UfOOfnt FUBBUCRA ITALsAHA 8. par popbiicltl dl Umom PT7BBUCITA FTALIANA S. MILANO. Proglas Kralja in Cesarja italijanskemu narodu Vladar Je osebno prevzel poveljstvo nad Oboroženimi »lami — Maršal Badoglio imenovan za predsednika vlade Agencija Štefani poroča: Rim. 26. julija, s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je sprejel ostavko na mesto predsednika vlade in prvega ministra-tajnika, ki jo je podal Nj. Eksc. Benito M u s s o 1 i n i, ter je za predsednika vlade in prvega ministra imenoval Nj. Eksc. viteza in maršala Italije Pietra B a d o g 1 i a. Proglas Nj. Vel. Kralja in Cesarja Rim, 25. julija, s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je dal Italijanom naslednji oklic: Italijani! Od danes naprej prevzemam poveljstvo nad vsemi ob-eroženimi silami. V slovesni uri. ki leži nad usodo domovine, naj vsakdo spet zavzame mesto, kamor ga kličejo dolžnost, zvestoba in boj. Ne sme se trpeti noben korak vstran, ne sme se dovoliti noben očitek. Sleherni Italijan naj se prikloni pred hudimi ranami, ki so raztrgala sveta tla domovine. Italija ho po hrabrosti svojih oboroženih sil, po odločni volji vseh državljanov, v spoštovanju ustanov, ki so jo vedno krepile, spet našla pot navzgor in pot za dvig. Italijani! Danes sem bolj kakor kdaj neločljivo združen z vami po neomajni veri v neumrljivost domovine. Podpisan: Viktor Emanuel. Sopodpisan: Pietro Badoglio. Proglas maršala Badoglia Rim, 25 julija 1943. Nj. Eksc. maršal Italije Pietro Badoglio je Italijanom dal naslednji oklic: Italijani! Na zapoved Nj. Vel. Kralja in Cesarja prevzemam vojaško vlado nad državo, in sicer z vso oblastjo. Vojna se nadaljnje. Italija, trdo zadeta v svojih napadenih pokrajinah, v svojih uničenih mestih, ohranja zvestobo dani besedi kot ljubosumna varuhinja svojih tisočletnih izročil. Naj se strnejo vrste okoli Nj. Vel. Kralja in Cesarja, ki je živa podoba domovine ter vzgled za vse. Prejeto naročilo je jasno in razločno ter se bo izvajalo z vso natančnostjo. Kdor si umišlja, da bo mogel ovirati redni razvoj, ali kdor bi skušal motiti javni red, bo neusmiljeno udarjen. 2ivela Italija! Živel Kralj! Podpisan: maršal Italije Pietro Badoglio, Na vzhodni fronti se nadaljujejo hude borbe Sovjetski napadi so bili povsod zavrnjeni Ix Hitlerjevega glavnega stana, 25. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na kubanskem p rod most ju in na fronti ob Miusu se je izjalovilo več krajevnih napadov sovražnika, ki bo bili deloma zavrnjeni v protisunkih. Ob srednjem Doncu je delovanje Smjetov vidno popustilo. Močni sovjetski pehotni in oklopni oddelki so skušali spet zaman prodreti na področju Bjel-goroda. Na bojnem področju pri Orlu trajajo menjajoči se boji dalje. Sovjeti so bili na već mestih v uspešnih protinapadih vrženi nazaj. Krajevni vdori so bili zajezeni. Južno od Ladoškega jezera so se tudi včeraj razbili vsi z močnejšimi oddelki uvedeni napadi ob posebno hudih izgubah za sovražnika. Sovjeti so izgubili v bojih včerajšnjega dneva 125 tankov. V zadnjih borbah na fronti ob Miusu se je posebno odlikovala porensko-vestfalska 16. divizija oklopnih grenadirjev. Na Siciliji je bilo včeraj bojno delovanje samo krajevno o« ne je no, ne da bi bil mogel sovražnik doseči uspeha. Lovska in tor-pedna letala so posegala v boje na kopnem. Protiletalsko topništvo je zažgalo v mesin-skem prelivu sovražni hitri čoln. Pred nizozemsko obalo je prišlo v pretekli noči ponovno do več bitk med zaščitnimi enotami nekega nemškega konvoja in angleškimi hrzimi čolni. En brzi čoln je bil potopljen, pet nadaljnjih zažganih In več poškodovanih. Ena lastna enota je bila izgubljena, del posadke pa je bilo mogoče rešiti. V vodah visokega severa »o nemški lovci ▼ današnjih dopoldanskih urah odbili napad sovražnih letalskih oddelkov na lastni konvoj. Izmed 35 napadajočih letal je bilo sestreljenih 1?» med njuni 11 bombnikov. Zaradi dnevnih napadov severnoameriških bombnikov na Norveško ozemlje je imelo prebivalstvo znatne Izgube mrtvih in ranjenih: posebno v TrondhHmu je bila povzročena hoda škoda na poslopjih v stanovanjskih predelih. I Močan oddelek angleških bombnikov je izvedel preteklo no« teroristični napad na mesto Hamburg, ki je povzroča hude tegobe med prebivalstvom tn veHka razdejanja v stanovanjskih okrajih, na kulturnih napravah m javnih poslopflb. letalska je sestrelila v severozapadnem obalnem ozemlju In v prostoru Norveško po dosedanjih ugotovitvah Kreto nad Pri že včeraj javi jenetn skuše nem napadu sovražnih letal je bilo 21 sovražnih letal otokom. Berlin, 25. JuL s. Hitler Je odlikoval s hrastovim listom z meči k viteškemu križcu železnega križa pilota polkovnika Die-tricha Felsa. 29-letni juna Sci letalec se je posebno izkazal kot poveljnik oddelka str-moglavnih letal. Dietrich Fels je najmlajši polkovnik v nemškem letalskem kadru. Berlin. 25. jut s. Iz vojaškega vira se doznava, da so« sovražne letalske skupine šele po* poldne iz velike višine napadle nekatere kraje na NorveSkem. Norveško prebivalstvo je utrpelo hude izgube in mnogo poslopij je bilo po^odovanih. Poročajo o uničenju štirih sovražnih letal. Iz istega vira se doznava, da je bil preteklo noč Hamburg cilj silovitega sovražnega terorističnega napada. VeHka skupina sovražnih letal je vrgla zažigalne m rušilne bombe zlasti na stanovanjske okraje v središču mesta in na področja Altone in Bambercka. Nastal! so požar. Poroča ju tudi o bombardiranju vasi v okolici Hamburga. Med nadlegovalnimi poleti nad zapadno Nemčijo so bile tu pa tam odvržene bombe. Poročajo o uničenju 13 sovražnih letal. Nadaljevanje hudih borb na Siciliji 14 sovražnih letal sestreljenih — Sovražni parale zadet Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 24. julija naslednje 1155. vojno poročilo: Zaradi ojačenega pritiska močnih sovražnih oklopnih množic je postala na Siciliji potrebna nova razmestitev osnih čet in kot posledica tefea izpraznitev mesta Palerma. Na vsej fronti so italijanske in nemške enote zapletene v hudo borbo. 161. in 163. motorizirana topniška skupina sta se pretekle dni bojevali s izredno hrabrostjo in zaslutita čast posebne omembe. Na vzhodnem delu otoka so naši torpedu i letalci potopili 2 paraika, skopaj 15 tisoč ton. Razen tega so zadeli in oškodovali 2 nadaljnji trgovski in eno petro lejsko ladjo. Sovražno letalstvo je močno bombardirale kalabreško-sičilsko obalo med rtom Pelorom in Villo San Giovanni. Pet sovražnih letal je bilo pokončanih. Tudi v Salernn. na otoku Ventotene m davi v Bologni so letalski napadi povzročili žrtve in škodo v doslej še ne ugotovljenem obsega. * Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 35. julija naslednje 1156. vojno poročilo: Na Siciliji so bOe tudi včeraj hode borbe. Sovražni sunek zadržan v vzhodnem in osrednjem odseku fronte se je ponovil posebno živahno na severnem krila nase fronte. Naši bombniki so zadeli v raki v Augusti parnik srednje tonaže. Lovci In manjše nemške pomorske enote so v zadnjih dveh dnevu sestrelili 11 letal; nadaljnje letalo je uničilo nase lanske letalstvo ob katebreitd oban. Letalski oddelki so bombardirali Izvorno; škoda m velika, žrtve se ugotavljajo. Dve letali sta se zrušili zadeti od protiletalskega topništva. a Zaradi letalskih napadov zadnjih dni so bile ugotovljene naslednje izgube med civilnim prebivalstvom: v Bologniji: 97 mrtvih In 270 ranjenih, v Aquinu (Frosinone) 4 mrtvi in 10 ranjenih zaradi zapoznele eksplozije bomb, v Capo Rizzuto 1 mrtev in 3 ranjeni ter v Livornu 17 ranjenih, med temi dva hudo. Tretji letalski napad na Livorno Livorno, 25. jul. s Preteklo noč je bil tretji sovražni letalsk napad na Livorno. Pirati zraka so prišli nad mesto ob pol 1. uri zjutraj, močan ogenj protiletalskih baterij jih je sprejel. Nad mestom so se mudili 50 minut. V vsem tem času so izvršili že običajne zločine, zadeK so okrog 300 stanovanjskih hiš, pripadajočih malemu meščanstvu in delavskemu sloju. V okraju Sv. Marka so bili zadeti mnogi bloki ljudskih hiš. Cilj zlobnega sovražnega besa so bile tudi nameščenske hiše v okraju Giardino di Cotedo, katere je zgradila hranilnica na kraju izven Livor-na ob cesti Aurelija, torej daleč od mestne meje. Skupno z bombami so številni zažigalni lističi zanetili ogenj v stanovanj-»akih okrajih. Bombardirane so bile ponovno kolonske hiše_ neoboroženega pre-bivastva v Slavianu in na posestvu Lapa-dula. Končno je slepi srd sovražnika odvrgel bombe na Borgo Marino v Ouercia-nelli. ki je najbolj mirna in prijazna obala livornske riviere m kjer ni nobenega vojaškega objekta, kjer so samo družine od sel j en cev, ženske in otroci. Brž ko se je, napad končal, je ponoči začela delovati pomožna služba. Danes zjutraj so po mrzličnem nočnem delu vsi javni uradi obnovili svoje delo in v mestu se je nadaljeval promet. Uvornci so trdo ljudstvo, ki je ponovno dokazalo svojo moško odločnost. Bukarešta, 25. JuL a V dnevnem povelju n i mlinskih oboroženih &H se navaja danes 7. skupina Imvcev rumundcega, letalstva, ki je v zadnjih treh dneh v borbah nad fronto Mrusa sestrelila 30 sovražnih letal. Maršal Antonescu je pohvalil junaško zadržanje in objavit da je ta skupina doslej dosegla v drznih borbah z vedno številično močnejšim sovražnikom 165 Odbit Berlin, 26. jul. s. Nemško včerajšnje vojno poročilo govori o uničenju 17 sovražnih bombnikov ▼ vodah Severnega Ledenega morja. Glede tega se doznava iz vojaškega vira, da so sestreljena letala pripadala sovjetski sJcuptni 20 bojnih letal in 15 spremljevalnih lovcev, ki so skušala napasti neki nemški konvoj. Nema i lovirf so razpršili sovražno skupino in jim Vicensa, 26. jul s. Davi je bil v baziliki Sv. Marka svečano posvečen monsgr. Car-U> Zinate, izvoljeni škof iz Vicenze. Obreda so se udeležili najvišji zastopniki oblasti in hijerarhov iz Veneze in Picenze, številni prelati in mnogo vicentmskih vernikov, ki so se zato priliko tu zbrali Patriarh iz Venezie kardinal Plazza, pomožni škof in škof iz Senigalije so izvršili posvetitev. Po obredu so zapeli svečani »Te Deurrvc ▼ LM Lizbona, 26. jul. s. Iz Wasnmgtona poročajo, da so letalske industrije v Los An-geiesu deloma ohromi j ene zaradi stavke tramvajskih, avtobusnih in prevoznih nameščencev. Vojaške oblasti so izjavile, da bo proglujiao obsedno stanja, če se Protest bolgarskih škofov proti bombardiranju Rima Sofija, 26. Jul. s. Včeraj zjutraj so v vseh katoliških cerkvah Bolgarije med mašo duhovniki prečitali vernikom protest bolgarskih škofov proti bombardiranju Rima. Besedilo protesta, ki so ga škofje poslali župnikom z naložitvijo, da ga p reč i taj o v cerkvah in ki ima datum 20. julija ter je bil objavljen šele prvo nedeljo po bombardiranju, da bi ga slišali brez razlike vsi verniki, je naslednji: Spoštovani in dragi oče. iz listov ste zvedeli, da je včeraj 19. julija severnoameriško letalstvo napadlo Rim in tri ure najbolj strahovito bombardiralo mesto. Nastalo je veliko razdejanje v stanovanjskih okrajih, na stotine je žrtev med prebivalstvom, med zadetimi in uničenimi poslopji je tudi starodavna bazilika Sv. Lovrenca na veran«kem pokopališču, eden izmed najbogatejših in najstarejših zgn dovinskih spomenikov kot svetinja in umetniško delo. Nj Svetost Pij XII. je takoj po bombardiranju obiskal uničene okraje, da bi s svojo navzočnostjo in besedo prinesel tolažbo očeta sinom, ki jih je tolika nesreča zadela. Ob spremstvu vzk likanj a neštevilne zbrane množice je hodil Sv. Oče v svojem majestetičnem liku,, bled in ganjen med kadeč im i se ruševinami ter je prispel do svojega Sv. Lovrenca, kjer se je zjokal. Ustavil se je na kupih ruševin in naslovil na množico besede zaupanja in upanja poživljajoč vse k molitvi in zglednemu življenju. Rim, ki je za vse sveto mesto, je to predvsem za nas katolike. Sedež Kristovega namestnika na zemlji, je žareč svetilnik krščar*-1'« kulture na svetu, zasluži za*to boljše ravnanje. Iz teh razlogov je strahotno bombardiranje Rima, ki bi se moralo zaradi svetega značaja in predpravic Rima preprečiti, moralo raniti naša srca v najglobljih čustvih. Zato smo mislili, da je naša dolžnost tudi v Vasem imenu in imenu župnijskih Škofov prositi Ekscelenco najbolj spoštovanega apostolskega delegata v Bolgariji, da bi hotel biti pri Njegovi Svetosti tolmač naših čustev, neomajne privrženosti in edinstva v molitvi, naše najbolj si-novske predanosti in naše ljubezni v teh usodnih urah za zgodovino človeštva. Poslanica se zaključuje s pozivom vernikom, naj molijo za zdravje Sv. Očeta in za rešitev cerkve. Čitanje te listine, ki se je ponavljalo do vseh nedeljskih mašah, je vzbudilo najglobljo ganjenost med verniki. Podpisali so jo monsgr. Ivan Romanov, škof iz Sofije in Plovdiva, monsgr. Damijan Telen. škof iz Ruščuka in škof monsgr. Ivan Garufulov. Protestna brzojavka univerze v Sassariju Rim, 26. juL s. Ministru za narodno vzgojo je bila poslana iz Sassarija naslednja brzojavka: Redni profesorji in docenti ter asiMenti vseučilišča v Sassariju. zbrani na skupščini, dvigajo najponosnejši protest proti nizkotni in blazni premišljeni grožnji v škodo italijanskih univerz, tvoritcljic in čuvaric tisočletnega neprecenljivega duhovnega premoženja, katere moro samo nerazumevanje svetih pravic omike napasti, ter izpričujejo svojo neomajno voljo do prispevanja na vseh področjih k afirmaciji visoke usode nesmrtne domovine — Rektor Gastaldi. Ostra obsodba švicarskega lista Bern, 25. jul. s. List »Patrie Vallesenne« žigosa bombardiranje Rima, zatrjujoč, da ni nobene krščanske vesti in du>e omikanega človeka, ki bi zaradi tega ne b'la ogorčena Krik prekletstva je odmeval v \sem kršćanstvu Hi v vsem om:k3nem svetu ter obsojal napad na večno mesto. S pala to za Rim Spalato, 25. jul. s. Med zborovanjem pod pređsedništvom prefekta, ki je bilo v vladni palači, so amdikaJne in korporativne organizacije v Spailatu sklenile poslati guvernerju Rima. 100.000 lir za prizadete ob vandal-skem bombardiranju Rima. K darilu so pri dejali toplo poslanico braftske vzajemnosti z rimskim prebivalstvom. Ogorčenje v vse] madžarski javnosti Budimpešta, 26. jul. s. Nedeljski listi tolmačijo čustva globokega ogorčenja med madžarskim narodom in se naprej pišejo o sramotnem bombardiranju Rima. List >Uj Magvarszag« piše. da obrača ves omikani svet. vreden tega imena, svoj pogled na večni Rim in brez zadržka obsoja ne-zaslišanost ameriškega letalstva. Vsa naša odkritosrčna in topla solidarnost, piše list, gre italijanskemu narodu, prijateljskemu in zavezniškemu ljudstvu, ki je napadeno v svojih najsvetlejših čustvih. Novi barbari so brez oklevanja udariil po svetih vrednotah kulture in rimske vere ter naprtili nesramnost svoji državi. Ni bilo mogoče pričakovati kaj drugega od naroda, ki časti izključno samo dolar in banditstvo po načinu Al Caponea, piše »Fiiggetlenczeg«, ki dodaja, da za temi divjaki stoji tolpa Židov, ki vodi angloameričko politiko in ki bi rada uničila krščanski Rim Na bojnem polju divja bitka in izid še ni odločen, toda že zdaj lahko rečemo, da so angloameriški zavezniki z bombardiranjem Rima izgubili vojno v moralnem smislu. Naj se pripeti kar koli, nadaljuje list, sovražnik bo moral nositi posledice poraza. Najstrahotnejši napad na krščansko omiko Madrid, 24. jul s. Ves današnji tisk komentira z gorečim brezpogojnim odobravanjem pismo, ki ga je papež poslal kardinalu vikarju v Rimu, pismo, ki vsebuje globok izraz in velik odmev ogorčenja, katerega je zločinsko bombardiranje Rima vzbudilo ne samo v državah Evrope in v špansko-ameriških državah. temveč v vsem omikanem svetu. List »Alcazar« piše: Pape vež protest je kar najbolj plemenit in tehten, kajti glas papeža je edin, ki je od pri četka vojne brez razlike obsodil letalsko bombardiranje mest, ki so častitljiva za evropsko omiko. List nato podčrtava, da je letalski napad na Rim najstrahotnejši napad na krščansko omiko ter naglasa bistveni protievropski značaj, katerega je borba navzela. Popolnoma svobodno lahko dvignemo svoj katoliški protest, dodaje list, skupno s papeževim. Njegova Svetost Pij XII. je govoril kot Kristov namestnik in kot človek. Njegove tako globoko občutene besede nas opozarjajo na bolečine zaradi sedanjih nesreč in na strah, da bo ta vojna izpodkopala temelje evropske morale. Vojna je ranila večno mesto in ob trajanju nevarnosti, ki mu pretijo, no bodo v nevarnosti samo njegove na svetu edinstvene čudovi tosti, temveč tudi krščanski duh, katerega čuvar je. List »Informaciones€ se takole izraža: Španija, ki je vajena videti, kako trpi njena katoliška duša in ki je njena zemlja pokrita s častitljivimi ruševinami, čuti bolečino bombardiranega Rima. Iz ust svetega Očeta smo slišali besede najtršo obsodbe tolp. ki so opustošile španska zemljo. Jok svetega Očeta ob ranjenem Rimu globoko gani vse Spance ter podžiga njih sinovsko solidarnost do io«1avarja krščanstva. Novi madžarski zunanji minister Zunanja politika Madžarske ostane nespremenjena v tesnem skladu z državami Osi Bndimpešta, 25. jul. s. Z današnjim odlokom je državni upravitelj imenoval sedanjega državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu Jena De Ghvczva za ministra za zunanje zadeve. Predsednik ministrskega sveta Kallav je bil na svojo prošnjo razrešen dolžnosti zunanjega ministra. Regent Horthv je v posebnem pismu izrazil predsedniku ministrskega sveta svojo zahvalo za storjeno delo in za dragocene usluge, Id jih je storil državi v svojstvu zunanjega ministra, wNovi zunanji minister se je rodil leta 1893 in izvira iz stare m plemenite madžarsko rodbine. Na svoje sedanje mesto je prišel diplomatske službe. De Ghyczy je upravlja] službo na madžarskih posla-ništvih na Dunaju, v Pragi in v Beogradu v letih od 1936 do 1939, potem pa je bil svetnik pri diplomatskem predstavništvu v Berlinu. Madžarska nadaljuje kakor je bilo zad-nje dni ss- posebej krepko poudarjeno v vseh madžarskih listih, svojo politiko popolne zvestobe silam Osi. Vsi glasovi, ki jih še zmerom širi sovražna propaganda o dozdevni madžarski prošnji za separatni mir, se z vsem ogorčenjem demantira jo v v obliki tisočletnega poslanstva krščanske sprednje trdnjave. Temu poslanstvu se madžarski narod ne namerava odreči, ker hoče razen najvišjih vrednot zapadne kulture braniti tudi meje domovine pred ek-spanzivnimi načrti boljševizma. Novi madžarski zunanji minister bo dal le ie nove pobude za to dalekovidno politiko ravne smeri, ki jo zasleduje regent Horthv" od svojega prihoda na oblast in Id je Madžarsko pretvorila v konstruktivno silo evropske politike. Vsi listi naglasa jo pri tej priliki, da je novi zunanji minister brž ko je prevzel posle, poslal toplo brzojavko Duceju. Za državnega podtajnika v zunanjem nunistrstvu je bil imenovan pooblaščeni minister Andrej Dai Szent Miklosv. * Stran g »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 26. julija 1943-XXT. Stcv. 167 ilejna razstava Vdelava Skružoega^ je bila ctvorjena ob veliki udeležbi pre^tavnUcov naše kulturne javnosti Ljubljana. 26. julija. Včeraj dcpoldnc je bila v drugem nadstropju nove kul farne Narodnega gledal >ča nasproti vladne pabće na Viktorja, limanuela cesti slovesno otovorjena jubilejna umetnostna razstava ustanovitelja naie scenografije Ya-clava Skružnega, ki praznuje svojo sedemdesetletnico. Otvoritev zanimive razstave je s svojo navzočnostjo počastilo izredno mnooo odl:čnikov in predstavnico ku!turn;h in drugih ustanov. Med drugim' sc bili opaženi predsednik Narodne galerrjc dr. Fran \V:n disc her, za mestne, občino ljubljansko dr. Pretnar, načelnik kulturnega odseka, za Narodne Gledališče tajnik dr. D a r i a n. ja Zvezo svobodnih poklicev in umetnikov tajnik g. P run k; nadalje številni upodabljajoči in oblikovni umetniki, književniki vsciičili&ki profesorji gledališki igralci in igralke, zastopniki tiska ;td. Razstavo je otvori] prof. dr Os:p ?icst, ki je naslovil prisrčne besede na naslov jubilanta, naglasa joč njegove zashige za na:e gledališče, ki mu je posveti! četrt stoletja plod obnosnega dela. in njegovo velika ljubezen do gledal Sča m slikarsrvg sploh. Dotaknil se je tudi njegovega dele. van'a v tujini odnosno v njego-vi domovini, sat je V Sskrusn y doma s deškega. Po izvajanjih prof.Sest* so navzoeni po vrsti čestitali jubilantu, nakar so si oglcdaM razsta\ljenc slike. Prva slikarska razstava Vdelava Skružnega, ki je obenem tudi jubilejna, obsega 62 krajin, mestnih motivov, tihožitij in drugih motivov, večji del olj. Iz zanimive zbirke je razvidno da je razstavljalec prepotoval lep del sveta Iz njegove domovine so razstavljene slike >Tatrc« (Št 3). »Češki motiv« (15). »Praga« (23), »Pra-jaa pozimi« (29). »Praga v mraku« (30); /. Liubljune pa moti\i: »Borštnikov trg« i J? ». »Motiv na Ljubljanskem gradu«' (38), »Park Tivol;« (39), »Ljubljana« (13); ostala dela so: »Pogled / RatHovca na Triglav« (1). »»Potok v pozdu" (2). »Motiv i/ Daruvara« (4) »Planica« (5), '»Dubrovnik« (6). »Dubrovnik« (53), »Dubrovnik« (58), »Kavkaske gore« (7). »Ti- flis« (16). »Mokronog« (8). »Mokronog jeseni« (18). »Breze« (9). »Doiniee v cvetju* (10). »Selce« (11). »Kranjska gora« (12), »Lokrum« (14). »Pot v gozdu« (17). »Krka« (19), »Kolpa jeseni« (20). »Vrtovi jeseni« (21). »Jezna Kolpi« (22). »Boh:nisko jezero« (24). »Sv. Janez v Bohinju« (37). »Podkoren pozimi« (27), »Martuljek« (28). »Triglav« (25), »Gozdna samota« (31) »»Kmečka h>a v MctTki« (32), »Kmečka hi>a na Dolenjskem« (34). »Bled« (35), »Šrjflc« (36). »Vrt pozimi« (40). »Žužemberk« (41). »Maki« (42) »Vrtnice« (43), »Gla-diolc« (-14). »»Šopek rož« (45), »Cvetlice v vazi« (46). »Zimski večer« (47). »Ob potoku« (48). »Krka jeseni« (49), »Vrtnice« (50). »Cvetlice v vazi« (51), »Šopek rož« (52). »Tihožitje s sadjem« (54). »Bclopesko jezero« (55). »Dalmacija« (56). »Tihožitje z vazo« (57). »Grad Otočec na Dolenjskem« (59), »Vrtnice« (60). »Prodana nevesta« (61) in »Mojstrana« (62). s kc so svojevrstne, učinkovite n imajo vtisnjene vse značilnosti jubilanto\ega poklica Vaclav Skružnv se je rodil, kakor znano, na Češkem. Njegov talent je bil že zgo-daj odkrit in je bil že kot absolvent umetnostno obrtne šole angažiran za Narodno gledališče v Pragi, kjer pa ni dolgo ostal, ker je kmalu odšel na Dunaj. Tam si je v svetovno znanem slikarskem pod j ?t ju izoopoln \ znan;e. Ko je bil komaj 25 let star. je bil pozvan v carsko gledališče v Tiflis za scenografa in slikarja, kjer je OFtal drset let Med svetovno vojno je bd spet v Fragi. V naše mesto pa ga Je prive-del Govekar. ki je spoznal rjegove zmožnosti, in postal je š*?f slikame. Jubilant ima za seboj že nad pol sto-et-ja plodnosnega dela pri gledališču, pri nas pa je že četrt stoletja. Sodeloval je tudi pri mnogih podeželskih odrih. Zanimivo jc dejstvo, da goje veliko ljubezen do gledališča in sjflcaratva tud; njegovi otroci. Na jubilej-o razstavo Vdelava Skružnc-ga, k; bo <*!prta do 8. avgusta opozarjamo našo kulturno javnost in toplo priporočamo c^rled njegovih del. še © drugem tiru na viški pzofi Vs^h zamud ni krivo sam^ izsgibališSe pri bivši milarni Ljubljana, 26. juiija. Menda je ni v Ljubljani pro.^e električne cestne železnice, o kateri bi bilo toliko govora, kakor prav o progi na Tržaški cesti. Poznavalcem razmer je to seveda Dcvsem razumljivo, saj se na tej progi stalno dogajajo stvari, ki spravijo v dobro voljo še tako mrkega človeka. Imenovali bi lahko ta del proge tudi pustolovsko progo, saj nudi vožnja v obe smeri zmeraj dovolj gradiva za domišljijo in predstavlja prijetno razvedrilo za možgane, nrenasičene s skrbmi, in včasih tudi neprikrito jezo tistih, ki se jim mudi po kakršnem koli opravku. Pred dnevi smo brali v > Slovenskem Narodu« daljši članek o drugem tiru od Langusove ulice do konca proge in o ne-prilikah. ki jim je izpostavljen potnik. Sledila je daljša notica z nadaljno možnostjo za uspešno rešitev tega zamotanega vprašanja. Gre rsred vsem za to. da bi se odpravile često neskončne zamude, ki so na dnevnem redu v obe smeri. Razumljivo je. da bi bila edina prava rešitev položitev drugega tira do konca. Z druge strani pa ni rečeno, da ie krivo vseh zamud prav izogiba-lišče pri milarni. Kakor se bo še kdo spominjal, je slalo izogibali.šče včasih na Viču, t.i-m nekje pri gostilni »Amerika in je bilo preloženo k milami- prav zaradi neprijetnega čakanja na Langusovi ulici. Tam so namreč morali tramvaji zmeraj čakati nasprotni voz. ki ni mogel tako hitro dospeti .ker je bilo izogibališče predaleč. S preložitvijo izogibališča k milarni pa so zamude v veliki meri odpadle. Promet pa ie stalno naraščal in uvedeni so bil rezervni vozovi, ki slede rednim. In potem se je začelo nekaj, kar se v takem obscen dogaja nedvomno samo pri nas in še pri nas le na Tržaški cesti: sre-čavanje tramvajev na enotirni odprti progi! Točneje povedano, najčešće v Stanu in domu, redkeje pa pred izogibal iščem pri milarni. Menda ne mine dan, da bi se nesrečno srečanje ne pripetilo vsaj enkrat! Zanimive številke bi dobili, če bi si tramvajski uslužbenci takšna srečanja pridno zapisovali... Toda, kje tiči vzrok za tak nered v tramvajskem prometu? Nedvomno jih je več in so med seboj povezani, ker sicer bi bil pojav povsem nerazumljiv, saj imamo še druge, dsljše enotirne proge, kjer se vrši promet nemoteno, čeprav so prav tako ali še celi bolj obtežene kakor viška. Dejstvo, da se z Langusove ulice do izogibališča nri milarni ne vidi zaradi ovinka, ne zadostuje. Tudi ne nadaljuje dejstvo, da slede rednim vozovom rezerve Ni dvoma, da je pri tem krivu tudi osebje samo. ki nima pregleda nad obratujočimi tramvaji in nikdar ne ve, ali je voz. ki bi ga morali srečati na Langusovi ulici, že odpeljal ali ne. To se dogaja v smeri mesto—Vič. Obratno pa pri milarni ne vedo. ali bo sledila rezerva ali ne. in, če nasprotnega voza dolgo noče biti, kar odpeljejo naprej, ne glede na to, da bi ga morali počakati na izogibališču. Na Langusovi ulici so sprevednil-ci često v dvomih. Ne vedo. ali so nasprotni voz že srečali ali ne. Pogovarjata se o tem najprej vozač in sprevodnik prvega voza. nakar se jima pridružita tovariša iz rezerve. Je šel ali ni šel? Eden pravi da. drugi ne Negotovost je zmeraj večja. A čas hiti in ljudje nestrpno čakajo. In čakajo navadno tudi pri milarni. Kar pri drvi t a drug za drugim naslednji redni in rezervni voz. Nekakšen dokaz, da je nasprotni voz že davno šel proti motu Tn prva dva voza odbrzita proti Viču kakor veter. Niti toliko časa nimata več. da bi sprejela potnike naslednjih dveh, ki bodo morali zaradi površnosti nr-Tcatorih brez potrebe čakati vsaj šest minut... Da je položitev drugega tira na Tržaški cesti na odseku od Langusove ulice do milarne res nujnost, ali, bolje, do konca proge, ni dvoma. Vcnd«*" oa bi morala sedaj in dokler novega tira ne bo. uprava cestne železnice, ki. kar radi priznamo, zelo skrbi za svoje omrežje in zahteve prometa ter nhr«-*va, posvetiti več pozornosti obrntrvnniu na viški pro«i Z dobro voljo in vestnostio bi se dale odpraviti skrajno rueprnetne in nepotrebne zamude, ki včasih, brez pretiravala, pr«ce-gaio dvaiset minut Prav tako bi se dalo odpraviti srečanja na cdnrti progi, ki spadajo le še v arhiv električne cestne železnice v Liubljani kot posebnost, zaradi katere se bodo zabavali še naši potomci najmanj do sedmega rodu. Glede položitve dru?e.5; 3. Helena Jurečič (H.) 1.^.3; S. Mava D'ur^šUovU-19.6; 6. Štefka Grebene (obe Tt.) 19.8; II. predtefc: l. .Jcžit-u Klen 153; 2. Angela Miuič (obf II.) ir».8; 3. ^larij i V~-danji 16.3; 4. Ivanka Zajec 17; 5. Mara Mikrč: 6. Marija Zajoc (vso Tt.) 17.7; finrtl«*: 1. Pavla Srde j (H.) 14.9; 2. AmaMja Tomše (Tt.) 'ž>.3; 3. Angela BBbl č';č 17Vj; J. .Jnr.'v» K'., rt 1H.2; 5. !!(■!( ni Jnrečič (vse II.) 1C.8; 6. Marija Erdanji (Tt.) 17; met kroglo: 1. Sanda Kobav 6.12; 2. Danica Kamcnšrk (obe II.) 5.94; 3. Amalija TomSe (Tt.) 5.33: met kopj-i: 1. Sanda Robav (IT.) 19.40; skok v daljino: 1. Pavla Sedej (II.) 1.23; 2. Amalija Tom^e (Tt.) 3.50; 3. Angela Mocič 3.21; 4. Jožica Kicn (obr II.) 3.10; skok v viS?no: 1. Pavla Sode j (H.) 1.34; stafrta 4X60 m: 1. Reimes (Kamenštk. I^llč. Kobav, Sedi.j) 36.2; 2. Tobačna tovarna (Dečman, Erdanji, Zaje, Tomše) 41.8. Kvestnre ne more namreč Iti nihče preko bloka, ampak mora imeti tud: dovoljenje od Corpo d'Armata, Za to dovoljenje posreduje Združenje Kmetovalcev. S seboj naj prinese prepustnico Kr Kvesture m listek, ki ga je izdalo Združenje za dosedanji prehod. Kdor pa Se ni doslej prosil za dovoljenje potom Združenja kmetovalcev, mora poleg propustnice Kr. Kvesture predložiti tudi posestni list ali kakšen drug dokument, da ;'e lastnik ali najemnik zemlje. Pisarna Združenja posluje za te zadeva vsak delovni čas od 9.—12. ure. Imenovanja civilnih komisarjev Z naredbami, kr bodo izšle, jc Visoki komisar odredil naslednje spremembe glede okrožnih civilnih komisarjev Ljubljanske pokrajine: Fašist dr. ing. t milio Cassanego ae premešča iz Črnomlja v Kočevje. 1 .i;i>t. senior Prostovoljne milice narodne zaščite, Lodovico Mafrei. se premešča iz Ljubljane v Novo mesto za naslednika konzulu generalu Prosto\oljne milice narodne zaščite. Giuseppeju Mannu-Ricciju. ki je poklican pod o rež je. l:a'ist konzul general Prostovoljne milice narodne zaščite. Michele Paliotta, ae postavlja za okrožnega civilnega komisarja v Ljubljani. Fašist odvetn k dr. Antonio Ajuti se imenuje za okrožnega civilnega komisarja v Črnomlju. Izdaja nakazil obrtnikom za bencin in petrolej Obrtniki, ki prejemajo pri Pokrajinskem svetu korporacij bone za bencin in petrolej brez posebne pismene prošnje na podlagi seznamov, ki jih predlaga Združenje industrijcev in obrtnikov, odsek za obrtništvo, se opozarjajo, da se morajo meseca avgusta dvigati beni po strokah in imenskih začetnih črkah ob naslednjih dnevih: mizarji, začetnica A do O 2. avgusta; od P do Z 3. avgusta; slikarji in pleskarji 4. avgusta; urarji in knjigovezi 5. avgusta; mehaniki 6. avgusta; kleparji 7. avgusta; ključavničarji 9. avgusta; elektrotehniki in steklarji 10. avgusta. (Krojači za avgust odpadejo.) Vrstni red za nadaljnji mesec bo pravočasno objavljen. Upravičencem, ki ne dvignejo bona na določen dan, zapade nakazilo za dotični mesec. Železrnčke pristojbine za carinske, davčne in policijske formalnosti Smatrajoč /j potrebno, da se poenotijo žele/:.i-kc pristojbine za opravo carinskih, davč-r.:h m policijskih formalnosti, jc Viscki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naslednjo naredbo, ki jc obiavljena v »Službenem listu« z dne 25. t. m.: Z veljavnostjo od 1. julija 1943-XXI se ie-Icžniske pristojbine za opravo carinskih, davč-ivh in policijskih formalnosti iz bnše lugoslo-vanske blagovne tarife (prvega zvezka, odseka V/12/A, odobrene z odločbo ministrstva za promet G. D. 22.198/38) nadome-čajo s po-<:r.i:i-k;mi carinskimi pristojbinami, ki so v veljavi \ dTugrb pokrajinah Kraljevine vendar samo glede pre\czov inozemskega blaca v tranz tu. pri uvozu v Ljubljansko pokrajino ali pri izvozu iz Ljubljanske pokrajine, pri čemer je blago opremljeno s carinsko jamstveno po botn co izdano neposredno od druidi carinar-n:e ali naslovljeno nanje Te prstojbne se zaračunajo samo enkrat za vso italijanski* progo, všteva progo Ljubljanske pokrajne Od istega dne dalje se postranske pristojbine bivše ]ua<-slo\anske tarife iz prednjega odstavka uporabljajo na blago v premetu med Ljubljansko pokraj no in ostalim ozemljem Kraljevine samo tedaj, kadar onko z name-ščenko Heleno Schroder. delavec Anton lEa||ter s hišnico Angelo Mikša. stroje, vodja Danijel Šušnar s hišnico Margareto Kovač, nameščenec Janez Caks z name-ščenko Marijo Križanic, elektroinž. Ale-ksej Tičar s strojepisko Kristino VVimer, plačilni natakar Rajmund Zupan z natakarico Frančiško Bevk, trgovec Oskar GaSparšič z nameščenko Angelo G:rjak, nameščenec Frane Smrečnik s hišnico Ju-lijano Fekona, viničar Viktor Krainer z deklo Ljudmilo Bratuša, skladiščnik Anton Lajh s tekstilno delavko Marijo Čebula, prof. Vincenc Kunstelj z nameščenko Ivanko Lepej, kuhar Leopold Žefran s hišno pomočnico Rozo Celisnik, trgovec s premogom Josip Gartner z nameščenko Antonijo Drcbež in pomožni delavec Feliks Pečuh s kmetico Antonijo Vehovec. — Novi grobovi. V Mariboru je umrla pesestnikova hči Marija Kukovec iz Korena, v Rogaški Slatini je umrl Janez Majren iz Podčetrtka, star 83 let; v Podčetrtku sta umrla Marija Kostanjšek roj. Kclar iz Golobinjeka. stara 75 let, in Ljudmila Toplišek iz Rudencev. — Smrtna nesreča. 671etni posestnik Ferdinand Maček iz Reke pri Laškem je postal žrtev smrtne nesreče. V veliki vročini sta se mu splašila vola vprežena v polno naložen voz. Maček je priskočil, da bi zadržal splašena vola, kar se mu pa ni posrečilo. Padel je in prišel pod kolesa. Zadobil je tako hude poškodbe, da je nekaj ur po prevozu v celjsko bolnišnico umrl. — Žrtev More. V bližini Gor. Radgone se je šel kopat v Muro šofer tvrdke Roba Sl Schigert Josip Ogrin iz Lajšperga ln je med kopanjem utonil. — Mariborski klavirski trlo v Dobrni. V sredo, 21. t. m., je nastopil mariborski klavirski trio, ki so v njem kapelnik Maks Začenši s 26. ju Lijem 19 i o se določa de« lovni čas za vse urade. Visokega komlsa-riata in aa ostale pokrajinske urade od 9. do 13. tn od 16. do 19. ure ob delavnikih, izvzeimši ob sobotah, ko bodo uradne ure od 8. do 13. Kappes (klavir), koncertni mojster Nikolaj Petrovič (violina) i« soločelist Ludvik von Comelli, v Dobrni. Sodelovali so vsi člani mariborskega gledališča. Mariborski klavirski trio je s temi člani prvič nastopil pred javnostjo. Posebno se je odlikoval solist Petrovič, ki je sam izpolnil del koncerta. Kot solistka je nastopila ie Hanna Hartvvig, članica mariborskega gledališča. — Vojaška godba z vzhodnega bojišč* v Maribora. V sredo prispe v Maribor vojaška godba nekega polka gorskih lovcev z vzhodnega bojišča. Vojaška godba, ki šteje 73 mož, bo prirejala po štajerskem in Spod. štajerskem koncerte pod geslom ^Zahvala bojišča domovini,:. Velik koncert prirtdi tudi v Mariboru. — Nesreče. Med delom v kamnolomu Tremerje se je hudo ponesrečil Martin Terčck, star 45 let. Razstreljeval je skale, pa se je prepozno umaknil, tako da ga jo zadel ves naboj. Odtrgalo mu je levo roko. desno pa razmesarilo, poleu \ - - u dobil še druge hude poškodbe, tako da je malo upanja, da bi ostal živ. 571etni Karel CvikeJ iz Dobrne je padel s podstrešja svoje hiše in se nevarno pobil. 151etnemu posestni k ovem u sinčku Karlu Zorku lz okolice Sv. Antona v Slov. goricah je padla med delom na polju na desno nogo brana in mu jo močno poškodovala. 42-letni Franc Drobnik je stopil bos na železne opilke in se močno obrez al. Desno nogo si je zlomila oOletna Erika Panča iz Maribora. 571etni posestnik Anton Vo-dišek iz Trvine pri Laškem je nakladal premog in padel z voza. Zlomil si je nogo 461etni Josip Rupš iz Brežic je prišel pod voz. naložen s senom, ki mu jo močno poškodoval glavo. Med igranjem je padel 91etni Ladislav Marot iz št. Petra pri Laškem tako nesrečno, da si jo zlomil desno roko. — Vse ponesrečence so prepeljali v bolnišnico. KOLEDAR Dane*: Ponedeljek. *J6. julija: Ana DANAŠNJE P KIR E DIT VE Kino Mariea: No vprašaj, kaj sem bila. Kino S!°ga: Boljše pustolovščine. Kino Union: Noč po operi. K«no Moste: Crna Venera in Pust lovci. D E 2 U R N E LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12; Nala Komotar, Vič, Tržaška cesta. GLEDALIŠČE O I* E R A Ponedeljek, 26. julija: zaprto. Torek, 27. julija, ob 19.: Mrtve oči. Red A. Sreda, 28. julija, ob 19.: Madame Buttf»rfly. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Red Sreda. Četrtek. 29. julija, ob 19.: Mrtve oči. Red Četrtek. Ljubljanska nabrežja Ljubljana. 26. julija. Naše mesto Ima vzdolž Ljubljanico D Gruberjevega prekopa trinajst važ^cjš h nabrežij. Prvo nabrežje na desni stran: Ljubljanice ie Grudnovo nabrežje, iti tega od Prul do "šentjakobskega mostu; druga Gallusovo od šentjakobskega do Čevljarskega mostu; tretje Cankarjevo od Čevljarskega mostu do tromostja; četrto Nabrežje 20 septembra, segajoče od tromostia dalje; peto nabrežje je Poljanski nasip, segajoč od Zmajskega mostu dalje; šesto ob Ljubljanici na Kcdeljevem in sedmo Turn-sko nabrežje, kt sega od Po vse tove ulice dalje. Na levi strani pa je prvo nalJtaft|e Trnovski pristan, ki sega od Velike čolnarske ulice do Krakovskega mostu; drugo Krakovski nasip, ki sega od Krakovskega do Šentjakobskega mostu; tretje Brosr, ki sega od šentjakobskega mostu do Novega trga; četrto Hribarjevo nabrežje, ki teče od Čevljarskega moatu do tromostja in p?-to nabrežje Sv Petra nasip od tromostja do šentpeterskega mostu. Od tu dalje nabrežje radsljuie ^d monom Za bolnišnico. Ob Gruberjevem prekopu je eno samo pravo nrbreže: Giv.b-rjevo nabrežje, ki sega od Karlovškegn moiJtu do špice. Hra-deckega ceste ne moreno prištevati k nabrežjem, ker je precej stran, pač se lahko smatra za nabrežje odsek od Karlovške ceste dO z:\tvoinice vzdolž levega bre^a. Na. desni strani Ljubljanice je prehod ob rcfel pro.;t na vsj dolžin: od špice do konca. Ko-deljevega jn še dalje, na levi strani pi nr. Tu moramo sprehod ob vodi prekinili blizu Poljanskega mostu da ga lahko fBMBt nadaljujemo v Mostah. Poleg imenovanih nabrežh so še nćibr°ž;a vzdolž OradalfilOS. Vsa ljubljanska nabrežja so bila v zadnjih letih v veliki mer1 posodobljena, razširjena in v mejah možnosti popravljena. Starr, odvisne nastade so odstranili in j'h nadomestki z novimi primernejšimi. Zlasti mnoeo pczornosti so p:svetili ureditvi hodnikov za pešce, ki so bil, tlakovani ali asfaltirani aH vsaj obrobljeni s kamnitimi robniki in posuti. Ponekod so uredjli tudi udobne dohode k vodi kaker n. pr. na Gruberjevem rahrežtu na Prulah. v Trnovskem prsianu in ob Gtalaščici. Iz Hrvatske — Zbiranje knjig za borce in ranjeno«*. Prosvetni oddelek vojnega ministrstva in ustaške mladine v Zagrebu sta organizirala zbiranje knjig za borce in ranjence na področju Zagreba. Knjige bodo zbirali od 26. do 31. t. m. — Nov način odkopa ilta. Državna poslovna centrala za kmetijske proizvodnje v Zagrebu je izdala svojim podrejenim organom okrožnico, v kateri jim pojasnjuje nov način - odkupa žita ln drugih poljskih pridelkov, ki jih je treba prodati državi za potrebe javne prehrane. Ste v. 167 »STOVEKSKT NAROD*, *©ne«sijetr. *«. ims-xw. Na J višfe cene na ljubljanskem živilski veljavne od davi do objave novega cenika Ljubljana. 24. julija. Z cdlckom VHI'2. št 363/15, jc Vaoki ko-misariat za Ljubljansku pokrajino z dne 23 julija t. 1. določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene. ki veljajo v d ponedeljka 26* ju lija 1943-XXI zjutrai dalje do objave novega cen ka Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajat v ceniku navedeno blago in ca plačevati, so naslednje: Kislo zelje 4 —. kisla repa 2.50. glavna ta solata 3.15- radič 3.70, špinača 3 15. ohrovt 3.—% domača cvetača 3.35. kolerabice 2.30, nova rcna brez listo* 2 —. grah 3.60. stročji fižol 6.15. rdeča pesa brc* listov 3—. rdeča in bela redkvica 3.—. bučke 3.70. buče 2.—. kumare 2.90- kumarice za vlaganje (30 kosov na kilogram) 6.—. kumarice za vlaganje (125 kosov na kilogram) 9.—. nov: krompir 2.40. rabarbara 4. . Šopek zelenjave 73 juho —.25. peterki j 4 — nova čebula 2.30. šalota 4.—. novi češenj z zcienjem 4.50 osnaženi hren 4-—, borovnice 3.50 liter, |:ter gozdnih rdečih jagod 10.—. kilogram malin 10.—. namizna jabolka 4.75. jabolka za kuho 3—. hruAke I. \rste 4..Jo. II. vrste 3.— marelice 4 55. domače breskve 4 60. zelena paprika 5— rdeči korenček brez zelen ja 4.—, liter lisičk 4.—, Idiogram jurčkov. sna/no in zdravo blago. 12.—. jajca po 2.50. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa. da vse te cene veljajo samo za blaco. pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker jc za blago, uvoženo iz drueih pokrajin, v veljavi cenik za zelenjavo tn sadje št. 12 na rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago z d r a v o. ctrebljeno :u v takem stanju, kakor je opisano v ceniku Vs« povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra a!i namočena, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene m tudi vse nižje cene morajo biti v dno označene na vsem v cen k u navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu. temveč tud" na živilskih trgih v Mostah, na Viču. na Sv Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pr vseh prodajalkah in prodajale h po vsej mestni občin; ljubljanski. Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih m i h *cdaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor cb sti letni dobi v lanskem 'ctu. če n bila za tisto blago s posebno odločbo Visokega komisariata odseka za določanje cen. odobrena drugačna cena Ta cenik moTa bit: obcicn na vidnem prostoru tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu no 20 centesimov Kršitelji predp sov tega cenika bodo kaznovani po naredbah z dne 26 januarja 1L)42-XX št. 3. in z dne 25. novembra !942-XX! >r. 215. ter po naredbi z dne 12. marca 1941. M. s. št. 358. LJUBL3ANSK KINEMATOGRAFI KINO MATICA Telefon 23-41 Priljubljena ln lepa Katalln Karadv v filmu madžarske produkcije Ne vprašuj, kaj sen bila Moderna socialna vsebina z romantično ljubezensko zgodbo In prijetnimi pevskimi vložki Predstave ob: 16., 18.30 in 20.30 uri KINO SLOGA Tel. 27.80 Ljubimkanje tu, ljubimkanje tam. kiatko: premeteno pikantna p^st^lcv. sčina v zelo zabavnem filmu BoljSe pustelovKine Za zabavo nam jamčijo Lucie Englisch, Leny Marenbach, Georg Alexander in Ferdinand Marian Predstave ob: 14., 16., 18. in 20. uri Pogovori s čitatelja Zagrebški in ljubljanski nasadi KINO l.MOX Telefon 22-21 Odličen film o ljubezni priznanega skladatelja N2č po operi Beatrice Mamini. Neda Naldi, Nino Doro Predstave ob: 16.30, 18.30 in 20.30 BMEVNE VESTI nadstropjih, je potresne sunke nekolika bolj čutilo. — Pričetek lova. Iz Rima poročajo: Pri-četek letošnje lov=ke sezone je določen z 22. avgustom. — zasedanje senatnih komisij. Iz Rima poročajo: Pod predsedstvom senatorja Contarinija so se sestale komisije zunanjih zadev, trgovskih izmenjav ter carinike zakonodaje, da proučijo in sklepajo o sledečih zakonskih osnutkih: Investicije tujega kapitala v Italiji (poročevalec Con-tarinii. navodila in predpis: glede izvoza ter uvoza v bivše jugoslovanske pokrajine, priključene Italiji (poročevalec Bian-chini), začasni uvozi (poročevalec Giannini). italijansko albanski sporazum z dne 30. decembra 1942 (poročevalec Giannini) ter kulturni dogovor med Italijo in Ru-munijo (poročevalec Giannini). — Papeževe avdi.icnce. V zasebni avdi-jjenci je sprejel papež kardinala Cremone-sija. predsednika upravnega urada zavoda za verske zadeve, ter mons. Ottavia-jnija, prisednika s\*. urada. — Raztegnitev zavarovanja na poklicne l>°lezni. V Rimu se je sestal upravni svet rtac, faš. zavoda za zavarovanje proti nezgodam pri delu. C:nni upravnega sveta so razpravljali o raztgnhvi zavarovanja na primere poklicnih bolezni. Navzoč je bil tudi korporacijski minister eksc. Cia- netti. ki ie izrazil svoje zadovoljstvo spričo popolneg-i soglasju v smotrih med predstavniki delodajalcev in delojemalcev. — Banke za oškodovance. Guverner Italijanske banke je stavil rimskemu guvernerju na razpolago 500.000 lir v prid oškodovancem zaradi sovražnih letalskih napadov. Za isti namen sta prispevala denarni zavod Banco di Roma 500.000 lir, denarni zavod Banca Nazionale del La-voro r>a 250.000 lir. — Milijon lir za dobrodelne namene. Delovni vitez Alojz Frugone iz Genove je izročil genovskemu županu milijon lir, določenih za dobrodelne namene. — Lep napredek v pridelku žita. Iz Milana poročajo: Pridelek žita poljedelskih gospodarstev pokrajinske uprave kaže lep nanredek. Tako je skupna proizvodni.! poljedelskih gospodarstev v Mombelln, Afforiju in Idroscalu narasla od 830.94 m. stotov v letu 1942 na P88.70 m. stoto v v letu 1943 s poviškom 157.70 m. stotov. — Na polju slave je padel poročnik Mar-co Gola. no rodu iz Milana. Pokojnik se je odlikoval že v španski vojni. Prejel je številna odlikovanja. Izšel je iz mladinskih organizacij skupine D?Annunzio v Milanu — Pet sinov pod orožjem. Vdova Marija Tenconi iz kraja Settimo Milanese ima pet sinov pod orožjem. Sin Alojz je 33 let star. Ambrož 31 let. Robert 28 let Mario 26 in Viktor 19 let. — K«nc€rt vojnim ranjencem. V dvorani filološkega krožka v Milanu je bil simfonično-vokalni koncert, prirejen za razvedrilo voinih ranjencev, nemških ter italijanskih, ki se zdravijo po raznih milanskih bolnišnicah. Na sporedu so bile skladbe Rossinija, Don^zettija. Wagnerja. Verdija. Mascagnija. Puccinija in Giorda-na. Sodeloval ie simfonični orkester Alfa Romeo. Nastopili So onemi pevci Fernan- da Ciani. Aldo Sinnone in Francesco Na-scimbene. — Jz »Službenega Usta«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino«, kos 59, z dne 24. julija 1943-XXI objavlja naredbo Visokega komisarja: spremembe železniških pristojbin za odpravo carinskih, davčnih in policijskih cbhčnosti in odločbo Visokega komisarja: izmena vodje nadzorstvenega urada za zaščito štednje in dajanje posojil. — Razpisana *Iužoa. Rektorat Kr. uni. verje v Ljubljani razpisuje mesto izrednega profesorja pri stolici za rudarstvo, in sicer za predmet »Dela in stroji za eksploatacijo v rudarstvu* na tehnični fa-lrulteti kr. univerze v Ljubljani. Prosilec mora biti rudarski inženir, imeti doktorat iz rudarskih ved, prakso na rudnikih in ustrezati pogojem člena 121 obče univerzitetne uredbe ter § 3. urariniškema zakona. Prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti, je vložiti najkasneje do dne 1. septembra 1943 na rektoratu kr. univerze v Ljubljani. — Rimske izkopanine na Ogrskem. Iz tehtnega poročila v arheološkem zavodu ie povzeti, da so izkopali na področju starega rimskega Aquincum rim?iko bivališče iz dobe cesarja Adrijana. Notrmja ureditev hiše nalikuje oni iz Pompejev. Skupno je sedem sob. V bližini odkrite hiše sta bili izkopani tudi dve svetišči, posvečeni Mitrovemu kultu. Starejše od obeh sega v prva leta drugega stoletja. Odkrita so bila tudi nekatera pomembnejša kiparska dela iz te dobe. V mestu Magvar Szerda-kelj so odkrili staro rimsko pokopališče. Ob tem bi mogli sklepati na število r:m-sko kolonijo, ki je bila naseljena v omenjenem mestu. — Avtokar pod vlakom. Med železniškima postajama Valenzano in Carbonara je zavozil vlak v avtokar. ki ie peljal čez orogo. Na avtokarju so bili šrire osebe, ki so dobile nevarne poškodbe. Med njimi je bil tudi kapitan Scipoa. ki je izdihnil za usodnimi poškodbami kmalu po prevozu v bolnišnico. — Utonil je v jezeru Maggiore. 27-!etni Rinaldo Liliia se je šel kopat v Lago Mag-giore pri Osgebbiu. Nenadoma je onče! klicati na pomoč. Sokopalci so zaplavali oroti niemu. da bi mu pomagali. Bilo je prepozno Voda ga je zacrnila, predno so priplavali v njepovo foi;žino. Utopljence-vega trupla še niso n šli. — Uporaba in predelava goveje krvi. Da se zagotovi čim bolj higijenična ter čim boli ustrezna užitnost ter predelava goveje krvi. je izšla te dni. kakor poročajo iz Rima. posebna ministrska odredba, ki prinaša dopolnilne odredbe k že veljavnim predpisom. V smislu dopolnilnih predpisov ne sme stati kri pred predelavo delj ko 48 ur. — Potres so čutili tudi v Triestu. V noči na soboto ob 3.45 so čutili tudi v Triestu rahle potrebne sunke. Potresno središče je bilo oddaljeno 200 do 250 km. Trie-stinsko nrebivpT.cHro. !ci ^.■"uno. v v- Jabolka Nekega nedeljskega popoldneva .sem jo mahni na izprehod kar tjavendan. Vreme je bilo prekrasno. Jesensko sonce jc bilo oblilo \se s svojimi zlatimi žarki in bilo je toplo kakor spomladi. Ubral sem jo bil po stranski poti. da bi se čimbolj oddaljil od mesta. Tiste neti še nisem poznal. Držala je skozi krasen mlad gozdič. Hotel sem se oan ti mestu, sesti na skrajn: periferij; na tramvaj in se odpeljati domov. * Kar me je zanesla pot na livado, kicr je stala hi:;.ca — skromna, belo pobeljena hUica Z vrtičkom. Ustavil sem se pred plotom, ki je bil z njim ograjen vrt. Vse je bilo mimo kakor da v bližini ni žive du>e. Iz h:šicc nisem slišal mri najmanjšega znaka življenja. Mar njeni stanovalci še niso vstali ali so pa že od^li v mesto? Stopil setr. >c nekaj korakov proti ograji in zneva obstal. Za opra jo pred menoj se je razprostiral sadni vrt. Veje so se Šibile pod teža debelih rumenih jabolk, ki so se lesketala na soncu liki zlato. Ena iab'ana. polna lep;h jabolk, je stala tik ograje. K osem jo opazil, se je zgodilo v meni nekaj.nepopisnega. V meni se je nenadoma zdramila moja mladost. Previdno sem se ozrl na vse strani: stisnil sem se k plotu, položil roko nanj in pomislil: — Moja mladost . . . Jabolka meje mladosti. Se dobro se spominjam, kako sem \as prvič kradel. O. kako so mi dišala' Med zobmi sem okušal kisel sok. grizel sem bc!e nezrele peške — oh. kako lepo je bilo vse tc! Tn že sem se vzpel na plot ter skočil na vrt Obstal sem in tiho čakal. Nikogar ni bilo. nič se ni zganilo S tal nisem mogel doseči nobenega jaboika. Zato sem splezal na drevo, odtrgal nekaj najlepših jabolk in skočil nazaj preko plcta. Čutil sem. kako mi srce znova* Utriplje tako naglo kakor takrat, ko mi je bilo petnajst let — samo dihal nisem taku lahko... Pred plotom je stal \~si k. rosen gospod Poznal sem oa na videz s svojih nedeljskih izprehodov. toda tu «a nisem bil še nikoli srebal — tu tudi iaz *e nikoli nisem bil. Gospod vbckc postave me je strogo pre-motril in dejal z osornim glasom: — Vse sem videl — jabolka ste krad!:! Nasmehnil sem sc in pom'slil sam pri sebi: — To pomeni popihati jof In ponihsti jo. kar me neso noge. sicer izpusti psa in ga naščuva name ali mi pa navije u:csa kakor paglavcu ... A morda me celo premikasti. gotovo pa mi vzame jabolka . . . Toda zbe/a! nisem. 0>tal sem in odsovori? strogemu gospodu: — Da. jabolka sem kradel! Polne /epe jih imam in že do^a leta nisem do/vel tolke radosti kakor^ malo prej. ko sem plezal na drevo in previdno trgal jabolka. Pomislite samo: polnih pet mmut sem doživljal nainepo-sredneje dneve svojh otrošk h !?t čut;l sem vso tisto napetost in rad^t otnrke du^c — mar to ni vredno, da se človek spozabi in zagreli prestopek? In pn kratkem mo'lcu sem Se pripomnil: _ Ali hočete moida pokusiti eno ;abolko? Krasna so. gletje! Mož me je strogo motni in molčal Variznil sem v jabolka, ki ga on ni hctel. potem sem pa odšel svojo pot. Preden sem iza^nil v gozdrču sem se še enkrat ozrl. Strcgi gospod je ce vedno «,ral pred plotom, samo da se ie bil nagnil čezenj in iztegnil roko za iabolkom, ki se mu ie zdelo dovolj olizu. Toda ni ga dosegel Srce mi ?e poskočUo od veselja, ker sem vedel, da se bo tudi on zdaj povzpel na nlot. Nkem ga hotd motiti, da bi se ne ustrašil, misleč, da prihaja gospodar. Xaj se človek božji \eseli. kakor sem se jaz! Grizov iaboRn sem nadaljeval svojo pot Bila so Se ksla. Todi teknila so mi tudi kisla jabolka iz mojih otroških let. IZ LJUBLJANE —lj Potreba po novih pokr'.tih čaJtaln'-cah. Kako jc pokrita čakalnica električne železnice pred glavno žekzniško postajo dobrodošla naprava za vsakogar, ki ob deževnem vremenu čaka na tramvaj, ni potrebno posebej opozarjat. Prav tako potrebne pa so pokrite čakalnice še na mnogih postajališčih, in ni dvoma, da bodo v prihodnosti tudi zglajene. Zlasti petreb-ne bi bile take napiave pred kavarno Emono , na Ajdovščina, na Mari^icm in Krekovem trgu, pred splošno bolnišnico in na vseh končnih postajališčih. Na vseh omenjenih mestih čakalnice ne bi ovrale ostalega prometa, ker je dovolj prostora na razpolago. Izdatki za pokrite čakalnice pa bi ne bili veliki, ker bi se hihko zatekli h gradnji enostavnejših in cenejših, kakor je dosedanja pred glavno železniško postajo, ki ima proster za pro-dajalnico. sodobna stranišča itd. V Ljubljani, kjer je nebo zelo radodarno v pogledu padavin, so take naprave nujno povezane s tramvajskimi pregami in morebitnimi trolejbuškimi. —lj Za razstavo akad. slikarja Evjrena Sajovica v izlož:bi Kosovega salona v prehodu nebotičnika vlada živo zanimanje. Uspela olja si je že ogledalo lepo število ljubiteljev domače upodabljajoče umetnosti. Občinstvo opozarjamo, da bodo najnovejše slike mladega, a talentiranega umetnika na ogled le še kratek čas. —lj Popravila potrebna ograja. Stopnišča glavnega vhoda frančiškanske cerkve imajo železne ograje, ki so res v bednem stanju. Leseno držalo ob zidu na obeh stranskih stopnicah je novo ln dcvclj trdno, da se ga lahko vsakdo pcslužuje, železna ograja na zunanjem delu stopnic pa je z lesenim držalom vred že davno odslužila. Železo je rja močno raz jedla, les pa je ponekod povsem razpadel. V enakem stanju je tudi cgraja stranskega stopnišča ob samostanu. —lj Za tramvajem je tekla. Oni dan se je pozno zvečer na neki važni prometni žili v predmestju razlegel pretresljiv ženski krik, ki so mu sledili nadaljnji. Ljudje so vznemirjeni postali, da bi videli, kaj je. Zagledali so mlado žensko, ki je na vso meč tekla za — drvečim tramvajem . . . Zadeva je kmalu pojasnda. Ženska je namreč v tramvaju nekaj pozabila, a se je tega zavedela šele potem, ko je že izstopila. Zato se je kričeče pognala za tramvajem, ki je bil že odpeljal, in je vsa objokana, tekla do naslednjega postajališča. —h islandski ribič je najboljši roman znanega francoskega romanopisca Pierre Lotija. Pisatelj slika z živo besedo zanimivosti pomorskega življenja, opisuje pe_ strost eksotičnega življenja ter mojstrsko obravnava problem ljubezni in ženske zvestobe. Znamen'ti roman je prevedel v slovenščino g. Vladimir Levstik. Knjigo je opremil g. inž. arh Oton Gaspari, ki je pravk r izšla v založbi knjigarne Tiskovne zadrujre. šelenburgm-a 3. —lj Nesreče. V splošno bolnišnico ^o sprejeli nalednje štiri ponesrečence: 21-letno šiviljo Marijo Gre.goričevo iz Gra-daca, ki je padla pri vodnjaku in si zlomila levo nogo. 10-letnega delavčevega sinčka Franca Pristavea iz Borovnice, ki ga je konj brcnil v gjlavo. 12-letnega delavčevega sinčka Franca Verbeca, ki mu :e padel plu^ na desno p.o«o in mu jo poškodoval in 14-letne?a dijaka Jakobi Obrezo iz Ljubljane, ki si je pri padcu vlomil levico. Radio Lfablfana PO.VEDEUER tJ6. JULIJA 1943/XXI. 12.30: Poročila v sloverš Lru. 12 45: Operna glasba. 13.00; Napoved časa. — Poročila v it?li3anščini 13.10: Pcročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Klasični orkester "Ved i dirigent M"nno. 14.00: Poročilo v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkertra vodi dir. D M. šijanre — Orkestra na glasba 14.45: Pisani gbrsba. 15.00: PoroMla v slovenščini. 17.00: Napoved časi. — Poročila v italijanščini. 17.15: Duet harmonik Malgaj. 17.35: Koncert izvaja tenorist Onofrio Scarfog-!io. 19.00: >Govorimo italijansko- — poučuje prof. dr. Stanko Leben 19.30: Poročila v slovenšč ni. 19.45: Politični komentar v slov _nščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v Italijanščini. 20 20-Pripomba k dogodkom. 20.40: Koncert pianista Bimir. Presenečen sem bil nad vzorno negovanimi mestnimi drevoredi, ki ne kažejo nikjer škibin. Tudi v gozdovih v ckolici mesta ne opaziš nikjer, da bi lani Gospodarila sekira. Drevesa so ostala nedotaknjena in lepota gozda s prijetnim hladom, svežim zrakom ter blazilnim ozonom te prevzame. Ti gozdovi so res lahko v ponos domačinov. Res sem bil navdušen nad vzorno negovanimi nasadi in občudoval sem Zagrebčane, da se posvečajo s takšno ljubeznijo in znanjem varstvu narave in mestne zelene površine. Tudi v samem Tivoliju ljubitelja narave in naših nasadov marsikaj boli. Skoraj na vsakem koraku naletiš na nepopolne, propadajoče drevorede. Morda bi teh vrstic ne napisal, ko bi ne Cital. da so zdaj obsojeni tudi bresti. Navada je namreč, da zvemo vselej, ko je že sklenjeno poseka van je. da so ta ali ona drevesa nezdrava ter da jih ;c treba iztrebiti, češ, kostanji so trhli, lipe se več oravilno ne razvijajo i:d. Nekdo je lani predlagal, naj bi podrli tndi veličastne platane v Streliški ulici. Res je sicer treba v drevoredih vo&sih posekati kakšno hirajoče drevo, a takoj bi bilo treba tudi izpolniti vrzel, da bi bil drevored vedno popoln. V zadnjih 20 letih je bilo V Ljubljani posekanih na več krajih morda na tisoče dreves. Ce pcjde tako dal;e, kmalu ne bo več v mestu drevesa. Drevesa žive -to letja. pfi nas pa smejo dočakati niti nekaj desetletij. Potreba po kurivu ne more upravičevati tega pustošenja, zlasti še, ker drv vendar lahko dobimo za naj-nujneiše potrebe dovolj iz okolice. Če ne že z Dolenjskesa. Mestni nasadi bi morali ostati nedotakljivi tudi v najhujši stiski, saj so potrebnejši kakor kurivo; od n;;h uživa koristi vse mesto v daljši dobi. slaba drva na pokurijo posamezniki že v eni sami zimi.'«' Vaša sodba je morda malo prestroga, a nedvomno jo narekuje luibczcn do naj-lepšesa in najdragocenejšega, kar ima lahko m3?to — do nasadov in gozdov. Vendar moramo upoštevati, da Ljubljana ne slovi zaman svo::'- nasadih ter da je bila zaradi njih že neštetokrat deležna priznanja tujcev, ki dobro poznajo druga velika mesta. Gosti iz tujine, ki obiskujejo Ljubljano, občudujejo naše parke in gozdove in marsikdo je že rekel, di težko najdemo mesto, ki bi imelo toliko zelene površine in tako lepo neposredno okolico kakor Ljubljana. Res je lep tudi Zagreb in njegovi nasadi so vredni občudovanja, vendar je njegova zelena površina v primeri z zazidanim, »mrtvim« delom mesta manjša. V Zagrebu tujec, ki mesta dobro še ne pozna, lahko išče parke cele ure v dolgih, vročih ulicah, med tem ko v Liubliani parki segajo v samo mestno središče in vseh mostnih okrajih je več aH manj zelene površine, tako da Ljubljano tudi imenujemo vrtno mesto. Res pa naš Tivoli nima več takšnih drevoredov, kakršne Je imel prejšnja desetletja, a vedeti moramo, da se spreminjajo tudi vrtnarski slogi. Tivoli je dobil drevorede v začetku nrejšnjega stoletja (Lat-termannov drevored), ko še niso poznali sončnih parkov, kakršni so clandanes v ponos našega Tivoliia, Nekaj starih drevoredov se je moralo že umakniti novim ureditvam, nekaj jih je pa še in nekatere tudi še vodno vzdržujejo ter izoopol-njuiejo. D-ndanašnji slog urejevanja nasadov je v skladu s stremljenjem po soncu; senčenje je dandanes pravo ljudsko gibanje, a v preiš^iem stoletju in nred prvo svetovno vojno so meščani ickah sence v romantičnih drevoredih in varovali sn se nred soncem in sončniki. Ce h" č^tt^d b»*i stvpmi; moramo pri- — Ljudsko gibanje. Dne 22. julija, je bilo v Triestu šest rojstev, osem smrtnih primerov in sedem porok. — Zgodovinsko medicinske Studije tri-estlnskcjra zdravnika. Na zadnjih sastan-kih Akademije za zgodov no zdravstva je prečital predsednik pi^f. Poten C vparoni dve zanimivi, tehtni znanstveni deli mla._ dega zdravnika dr. Lorisa Premude. Prvo de'o se nanaša m Platonovo ter Aquleievo etiopatoleško teorijo. V njem obravnava starinsko teorijo o genezi ep lepa: je. V drugem delu pa razpravlja o prvinah terapije v Catanovem delu De agricultura«. — Ponesrečenci. Meli Fulnij Luciani iz ulice Donato Bram?nte 6 je p°del na trpa San Oiusto. Revček ima poškodbe na g-lavi. 41'etni delavec Franc Vosilo iz Kcrza lyt-torio S je p del po stopnicah in se poškodoval n3 desni nogi. 331etni zlatar Dari«> Mez7.<-tti je padel v ulici MaHonnina z avto-karija in se potolkel po sdavi. 14'etni Kcn_ r?.d Mastromauro iz u!"ce Lorcnzetti 32 si je prr padcu v b'ižni S. M?rco z'omil desno nogo S tr?mvajškega voza je padla 491etna Marija Alfieri in si poškodovala desno nogo. Po levici se je poiezu 35ietni mesar Guer-rino Jenko iz ulice Istria 28. Po desni nogd in levem stopalu se je opekla z vre'o vodo 451ttna zas?bnica K>t?rina B<-nes iz ulice S. C;lino 31. Ponesrečenci se zdravijo v triestinski bolnišnici Kraljice Helene. — Tombola v prid slepcem. V nedeljo je bili na trgaj PeruggLno v nazočnesti množice ljudstva dobrodelna tombola,. Cisti dobiček gre v prid triestinskemu odseku it/3_ Jijanrke zveze slepcev. Srečni debitn k prve tombole je dobi! 1500 lir. — Nov spored v Fil^rarnrnaticu. Tri-estinska odrska skupina uprizarja te dni na odru Filodrsmmatica veseloigro M. M^rce"li Vse za pijanostc Sodelujejo Aldo Rinaldi, Luigi Tasca. Berto De Ros£, Lilia Carini ter članice tiestinskega baleta^ LAHKO ČAKA Kadim iz čibukas ki je en meter in pol dolg in tra;a celo večnost predno pride dim v usta. No, zdaj sem v pekoju in imam čss čakati.c LJUBEZr.N — BOLEZEN Gospod: »Vi ste še mladi, ljube deklica in verujte mi, k?r vam zatrjujem: ljube, zen je bolezen!« Gospcdičn/a: Da, da. — in vi ste zdravilno sredstvo!« znati, da je Ljubljana res izgubila nekatere staie drevorede v Tivoliju in ob Ljubljanici, a ne smemo tudi prezreti, da je pridobila številne nasade; novih drevoredov je precej. Marsikdo ne ve. da je Velika Ljubljana pridobila številne nasade v predmestjih, da so mestni vrtnarji posadili mnogo dreves ne le v Tivoliju, temveč tudi v novih in starih mestnih okrajih in ob novih javnih poslopjih. Marsikje, kjer prejšnja desetletja ni bilo drevesa, se košatijo zdaj; tudi v Tivoliju. Ne pozabite n. pr. na Sv. Jakoba trg! Novi nasad je celo v Mestv.em logu ob stanovanjski koloni :i Sibiriji. Ob številnih mestnih stanovanj-kih kolonijah je bilo posajenih mnogo dreves Na Vodnikovem trgu pa. kjer drevje hira zaradi tlakovanih tal, nadomeščajo skrbno sušeč i .-e drevesa z drupimi. odpornejšimi Obnovili so in obnavljajo drevorede ob nekaterih glavnih cestah n. pr. ob Cesti Viktorja Ema-nuela III. in ob Cesti sv. Cirila in Metoda (nekdania Dunajska onstran železnico na Posavju): v novejšem času smo dobili tudi drevored na Cesti Soške divizije. Dobili smo lep park na Ambroževem trgu. Ne smemo prezreti lepih ureditev v Trnovem ob Gradašču i. Tudi Tivoli postopno oreurejujejo. Res pa ne obnavljajo nekaterih drevoredov, ki so iz upravičenih razlogov obsojeni na smrt Mestni gozdirii za>lu/.ijo priznanje, da vzorno negujejo in varujejo mestne gozdove. Ko je bila stieka za kurivo, gozdovi, ki sp v posesti mestne občine, niso trpeli. Res so podrli drvarji tudi tam nekaj dreves, a ne nobenega, ki bi ga bili> škoda; podirali so sU&eCa se drevesa in tista, ki so ovirala rast drugemu lepemu drevju. Povedati je treba, da ima mestno vrtnarstvo lepo drevesnico za gozdna drevesa ter da mestni gozdarji stalno pogozdujejo mestne gozdove. Iz tc drevesnice dajejo drevesca po zelo ugodnih pogojih tudi zasebnikom, ki so jim zlasti letos priporočali, nai bi pogozdovali nove golišave. Toda zasebniki niso pokazali posebnega razumevanja za to potrebno delo. Morda res ni vse tako vzorno pri nas kakor v Zagrebu; kdor pa pozna Ljubljano vsaj tako dobro kakor Zagreb, rad prizna, da naše mesto ne zaostaja za Zagrebom do razsežnosti in urejenosti svojih nasadov, čeprav se Tivoli ne more primerjati z Maksimirom. Maksimalni cenik Maksimalni cenik 5tev. 9t ki velja po naredbi Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. L naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z vžteto trošarino): 1. Kruti iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 dre; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; rti navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za Kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Ure za liter; surovo maslo 28 40 Ure za kg; slanina so Ijena 19 Ur za kg; mast 17 Ur za kg. 3. KJs, 4% vrnskJ 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 dre za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 Ure za kg, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razzagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stot; mehki roblanci < zaman je), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil°, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. Zfogovnica št. 34 al — ar — ba — bi — bis — ča — Čak — di — di — drin — e — e — e — ev — fen — ga — ge — gen — gi — go — go — ha — hij — ho — ir — ja — ja — ja — jač — ka — ka — ka — ka — ko — ko — le — li — lo — ma — na — na — na — na — ne — nes — ni — ni — nji — no — o — o — o — o — o — or — pic — plan — pri — ra — re — ri — ri — ri — ri — rik — ru — rum — sek — si — spa — sta — sve — ta — tan — telj — ti — to — to — tus — uj — vi — vi — za — zav — ŽiČ. Iz teh zlogov sestavi 27 besed s pomenom: 1. mesto na Hrvatskem; 2. ustanovitelj stare ruske dinastije; 3. pesniška oblika; 4. mesto v Srbiji; 5. turski naslov; 6. ženska oseba iz grjške mitologije; 7. slovenski slovničar (u. 1869); 8. moško ime; 9. vrsta poezije; 10. oseba iz starega zakona; 11. jezero v Afriki; 12. država v Južni Ameriki; 13. gorovje v Srednji Aziji; 14. grški modrijan; 15. spis J- A. Ko-menskega; 16. most v* Benetkah; 17. Škodljiv metuljček; 18. vrsta aeroplanov: 19. mesto v evropski Turčiji; 20. zgodovinski kraj na Koroškem; 21. reka v Južni Ameriki: 22. dragocen les; 23. vrt t a usnja; 24. mesto v Srednji Italiji fbožjapot); 25. glasbilo (piščah: 26. sorodnica; 27. slovenski literarni zgodovinar (u 1937). Prve črke vsake besede in nato tretje, brane navzdol, povedo citat iz Prešernovega soneta. (*st« velja za en glasnik). * REŠITEV ZLOGOVNICE ST. M 1. Dobrna, 2. original, 3. Brindisl, 4. elektrotehnik. 5. reflektor, 6. Sardou, 7. Linhart, 8. TJruguaj, 9. Grosuplje, 10. Areo. pag, 11. Jeriho, 12. Efialtea, 13. Djerdap, 34. eldorado, 15. Nenad, 16. AvstraUja, 17. Ravni har. Dober sluga je denar, ali krut je gospodar. MALI OGLAS? SUHE GOBE po najvišji dnevni ni kupuje Bon o & Ki ALI KES se NE VESTE, la vam oglaa v »Slo» renskem »Narodu« odvzame vse Vade eJer* nt T Ce iščete službo di stanovanja, ce selite karkoli kupiti, sc >brmte na oglasni od-lelek »Slovenskega Narooa« ki Vam bo a *enentm ~>gtason 1» pO Lili 11, j o Stran »SEOVENS1CI NAR OD«, Ko so prodajali meso na oko Kako m tehtali blago včasih — Ljubljana. 24. julija. Nedavno smo »aroćali o mestni tehtnici m skladišču v starih časih, zdaj pa naj x povemo, da je bilo tedaj v Ljubljani tudi predpisane merjenje blaga, namenjenega za prci!o /meriti doma — ne da bi ga zmerni tudi na trgu — celo en sam vatel platna ali mernik žita. Merici so vestno pazili- ali so bile mere pravilne m da je bilo blago dobro namerjeno. Merjenje v hišah j« b:lo strogo prepovedano, ker so trgovci vabiti kmete na domove ter kupčevali z njimi skrivaj. Na trgu jc bilo mnogo teže crslepariri kupca kakor na samem, kjer ni bflo nadzor* sfcva merilca. Grešnikom so rudi trdo stopah" na prste. Listine govore o kaznovanih trgovcih. Tako so leta 1551 kaznovali nekega Tallerja. ker je meri! platno doma in uporabljal "PBtei, ki jc bil za pol prsta prekratek. Plačati je moral 50 gid. v zlatu. Merjenje samo na sebi ni bilo rcror-edno v rokah magistrata. Mesto je oddajalo merjenje v najem. Merjenje platna, baje zelo stara mestna pravica, jo imela v najemu do leta 1776 tkalska zadruga. N«j«-tn-nina ni bila \isoka. Znašala je 1© po 30, 40 ali 50 gld. na leto. Pristojbina za rnerjenje je znašate sold ali vinar od vatla rvernerjenega blaga. Uvedeno je bilo tudi merjenje sukna, ne le platna. V starih časih je bila trgovina « plar-Đ m pri nas zelo živahna. Platno so merili v Ljubljani pred hišo (ob mestni hiši), kjer je bil pozneje hotel >Pri divjem možu«, vendar ne vedno. Pred mestno hišo je bila huda gneča, zato so za predajo plama določili prostor pri sv. Jakobu. Platno so v Ljubljani javno merili še celo v prej-njem stoletju do leta 1848. Sol so merile vedno le ženske Tudi merjenje soli je bilo uvedeno v davnini. Kakor merjenje platna, je mesto oddajalo v najem rudi merjenje soli, in sicer vedno ženskam. Merilc so štiri ženske. Zgodovinar ne ve pojasniti, zakaj so sol merile vedno le ženske. Soli niso mer;lj na prostem, temveč v štirih majhnih sobah v mestni hiši. Najemnina je zna-ala sredi 16. stoletja le 39 gld. 40 kr.. sred, 16. stoletja pa že 301 gld. 34 kr. Kako so merili žito Kdaj je bila uvedena mera žita. ni znano. Magistrat mi hranil listine, ki bi pričala, da je mesto dobilo to pravico, in sklice\al se je, da so pravico merjenja žita podelili deželni knezi vsem avstrijskim deželam in izvirna listina naj bi bila shranjena v Gradcu aii na Dunaju. — i Merjenje žita so nadzirali mestni stražn;ki. Kot pristojbino so pobirali mence žita — ne denar, j Listine govore, da jc pristojbina znašala merico na mernik premerjenega žita. Koliko pa je prav za prav znašala takšna merica, je težko reči. S tem žitom so bili stražniki plačani. Njihova naloga je bila. da so sploh nadzirali trg in skrbeli, da je sleherni prodaja! po pravilni meri. To se pravi, da je Ljubljana imela že v da\nini tržne stražnike. Tedanji tržni stražniki so*»ili strogi, če je bilo treba. Pred leti. ko so bile pri nas na trgu Še v rabi merice, so stražniki včasih zaplenili posameznim proda- jalkam premajhne merice: neka listina pa govori, da so leta 1771 stražniki razbili premajhno mero nekemu prodajalcu. Kako so mogli v starih časih meriti blago na trgu, je težko povedati: vedeti moramo, da je bil tržni prostor na sedanjem Mestnem trsu. pred mestno hišo. Tam je bil zelo živahen promet tudi. ko ni bilo tržnih ur. saj je bi! Mestni trg glavna prometna žila. Ob tržnih urah in zlasti ob sejmih se je pa tam vprav trlo ljudi. Bla^o so merili v silni gneči. Zgodovinar pripoveduje, da so mestni stražniki jemali pristojbino v blagu tudi od drugih življenjskih potrebščin na trgu. Tako so na primer pred veliko nočjo pob:rali jajca, in sicer od koša jajc po štiri jajca, od jerbasa (čajne) po dve jajci. Od koša surovega masla so odvzeli za prst dolgo štruco. Mesarji, in sicer meščanski, so morali plačevati s klobasami. Pra\ tako so morali plačevati pristojbino prodajalci sadja. Za mernik svežega sadja je znašala pristojbina krajcar, če so pa prodajali suho sadje, so motali plačati z blagom. Kmetje so morali prispevati primeren delež tudi poljskih pridelkov. Ce so pripeljali na trg 100 zeljnatih glav. so morali eno glavo oddati: od voza repe so morali oddati štiri repe. Tržnino je moral plačati vsak. ki je prodajal v mestu. Točno določene so bile pristojbine za prodajo raznega blaga kramarjev in obrtnikov, ki so imeli stojnice po mestu. Pristojbine v blagu so bile u\ edene do leta 1782. poslej so pa pobirali le denar in mestne stražnike 80 plačevali po 6gld. na mesec. Baie poslej niso bili več take zadovoljni. Istega leta je postala žitna trgovina prosta, pač pa je bilo treba plačevati pristojbine za prodajo žita pred mestno hiso in pod Traneo. Poslej ni bil več šoti, Sta in vina nihče prisiljen dovažati žito na trg ter ga je smel prodati, kjer koli ga je hotel. Mestni stražniki, so se zelo pritoževali. Magistrat se je pritožil na cesarja, češ da je po oprostitvi žitne trgovine mesto izgubilo velike dohodke ter da ne more \eč vzdrževati stražnikov, ki jih do pet vedno potrebujejo mestni uradniki. Sklicevali so se tudi. da je poslej žito dražje, ker ga ni toliko na trgu, ter da je več sieparstva pri prodaji. Prej so določali žitne cene po B-stih. ki so jih prinašali merilci žita na magistrat, poslej pa to ni bilo več inogoče. Toda cesarska vlada je potrdila gubemijev odlok o odpravi žitne mere. Značilno je. da so poslej stražniki ob novem letu. ko so voščili meščanom, prosjačili za male darove. V začetku odprave žitne mere so Število stražnikov zmanjkali od 11 na 7. ker jih niso mogli več toliko vzdrževati — tako zelo labilen je bil včasih mestni preračun. — Kakor žito, je bilo treba premeriti tudi vse vino; merjenje vina je dajal magistrat v najem. Ko govorimo o starih merah, mericah in merjenju, naj še omenimo, da so v starih časih nadzirali tudi prodajo kruha in mesa. Kako je bila urejena prodaja kruha, in sicer v posebni mestni kruhami, smo že pisali. Pritožb nad mesarji in peki je bilo v starih časih mnogo. Ko so se časi poslabšali, je bila slabša tudi mera. Posebno značilno je. da so v davnini prodajali meso le »na oko« — ne da bi ga tehtali. Cene tedaj pač ni bilo mogoče točno določiti in kupovalec je kupil dobro ali slabo, kakor se mu je pač posrečilo. Pozneje so prodajali meso na funte. Cene so se zeio spreminjale m v vojnih časih je bilo meso izredno drago. Sovražnikova ladja, M so jo zadela osaa letala med silovitimi letaMclrai v StaOskem prelivu Zatemnjena „Kraljica Donave" .i J i jo nobene njene lepote, ki ao posebno močno učinkovale v morju luči in žarometov. Zdaj dobi Budimpešta sicer skromnejše zato pa. tem solietnejše lice spečega mesta samo ob luninih, nočeh. drug*aj6e je pa pogreznjena, v temo, da se komaj vidijo glavni njeni obrisi. In domov se vračajo malone vsi ljudje trezni,. kajti ob enajstih morajo biti vsi lokali že zaiprti, a dotlej se ga nasrkajo samo tisti, ki ga mnogo ne prerteso. Tako na povratku domov ne plešejo človeku pred ocrni kandelabri, ulice se mu ne zde čudežne gugalnice, temveč so samo idilične, tihe. pogreznjene v temo. In vendar je tudi v temi Budimpešta lepa. Človek je ne vidi, pač jo pa čuti in občuti kot mesto živahno utripajočega življenja. mlvo je. da argentinski bia»*uvul pmmrn* s Švedsko zdaj zaostaja za onim med Združenimi državami, Angtijo to Brazilijo. Poletni večeri v madžarski oicolici 1» njeni bližnji gj^j- slut|j Narav«. j» date mađflnnSsS prestaCfcf prv ■cjbno ugodno togo. Budimpešta ae razprostira ob veliki re , obenem pa ot> gorovju m robu nižine, ta o da ima tri pokrajinske elemente, ki dajejo po svoji posrečeni združitvi mestu pečat lepote in slikovitosti, kakršna je po drugih večjih mestih zelo redka*. Po pravici pravijo o Budimpešti, da je kraljica Donave. Vojna je zapustila* svoje posledice tudi madžarski prestol ic i. Na prvi pogled se ji pozna to že po zatemnitvi, ki prinaša seboj irm^e nevšečnosti. Toda v zatemiiitvi najde prebivalec velikega mesta tudi svojevrstne lepote. Jasne lunine noči so prav v Budimpešti pravo doživetje, zlasti če se č" Tvek ne vozi s tramvajem ali avtobusom, temveč če hodi peš v mraku ali temi po enem izmed lepih trgov aH ob bregu Donave Margaretin otok, ta kotiček čarovnih naravnih lepot sredi velikega mesta, je že od nekdaj velika p ~ivLačnost domačinov in tujcev. Ta otok, ki so nekoč živele na njem redovnice, ločene od rmanjega sveta, je zdaj kraj razvedrila, zabave in počitka. Cez dan je na njem vse polno kopalcev, ljudi, ki hodijo tja počivat po delu. Na Margaret in otok hodijo tudi ranjeni vojaki. Zvečer je pa na njem največ zaljubljencev. Na otoku je bil tudi velik bar. kjer je lahko mladina na prostem plesala in rajala. Vsak večer so v baru predstave z bogatim sporedom. Letošnje poletje pa bar zabave in razvedrila željnemu občinstvu ni odprl vrat, Skromno oblečena dekleta, so se bila sicer preskrbela s kolesi, da bi se vozila z doma v službo v bar in nazaj. Toda gostje koles niso imelj na razpolago in tako je vrvenje na Margaretnem otoku zaspalo. Kolesa in dekleta ao bSa preslabe., da bi mogia p- • policijski uri vzeti še po enega moškega, in ga o i peljati nazaj v mesto. Pač pa ina ta otok eno najlepših gledališč na prostem, kar jih je v Evropi. Sredi lepo negovanih livad m ko&atin dreves je zgrajeno. V juliju in avgustu, ko imajo vsa druga gledališča počitnice, je dan. za dnem polno hvaležnega občinstva. Kakor ima gledališče v poletnih večerih v Budimpešti in na Margaretnem otoku svoj slikoviti dom, taKo imaj glasba na vrtu slikarske galerije, i& Karoi ve vem vrtu svoje lepe prostore v stari baročni palači, za katero se razprostiral k "asen park. Sef so preglasni zrvočndki, močno pa moti koncerte t" veh vrvenje na cesti, vodeči mimo parka. Avtomobilske hupe in kričanje večkrat zaduši orkester, da občinstvo nima pravega vžitka od koncertov. Mnogim pa zadostujejo cigani ali pa slučajni godci, ki prihajajo na otok zabavat občinstvo. Na c :>eh straneh Donave je vse polno restavracij in gostiln, kjer se dobi dovolj je lče in pijače, da. lahko združijo gostje prijetno z okusnim. Budimpešta je nastala iz dveh delov, Bude in Pešte. Buda ima dva lepa gozdiča, kamor ljudje poleti zelo radi zahajajo. P»>sabno lepo je pa sedeti ob toplih jasnih večerih na gričih sredi mesta. Buda je namreč zgrajena deloma na pobočjih gričev. Od tod je krasen razgled na Donavo, ki se vije liki začai-ana kača globoko doli po nižini pod mostovi, med paiačami in vilami Cisto drugačna je pa Budimpešta ob zatemnitvi saj je znana mnogim kot mesto luči, posebno tistim, ki so jo že videli slavnostno razsvetljeno. Zdaj se pa. ne o nesreče Mnoge živali slutijo elementarne nesreče in katastrofe, pa tudi nevarnosti. V švicarskem mestecu Altdorf so se nekega dne ustavile pred poštnim poslopjem sani, ki so vozile pošto po bližnjih vaseh. Voznik nikakor ni mogel pripraviti kenja do tega, da bi nadaljeval pot. Končno se je konj obrnil in zdirjal nazaj. Cez dobre dve uri je pa pridrvel ogromen snežni plaz prav tja, kjer so stale sani. Nekateri švicarski učenjaki so se zanimali za ta dogodek in znova so sprožili vprašanje, ali žival res sluti nesrečo. V nizozemskem mestecu Bor kun je neka kmečka družina opazovala mačko, kako nosi mladiče iz kuhinje v stajo. Ko je prenesla vse tja, je ostala pri njih. Kar je prihrumela strašna nevihta, valovi so porušili nasip in voda je poplavila ter uničila več hiš, med njimi tudi tisto, iz katere je bila mačka še pravočasno odnesla mladiče. Zanimivo je tudi opazovati nekatere živali pred petresom. Fazani plaho vresce. golobi zapuste golobnjak in krožijo po zraku, psi lajajo in tulijo, mačke prevzame strah in če ne more drugače, iz hiše poskačejo skozi okna tudi z najvišjih poslopij. Pete'ird na ves glas po jo. galebi se dvignejo ali pa prhutajo s krili po morski gladini, koze beže, kakor da so jim za petami volkovi, konji postanejo nemirni in nočejo več jesti. Takih primerov je v živalskem svetu vse polno. Čudno je pa vedenje žab, ki v takih primerih ne reg-Ijajo temveč trdovratno molče. Bele jagode Neki norveški kmetovalec je nase! ▼ gozdu livado, kjer so rasle povsem bel* jagode. Bile so prav tako okusne kakor navadne rdeče, od katerih se razlikuje^ samo po barvi. Naravoslovci bo se seveda zelo zanimali za ta izredna pojav in dognali so, da gre za motnje v tkivu, iz katerih izvirajo ti primeri aJbinizma. Doslej so pa poznali naravoslovci alhmizem samo pri ljudeh in živalih. Mesto pod ekvatorjem Eiino mesto na svetu, ležeče neposredno pod ekvatorjem je prestolnica južnoameriške republike Ecuador Quito. Zgrajeno je v dolgi gorski kotlini v višini 2850 m in okrog njega se dvigajo veliki ognjeniki To je edini primer, da gre ekvator čez večji naseljeni kraj, kajti sicer gre povsod samo čez morja, pragozdove in puščave. Delavci m študentje pomagajo kmetom Ker se je mnogo danskih kmečkih fantov oprijelo bolje plačanega dola v industriji zlasti kopanja šote in premoga, je bila država prisiljena seči po raznih ukrepih, da zagotovi kmetijstvu potrebno število delavnik moči. Vsa javna dela po občinah so bila ustavljena in delavci so Mi pomagat kmetom, da bo pravočasno pospravljena letina. Kmetom so šli pomagat pri dolu na polju tudi študentje. Južna Amerika potrebuje Evropo Južna Amerika potrebuje v gospodar, pomenu Evropo. O tem priča vedno večji blagovni promet med Argentino in nevtralnimi evropskimi državami Argentinski uvoz iz Anglije in Združenih držav je lam občutno nazadoval, uvoz iz švedske se je pa povečal od 20 na 97 milijonov pe_ zov, iz Švice od 24 na 34 in iz Španije od 7 na 16 milijonov. Argentinski izvoz na Švedsko s eje povečal od 15 na 78, v Švico od 18 na 42 milijonov, izvoz v Španijo pa je nazadoval od 67 na 48 milijonov. Zani- Nemška literatura v Turčiji Izmed 60 najboljših knjig svetovne literature, prevedenih na pobudo tmškega prosvetnega ministrstva v turščmo. izidejo nekatere že ob 201etnlci ustanovitve turške republike ob koncu oktobra. M^d temi knjigami je 19 nemških del 14 p .s i-teljev. Tu sta dve Leibnitzevi fii zo/aJd knjigi pravljice bratov Grimm. dve S. h.l-lerjevt drami, Goethejeva >Iphegenija<, »VVilhelm Meister« ter >Herman in E>oro_ thea«, Kleistova »Princ v on HomburR« in Michael Kohlhaas, HelderUnov »Hype-rion«, po ena povest Chamissa F*oucquea in Morika, Jeana Paula »Schulmeist-^r-chen Vuz«, Hefferlov G ima m >Gygeju, Nletzschevo delo »Die Geburt der Trago-die«, Biichneijev »Danton« in ena I^casin-gova drama. krajev ta* preimenovanih Da ne bo več zamenjav, bo 1. januarjem 1944 preimenovanih v Braziliji 1165 mest, trgov in vasi. V bodoče oblasti ne bodo več trpele nobenega dvojnega krajevnega imena. Vlada priporoča imena, vzeta iz indijanskega jezika. Niso pa dovoljena iz tujih jezikov vzeta krajevna imena ali imena še živih osebnosti lZ^.ooo radijskih naročnikov na Slovaškem Po uradnih statističnih podatkih ima Slovaška 125.000 radijskih naročnikov; na 100 prebivalcev jih odpade 4.15. Po številu radijskih aparatov je torej Slovaška med evropskimi državami na 15. mestu. Revija Slovaški radio« ugotavlja k temu. da to število ni zadovoljivo niti v kulturnem, niti narodnostnem, niti v političnem, niti V socialnem pogledu. VABLJIVO Tujec: »Na tej postelji pa že dolgo n< nihče spal saj je v6a zaprašena.« Sobarica: »O, prosim, to je od praška prrjti stenicam.« P. g. WOPEHOUSeT| 33 Tkalci Pepita Htmiorlflfltfm Segel sem ji v roko. >Da stara prijatelja,« sem odgovoril. Stopila sva v hišo. Na svoji mizi som našel pismo od Cintije. vin Ponovim ga v celoti. Napisano je bilo na jahti »Mermaid- , zasicVrani v monaškem pristanišču. TVagi Peter, — tak kje je zdaj Ogden? Pričakujem ^a od dne do dne. Gospa Fordova kar gineva od skrbi. Venomer me vprašuje, ali imam kaj novic, in lahko si misliš, kako nerodno mi je spet in spet ponavljati, da mi nisi še nič sporočil. Glede na prilike, ki se ti gotovo vsak da.n ponujajo, bi ga pač menda lahko odpeljal. Pohiti torej: zanašava se nate. — V naglici C i n t i j a.« To kratko In tak* poslovno pismo sem prečita! tisti dan še nekajkrat; zvečer po večerji pa sem •dšei na izprehod proti vasi, da bi na samem premislil, kako in kaj. Na pol poti med vasjo in šolo sem mahoma začutil, da hodi nekdo za menoj. Večer je bil temen, in veter, ki je majal krošnje dreves, je delal prazno vaško cesto še bolj puščobno. Ura in kraj sta bila taka. da se mi je zdel glas korakov za mojim hrbtom še posebno neprijeten. V takih trenutkih je težko prenašati negotovost. Zato sem se mahoma obrnil in po prstih krenil nazaj. Nisem se motil. Skoraj takoj nato sem zagledal na temnem ozadju nedoločno postavo, in vzklik, s katerim je odgovorila, ko sem pokazal svojo navzočnost, mi je pokazal, da sem neznanca presenetil. Nekaj trenutkov ni nihče izmed naju zinil besede. Pričakoval sem, da se bo zasledovalec, kdor koli je, pognal v beg; toda ostal je na mestu. Po prvem osupljenju je stopil celo korak naprej. »Ne hodite mi blizu!« sem za k lic al in hkratu svarilno potegnil s palico po cesti; nato sem jo vzdignil, da bi jo imel nared za vsak slučaj. Dobro je bilo pokazati, da nisem brez orožja. A to svarilo je neznanca očitno bolj užalilo kakor prestrašilo. r>Ohej, prijatelj, denite tisto proč I« je rekel z očitajočim, hkratu pa pritajenim in hripavim glasom, kakor v strahu, da ga ne bi kdo slišal. »Niti v sanjah ne mislim na to, da bi vam storil kaj zalega.« Zazdelo se mi je, da mi ta glas ni docela tuj, a čigav je. ne bi bil vedel povedati. : Kaj hodite za menoj N sem vprašal. »Kdo ste?« -Čujte, rad bi se malce pomenil z vami. Videl sem vas, ko ste ŠH mimo svetilke, in ko sem vas spoznal, sem krenil za vami. Da veste, prijatelj: poznam vašo igro.« To pot sem ga imel. Če se nista klatila po san-steadski okolici dva človeka iz Newyorka, ali bolj točno, iz bovvervjske četrti, je moral biti to A meri-kanec, ki sem ga bil videl v gostilni in ki si je bil nakopal neodobravanje gospodične Benjafieldove. »Niti sanja se mi ne, kaj mislite s tem, t sem odvrnil. »O kakšni igri govorite?« Spet mu je glas očitajoče zazvenel. »Dajte, dajte!« se je uprl. ^Pustite te otročarije. Zakaj ste se neki snoči klatili okrog hiše, ako ne zaradi fanta?« »Aha! Torej ste vi tisti, ki se je snoči zaletel vame?« sem vzkliknil. »Bogme! Mislil s?m, da je drevo. Za las je manjkalo, pa bi se bil ubil.« -Meni takisto. Zelo se vam je moralo muditi.< »Prekleto!: je vzkliknil možak in pljunil. Ko je s tem izrazil svojo sodbo o nenavadnem dogodku, je nadaljeval: »Veste, ,mala Pepita' vam je paglavec in pol! Ko je začel vreščati, sem mislil, da se je raz-počila bomba. A veste kaj, nikar ne trativa časa; treba je, da se pomeniva o tej zadevi s fantom.« »Seveda, če želite. A kaj prav za prav hočete od mene ?« »Oh, glejte si ga, že spet uganja otročarije!« Znova je pljunil. Človek bi bil mislil, da zna izražati vsa čuvstva ii misli s samimi pljunki. Poznam vas, da vesteT« »Torej ste na boljšem kakor jaz. Čeprav se mi zdi, da se spominjam, kje sem vas že videl. Ali niste v* sredo zvečer v gostilni rr/epevali nekaj o nekakšnem psu?« ; Seveda. To sem bil jaz.« »In kaj ste mislili prejie s tem. da me poznate?c »Oh, vidite, spet začenjate, Sam!« Zdelo se mi je, da čutim v njegovem glasu odmev nehotnega občudovanja. »Povejte mi, za koga me imate?« sem potrpežljivo vprašal. »Bežite, bežite! Pravim vam, da me ne boste svodili za nos. Ali naj res povem, kdo ste, prijatelj? Smooth Sam Fisher ste, kdo pa drug. Poznani vas.« Moje presenečenje je bilo preveliko, da bi bfl mogel odgovoriti. So pač ljudje, ki jim odlikovanja kar sama padajo na glavo, ne da bi jih iskali. »Da se prav razumeva. Sam,«: je Amerikanec nadaljeval, videl vas nisem nikoli, vem pa, kdo ste; in povedati vam hočem, kako s^m uganfl. Pred vsem smo mi. vi pa vaši ljudje m jaz pa moji ljudje, edini, ki vemo. da je .mala Pepita' tu. Iz New Yor-ka so ga odpeljali skrivaj, zelo »pretno, vse kar je res, in potem sem zvedel, da ste tudi vi prišli ▼ Anglijo iztikat za njim. Ko .sem vas srečal tn, človeka, ki je stalno v fantovi bližini, sem si po tem takem dejal: .Kdo bi mogel biti. ako ne Sam?1 Posebno še, ko se tako gosposko oblačite in govorite. Zato pa nehajte s temi otročarijami, S«m. in govoriva poslovno! • »Torej imam čast z gospodom Buckom Mac Gin-nisom?« sem vprašal, prepričan, da ne more btfJ nihče drug kakor ta slavni mož. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno I%vn — ga iaser&tnf del lista: Ljubomir Volčič — V« ▼ Ljubljani 1 1 e ~