawford SSIS OFFICE HOURS: 1 :S0 to 4 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) S:SS to S:SS P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Res. MIS Se. Rldxeway Ave. Tel. Crawford S44S ■"•ASTrta®4* KO je VSe lucic «v*i in nireg«. mmmmm^m^mmm^mmmm—■■ ZA LIČNE TISKOVIN® VSEH VKST PO 2HKRNIR CttKAH BE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. M. MICHIGAN 3145 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PftOUtARSC SC TISKA flU NAS »V % ! r J** -Of "V V j^l Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St., Chieago 23, III. u n i- bilo atentstif na T|t^ ki tCAj BO S TRSTOM? nI i p4 je —^ w - .— -------♦ ponesrečen. Vest je bila morda Glede Trsta se velesile ie ve- in telefon! na podlagi katerega Račun za julij in avgust 1948 Bilanca dne 30. junija 1948 .......... DOHODKI sa upravni sklad SANSa; Podružnice St. in kraj 1,Detroit, Michigan " C, West Newton, Pennsylvania ............................. 24. Virden, Illinois 25, Chicago, Illinois 27, Arcadia, Kansas ....... ' 39. Cleveland, Ohio....... 54. Chicago, Illinois 45, Sheboygan. Wisconsin 73, Herminie. Pennsylvania 87, Brooklyn, New York 91, Chisholm. Minnesota ..... 98, Auburn, Illinois ...................... 104, North Braddock, Pennsylvania ........... .. 109, Pueblo. Colorado (J. M. Stonich) ...... ............. Fedcracija druitev SNPJ fa Fayette-Green okraj. Pa.............. Slovenka iz države Washington ................................ ............. Prispevki za kampanjski sklad Prog. stranke (imena prispeva- teljev so priobCena na drugem mestu tega lista) ............. Anton Zakrajiek, Buffalo, New York ................................ Za knjige ..............*......................................................................... Z a posamezne Številke revije "Tovariš" ........ Fazno ............................................................... * 2,749.90 3.65 15 30 2 87 10 00 3.30 750 42 20 00 1 80 2Y.00 4 00 2 00 1.00 100 00 38 10 50.00 20 00 1,107.75 5.00 21.25 5.10 1 65 $2,187 99 $4,937 89 i in na še večje dobičke. povojno gospodarsko obnovo. t,2al, da ljudstvo tega ne ve, Za vključitev Trsta v Mar- telegrami ........................................................ 19 42 ker čita zgolj take liste in poslu- shallov načrt in za gospodarsko 109 98 ša take radio postaje, ki so po- in politično podreditev Trsta ;n- IZDATKI Najemnina urada ........................................ $ 200.00 Razsvetljava in čiščenje .. , ............................. ........ 4.00 Plača tajnika .............. .. . ............................................. 77 28 Plača pomočnika ........................ .................... 375.75 Telefoni in Poštnina Izredna pomoč ................................................ Uradne potrebščine ................................................. Davek socialne zaSčite .. . .................... Dohodninski davek od plač ............................ T & T buletin I Konvencija Progresivne stranke ........................ Ameriški slovanski kongres ..................... Politični izdatki 2,000 00 Knjige ................................................................................................. . 42.11 Naročnina . 12 40 Revije, časopisi itd. Shodi ,.........L-,-:.r,ltWi ., >;„.„„,,, 19 izmišljena, a resnica je, da je da ^J PriP«de Trst nazaJ J XX • Italiji. drugo icuvan/a V To je bilo mesece nazaj. Ker pa ima Sovjetska unija moč veta (vetiranjai, bi tak sklep večine nič ne veljal Trst je torej še "svobodno tržaško ozemlje". Koliko časa bo, o tem ni mogoče ugibati, kajti razmere po svetu so silovito napete. Napredni slovenski tisk na novo svetovno vojno (Nadaljeranje s 1. strani.) novih vojnih konfliktov. V Angliji tnalo upanja v mir Predlog sovjetske delegacije za razoroŽfcvanje ni dobil — kot že omenjeno, med večino držav- godbo med Poljsko in tovagn«šo industrijo in razbilo vse nakane ameriških nikov nobenega odmeva. Vsi ve-| Primorskem, predvsom v Trstu, do, da če ima Trumanova admi-|se zelo iezi nad politi. nistracija oziroma Wall Street ko če| da podDira paDeža in pa res namen povzročiti vojno jo privilefiirftne sloje v Italiji, bomo dobili pa neglede kaj skle- nejo takozvani Združeni narodi. Toda za mir so napravili v isti dvorani drugi udeleženci veliko demonstracijo, ker navadno ljudstvo ve, da le ono v vojnah največ žrtvuje in da na bojiščih padajo sinovi delavcev in kmetov in v bombardiranjih v mestih oa takozvano navadno ljudstvo, ker se nima kam skriti. To je res. A vseeno, tu je še eno vprašanje, kal bo s Trstom? Kdo ga dobi? Komu v korist? "Primorski dnevnik", ki je glavno plašilo Slovencev ob Jadranu, piše o tem sledeče: de" -ne da bi za to kogar koli , iaHslov mora trža^ko de_ vprašali, kakor m*> ; iavno ljudstvo odgovoriti s svo- jo enotnostjo. Ce bo tržaški proletariat in z vprašali, kadar je šlo za tristranski predlog glede priključitve Trsta k Italiji. Za izvedbo svojega načrta za njim vse delovne množice čvrsto čuvalo socialne in politične kač damo najprej tanko plast slanine, ki jo potresemo s sirom, nato pa razpolovljen in izdolben paradižnik — v katerega dene-mo malo soli, peteršilja ter surovo jajce, ki smo ga potresli s sirom; pekač damo v ppč za toliko časa, da se beljak strdi. Postrežemo z zeleno solato. KANAL ODRA-DONAVA Varšava. — Komisija za če- sistem Italije in s tem v vključitev Trsta v gospodarski, ^ bo brez dyoma iko-poljsko gospodarsko sodelo- I™ uspelo razbiti vse poizkuse im- vanje je preučila vprašanje T ~ Deiialistov po zasužnjevanju na- zgraditve kanala Odra-Donava, no kršil« mirovna pogon oa in I ^ga gospodarstva in zadušitvi ki bo dolg 320 km. Določili so to predvsem v zvezi z ekonom- ^ ,u? 8 , " __ 7. ,flru(4i,olf kanala v sko povezavo T rita z njenim na ravnim zaledjem in z zavira . osnovnih delavskih pravic. zgraditev prvega dela kanala v dolžini 64 km med Kojlo (Poljska) in Moravsko Ostravo(ČSR). Stroški bodo znašali okoli šest milijard kron. V prvih letih izvajanja svoje n. m gospodarske in trgovske MTLAN PUGELJ : iperialistične politike so tn-l J z jugoR]avijo. I rDAkiri/ o-ameriŠke oblasti napravile ^ . u _ rKUIltlV l o ker se nima kam skriti vse, da bi Trst ekonomsko vklju- Najo Mtncjs. doKaz takega po-1 f iwru-ix Bogataši TLn*i aHsto-' čile v sklop držav in državic, ki Z^fX'TZ^ U ^ Cvetke trfdSlcega at i itd. si dobe skrivališča in so se podredile tako imenovane- o*nega ljudstva ^ajojaika kl jo Slovenski * i "internacionalizma knjižni zavod iS krati ua si aoDe snrivansca in ^ ----------- linrgVfl ^ dancs noče oodoisati jim tudi še v tako hudih vojnah mu enotnemu zapadno-evrop- ni sile. Zato se znova igrajo 2. RJ, ki je bil predložen letos. I "Se, še, še. kriči, ko vidi, da (Iz ,Primorskega dnevnika") v mislih na nova osva- t. j. Marshallovi pomoči Trgovlntki sporazum 2 jUg0. nosita v usta tudi Marija in v jugosiavijj res ni tako kot slavijo bi prinašal tržaški indu- Fronek* Toda belega kruha na- bi m0rai0 biti! Vse gre tam po striji in prav posebno ILVIznat- enkrat ni in vse je spet mrtvo iu neki čudni Zaostali so. Se patrom 7 00 12 64 14 62 42 90 130 00 224.36 25 00 sest velekapitala. Mihec in Jakec Mihec: Ne reci mi. da sem dolgočasen. Ampak res čutim potrebo, da se enkrat pogovorim o vremenu. Jakec: Prav imaš. Kar dajva! No, kaj misliš, kje tiči vzrok za 5 88 letošnje muhasto vreme? teresom ameriškega imperializma ie bilo najprej potrebno dokazati svetu, da je Trst kot samostojna gospodarska enota brez gospodarske povezave z Italijo obsojen na gospodarsko propast in na umetno dihanje. —V tem obstajajo tudi nenehne kršitve mirovne pogodbe, ki so dovedle do tristranskega pred- no povečanje sedanje proizvodnje, ker bi tržaški delavci izvrševali v naši težki industriji na-ročlna na račun ministrstva za in dustrijo FLRJ in s tem bi Jugoslavija zalagala tržaško industrijo s potrebnimi surovinami —in bi se kot nujna posledica takoj zmanjšala številka brezposelnih. Mimo vseh omenjenih gospodarskih možnosti, ki bi bile la- vsakdanje. Muhe letajo sem in ceJo kar ^ ure liče smo mi za tja, silijo v oči in v usta in vsi celo urQ naprej se jih qtepajo. Mati se spet ogla- si in narekuje naprej: "Ljubi oče! Za take ča$e, kakor so, nas je preveč." Fronek gre na svoj prostor, ki je v travi za hišo. Tam leži, gleda med veje jablane, ki se Bila sta dva bratca. Razumela sta se, a kar na lepem je eden pričel drugega gledati postrani. "Kaj ti je storil?" so ga vprašali, "da si tako jezen nanj?" "Meni nič," je odgovoril, "a mama Skupni izdatki iz upravnega sklada ..........$3.322 34 nega pritiska na Vzhodu. Bančna bilanca 31. avgusta 1948 .................................$1.587.14 Jakec: Ali pa preveč megle na Ko*na blagajna 31. avgusta 1948 ............................... 28 41 1.615.55 Atlantiku. — I iciusnjc niuuasni vluuc, ______oarSKin moznosu, ki OI Ulic iu- 001, Mihec .Najbrie je preveč zra*- ^^^UvTj-ne Trstu, je ang.o-amer. Bilanca Obresti SKLAD OTROŠKE BOLNIŠNICE 30. junija 1948 ......................................... gospodarsko v Italijo — kot že maršalizirano državo. Za konkretne priprave za vključitev Trsta v Marshallov plan je vojaška uprava pripravila celo vrsto gospodarskih U- 99.086 75 587 50 $ 99.674.25 IZDATKI: Nakup potrebščin za otroško bolnišnico v Sloveniji $ 8.041.34 Bilanca 31. avgusta 1948 ........ #...................................91.632 91 $ 99,674.25 Preostanek .4,......................................... % 91.632 91 Obljubljena vsota (Pledges) ..................................... 33 000.00 $124 632 91 $4'937 89 DNE 3. OKTOBRA TEKMA BALINCARJEV V CENTRU ||| Chicago. — V nedeljo 3. okto-; krepov, kakor monetarni, valut- bra se bo v Slovenskem delav- nj jn finančni sporazum anglo- skem centru vršila balincarsks ameriške vojaške uprave z itali- tekma, ki se je udeleže Wauke- jansko vlado, temu je sledil ca- gančani in Cikažani. Začne se rinski sporazum med STO-jem ob 10. dop. Prijave se sprejema jn Italijo, tako da ni bilo nikdar do 9. Sprejema se v tekmo mo- carinskih ovir trgovinski aktiv- ške in ženske. nosti med pokrajinami Italije in Vsa pojasnila daje tajnik Cen- Trstom. Nadalje sporazum med tra Frank Groser in pa upravi- vojaško upravo in italijanskim telj kluba Arley Božičnik. ministrstvom za pošto, telegraf ška vojaška uprava v svojih pripravah za vključitev Trsta v Marshallov plan ustanovila v Trstu posebno komisijo, ki jo v Trstu poznajo peki imenom "U-stanova za izkoriščanje gospodarskih virov britsko-ameriške-ga področja Tržaškega ozemlja", ki je sestavljen izključno iz an-glo-ameriških oficirjev, ne da bi bil za to poklican vsaj oni del prebivalstva, ki se strinja s sprejetjem Marshallovega načr-! ta v Trstu. Na sedežu tržaške trgovinske zbornice je bil tudi izvoljen na še častni seji, kateri je predsedo- razprostira nad njim in premis- ga -e ožlela> pa ga ^ jaz več ne ljuje Predočuje si gospo in pre- pogledam." udarja njeno dobroto. Poglej, p '-- si govori, gospa je dobrotljiva. Zagledala ie na trgu ubogega, lačnega kužka in se ga usmilila. KuDil* ea ie in ga peljala domov, kjer ima vsega kakor ona Misli Fronkove se ustavijo, skozi vejevje jablane potegne veter, po cesti zahrope in zaro-poče avtomobil, naenkrat je zopet vse tiho. samo tam iznad mesta se nosi ublažen ropot tramvaja in različnih voz, ki hite sem in tja po prašnih ulicah in cestah Zdaj se naenkrat posveti v Fronkovi glavi nova misel, ki ga vsega prevzame. TAko mu je, kakor bi stopil iz črne teme na SKLAD SVOBODNEGA TISKA Bilanca 30. junija 1948........................................ Prispevki v juliju in avgustu ................................ 149 50 6500 214.50 Izplačano Narodnemu odboru za svobodni tisk...... $ 214.50 Preostanek Imenik zastopnikov Proletarca Kdor ieli prevzeti zastopstvo sa nabiranje naročnikov Proletarcu» prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piie upravniitvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. < OHIO. 000 00 Mirko G. Kuhel, gl. tajhik. Vincent Cainkar, blagajnik. KOMENTARJI (Nadaljevanje s 1. strani.) žen, Je v demokraciji edino, s čemer se lahko braniš. Toda ne SANS, ne Ameriški slovanski kongres in ne razne druge organizacije, ki so bile proglašene za prekuciške (subversive), niso bile ne obveščene o tem, niti jim ni ne kongresni odsek, ne justi-čni department dal priložnosti, da se bi branile. In to prav gotovo ni demokratično, ker nedvomno vedo tudi pri Ameriški domovini in pa pri novo zasnovanem odboru za demokratično akcijo. Juan Peron je v latinski Ameriki najjačja osebnost in pa njegova žena Bva. On je diktator Argentine in nič kaj prijateljski Zed. driavam. Med vojno je bil s Hitlerjem in proti Rooseveltu ter njegovemu podpiranju zaveznikov. Nedavno je Juan Peron v imenu svoje vlade izjavil, da je ameriški diplomat John Griffith skušal organizirati nanj In na njegovo ženo atentat, a so argentinski detektivi GHf fithOvo snovanje začasno zasledili in mu napravili konec. Naša vlada trdi, da je Peronova obdolžitev iz trte izvita. Toda res pa je, da med Washingtonom in med Peronom ni nobene prisrčnosti. Dasi je Peron fašističnih nato-rov — znano je, da anglosaškega kapitalizma nimrt rad. Angleškim kapitalistom Je vtel železnice; prevzema klavnice ln tovarne — toda vse to on plača — seveda ne z dolarji temveč z ar- geritinskim denarjem. Ta pa je veljaven le v Peronovi deželi. Argentina ima poleg Zed. držav največjo mesno industrijo na svetu. Ameriški klavniški trust jo poseduje največ, tod* Peron preti, da jo bo prevzela država. In to so vzroki, radi katerih se vrše zarote. In to je tudi razlog, radi katerega mnogi Peronu verujejo, da mu ameriški interesi res strežejo po življenju. V Albaniji je nastala težka ekonomska in tudi politična kriza. Vzrok — kominform. Jugoslavija je po vojni, dasi je sama stradala, zalagala revno, gorato Albanijo z žitom, s kurivom itd., ker je hotela, da postane tudi ona komunistična država novo proglašene ljudske demokracije. Toda od kar je kominform Tita obdolžil, da je zgrešil marksi-stično-leninistično linijo, se je banija pridružila izjavi komin-forma in dajatve Albaniji iz Jugoslavije so bile ukinjene. Sedaj je tu zima in Albanija nima pričakovati pomoči od drugega kot od Rusije, ki pa bi ji mogla do-važstl potrebščine le po morju. Kajti Albanija meji na Jugoslavijo, od kjer ji je meja sedaj za-pHa, ln na Grčijo, ki jI je sovražna. In kakor z Albanijo, tako je Jugoslavija sedaj skregana tudi z Madžarsko in Romunijo. In s Cehoslovsško. To za vzhodni blok ni dobro, ne koristno, ne zdravo za njegovo bodočnost. CALIFORNIA. Fovlaett John Pečnik. Oakland: Anton Tomšič. Los Angeles: Frank Novak. San Francisco: A. Leksan. COLORADO. Cr«»t*J Bulici Ant. Slobodnik. Pueblo: John M. Stonich. Walseahurg in okolica: Edward Totyiiit. 1,4 ' ILLINOIS. Cfifcago In okolic« 1 Frank Bizjak, u &*eph Oblak, Peter Verhovnik In Frank Zaitz. Ln Sati« in okolica: Anton Udovich ' in Leo Zevnik. Sprinrfi.UV Joseph Ovca In John Goriek. Virden: Fr. Ilersich. Wnnkogan No. Chicago! Martin Jud-nich. Witt: Luka Podbregar. INDIANA. Indianapoflat Mary 8troj. KANSAS. Arm*! Anton Shular. , Arcadia < John Shular. Woat Minerali John Marolt MICHIGAN. Detroit-Dearborn John Zornik, Joe KorBič. MINNESOTA. Bnklt Mas Marts. Chialiolm: Frank Klon. D ninth: t'^hn Kobi. Ely: John Teran in Matt Praprot-nik. ^ , MISSOURI St. Louis: John Spiller. MONTANA.. Butte: Anton Zugai. East Holonnt Joseph Mlhalirh. Rod Lodge t K. firsnoftnik. NFW JERSEY. Ella«both. Amtiis Oblak. NEW MEXICO Gallop: Mary in Jennie Marlnlek. NEW YORK. GowantU. James Dekleva. % Akron Barberton: Alois Ocepek. Bridgeport In okolica: John Vitez. Cleveland: John !lrebel, Anton Jankovich ln Frank Hribar. Fairport Harbor: Lovrenc Bajc. Girard: John Ko?in in Andrew Kr-vina. Lisbon-Power Polnit Jacob BerganL Maple Heights: Frank Volkar. Warren: Joaeph Jež. PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrekar. Avetla: Frank Bregar. Carmichaels: Anton Zupančič. Crafton-Moo* Rnnt Jennie Jarala. Canonsborg-Strabane: Jacob Pav-čič. Export 1 Jos. Brits. Forest City: Anthony Drasler, Jr.. Frank Leben. Herminie: Anton Zornik. Johnstown in okolica: Frank Cvetan. L« t robe: John tn Mary Fradal. Houston: Louis B^itz. Library: Nick THller. Sharon 1 JoMpfc Cvolbar. Potovalna tastopnika sa Proletarca, Ameriikl družinski koledar in Maj. ski Glas ia xapadno Penno Anton Eornlk, Herniate, sa Cambria In Somerset okraj pa Frank Cvetan, Jetiaetewn. WASHINGTON. Seattle: Lucas Debeljak. WEST VIRGINIA. ' Elm Greva t Frank Koscm. Star Cltft Lawrence Selak. Thome«« Lenhart Wtrdinek WISCONSIN. Milwaukee ia Woat A III« t Louis Bar borich. Sheboygan: Frank Stih. Wlllard: Matt Malnar. WYOMING. Kemmerer In okolica: John H. Kr-zlsnik. Rock Springs: Frank Remits. val g.Cosulich, solastnik tržaških Skoči na noge, vtakne le ladjedelnic, "konsultivni" odbor | v žep, desni^kazalec^pa po-za Marshallov plan, kateri bi imel samo nalogo posvetovanja —kako si zamišljajo anglo-ame-riški okupatorji ta posvetovalni organ in kako malo pustijo videti, kaj se dela na tem področju gospodarske dušitve tržaškega gospodarstva, nam najbolje prikazujejo sami tukajšnji hlapci imperialistov po svojem listu "La Voce libera", ki cvilijo, da posvetovalni organ ni bil še pozvan, da poda svoje mnenje o stanju in potrebah tržaške industrije, da sta srednja in mala industrija na robu propada in da je nujno, da se vojaška uprava zgane in da pozove tudi tržaške meščane k upravljanju "Ustanove za izkoriščanje gospodarskih virov" itd., itd. Po vsem tem je Trst okusil jrve dobrote Marshallovega pla-1a, to je suhi grah in mleko v prahu. Zaman pa je Trst pričakoval od Marhsallove pomoči, kar " najbolj potrebuje za dvig svoje industrije, to je industrijske surovine. listi blagodejni pojav vidimo v Italiji. V pogodbi z Marshallo-vo pomoč je vključeno tudi, da bodo iz Amerike uvozili za 100 milijard poljedelskih strojev, medtem ko bi jih Italija lanko sama izdelovala, ker premore velike komplekse težke industrije, ki ne morejo obratovati zaradi pomanjkanja naročil in potrebnih surovin. Tako se bo v Italiji nad dvamilijonska armada brezposelnih še povečala na škodo italijanskega naroda in v korist ameriških monopolov. To ni edinstven pojav Marshallovega načrta, takih primerov bi lahko našteli na stotine po vsej Evropi. Naj omenimo samo tovarne FIAT v Turinu, ki so ponos italijanske industrije, v katerih skladiščih čakajo tisoči Avtomobilov na razprodajo, ki Jih zaradi ameriške konku* renče ne morejo prodati. Omenil bi lahko, kako so poskušali ameriški monopoli ustaviti po- NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost DRŽAVUANSKI PRIROČNIK nora knjižice, a poljudnimi navodili kako posUti AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljan* stvo, vsebuje knjižica Se v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod našli se in sklene, da ji razloži šele s|OVom RAZNO, pa Proglas neod-tedaj, ko se vse uresniči. visnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol- Zamislil si je tole: gospa se je nov govor v Gettysburgu, Predsed-usmilila revnega kužka, kupila ga je in zdaj skrbi zanj, da mu ni treba žalostno poginiti. Fronek pojde k njej in se ji ponudi sam. Preveč jih je doma, nimajo kaj jesti. Če se je usmilila kužka, se bo tembolj njega, ki je reven in ubog fantek in ki še ni storil nikomur na svetu ža-lega. Tako gre drugi dan proti poldnevu h gospe. Ko stojita v tisti Čisti, belo zastrti sobi, kjer leži na blazini za vrati kužek, poklekne Fronek na tla in povzdigne evoie drobne, rjave ročice, ki gledajo iz bledordeče srajčice. Bogata gospa", prosi, "doma loži na ustnice. Stopi nekaj korakov naprej in nekaj nazaj, hoče teči k materi, toda prem i- niki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, Številom prebivalstva in velikostjo. Cena Itnjiiici je urno 50 centov a poštnino vred. Naročila sprejema: Knjigarno Proletarca 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. MARTIN KENNELY SLOVENE RECORDS 10-inch records COD, plus »aetata 1 C-1201 Be happy, polka Bye-bye-baby, polka C-1214 My honey la wandering la j Tyrol; St. Clair polka nas je preveč in Tončka ves dan C-1220 Too fat polka; JoUy polka joka, ker je lačna. Usmilili ste F. Yankovic and hia orek C-l 192 Alpine waits kužka, ali se ne bi še mene, ki bi ostal rad pri vas kakor kužek?" Tako govori, in ko neha. ima ustnice še vedno odprte, oči pa upira v gospo, ki se blaženo tmehlja in stopi bliže. Poboža ga po laseh in mu veli: "Le vstani!" Gre v shrambo, prinese košček kruha in pravi: "Psiček je vse kaj drugega kakor ti. Psiček ostane psiček, ti pa dorasteš in postaneš mož. Tebe ne morem vzeti." Fronek razume, da ga gospa noče. Previdno odide bos in po Lamplighter^ polka C-1211 VHIago tavern polka Lumberjack — polka C-1215 Marianne polka .Hit and miae polka F. Zaje and hia Polkataars Silk Uaibrella polka Linden Tree — waits 1 Tivoli Park Polka Village Square Polka Red Wine — Polka Edelweiea waits Ernest Benedict Quartet Na Marjanee, Polka Clarica (Clara) Pokla Clerelandaki Valček Malo Necek, Polka J. Peruah and hia Tav. Band Write for free list of all new SLO T»l!l T-106 T-114 R-574 R-S7S m i prstih, zapre za seboj vrata, gre VENE records, the largest selection počasi domov in pove vse svoji ** us - th« s,wne artieu, to: suhi in revhi materi. PALANDECH'S r^M k bnŠe S. Clark Strstt, Chieago 5,11L mu s predpasnikom solze in ga 4 • e tolaži: "Nikamor te ne dam, ga ni na svetu, ki bi te mu dala. Nič se ne boj, bomo že kako, bomo že." eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee ,e e Petdeset koscev iščemo za letošnjo košnjo trave v prosti luki. Pogoj: Lastna kosa. Zajamčena zaposlenost za tri tedne. Ponudbe na ZVU v Trstu. BARETINCIC & SOK: o o e e o e o e O f e e oeooeoooooooooooooooooeooo POGREBNI ZAVOD Tal. 20-8C1 414 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A Yugoslav Wooltly Devoted to the Interest of the Worker* PROLETAREC OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau VOL. XL11I CHICAGO, ILL., September 29, 1948 Published Weekly at 2301 S, Lawndale Ave Why So Many Doily Papers Support "Flunkies of Monopoly and Wealth' RESERVED FOR AMERICANS They call it "Constitution Hall" —the building in Washington, owned by the Daughters of thc American Revolution, where Marian Anderson was once denied the right to sing because she was a Negro. The American Association for the Advancement of Science was meeting in Constitution Hall last week when an usher tapped a guest on the shoulder and invited him to move from his box seat to a section reserved for Negroes. The guest happened to be the Ethiopian minister to the United States. Now everybody is sorry. The association has tendered its profound apologies. The State Department has expressed regrets. Everybody agrees that the incident was a distressing mistake. So it was. But when you consid-1 er its implications, you understand low weird are the results of racial segregation in Washington. As segregation works in the nation's capital. a dark-skinned person is not to be discriminated against so long as he represents a foreign country. Me is to be ushered to the Negtt) section, or denied entrance to white hotels and restaurants, ONLY !f hev happens to be a dark-skinned person of American nationality. Maybe the solution is to issue all dark - skinned diplomats a badge which reads: "I am NOT an American. No segregation necessary."— Chicago Sun-Times. Another ''Cold War" When Andrei Zhdanov died some weeks ago, it was inevitable for the prophetic to speculate on possible changes in Soviet policy. As founder and guiding spirit of the Cominform, Zhdanov was particularly identified with the campaign against Marshal Tito, and it was thought by some that the Kremlin might take advantage of his death to close the Russian-Yugoslav breach and end a rebellion that had got out of hand. It must be clear by now that no such development was in the cards. If anything, the assault on Tito has increased in violence since Zhdanov's death. In a half-page editorial, Pravda charged the "Tito faction"% with operating "a cruel terrorist game, with repressions, mass arrests, and murder" (all rather shocking to the Soviet mind). What is even more definitive, "Tito is presently in one general camp with the imperialists, pouring filth over the Communist parties of the people's democracies and the USSR." And, most significant of all, Pravda hopefully drives a wedge between the regime and the majority of the Yugoslav-Communist Party, which "does not approve of the nationalist policy of the Tito group." Whether or not it is true that Stalin disapproved of the way Zhdanov handled the Yugoslavs, as has been widely reported, the course of the Kremlin is apparently fixed. Tito is to be cut down, lest the infection of his nationalism spread to other satellites, to the intolerable disadvantage of Russian nationalism. The summary treatment of Tito has already had a marked effect in Poland, where Vice-Premier Wladyslaw Gomulka has publicly repented his own "nationalist deviations" and indorsed a purge of his followers, there being no room in the party, as he put it, for "Yugoslav-like apostasies." —The Nation. &HLD LAM IN AMERICA WAS S GlVteN RELIGIOUS APPROMSL AND x SANCTION BYTHC PURITANS, WHO 1 rte PERSONAL V \J SAVlN&S Of THS AMERICAN PEOPLE WAG i J3T BILLION , 1*1944., AND PELL I TO i V4 BILLION IN " ' 194^ • TH» NUMBS* Or AMERICAN i VETERANS Of ALL WARS _J REACHED ALMOST AflAf£TfE< MILLION * '946. MAT OR CAP — WHICHEVER MOO BUT YOOR BEST BuV _ IS THE U*OA)-A4ADS 3 PRODUCT* LOOK POR TV** LABEL IN THE j AJE*T HAT OR CAP >(OU BUY. INSIST ON ITf < Strange Case off Publisher Hoiles A queer fellow in Raymond Hoiles, who owns seven daily newspapers in almost as many sttaes, mostly in the West. All his papers are "open shop." He insists Herbert Hoover is a "left-winger." Progressive income taxes are "nothing but Socialism." As to public education, "a house of prostitution is voluntary; grade school is not." On aid to Europe, he boils his conclusions into five words: "Let them go to hell!" He has a solution for the child labor problem: "Give him a pick and shovel and let him get started." In Colorado Springs, Colo., where Hoiles has a newspaper monopoly, a minister of the Gospel said: "They say Hoiles has a Stone-Age philosophy. That is an injustice to the Stone Age." A few years ago LABOR commented on his idiosyncrasies, and Hoiles was frothing mad for several months. LABOR still believes some good psychiatrist should give him a thorough going over—even if he has succeeded ifi accumulating a million or so. —Labor. By COVAMI Behold the Expert, O my son! He is Earth's Wonder. Number One! He sits One Thousand Miles away. And regulates your speed and pay; He scans your shop by his blueprint And pints right where you do your stint; From out the Company's far flung plants He cleans the gremlins and the hants; If everything goes wrong, awry. He's