njajj i .muli o iMi u Glasilo krščanskega dClovhega ljudstva «»«* vtnh C«lrtek> popokln« j Ar Alufnlu prn»> a Mo*«tmrv.n«i sle viin m ' ~t ** don popr«>| - Uredništvo: L|ubl|ona, MnrJ II f>jlF*,.}'n* r«*»rl le*« IH« 13*- M/l Nelrnnklrnn« pisma m n« *pre|em«»o II lno«ean«tvo l>lr» 7 - kle vllka Din i * •A -, au ^no| l en n «a I me»«C f»«»l leta Din Ml*>) ko Ogla* po dogovoru I Oolaal, rvklnniotl). )n n O roCn Inn pa upra^* f(igo«tovan»kc lltknrn«, KoIjporInftnt odrielall, Pollnnskl nasip »t 1 - »okopl.l n« note)* Viničarji 16 izpregovorili. ^KICARJI ŽAKUUCUJfijn K0N- PR^ATŠtJŠkl VEČER. kaj je delavsko občestvo, je nato ..Prvi Kongres krač. socialistov, ki poka,zaJ prijateljski večer v . hotelu ffi,2boroyal dne ,7. junija ,19251 v Ljub- ^tr^ser«,. kateremu, je, .predsedoval fttai in.,ti je ,položil, predvsem načel- i^adrej Semenič,-katerega je počastil in i a. j-i— 4 1J g. ^psteli.injia Jkaterem je oliko viničarjev in., viriičark; da . _ ,rrrr- ^^__ panoge, odnosno so iwi prostfri mnogo pretesni.,Pa to Strokepotrebni,,, posebni kongresi ni bil več.prijateljski večer« Svatba je Praktičnega značaja. In tako je »Ju- hi,ia, svatba, spster, in bratov* ki iz ^lovapska,. strokpvpn zveza« takpj trpljenja, y.. duhu ,kršč. ljubezni hoče- sfindub^evani ,,voliv4i,,l)prbi,,v. ^Pe- ja priboriti svojemu stanu ,boljšega >ko zbornico« šla na aktivno delo. kruha. Svatovska oblačila članov ih pravice. Idejfe kršč. socializma so Odrešilne za vse in kmalu pride čas; ko bo tudi slovenski kršč. kmet iž celega srca pristal nanje. — Govor je napravil mogočen vtis in je bil dovršen. Bfj ^ejavske mladine« ,v, Celju. Kras- šrčno medsebojno razpoloženje, ki je napravilo na ;vse prisotne dneva, sijajen ^o*ng'res! vladalo,., jp napravi P- julija 1626 je zb.orpval v Zagorju tako silne vtise,, da vsi verujejo.v P® Savi »Prvi kongres, kršč., sociali- uresničitev, upravičenih > viničarskih STOega rudarskega delavstva«,. Za zahtev., Ko, je prispela ljubljanska de- ^arksktjčno orijpntirano rudarsko levacija, je bija pozdravljena tako iz df|avstvo drzen čin, — Dne j5. in 16. srca in lepo,,da tega ne more opjsati Patopra 1926 pa je Š„ Z. T. D. organi? pero. Ng večeru sq govorili toy. Fran- mrila v Tržiču na Gorenjskem »Prvi ce žužek,„Iven, Gpjšek .in Vilko Pita- 8Plošni strokovni kongres, toyarniške- ko. Zah,avg je bila mirna, dostcjna in d^lavs^a«, pod čigar, vtišpm stojj ppisrčua., Tježko jA.bilo 4ti narazen, a I®,. bo le stala cela gorenjska *an. s— pne 7. ip 8. decembra pa je y,oraval v Ljutomeru »Prvi kongres ]ičarjcv<<, zboroval jaka, da ,odme-i njegovi glasovi daleč preko ha-*ih in slovenskih gorje tja v fev-Wl»p Prekmurje in da smemo trdno Čiplihirano ZBOROVANJ® DELEGATOV. O, :- 'I epi IM Sli Tl .(I ... «1» ^Dne, 7. decembra 1926 se je »Prvi greš viničarjev« ptvorii ob dveh oldne, vdvprani »Katoliškega do-v, Ljutomeru > z zborovanjem. de-v.Pr spinih ja hii, Andrej ,Se? ,Č iz JVlaribpra. Za predsednika je jen tovi Geč Franjo, za zapisni- te tovi.K.paič J-ane?.,! . r, . .. •iPrvi .je. covopil,p temi, »Kritičen f$aj, viničarjevi!:, tajnik, »Strokovne viničarjev pjn, kmetskih delav-^y< R ozm an Peter.,,Podrobno; na-26$ je1(drjsat y daljšem, stvarnem lvoru pbupen položaj viničarjev v " *-Wih.,ter na,ta -način n čakal nas je še težek dan. ii, c / o iben>v»» o A DAN MANIFWACl.ISKEGA ZBOROVANJA. Gb osmih zjutraj, dne 8. decembra, na Brezmadežno je bila ljutomerska cerkev nabito polna. Viničarji, šjeyil-no -zbrani, soihieli svojo sktipnd Šv* n«So.' Ljutomerski. čerkveni pevski zbcr ;e dovršep. Sploh prebivajo, v te,4 krajih kra«hi. pevski trilenti. Po švl maši se je množica všpla proti ) »^-tolišk~mu domu« in ga popbjnpma napolnila. Pred otvoritvijo .kongresnega zborovanja je posebni cdbo^re-digirri resolucije, ki jih priobčujemo na drugehi moštu., , Krnglu po deveti uri je tov,: Andrej Semenič otvoril mdnifestacij^kp zborovanje. Uvodoma je onienii zgodovinski razvoj-viničarske organizacije, katere oče je nepozabni preč. g. Anton Komljanec, i •. .Strma je bila pot, a šlo je kyi§ku; Polagoina, a vztrajno. Ni se vidblo, a organizacija je priborjlk. že mnpgO uspehov. Tako stojimo daneS pred zgodovinskim dnem viničarskega std-nti. Dal Bog Svoj blagoslov. Zborovanju je predseddval,. tov; Rozman Peter, za podpredsednika sta- bi’a. izvoljena tov. Husjak Ivah m Geč Franjo, ža zapisnikarja pa tov. po, utemeljil viničarske , zahteve. Jožef Košnik in Kosič jahek Prečita- “°?a- Ta. referat je tvoril jedra Jkon-M je najtežji, in pajdalekosež-|i. Njegovo bistvo je. najbojje. raz- viničarskihzahtev kot jih stopal. looCuiemo. ria drugem »mestu: v, re-g9uah. Takp, Rozmapev kpt Seme-hMiv Referat sta bila predmeta .živah cdObravanja ,iu debate, v katere ^sti srečno posegel pr v ■j,iz Mm|bora., 11..1 Prvi referat. , Dragi rc »Naša delavska kultura«. O tem predmetu je govoril tajnik »Krekove mladine«, Vilko Pitako. Naloge, ki bodo pripadle viničarjem, bodo težke in odgovornosti polne. Kos jim bodo samo popolni mežje. Zato je poleg splošne, potrebna še posebna delavska viničarska izobrazba. To, kar vi-ničgr potrebuje zase, drugod ali ne dobi ali pa nima prilike, ne gmotnih sredstev do.prave stanovske izobrazbe. Zato je ^Krekova mladina« za .viničarje npjno potrebna, ker iz nje morajo iziti bodoči vodilni možje,v^j-ničar?kega štanu, — Pitakov govor je bil istpjakp predmet vsestranskejga odobravanja. , ,i Tretji referat., »Naše delo v bližnji bodočnosti«. O tem. je govoril glavni tajnik JSZ., Ivan Gajšek. Preko versaillske mirovne pogodbe, mednarodnega urada dela. v Ženevi ih preko »Delavske zbornice« in osrednjih delavskih sin? dikatov .je pokazal prisotnim silno široki razgled na polje delavskega udejstvevania sedaj in v prihodnjih dneh. Podrobno je obdelal vse, kar spada v, dobro organizacijo, ne izpu-s*ivši niti najmanjše točke. Zlasti pa jh poudaril pomen delavskega glasila »Pravice«, tt- Njegov, stvarni, z dokazi podrrti referat so prisotni posluša? lj z na j večjo jsažnjo }n mu vsestransko pritrjev&li. Debata, je bila živahna in stvarna. Posegli so vanjo g. kaplan P r e s n i k, kmet Jakob Rhjh. Gajšek, Rozman iri Žužek Ze’0 dobro je uplivalo na prisotne dejstvo, da sta kongres toplo pozdravila g. kaplan Presnik in kmet Rftjh. . .. ZAKLJUCteK. fcdsrdnjc^ Met R.okmah, š prj- Tov. France Žtižek pa je kongres pozdravil v imenu. »Delavske jZbothi-ce za Slovenijo«, katero je uidi za- Itar<«u mr-rm-r* - katero ji?,?sti srečno,posegel preč. g. Hra-eJj|^ Maribora., mm ,,. .. , o med dfugim referatom je došla avka d^ .je vsled- nppredvidene ovire bila, primorana Ijub-lelegacjja (Gajšek? Pitako, Y p|Whdn dA pri?pe.,s tP zamudo ob .sedmih zvečer. ^rat 0 * izvedbi mzacije«. je z^0, prevzel Peter i po ti at; stan prghpizi- lo ■ strumhb strokovno, b6ja zmož-Uujiin aniza®y®* Zlasti spočetka je potrebna samopomoč in po-0valnost vseh članov. m „ »Kršč. socializem *— naš rešitelj«, Ker »je. bil tov. dr. Andrej Gosar vsled zasedanja zakonodajnega Odbora .zadržan, je ta referat prevzel tov. France, Z u ž e 1L V. zanositem, močnem govoru je predcčil zbranim temelje idej kršč. .socializma, njega cilje in, peta, ki t- povedano v enem stavku r- hiso nič več in nič manj kot apliciran je krščanskih i d e j v c $ L a Ipu p h e m i n t o -z 1 tl -ati v gospodarskem, pridobitnem življenju. Te ideje bodo edine rešile delavski stan iri _pd njein v« e d e lo v n e s t a n o y e; Zato. viničarsko gibanje ni, ne more ih he sme biti naperjeno zoper noben delovnL stan, zlasti-pa ne proti kršč. kmetu, /ki se neupravičeno boji. Viničar hoče organiziran z organiziranimi skupinami razpravljati o svojih težavah in doseči svoje srČ^im in navdušenim govorom ža-klj”čil, roudarjajoč, da pometli 7. m 8. december j.926 za, viničarski stan zgodovinski dah. o katerem bodo pisali še pozni rodovi. PttPf6ti)AtfeKX žAbava. , -j i Pripravljalni cdbop z, deleggti in referenti eh .je pred »Katoliškim do-Hjom« še. fotografiral. Oh dveh popoldne ,pa se,je Vi hotelu »Strasser« razvila prisrčna viničarska zabava s petjem j .tamhuraškim, zborom in hrečo? loM^m-iRUn ieitaka roječa, .da bi se jedvja prgrinji do svejega stola- A,nrir ^rč^-.popižha delavska zabava, ki je končala ob sedmih zvečer. »( oixsiun’fb bom - V^zakljjuČek danes saijtib eno: Viničarji, so všfellf Prpko vseh viharjev poidejo pa dnevni red. Delavci Slovenije! Kaka h^triada se,Vam prir k^iičuj % Vstanite vsi! .Organizirajte se L,— Samo to moč imdte, a ta je mm teB4«?iucii&,........ I. kongresa' viničarjev in. kmetskih delavcev v Ljutomeru. 1. L kongres viničarjev in kmetskih delavčev. kboHijbČ dne 7. iri 81 decetftbra 1926 v Ljutohieru Uk®-tavliht- , Naš inaj^tareiŠi, več stoletij bbsto-iečj. delavski viničarski stan Še ria-h&jtl naravnost'v obupnih riešoCialriih razmerah. 6b trikih delovnih pogbjih, ki ne odgovnria;o niti gospodarskemu življenju, niti goli eksistenci človeka. Kapitalistična družba splošno noče priznati viničarja kot človeka ter H-nitelja, brez katerega vinogradništvo sploh obstojati ne more. Sistem, ki je uveljavljen, ne nudi viničarju za papppno dejo poštenega., plačila; ne zdravju priihernih stanovanj, nobene pravične odmere delovnega časa, se ne briga za zavarovanje viničarjev j^.Slučaj bolezni, nerode, in starosti, jihiprik j.h brezobzirno prepušča pvoji uspdi. Ne upoštevajo §e dolpčila še veljavnega viničarskega zak.ona, radi Česar se mriožijo dan na dan Številn^ Jcršenja viničarskih pravic, kakpj* th|ji iijih zaslužka. Najslabše v obstoječem sistemu pri je to, da se viničar ne more vzdrževati samo od syojega poklicnega dela in da dobiva svoj zaslužek, namesto v denarju, tudi del v alkoholu. Kongres ugotavlja pravico viničarjev do rodne zemlje, čeprhv je nimajo v svoji posesti, ter zahteva za viničarja enakopravnost v socialnem in gospodarskem oziru. 2. Kongres zahteva: Uvede.naj he tudi za viničarje in kmetske delavqe socialno zavarovanje vseh panog trn' sopialna zaščita, dri se t^ko tudi nanje raztegne kjoppctepcri Delavske, žbor-riice iri drugih delavskih, inutitucif; da ^bdoČri ^ma^thri skupščina dela na tip; da se uzakoni viničarski , .red^ da Se .ristanovijo viničarske stripkovpe šole, da še pbtrebam odgovarjajoče uqede( delovni da še.ustdnpvj viničarsko'razsodišče, ki bodi hiero^ dajrio za razsojanje konkretnih službenih sporov. . , Kongres ugotavlja nujno potbebd, dri še med vifiogradnikl ih viničarji! kot med dvema pri teta vrirrišairiu y poštev 44ta^l4lppimri štariovhii^i, sklepajo svojevrstne kolbktivne pogodbe, ki naj fiksirajo pravične delovne pogoje, obvezne za obe strani. Kongres zahteva, da, se ustanovi jav-no-pravna pcsredovalnica vjnič^kih služb. Daločnb Jia odklanja kongres V^akp akordnqlsdelQ,. kpr .iato ppvjro- qa .bmppsejfjosl ^ s. eks^st^co viničarjev in fljilj drhzin. .„3,, Kongres naroča načelstVju.Sahtt-kpvne.zveze viničarjev, dAna podlagi določehih. smernic dosledno .izpelje viničarsko . strokovno; ^organizacijo poysod, kjer. žive. .viničarji.istotako naroča kpngres načelstvu . Strokovne zveze, viničarjev* da. izpel jo organizacijo . posmrtninskega, bolniškega iri starostnega zavarovanja, kot samopomoč, dokler se me uvede . Zakonito zavarovanje viničarjev in kmetskih dri- lavcev._____________ .. t,___ 4. Kopgre3 osvaja v celpji načela krščapskriga , ibčializmhi^rig^vjvši, da so le ta zmožna v temeljih preurediti sedanjo .človeško družbo iz kppRaljstičnega v socialno pravičen rom .na podocnos( vipjc^kega stanu jzobj-a^ba nujrio potrebna, Zat^ prl-pproča j kongres vsem , člriopris »ŠRo- Irll . 6. Kongres gbče pravično te? srihje. le potom _______ strokovne orghritzacijg vinčarjev,. ! tera mora korakati vzporedno Z Oetri-limi delavskiri^l orgririi^ač:jami t hcjju za boljši krščansko sociriiiaimhj, (lm-žabhi red, v.katereta bodo zašigurane vse pravice vsbm delovnim štariovom, ki .so za obstoj Človeške driizbe nujrio rajo v Svoji strbkbvrii btganizabiji iri da se vsi naroče v prvi vrsti na svoj delavski časopis »Pravica«. Zahvala. Kongres je za nami. Uspel je vkljub slabemu vremenu nad pričakovanje, kar je dokaz, da se je cela prireditev dobro pripravila. Dolžnost nas veže, da na tem mestu podamo javno zahvalo vsem našim zaupnikom, kateri so organizirali obisk kongresa v tolikem številu. Zahvala gre onim tovarišem delegatom iz Haloz, Medjimurja kakor vseh krajev Slovenskih goric, da se niso ustrašili vremena in težav, katere so imeli. Ponesli so ideje našega pokreta na vse kraje naših goric. Zahvala vsem tovarišem kakor prijateljem, kateri so se izkazali nam naklonjene, ter vsem, kateri so pomagali dejansko kakor gmotno k na- šemu kongresu. Pevskemu in tambu-raškemu odseku Krekove mladine od Sv. Miklavža prav posebna zahvala. Zahvala našim neumornim Krekov-cem za njihovo neumorno delo pri kongresnih pripravah. Zahvala odboru društva »Katoliški dom«, da nam je nudil prostore za zborovanje. Zahvala našim govornikom, katerih stvarna izvajanja so bila skrbno pripravljena. Končno se zahvaljujemo še članom pripravljalnega odbora, kateri so pokazali največ požtrvoval-nosti in vzrajnosti pri izvrševanju svoje naloge, katero so tudi častno rešili. Načelstvo SZVKD. v Ljutomeru. Jugoslovanska strokovna zveza. Strokovna zveza rudarjev. Centrala rudarjev. V nedeljo dne 19. t. m. ob 2. uri popoldne je seja načelstva »Strok, zveze rudarjev«. Opozarjamo tov. odbornike, da zanesljivo pridejo. — Vse naše skupine prosimo, da nam takoj poročajo o izidu volitev v drugo skupino. Zveza tobačnega delavstva. Delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani pred vladno palačo. V petek 10. t. m. se je opoldne kompaktno dvignilo tobačno delavstvo v Ljubljani in se v dolgem sprevodu podalo iz tovarne pred vladno palačo na Bleiweisovi cesti. Tisočglava množica delavstva je napolnila obširen prostor pred vladno palačo, kjer je vzbudila veliko pozornost policije in občinstva, ker take množice delavstva že dolgo niso videli Ljubljančani na ulici. Sestavljena je bila deputacija delavstva, ki so jo tvorili po trije zastopniki obeh v tobačni tovarni obstoječih strokovnih organizacij, glavni tajnik JSZ Ivan Gajšek, podpredsednik »Delavske zbornice« Al. Sedej in uradnik DZ Tavčar. Deputa- *' cija se je podala k g. velikemu županu, da mu pojasni težak položaj, v katerem se že več let nahaja tobačno delavstvo in mu predloži prošnjo, da s svojim vplivom podpre upravičene zahteve tobačnega delavstva po ureditvi plač in pokojnine, ki so bile ponovno dne 30. novembra t. 1. poslane upravi monopolov v Belgrad. G. veliki župan je deputacijo takoj sprejel, nakar mu je tov. Gajšek v glavnih obrisih razložil težak in krivičen položaj, v katerem se tobačno delavstvo danes nahaja. Glavni tajnik JSZ tov. Gajšek je izročil g. velikemu županu tudi prepis zadnje vloge na upravo monopolov, ter več pol obsegajoče tabele s pojasnili in podatki, ki stvarno utemeljujejo zahteve tobačnega delavstva. G. veliki župan se je zahvalil za pojasnilo in obljubil, da hoče storiti vse, kar je v njegovi moči pri centralni vladi, da se upravičene zahteve vpoštevajo in položaj tobačnega delavstva čim hitreje izboljša. Prosil je deputacijo, da vpliva na delavstvo, da vodi svoj boj stvarno. Po končani intervenciji je pred vladno palačo zbrani množici sporočil Sedej odgovor g. velikega župana in pozval delavstvo na vzajemnost in vztrajnost v težki borbi, v kateri mora zmagati delavstvo, če bo organizirano in složno. Nato se je delavstvo mirno podalo v tovarno nazaj. Do incidenta ni prišlo nobenega. Tobačno delavstvo je s tem svojim nastopom pokazalo, da je zrelo za stvarno borbo, zavedno in solidarno in da se hoče v svoji borbi za obstoj poslužiti vseh dovoljenih sredstev, da končno zmaga. Naša zmasa v Hudi Jami. Ob sklepu lista smo prejeli iz La-škega poročilo, da je pri volitvah v IL rudarsko skupino zmagala lista krščanskih socialistov, katere nosilec j© bil tov. Alojz Lešnik. Glasovalo je 153 volivcev. Izvoljeni so torej poleg tov. Lešnika še: Grilc Franc, Drolc Tomaž, Kranjc Martin, Oblak Rudolf, Petek Jakob, Arlič Franc in Primon Jakob. Naj sledijo v bodoče zgledu naše skupine rudarjev v Hudi jami vse ostali. Živeli naši rudarji in njih zmaga v Hudi jami! Iz ostalih revirjev še nimamo točnih poročil. Političen pregled. Doma. V petek, 10. decembra, je nenadoma umrl, zadet vsled kapi, bivši dolgoletni predsednik ministrskega sveta in načelnik radikalne stranke Nikola Pašič. Z njim je legel v grob eden najizrazitejših zastopnikov in predstaviteljev srbskega naroda, ki je s svojo roko mogočno posegel v usodo, ne samo svojega naroda, ampak tudi slovenskega in hrvatskega. Za par dni se je politično življenje, ki stoji ravno v znamenju težke ministrske krize, pomirilo, pozornost javnosti se je obrnila na Pašičeve pogrebne svečanosti. Čim so Pašiča položili v grob, je kralj poklical k sebi Davidoviča, Pri-biževiča In Korošca, da bi mu svetovali izhod iz sedanje krize. Medtem, ko sta bila Davidovič in Pribičevič predvsem za volitve, je dr. Korošec izjavil kralju, da je treba ozdraviti našo notranjo gospodarsko in socialno krizo, uvesti v upravo red. Ako . \ bi se takšna vlada ne mogla sestaviti, potem šele naj bi šli v volitve. Tekom prih. dni se bo Nikola Uzunovič, kateremu je kralj na predlog skupščinskega predsednika Trif-koviča povrnil mandat za sestavo nove vlade, pogajal z vsemi tistimi zastopniki parlamentarnih skupin, ki jih je kralj poklical v avdienco. Kako se bodo dogodki razvili, je težko reči. Drugod. V Ženevi je pričel Svet Društva narodov s sejami in razpravlja o francosko-nemškem sporazumu. — Italija se poteguje za to, da bi sklenila Jugoslavija z Albanijo podobno prijateljsko pogodbo, kakor jo je sklenila ona. — Na Madjarskem so se volitve že deloma izvršile. Dose-daj je dobila večino vladna stranka s 158 mandati, zelo globoko pod njo pa je krščanska stranka, ki ima 26 mandatov. Ostalih osem strank pa ima po enega ali dva mandata. — Napetost med Italijo in Francijo je vedno večja. Francija ojačuje svoje obmejne čete in enako dela tudi Italija. Italija in Nemčija sta sklenili prijateljski sporazum. Po tem sporazumu bosta obe državi vsak nesporazum, ki bi se ne dal rešiti diplomatskim potom, predložili razsodišču. — V Romuniji je vsled kraljeve bolezni nastal boj za prestol. Kraljica Marija je postala obenem z raznimi zastopniki vlade članica regentskega sveta. — V Nemčiji se je bil oster boj radi zakona proti slovstvenemu šundu. Po sprejemu tega zakona je med obema vladnima strankama prišlo do spora, ki se bo najbrže razvil v krizo. — Na Poljskem razpravlja parlament o proračunu. V kratkem bo poljska vlada izdala nov tiskovni zakon, ki ne obeta preveč tiskovne svobode. — Radi pakta med Italijo in Albanijo je prišlo do spora med Italijo in Jugoslavijo. V tem sporu je Francija z nami, kar je Italijo presenetilo. — Albanski parlament je odobri, pogodbo z Itali> — Pogajanja med Slovaško ljudsko stranko in cuojvosiovaško v»ado so se sedaj zaključila in Slovaška ljudska stranka je stopila v vlado. — Na Kitajskem se nemiri nadaljujejo.. Vsak dan pride med oblastmi in stavkujočimi delavci do incidentov. — Vojaška kontrola nad Nemčijo se ukine z 31. januarjem 1927. Hočejo ~ krivico! Združeni marksisti glasujejo s samot stojnimi demokrati in podaljšujejo buržuazno krivico. Kakor znano je sedanje 16 člansko ravnateljstvo »Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani« imenoval bivši minister za socialno politiko dr. Gregor Žerjav na ta način, da je dal urad v roke socialnim demokratom in pristašem SDS, »Jugoslovanski strokovni zvezi« je pustil en mandat (Avgust Cvikelj), drugi nas pa je bil g. Anton Rojina za po-slodajavce. Tako smo torej imeli cela dva člana v upravi OUZD v Ljubljani. Nekoč imeli! Avgust Cvikelj je že leta 1923. odšel iz službe JSZ. Zato smo dejansko že tedaj izgubili svojega edinega zastopnika, ker nismo stali z njim več v pravem stiku. Ko pa je letos spomladi odšel v službo splitske Delavske zbornice, smo bili ob svoje edino zastopstvo definitivno. — To je ena. Druga pa je tej enaka: A. Rojma je kot mizarski mojster delal pri gradbi palače ljubljanske OUZD. razna mizarska dela. Za tisto dobo se je seveda moral iz ravnateljstva umakniti, kar je sicer v redu. Ni pa v redu to, da naknadno v ravnateljstvo ni več prišel. In tako se je zgodilo, da je krsc. element, ti ima večino zavaro-vanih članov pri ljubljanskem OUZD., sploh brez zastopstva! Kjer sta pa dve, je še tretja resnična. In ta je sledeča: Ljubljanski OUZD. zaposluje 160 (!) definitivnih uradnikov in 40 dnevničarjev, skupaj torej 200 uradnikov! Vsa ta mesta so razen par, samo par izjem v rokah samostojnih demokratov in socialnih demokratov. In še tistih par naših ljudi služi čisto podrejeno. Torej v zavodu, ki ga vzdržuje večina naših zavarovancev in zavarovank, komandira SDS in socialni de-mokratje, pa še svoje uradništvo so natlačili noter! Zgodilo pa se je, da je šel — na ta ali oni način — v Belgrad v službo centralnega tajništva »Delavskih zbornic« sodrug Golmajer, bivši socialdemokratski strokovni tajnik, ki je bil obenem član nadzorstva ljubljanskega OUZD. To mesto je bila treba spopolniti. In so šli in so dejali to točko na dnevni red seje upravnega odbora D. Z. dne 9. dec. 1Q26. Večina je predlagala na mesto Golma-jerja sodruga Fr. S v e t k a. Naš član Iv. Gajšek pa strokovnega tajnika Petra Lombardo. K besedi se je oglasil član finančne kontrole D. Z. Fr. Žužek, ki je v bistvu izvajal sledeče : »Volitve v D. Z., dasi niso pravi izraz volje delavcev in nameščencev, so dale ziašim delavcem 26% zastopstvo. Pri volitvah v OUZD. v Ljubljani odpadejo rudarske in kovinarske bratovske skladnice kakor tudi železničarske bolniške blagajne, v katerih strokah je kršč. socialistično delavstvo trenutno najslabše zastopano. Ne da bi torej prejudiciral eventuelni vo-livni kampanji v ljubljanski OUZD, in ne da bi rekriminiral način volitev v D. Z., je za stvarnega človeka jasno, da dosega naš element pri OUZD. v razmerju do D. Z. najmanj 40%, — pa je to minimum za Vas, moje osebno prepričanje gre seveda više. Pri vsem tem nimamo mi v upravi OUZD. nikakega zastopstva in ne v uradniškem kadru. Ako je torej v Vas kaj smisla za resnico in za pravioo in resničnega čuta za lojalno sodelovanje v Delavski zbornici, boste opustili večinsko stališče in mesto v nadzor- stvu ljubljanskega OUZD. priznali nam. Pustite svoj predlog!« Pa so šli in glasovali: Pet glasov je dobil Svetek, tri (dr. Milavec, Silvester, Gajšek) pa Lombardo. In to je treba pribiti: za Svetka sta glaso-vala tudi Rudolf Juvan in UrbanŽft od »Narodnega« (SDS) kluba! To naj si delavstvo zapomni! Ista žlahta kot pri OUZD. v Delavski zbor; nici. Lojalno sodelovanje s takim* ljudmi je nemogoče. Sprožili so kamen. Naj sami gledajo 1 Delavstvu p« bomo odprli oči! K mezdnemu sporu v tovarni verig v Lescah. Spor med delavstvom in ravnateljstvom tovarne »Verig« zaradi zn*" žanja akordnih postavk delavcem v verilnem oddelku, o katerem smo p^ ročali že v zadnji številki »Pravice*' je sedaj poravnan na ta način, da bodo odslej naprej sporne predmete varili na dnevno mezdo. O potek11 tega spora bi imeli pripomniti maT’ sikaj, v glavnem pa to, da delavstvo iz tega boja ni odneslo nikakega uspeha, razen če vzamemo to, da je prišlo do načelnega prepričanja, da je akordni sistem škodljiv in nesocialen. Ne moremo pa pri tem prek0 tega, da ne bi razgalili socialnih de; mokratov, ki so v tem sporu igrali med delavstvom silno nelojalno vlo" go, kakršne so zmožni danes edinole socialni demokrati, ki imajo pri tem vedno svoje namene, že dejstvo, da so namenoma privedli delavstvo d° nekvalificiranega nastopa, nam jasno dokazuje, kaj so s tem nameraval* doseči. V tem sporu je igral glavn° vlogo social.-dem. tajnik Urankar, k' je brez ugovora sprejel od ravnatelj8 črno na belem izjavo, s katero se delavstvu v bistvu očita nekvalificiran nastop. Isti Urankar je pozneje cel° na^ skupnem sestanku delavstvu p?” ročal o »velikem uspehu«, ki so Sa dosegli socialni demokratje. Resnik" nega položaja sodrug Urankar ni upa‘ povedati. Sodrugu Urankarju na njegova izvajanja na skupnem sestal sploh ne odgovarjamo, ker je ta pr^ debela, posebno še, ker takih nasto-pov v mezdnih sporih ne moreff0 smatrati sploh za resne. Da se sodrug Urankar boji, da ne bi delavstvo if vedelo resnice, naj v dokaz zadostuje dejstvo, da ni sestanku dovolil besede tajniku Lombardu, ki bi ga V0" šteno poučil in pobil njegove pre' drzne trditve. Konstatirati je treba* da je sodrug Urankar pred delaV' stvom sam izjavil, da mora vse delav' stvo v njihovo organizacijo, če 1,6 drugače pa s terorjem, če ima delav' stvo take zastopnike, posebno pa, & je to še celo tajnik, duša organih' cije, potem lahko sklepamo, koli^ ima delavstvo pričakovati od taki*1 ljudi, ki jim je ideal gola sila. Čudu0 se nam pri tem zdi, da delavstv0 sploh trpi, da ga zastopa Urankar l!l da se socijalisti igrajo z njegovo us0" do. Načrt, ki so ga imeli socialni de* mokratje v tej igri, se ni posrečil, je v toVami »Verig« vendar le precej delavstva, ki ne mara nases*1 soc. demokraciji, ki ima svoje name®6 in drugače dela kot pa misli in obta*' no. Smo za vsak skupni nastop, smo vedno poudarjali in z vsako °r' ganizacijo, če spoznamo, da gre pravično stvar, predvsem pa, če za interese delavstva. Zato smo tu«1 vselej v takih slučajih pokazali loj®1' nost in nismo nikdar stremeli, skupni nastop izkoristimo za svoj namene. Vodo na svoj mlin pa napeljevati samo socialni demokrat: To so pokazali še vselej in tudi sed" v Lescah. Socialni demokratje s o tem znova pokazali, da niso za skup® nastop, oni poznajo samo svoje stra . karske koristi. Iskrenosti in resno® socialdemokratska stranka ne P0^1' glavni njen namen je, natresti del*£ stvu peska v oči, da ne bi videlo oF nega dela in da tako lažje po ra®8 nih delavstva leze na zeleno vejiCj' Poštenega orožja socialno-demo^1^ ska stranka sploh ne pozna. K st^om^Jiepovrnili^^^^^^^^^ Zahtevajte „PRflVlC0" po vseh f gostilnah in javnih lokalih, P®' J sebno Se v industrijskih krap Delavska zveza. O. M. v Polju. Marsikdo naših či-tateljev bo mislil, da je naša Delavska zveza zaspala, ker že dolgo ni o njej nobenega glasu v našem glasniku. A temu vendar ni tako. Borbenost v našem občinskem odboru je čedalje močnejša. To se vidi pri vsaki občinski seji. Naši zastopniki v občinskem odboru so že nebrojnokrat pokazali, da imajo res odločno voljo za delo v njem. Vsakemu je jasno, da bi klub SLS vsak čas lahko strmoglavil sedanje gospodstvo na občini, ako bi le hotel, a tega noče, ker se zaveda, da s tem škoduje le občini. Vendar pa naši nasprotniki tega ne uvidijo. Pač jih veseli naše delo, a za naš trud imajo le psovke. Zadnja proračunska seja je bila zelo burna. Naš klub je stavil več predlogov, kateri so bili sprejeti. Najvažnejši predlog je bil postavka za brezposelne. Dalje je stavil tov. Kukavica predlog, da naj da občina Stavbeni zadrugi kredit v znesku pol milijona dinarjev. Ta predlog je dvignil v prvi seji toliko prahu, da se je seja prekinila in se je morala čez par dni zopet nadaljevati. Pri drugi polovici seje je tov. Rupret odločno in jasno obrazložil sedanji položaj v našem občinskem zastopstvu. Apeliral je na nasprotne odbornike naj vendar enkrat izpregledajo položaj zlasti, ker mi od naše strani ne delamo zaprek pač pa si odločno prepovedujemo in obsojamo prizore kakršni se dogajajo pri naših sejah. Smo za vsako stvarno debato, nikakor pa ne maramo več Poslušati neslanih psovk, s katerimi nas obmetavajo. Ta naša izjava je precej vplivala na naše nasprotnike. Glede predloga za kredit Stavbeni zadrugi se je sklenilo, da se skliče anketa od strani zadruge in občinskega odbora, pri kateri se hočejo naši očetje prepričati o gospodarstvo! v Zadrugi. Naš klub je odločno kritiziral poslovanje občinskega urada. Pokazal je, da mnogo bolj umeva poslovanje kot gospodje, ki se predstavljajo za gospodarje v občini. Nadaljnja seja je potekla precej mirno. Gosp. župan ima zelo težko stališče, ker nima za seboj trdne večine, na katero bi se naslanjal. Povemo mu pa, naj z absolutizmom neha, ker ga bo vrgel. Ko se nam bo enkrat dokazalo, da nas ni treba, bomo tudi mi pokazali, da takega župana ni treba. Vemo, da je g. župan zelo na trnju Pri svojih pristaših, a si ne more pomagati. Zahtevamo pa, da spoštuje sklepe občinskega odbora in raznih odsekov. Potem se ne bodo odigravale take scene kot zadnje z g. Dobro-lom. Naj se zaveda, da ima občina Se velike naloge. Zvršila jih bo le s pametnim vodstvom, ne pa z medsebojnim nasprotstvom v obč. odboru. Ormož. V nedeljo, dne 19. dec., Po rani sv. maši se bo vršilo zaupni-ško zborovanje v spodnji dvorani društvenega doma Sv. Miklavž pri Ormožu. Tega zaupniškega zborovanja so dolžni udeležiti se vsi odborniki •n zaupniki O. D. Z., zaupniki in odborniki skupin S. Z. V. sv. Miklavž, Svetinje, Litmerk in Sv. Bolfenk, dalje vsi zaupniki in odborniki Krekove mladine. Dnevni red: 1. Volitve v oblastno skupščino; poroča tov. kandidat Rozman Peter; 2. reorganizacija O. D. Z.; 3. volivni imeniki; 4. slučajnosti. Vsi zaupniki naj prine-8ejo svoje zaupniške knjižice s seboj. Zaupniki, odborniki! Naj Vas ne straši ne zima ne slaba pot, ampak udeležite se vsi, da začnemo s resnim Pozitivnim delom v naši politični organizaciji, kakor za volitve v oblastno 8kupščino. — Predsednik. Kulturni škandal. Zima pritiska z vedno večjo ostrostjo. Nadležna in neprodirna ljubljanska megla se vali po ulicah in vsak hiti, da se ji izogne. Ce pa mar-širaš v mraku proti šentpeterski vojašnici, se sliši že oddaleč jokanje malih otročičev, ki zaman hrepene po gorkem ognjišču in po dobrodejni toploti v domači sobi. Kajti par desk, ki nudi le zasilno brambo preti dežju* ne daje dovoljnega varstva proti mrazu in megli. Tako mora uboga proletarska družina zmrzovati noč in dan. Pa četudi nastopijo posledice, kaj to briga družbo! Z ozirom na obljubo sedanjega komisarja na mestnem magistratu, da bo spravil vse deložirance čim prej pod streho, smo se informirali, kaj je pravzaprav vzrok temu stanju. Pa smo zvedeli, da so ti ubogi trpini pravzaprav »nerrendoses Lut«, ker da so iz Most. Zato stoji ljubljanski mestni magistrat na stališču, da ni njegova dolžnost, da bi dal stanovanje onim proletarcem, moščanski župan pa zopet trdi, da ne more. Posledica tega prerekanja o kompetenci je, da je nevarnost, da bodo tri družine z otroki vred zmrznile ali pa vsaj težko zbo-lele. Mi pa pravimo, da je dolžnost oblasti, da napravi red. Če je denar za toliko nepotrebnih reči, bo tudi za to, da se obvarje zdravje in življenje ubogega delavca! Tedenske novice. Ob vsaki priliki se spomnite na našo »Pravico« in nabirajte nove naročnike! Z novim letom moramo število naročnikov znatno dvigniti. Vsaka delavska družina mora imeti naročeno »Pravico«. V zadnjem trenutku pomiloščen. V petek zjutraj bi se imela izvršiti smrtna obsodba nad Janezom Jarcem iz Vaš pri Medvodah, ki je bil 16. junija obsojen pred poroto na smrt, ker je v novembru lanskega leta z lesenim batom umoril v hlevu 25 letno Angelo Kopač. Zadnji večer pred obe-šenjem pa je prišla iz Belgrada brzojavnim potem pomilostitev. Tacenski most je sedaj že izven vsake nevarnosti. V zadnjih štirih dneh se ni več ponižal in ne nagnil, kar je dokaz, da so imela dela, izvršena ob tretjem mostnem stebru, uspeh. Nadejati se je, da bodo repa-racijska dela tako napredovala, da bo prihodnji teden otvorjen že promet za vozove. Pazite na otroke! Sedemletni sinček delavke Špengler v Slovenskih Konjicah se je v torek zjutraj zadušil in tudi opekel po nogah. Stara mati je dobro zakurila in odšla na delo. Fantek, ki je spal na peči, ni opazil, da uhaja dim iz razpokline. Dobili so mrtvega. Vnela se je tudi slamnata vreča, radi tega je imel opečene noge. Ce zmražen privihraš v kavarno, bodi zvečer ali pa rano, pomni to za vsak slučaj vroč naroči »BUDHA« čaji Strašne posledice alkohola. V župniji Sv. Bolfenk v Slov. goricah je premožen posestnik, star samec, povabil na gostijo fante iz bližnje in daljne okolice. Njegovemu vabilu se je odzvalo okrog 100 fantov. Vsega je bilo dovolj na razpolago, žalibog da tudi vina, kolikor je kateri hotel. Zabava je postajala vedno bolj živahna in se po polnoči razvila v pretep, ki se je kmalu spremenil v splošen pokolj, kateremu so naredili konec šele orožniki. Posledice bitke so bile strašne. * Enrtto Splošno priljubljen Ravni nadomestek oUusen f cenen. Dobiva ve v vse£ dobro asortlranlO kolonl/alni0 irgovlna&. til tit S Schicht no Vzor vseh vrst mila je SCHICHTOVO-MILO znamke JELEN." Že desetletja se trudijo vsi milarji, da bi izdelali tako dobro milo, kakor je Schicht-ovo. Kadar hoče proizvajalec mila svoje milo kar najbolj pohvaliti, tedaj povdari: »Tako je dobro, kakor Schichtovo". Kar pa Vi uporabljate, to ni samo: »tako dobro, kakor", temveč Vi uporabljale najboljše, namreč Schichtovo milo, kije edino pravu * znamko JELEN". V sobi je ležal mrtev fant, zaboden naravnost v srce, okrog njega pa se je zvijala kopica težko ranjenih. Ko-iiko je bilo v boju lažje ranjenih, ni bilo mogoče dognati, ker so pobegnili in so se bali iti k zdravniku iz strahu pred kaznijo. Ranjence so orožniki za silo obvezali, nakar so jih vaščani odpeljali v ptujsko bolnico. Naslednji dan so orožniki odgnali šest glavnih razgrajačev v Maribor v zapor. Smrtna nesreča. V bližini Drenovega griča se je pri sekanju drv smrtno ponesrečil Andrej Novak iz Loga pri Brezovici. Meter blaga po 6 Din. V Osijeku je ob povodnji zalila voda manufak-tuma skladišča tvrdke Miokovič. Vse blago je bilo v vodi. Sedaj je tvrdka razprodajala blago po šest dinarjev meter. Blago je bilo še čisto dobro, le umazano je bilo. Razumljivo je, da je bila pred prodajalno velika gnječa ljudi, ki so vsi čakali, da pridejo na vrsto. Boj s cigani. V Marija Bistrici blizu Krajine so orožniki zalotili večjo družbo ciganov, ki je hotela vlomiti v neko tamošnjo trgovino. Ko so zagledali cigani orožnike, so pričeli bežati. Na begu so na zasledujoče orožnike streljali. Eden od ciganov se je spotaknil in padel, tako da so ga orožniki dohiteli in aretirali. Pri njem so našli nabasan samokres in razno vlomilsko orodje. Krekova mladina. Iz centrale. V nedeljo 19. t. m. se bodo predavanja prekinila in se bodo pričela zopet v nedeljo 9. januarja. Naj to velja vsem kot obvestilo. — Tiste podružnice, ki so svoj čas prejele nabiralne pole za »Krekovo mladino«. Sv. Miklavž pri Ormožu, prosimo, da zbrane prispevke takoj pošljejo na centralno tajništvo. »Krekova mladina« v Lescah na Gorenjskem. Tukajšnje krščansko socialistično delavstvo je imelo v nedeljo 12. t. m. sestanek, na katerem se je ustanovila podružnica »Krekove mladine« za Lesce. Lepo uspeli sestanek tovarišev in tovarišic je pokazal zrelost in zavednost krščansko socialističnega delavstva v Lescah. Na sestanku je govoril o pomenu in-* nalogah »Krekove mladine« predsednik centrale tov. Franc Kordin. Ustanovitev »Krekove mladine« v Lescah je znamenje smotrenega dela »Krekove mladine« med našim delavstvom. In v tem znamenju se prebuja naša Gorenjska. Na sestanku se je soglasno izvolil sledeči pripravljalni odbor: G. Valand, Iv. Pečan, A. Kumerca, E. Kompare, A. Mulej, Al. šalovšnik, Ivanka Kumerca in Emilija Kompare. — Odbor se je zavezal, da bo storil, kar bo v njegovih močeh. Krekovci na Gorenjskem, naprej! »Krekova mladina« Preska-Gori- čane. V nedeljo, dne 19. decembra, ob 3. uri popoldne, bo uprizorila naša podružnica v Društvenem domu. v Preski igro »Mlinar in njegova hči«, žaloigra v 5 dejanjih (10 slikah). Med odmori bo igral tamburaški zbor naše podružnice. Vstopnina običajna. Vabimo vse prijatelje naše delavske mladine, da se igre v obilnem številu udeleže. — Odbor. Jesenice. V nedeljo, dne 5. dec. 1.1., se je pri nas otvoril I. tečaj Krekove soc. šole. Ob otvoritvi je predsednik poudarjal željo, da bi ta šola in sploh delovanje Krekove mladine rodila vztrajnih in pogumnih borcev, ter več razumevanja za naše delavske interese. V krasno izvajanem referatu, ki ga je imel g. prof. Puntar o delavskem tisku, nam je podal tako nazorno sliko o razvoju delavskega časopisja, da smo mu vsi kar najbolj od srca hvaležni ter želimo, da bi g. profesor večkrat prišel med nas. — Želeti pa je, da v prihodnje izostane-o debate, kakršna je bila ob koncu >redavanja. Take stvari več škoduje-o nego koristijo. Pomnite to! Podpirajmo drug drugega v skupnih stremljenjih, ne delajmo ovir! — Jeseniški Krekovec. Krekova mladina Jesenice. V nedeljo, 19. t. m. ob pol 10. uri se bo nadaljevala »Krekova soc. šola«. Predava tov. Ivan Gajšek o temi: »Beda in brezpravnost delavstva«. Krekova mladina v Celjn bo priredila v nedeljo, dne 19. decembra, ob 4. uri popoldne, v veliki dvorani Narodnega doma v Celju predstavo »Tihotapec«, ljudska igra v 5 deja- njih. Spisal M. Bajuk. Ker je ves čisti dobiček namenjen za naš delavski list. »Pravico«, se vljudno vabijo vsi, posebno pa še delavci in njih družine, da s tem pokažejo zanimanje za naše delavsko glasilo. —■ Na praznik Brezmadežne še je vršil v Celju pod, okriljem Kat. prosvetnega društva mladinski dan, ki je v vsakem oziru izpadel zelo dobro. Zjutraj je vsa katoliško misleča mladina prejela sv. . obhajilo^ v Marijini cerkvi. Pri sv. maši je dovršeno, pel pevski zbor g. B|Iihelčiča.t Popoldne se je vršila v Narpdnem domu mladinska akademija, pri kateri so nastopili Orli, Orlice, Marijina kongregacija in kat. dijaštvo. Vse točite, telovadba, skupinske vaje, igrice, skupno in solo-petje, so bile dobro pripravljene. Ne moremo pa molčati, da ne bi tu pripomnili, da poleg vseh drugih kat. mlad. organizacij ni bila k sodelovanju j povabljena tudi Krekova mladina Celje. Ne vemo sicer, kaj je temu vzrok, mislimo pa,,da bi k tej proslavi poleg drugih organizacij spadala tudi Krekova mladina, ki je tudi katoliška organizacija. — V . četrtek 9. t. m. se je pričel pri nas socijalni tečaj. Prvo predavanje ie imel g. prof. Jarc iz Ljubljane. Udeleženci so ž velikim zanimanjem sledili izvajanjem g. predavatelja, kateri nam je razložil pomen soc., tečajev, pomen delavskega tiska in nas vzpodbujal k samozavesti. Dopsi. Kropa. Naše delavstvo je 5. t. ip. s pomočjo »Orla«, priredilo na Ljudskem odru Miklavžev večer, ki je uspel nad vse pričakovanje. Posebno je ugajal nastop Miklavža s spremstvom angelov, ki so imelt dokaj truda, da so razdelili vse darove med nf$e njalčke. Strah in trepet je pa vzbujala številna garda parkljev z mogočnim poveljnikom, ki je nastopila med glasnim grmenjem in treska-njem. Laket-brada si letos ni upal nastopiti sam, toliko je imel darov, da mu je morala pomagati še žena »Špeta«. Dasi je imelo Miklavžev večer istočasno tudi društvo »Svoboda«, je bila udeležba pri nas naravnost presenetljiva, tako da se je bilo bati (Ja »manjka prostora. Splošna sodba Udeležencev je pa tila, da takega Miklavž&vpga večera ne napravi »Svoboda« nikdar, pa če bi obstojala tudi 20 let. J -v. Zagorje ob Savi- Prejšnji teden so postavili zedinjeni sodrugr kandidat-po ,||ist^ ?a skupščinske volitve v jitij-skem okraju. Značilno je, da niso so-4^ugi nikogar vabili, pač pa so šiami določili kandidate za ves okraj. Pravijo, da socialističnemu tajniku Arhu ni bfo nič žal, ker je s kandidaturo propadel, ker ne vqrj^me v zmago razredno, zavednega pfpletarjata. Nosilec liste je zdaj rudar Okregar..Kako bp ta„vl|ekel, bomo videli. Mi ne špinio. Zagorskim narodnim socijali-stom se je podrl zadnji steber, ker je g,.,!3očpvar£lezel k samostojnim kmetom, Dedščino,te ^trančice.Jn, vse pogrebne stroške nosi krajevna demokratska stranka. Slišali smo, da so bili pri zadnji proslavi sv. Barbare naši rudarji za g. ravnatelja, zelo navdušeni. K Vrednost denarja: Za 1 dolar dobiš 56.65 Din; za 100 frankov 230.— Din; za lOOlir 256.— Din; za 100 avstrijskih šilingov 800.— Din; za 4100 Seških kron 168.— Dinj za 100 nem-Skih mark 1350.— Din. Za žfene in dekleta. * rit. . .A^1xTTir*. Perilo postane zelo lepo belo na sledeč, neškodljiv način; Primešaj vodi, y katero sl pridala plavilo, dve žlici močnega špirita in dve žlici svetlega in čistega terpentinovega olja. Plavilne vode za to zmes mora biti 50 litrov. V tej poplakni perilo ih razobesi na SQlnce. • -. Kako ohraniti shranjeno perilo belo?, Shranjeno perilo, ki se dolgo časa ne rabi, ostane belo, če ga ne zlikaš, temveč po pranju dobro posušiš, samo povaljaš in zravnaš. Porumenelo perilo zopet belo. Porumenelo perilo se pobeli, če deneš v zadnjo vodo, s katero perilo izpiraš, nekpj terpentinovega olja. Sol v kavi Sol je sredstvo; s katerim se zboljŠuje kava. Aka se ha primer primeša na petnajst gramov kave pol naprstnika, dobro stolčene soli,, postane-kava tečna, da ši boljše ne moreš želeti. nobene pomoči, da se je nesreča pripetila ponoči in da so ljudje, ki so padli v reko, skoraj vsi zmrznili v strašnem mrazu. . Za kratek čas. S ceste. Feliks: »Tvoji čevlji p® strašno škripljejo. Pravijo, da taki čevlji še niso plačani.« — Francelj: »Ne bo držalo! Potem bi morali tual klobuk in oblega Škripati!« Pri mladoporočencih. On: »Solat* ima pa dan^s tako čuden okus. ,Ali si jo sploh kaj omila?« — Ona: »Tako vprašanje! Saj vendar veš, kako.,sein temeljita v snažnosti! Ne samo omili* tudi razkužila šem jo v lizolbvi vodil« Iž šole. Profesor: »So bitja, katerih ne vidimo, pač pa jih čutimo-Navedite mi en tak primer!« — Dir rn- grize ha . .stavki y. nemški čevlj&r- ski industriji. Nemški čevljarski inr dustfiji grozi .splošim, sja^kp,, Povod J;em,u je dala neka^ tov.araa zjLČe^je v pffenbač^, ki. ni hotela, obnovitj z0 delavstvom pogodbe. Delavcem so se pridružili doslej vsi delavci v Kol-nu in Mainzu, pričakovati pa je, da bo stavka imela še večje posledice in da se bo razširila na celo državo. Štrašna železniška nesreča. V bližini Telhinga v južni Mandžuriji sta trčila skupaj osebni in tovorni vlak na železniškem mostu. Vozovi so se večinoma zvrnili v globoko in ledeno-mrzlo reko. Pri nesreči je bilo 25 ljudi mrtvih in 40 ranjenih. Žrtve so večinoma Kitajci. Vzrok tako velikega števila žrtev je dejstvo, da ni bilo mov«yrTftl hflfT RfjhOPfMI R r^rrffp »Bolha, katera me hrbtu.« , , Pil vojakih. Novinec (pri vežbanjtf obupano): »Oh, da bi bil že enkrav mrtev!« — Podčastnik: »Tako! Le: noba, to bi ti bilo všeč, kaj! Cel dšn lepo v krsti ležati in nič ne delatift Iz vojašnice. Stotnik vojaku, In je bil preveč na kratkej ostrižen: »'Jfc je proti predpisom! Da tega jiitri ne vidim!« . Z manevrov. General opazi dva vinjaka, ki sta v senci spala spanjie pri' vičhega. Zbudi ju ihzagrmi nad xs&: ma: »Tako! Kako moreta vendar sj)$-II, ko so vajini tovariši v najhujseih ognju!« — »Gospod general,« ga Pikine vojak, »midva markirava mrtvel* Učeii. človek. »Ti, Peter, naš iiii-rednik mora pa biti zelo iiČ,en Človek. Zna vies prirodopis na pamet. n Pri vojakih. Podčastnik: »Kdo,ste in k p j ste vi?« — Noviniec: »Gostijii!;; čarjev sin.« — ^Podčastnik; »Lahko je to reči — toda treba je to tudi dokazati !« i M il ihHvN V -lin » « h »•»nuni Mf m n >4 Pierre L’ Gruiile: O • 10 ^ UjilAliJc*k' w • iiv-> «q< m n- .. , Kaj je pač izsledila okrutnica? Da b^Jnemra to idekle pravo, s abče ... In tako je prav, zakaj imela.ja bo lahko v oblasti..kot vse prejšnje. *,tV',Sele po vsem. tem podrobnem.ogledu in ugotovitvah se je njeno veličanstvo kraja blagovolilo nasmehni: »,• . . i -v- i ■> »Prihajate, kajne, zaradi službe sobarice?« »Da.«... .i* ^ v j j . ^ . »Najprej in predvsem, ali nimate »krompirjeve bolezni«?« >Ne razumem.._.« . ^ 4 ^ ,i(. >Vprasam vas: ali niste tuberkulozna?« »Ne.« v i.>: ^ tve , , ^ < »To-zato, punčka moja,„ker še, ipi,zdite.,malo bledikasti .. /■ irt je služba trda -■•. Opozarjam vas rajši takoj. Odveč bi bilo praviti gospe, da sem vam to rekla. Končno lahko, yseeno poskusite .!,,,. Pošilja vas župnik od Sv. Frančiška Šaleškega, kaj ne?« se vam posreči, da si to stvar takoj spočetka dobri) vtisnete v svojo glavico, potem ste rešeni. Jaz grem. Nekdo prihaja*« ., . ... >•,. ..j i \ i,. \ ,v. l<(, V resnici je nekdo prihajal. To pot so se čiile dvojne stopinje: g^spa. in Melanija. .drajr Prva je vstopila obilna gospa v prekrasni japonski jutranji halji z zlatom bogato naličena in po modi.. ■i< .... .i .. . i uiiHii Uuioj s M Sedla je v naslanjač,, vzela svojo naoonico in » I ' i . . J ‘ i, Jc v.. avwjujuauuiiiu/ »Toda,,aM oddaiate službo, yi, aH — gospa?« premerila še ona Marijo Durand^od glave do pete. >»0^ punčka moja, :tukaj spm gospa jaz! Pa s^ bosta.vendarle takoj govorili z gospo... Vsto- , Šofer se je pripravljal, da odpre vrata malega salonaK, 11 tf n , i * »Ne* ne tistih vrat! — Tu-le! Ali ste ob pamet, Celestin?« ,M, Ai u abj leVAlSiv (<1 ,,Knha^°a 94PRhne vrata nekakšne pisarne, ive v Koj po prvih vprašanjih je čutilo dekle, da je že imeja Melanija svoje prste vmes. i. »Hp.rka mpja, da<,všeč ste mi... še došti-Ali ste trdnega zdravja?«; fGos, a, nikoli, nisem bila, bolna.« ^Oi česa so. umrli, vaši starši?« iVsJed žalosti, gospa.« *> „ , »Hčerka moja* tako govore pesniki*.,. Človek um^j? °d tuberkuloze.,. od. raka,,od. črevesnega vnetja .t,;. Od žalosti pa u,mirajo,le v romianih..«.^ (M^lani-a, ki je stala v kotu z rokami ob boldbi je prikimala. .i .bi y.ub Ji.Ui. ;• , . vi w »Vidice « je .nadaljevala gospa,.»najbolj..se tu namreč bojimo tuberkuloz^..,.Moj ,sin JUudwik |i9 st^r štiri in dvajset, let,, je izvrstnega zdravja,, hifi« je zdra a, vsi so zdravi.Razumeli boste, da b1 za nič na svetu, ni i ra^i našega,ljubega prijatelja, župnika pri Sv., Frančiškp Šaleškem... ^ ^ »To^a gospa, zagotavljam vas, da niso im«I| niti moji starši, nijtj, jaz nikoli ničernr, karkoli b« le količkaj s ičilp jetiki,«, , , »Dobro! Kje ste prej služili?« »Še nikjer.« »Res, takisto mi je pisal tudi naš izvrstni j&r jatelj. Končno rili je to še ljubše. Melanija vas b? še laže izučila. Dobivali boste 3(k) frankov n® mesec. Prvo je, da si . pri kupovanjh ničfesar pridrži‘e! O, kar pe tega tiče, šeni divja! In d® vešte, imam oko, ki je, če že ne orlovško, pia ven- vaa» IVUI1UI.U j.», jjvuavija^,*h.m» bistrovidlio!« ***** * dl.7W iSVrllG^ ^ A ()(; , ^ , ^bvestila bom gospo. Saj res, kako se pa 2^viete?« (T ^ »M^ija upnran^‘.«., ,, , . »J^a, (sem si mislila, da morate imeti kakšno zenšij:a,ici jo je fcil možak riažival .»^fonijo^;,® je sla ^opejt s težkimi koraki po stop-nicah navzgor, ki so druga zd drugo škripale pod njene težp... a ■ ^. 'Stpji^k, je, ostal sam z Marijo. Durand, je blagovoljni ppme^ijmil. IJ-JS , 11V 300 Jankov ih vmo povrhu.« nS'H dela! Kar trdoglavo bi se ia^zela iWk gp4p^i za vaši Končno pa, ponavljam,(in, ni bogyeka.i dela«, in Melanija je . * | Melaina« pomeni v grščini: »craac. — Op. prev gospa je - gospod... Ce Je gospa. Hughe obrnila hJuhaHcL rn vo i »Torej, Melanija, peljite zdaj... Saj res, se pa pišete?« »Marija Durand.« ’ "®BaE!ESEBa®©Sa®EIEE s:o SI ZIDA VAofr jjp Kt.nle\i oiljeniftlec v |x.slovrtliiicAli I. delavskega konzumnega društva ^ II ftV«. t? II ni! Nntl 400.000 Din aili 1,600.000'kr«n se jel/plafialo klanom na 3% v-1>«*l»»viiei\l 1«*tu 19 »5/26. Ker 4e fead U5 leit, H'ik tani Ižničuni. k«lik» l)i utegnili %na