46. štev. poštnina P!ačana «_gotevjn|. y Ljubljani, sobota 14. novembra 1925.	po...™*™	om.	Let0	y
GLASILO NARODNO • SOCIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, =====	I. nadstr. — Telefon: štev. 77.
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina; za tuzemstvo 6 Din, za inozemstvo 8 Din.
Inserati se računajo po velikosti in so cene na razpolago ■■■ ■	 -	v	upravi.	——	—
Slovanska politika,
(Iz dr. Beneševega volilnega govora.)
Ena najvažnejših kupilo! naše politike poslednjih sedmih le! so bili naši stiki z K usi jo.
Naše politične stranke so se brez izjeme izjavile že pomladi 1. 1919 proti intervencijski politiki. Intervencija bi pome-njala nadaljevanje vojne, rušenje evropskih razmer, medtem ko na drugi strani ni bilo nobenega upanja na kak pozitivni uspeh.
Kljub temu pa smo bili in smo proti boljševiškim metodam in njihovem stremljenju po svetovni revoluciji, ki ni mogla uspeti in je zahtevala toliko žrtev. Gre nam pa zato, da se razmere v Rusiji eim-preje izpremene tako, da bi mogli nastati normalni stiki z vsemi državami.
Brez Rusije evropska politika in evropski mir ni mogoč; vsled tega smo iskali v tej politiki druga pota: odpreti kar najbolj na stežaj vrata stikov Rusije z Evropo in Evrope z Rusijo. S stalnim odklanjanjem stikov se po našem mnenju težke razmere v Rusiji samo podaljšavajo, trpljenje ruskega ljudstva povečava in oddaljava sodelovanje Rusije v evropski politiki. Tako se i ne more branili resnično ruskih interesov z j ozirom na ostale države v Evropi, ruskemu ! narodu pa* se samo škoduje v življenjskih ' njegovih vprašanjih.
Pripominjam, da je pri navezanju stikov z Rusijo pred leti soodločevalo dejstvo, da smo hoteli ohraniti 80.000 življenj naših ujetnikov in da smo vsled tega stopili v stik z Rusijo. Ta ko rekoč vse smo rešili. Gospodarski interesi so in so bili v celoti precej omejeni, toda niti teh ne smemo podcenjevati pri strukturi naše države. Toda tudi če bi stiki z Rusijo ne prinesli takoj velikih gospodarskih posledic, enkrat se začeti mora, če se hoče ostati naprani Rusiji samo v stalnem zanikavanju.
Smatram to za edino pravilno in možno politiko naprani Rusiji. Priznanje de jure more po našem mnenju razvoj današnje Rusije samo pospešiti.
Kolikor gre za slovansko politiko sploli,
je zadeva zame kot odgovornega zunanjega ministra zelo enostavna. Jaz ne morem čakati na nekakšno bodočo Rusijo, temveč jaz moram delati praktično politiko s slovanskimi državami, kakršne že obstojajo. Mi imamo vendar v Pragi poslanike vseh s prevratom osvobodenih slovanskih narodov. Imamo poljskega, jugoslovenskega, I bolgarskega poslanika, imamo sovjetsko komisijo, torej reprezentante vseh slovanskih držav in s temi j i/, dnevno delam politiko. Mar ni naša zveza z Jugoslovani, naša prijateljska politika s Poljsko, naše stremljenje po sporazumu med Bolgari in Jugosloveni slovanska politika?! In kar se tiče Rusije, opozarjam na podporo, katero nudimo Rusom. To je tudi moja politika. In v kolikor se tiče soVjetov, je pozicija tudi jasna. Kot minister republikanske in demokratične države ne soglašam s komunizmom. Toda.to ni vzrok, da ne bi bil pripravljen delati s sovjeti praktične politike, če so štiri petine naroda in morda še več za to. Komunistična ureditev ruske države, v kolikor Je izvedena, je notranja zadeva Rusije. Mi samo zahtevamo, da Rusija prav tako rešpektuje našo notranjo državno ureditev. To zahtevajo vse države. Tudi pride v poštev, da se sovjetska Rusija in njena vlada sčasoma razvija in se je že razvila. Današnja sovjetska Rusija je že druga nego je bila v letu 1917. Jaz torej, in to je bilo vedno moje mnenje, ne morem osnavljati zunanje politiko na kakih osebnih antipatijah in ne morem delati politike z državo, ki ne obstoja. Jaz moram delati politiko z obstoječo Rusijo. Mislim, da je to samoposebi razumljivo, vsaj za praktične in svoje odgovornosti zavedajoče se ljudi.
In želel bi, da bi naše bodoče generacije imele za vodilno misel v svoji narodni in državni politiki islo osnovo in isto geslo, po katerem smo se ravnali mi vseli sedem let v svojem delu za državo. To Je geslo, ki bo vedno geslo moje politične prakse:
Čast in poštenje, kruh in mir.
Pred volitvami v CSR.
Praga, 11. novembra 1925.
V nedeljo se vrše volitve v poslansko zbornico in senat v Češkoslovaški republiki.
Narodno-socijalistična stranica je postavila svoje kandidate v vseh volilnih okrajih. V razpuščeni poslanski zbornici je imela narodno-socijalistična stranka 25 poslancev. Splošno mnenje je, da se bo pri nedeljskih volitvah povečalo število narod-no-socijalističnega zastopstva v parlamentu za štiri do pet mandatov. To se pravi, da so narodni socijalisti za več kot šestdeset tisoč glasov ■ močnejši od zadnjih volitev, ker je za vsaki mandat povprečno potrebnih dvaj-settisoč glasov.
Narodno-socijalistična organizacija je razvila za svojo listo ogromno agitacijo. Poglavitno agitacijsko sredstvo so shodi. Tekom cele volilne kampanje bo nar. soc. stranka priredila okrog 5000 shodov. Že ta številka sama nam zadostno ilustrira, kako brezhibno mora poslovati organizacija, da je zmožna prirediti tako število zborovanj. Vsi shodi so sijajno obiskani.
Izmed vseh češkoslovaštkih stranic vodijo nar. soc. najodločnejšo borbo proti klerikalizmu. Na vseh strankinih zborovanjih se opozarja volilstvo na opasnost okrepitve političnega klerikalizma v ČSR. če so bili tudi v dosedanji vladi klerikalci in s tem udeleženi na vodilnih mestih republike, so nar. soc. n oziranja, da so klerikalci protidržaven in anacijonalen element, ki živi v odvisnosti rimske politike in ki še vedno goji simpatije za propadli habsburški režim. Narodni socijalisti žele, da bi v prihodnji vladi ne sedeli več klerikalci in da bi se s pomočjo drugih naprednih strank izvedla lahko v ČSR reforma šolskega zakona in ločitev cerkve od države. Odločen in načelen boj n?r. soc. proti klerikalizmu Je pridobil stranki veliko simpatij med ljudstvom in je stranka ravno vsled svojega protiklerikalnega boja pridobila na moči.
Na narodno socijalističnih shodih se nadalje razvija agitacija proli komunistom, ki so v ČSR tako močni, da ni izključeno, da dobe pri sedanjih volitvah na račun socijal-nih demokratov trideset mandatov, češki komunisti nastopajo sporazumno z Nemci in Madžari, torej z največjimi sovražniki republike. Prav tako kot s komunisti so nar. soc. v ostrem boju s Kramarovo stranko, ki je velekapitalistična, carofilska in bolgarofil-
OBleke na OBroke
O. Bernatovič
LJUBLJANA, MESTNI TRG
Premog *r“,fKmaiHskl
drva, koks, oglje, šlezijske brikete Kd0.‘, IHriia“ Ljubljana, Kralja
bautja	Petra	trg	8,	tel.	220
Plačilo tudi na obrok*.
KOLINSKA CIKORIJA-*
Dr. Benei o klerikalizmu.
(Tz dr. Beneševega
Od notranje političnih vprašanj bi mi ostalo edino še eno vprašanje, zame kot zunanjega ministra, najtežje:	Vprašanje	raz-
merja med cerkvijo in državo.
Naša stranka je za ločitev cerkve in države. Naša oficijelna vlada je pri svojih dosedanjih pogajanjih z Vatikanom tudi zastopala to stališče. In že pri prvi predstavi zastopnika Vatikana.pri gospodu prezidentu je bil v oficijelnem nagovoru ta program jasno proglašen; in ta program od onega časa ni bil men jan, dasi se ga Je v raznih dobah formulovalo drugače nego preje.
Tudi jaz sem vedno dosledno branil ta program, dosledno, čeprav sem ikot zunanji minister delal to umirjeno' in oziraje se na mednarodno situacijo republike in nujno mednarodno obzirnost naprani Vatikanu in njegovi politični moči. Zastopal sem mnenje, da se mora ta program uresničevati postopno, v etapah, oziraje se na posebno notranjo in zunanjo situacijo, in če le možno v sporazumu z Vatikanom. Tega stališča nisem pred nikomur skrival in sem ga pred vsemi lojalno branil. — Moja situacija je bila vedno težavna: moral sem se pogajati z Vatikanom v imenu vlade, katera pri svojih velikih nazornih različnostih ni mogla zavzeti odločno enotnega stališča: mo-. ral sem vedno dosledno braniti interese države z ozirom na Vatikan in biti napram vsem koalicijskim strankam lojalen, pri če-! mer pa je vsaka teh strank gledala na ; zadevo drugače. Kot rečeno, redkokdaj je • imel kdo tako težko stališča
Mislim pa, da sem kljub temu interese in čast države v celem sporu pravilno in
volilnega govora.)
pravično branil iu ubranil. Tudi v poslednjem sporu radi Ilusove proslave. V tej zadevi se bom dosledno držal stališča zavzetega skupno z vlado in ravnal se bom po njem lojalno tudi v bodočnosti. Nočemo in ne bomo nikogar provokovali, toda dve stvari ste, mislim, vsakomur jasni: 1. Husa so no sme nikdo dotakniti — v tej stvari ni za stranko nobenega omahovanja in kompromisa! 2. Do ločitve cerkve od države gotovo pride, do ločitve, odgovarjajoče našim razmeram in potrebam.
Upam tudi, da pride do nje sporazumno; vsaj želim si lega, ker smatram kulturni boj za odveč. Če bi pa nam kdo ta boj vsiloval, da bi nam ne preostalo nič drugega, nego izvojevati ga. Izvojevale so ga že slabejše države nego mi (n. pr. Argen-tinija, Chile in dr.), in mi bi napravili isto. Vendar pa ne mislim, da pride do tega.
Klerikalizem odklanjam v vsaki njer govi obliki kar najodločneje. Vsled tega bi želel, da bi se vprašanje ločitve hitro rešilo, da bi nalo zavladala svoboda za vsakogar in da bi postalo jasno, da pri nas ni potrebna politična verska, katoliška stranka.
Sem za obstoj konservativne stranke, to brez dvoma potrebujemo, toda nikakor ne verske stranke. S tem bi bilo gotovo odstranjeno vprašanje klerikalizma in vsa z njim zvezana vprašanja in naš notranji razvoj bi bil s tem zelo olajšan.
Prepričan sem, da bi ločitev cerkve od države tudi v tem zelo mnogo koristila državi in narodu in da bi se katoliška stranka mogla nato v tej smeri brez težav razvijati.
3% stranke.
ska. Kjer le more izraža Kramafova Stranka svojo sovražnost proti zaslužnemu prezidentu Masaryku in Benešovi ljudski in slovanski zunanji politiki.
Navzlic vsej agitaciji svojih političnih nasprotnikov pa uživa zunanji minister dr. Beneš velik ugled med češkoslovaškim ljudstvom. S kandidaturo dr. Beneša bodo narodni socijalisti pridobili veliko število glasov.
Volilno borbo zaključi narodno-socijali-stična stranka v soboto zvečer z manifesta-cijskim obhodom in shodom v Pragi. Iz vseh praških okrajev odkorakajo nar. soc. v skupinah na Vaclavski trg, kjer se bo vršil shod. Manifestanti bodo. nosili v sprevodu lampijone, katerih je v to svrho pripravljenih pet tisoč.
Manifestacijski volilni shod in obhod v Pragi obeta biti izredno veličasten, kot je z gotovostjo računati, da bodo na naslednji volilni dan stotisočeri češkoslovaški volilci oddali glasovnice za narodno-socijalistično stranko in ji s tem pripomogli do odločilnega parlamentarnega zastopstva v ČSR.
Celjsko okroiie.
Redni članski sestanek, ki se je vršil preteklo soboto v gostilni Božič na Bregu, je pokazal, kako potrebni so taki sestanki. Tov. blagajnik je izčrpno referiral o vprašanju napredne koncentracije in je bila sprejeta zadevna resolucija, ki se je odposlala načelstvu v uvaževanje. — Prihodnji redni "sestanek se vrši v istem lokalu danes v soboto 14. t. m. in nujno je, da se ga vsi odborniki in člani, posebno oni, ki so bili preteklo soboto zadržani, gotovo udeleže. Vsi naj prinesejo s seboj nabiralne pole in nabrano članarino in strankin davek, da bo blagajniku že enkrat mogoče zaključiti račun in nehvaležno opominjevanje.
Blagodejno delovanje okrožnega tajnika J DS v osebi uskoka Žabkarja se že čuti. Začel je razpošiljati tudi našim pristašem sledeče dopise: »Spoštovani gospod! (Dokler . je bil mož socijalist, jim je rekel tovariš.) Organizacija naše stranke ima za vzdrževa-lje ustanovljenega okrožnega tajništva raz-
j ne mesečne izdatke, katerih ne more kriti ' iz nizko določene članarine.
Razmeram primerni mesečni prispevki mnogih naših somišljenikov so za kritje izdatkov neobhodno potrebni. Prosimo, da po priloženi položnici pošljete primeren znesek, katerega bodemo smatrali kot redni mesečni prispevek, ki se bode v nadalnje mesečno pobiral. Z odličnim spoštovanjem.«
1 ako torej se je uresničilo poprej, kakor smo pričakovali. No upamo, da se ne bode ujelo dosti kalinov na la lini, ker je zelo nečedno, na tak način posegati v tuje organizirane vrste. Kaj ko bi se to le prav kmalu bridko maščevalo. Roke proč, tam kjer nimate nič iskati. Da se razumemo!
Predsednik Delavskega podpornega društvu v Celju sklicuje odborovo sejo za danes v soboto, dne 14. t. m. ob 7. uri zvečer v pevski sobi »Oljke« pri Božiču na Bregu. — Tovariše odbornike radi važnosti dnevnega reda vljudno prosim, da pridejo točno in polnoštevilno. — Fr. Jošt.
Strokovni vestnik.
Jesenice. V nedeljo, dne 8. t. m. se je ršil v prostorih gostilne Ravhekar članski sestanek NSSZ, kateremu je predsedoval br. Frbežar. Strokovni tajnik br. Kravos je podrobno poročal o kongresih v Beogradu in o stanju delavstva ter o akciji ujedinjenja. Po debati, ki se je po referatu razvila, so se vsi navzoči izrekli za ujedinjenje v eno splošno organizacijo. Sklenilo se je, da se za nedeljo 22. t. in. sklice javen strokovni shod z dnevnim redom: delavski položaj in strokovno ujedinjenje. Shod se bo vršil ob 10. uri dopoldne .pri Verglesu, na kar že sedaj opozarjamo članstvo in jeseniško delavstvo.
Trbovlje. Tukajšnja podružnica NSSZ je imela dne 1. novembra svoj članski sestanek, na katerem je obširno poročal o de-
lavskem položaju in ujedinjenju strokovnih organizacij br. Pavle Dornik. Njegovemu izvajanju so navzoči burno pritrjevali ter tako pokazali soglašanje z ujedinjevalno politiko. Povsod gre en sam klic:	vsi	v	eno
fronto za boljšo bodočnost.
Planina. Podružnica NSSZ v Lazah pri Planini ima v nedeljo 15. t. m. ob 2. uri popoldne v prostorih gostilne ge. Mayer članski sestanek, na katerem poroča tajnik br. Kravos o delavskem položaju in ujedinjenju strokovnih organizacij. Vabimo člane in ostale delavce, da se tega sestanka polnoštevilno udeleže.
Osrednje vodstvo NSSZ ima svojo sejo v sredb 18. t. m. ob 8. uri zvečer v/tajništvu. Bratje odborniki naj se te seje udeleže točno in zanesljivo.
ctt-no
TABORNIKI.
Taborniško predavanje. V torek, dne 10. t. m. je ljubljanski rod tabornikov imel svoje predavanja v Narodnem domu. Predaval je g. dr. Fedor Mikic o alkoholu. Gospod predavatelj je obširno razložil postanek alkohola in njegovo škodljivost na človeški organizem ter grozne, posledice te škodljivosti. V nad enournem predavanju je g. predavatelj obširno obrazložil pogubo-nosnost alkohola za človeštvo. Svoje predavanje je zaključil s klicem: na delo in v boj proti alkoholu za lepšo bodočnost človeštva. Za predavanje je žel burno pritrjevanje. Sledil je film »Voznik smrti«, s katerim se je predavanje zaključilo. Želimo, da nam taborniki prirede še takšna predavanja.
MLADINSKI VESTNIK.
IV. Glavni zbor NSM. V nedeljo, dne 15. novembra 1925 se vrši v Ljubljani IV. redni glavni zbor. NSM. Dolžnost vse naše mladine je, da vsi brez izjeme prisostvujemo glavnemu zboru. Vsi prijatelji našega pokreta, pristaši NSS in NSSZ, vaša dolžnost je, da tudi vi pridete med nas, da navdušite našo mladino za veliko borbo, katera bo enkrat prinesla boljšo bodočnost jugoslovanskemu in vsemu slovanskemu prole-tarijatu. Zborovanje se prične točno ob 10. uri. dopoldne v veliki dvorani Narodnega doiha. Dnevni red razviden iz vabila. — Vsi na glavni zbor! Naj živi narodno-socijalistična mladina, jugoslovenska!! — O. i. o. NSM.
^ i
KINO MATICA
LJUBLJANA
Kongresni trs
TEDENSKE
VESTI.
Fašistovsko nasilje nud tržaškimi Slovenci. Na Mussolinija so baje italijanski oficirji pripravili atentat, ki pa je bil preprečen in namera odkrita. (Če je vse tako res kakor pišejo listi.) Zaradi lega so fašisti kakor po navadi podivjali. Prišlo je v raznih mestih do velikih izgredov proti vsem, kar ne obožava črnosrajčnikov, zlasti proti socijalistom in prostozidarjem. Tako' je bilo tudi v Trstu veliko poloma, kjer so se pa fašisti znesli še posebno nad Slovenci. Tolpa plačanih. fašistovskih banditov je oborožena s kolmi, sekirami in samokresi navalila na tiskarno »Edinost« ter jo demolirala. Razmetala je črke, razbila opravo, poškodovala stroje, zažgala papir, uničila pisarno kakor tudi tajništvo političnega društva ter nazadnje v tiskarni zanetila ogenj. Nastal je požar, katerega so prišli gasit, ko je bilo že prepozno. Zaradi tega je tudi list »Edinost« par dni izostal. Sedaj je list sicer zopet izšel za silo, da so naši bratje poslali v svet poročilo o nezaslišanem nasilju in o škodi, ki znaša menda milijon lir. — Zaradi tega ni čuda, da je nam Jugoslovanom zavrela kri in to prav posebno v slovenskih žilah. Pričele so se demonstracije proti Italijanom po celi državi in prav nič čudnega ni, če je tu in lam zgorela kaka trikolora. Znak naše visoke kulture je le, da se ni zgodilo nič hujšega. Toda »svaka sila do vremena«! Italijanske tolpe in tamošnja vlada naj vzamejo na znanje, da kri ni voda. Dasi smo miroljubni,, vendar italijanskega nasilja nad našimi brati ne bomo trpeli. Topot je šlo vse gladko, toda kako bo drugič, je drugo vprašanje. Vsi smo si edini v tem, da se mora nasilje nehati, ali pa pride do neizprosnega maščevanja. Dasi smo kot socijalisti proti prelivanju krvi, vendar bi se ne pomišljali v danem trenutku zgrabiti za puško, da bi temeljito obračunali z našim starim narodnim sovražnikom.
Protest in demonstracije Ljubljane. — Zaradi takih nasilstev nad tamošnjimi Slovenci se je v nedeljo vršil velikanski protestni shod v unionski dvorani. Shod je sklicala celokupna akademska omladina, udeležiti pa se ga je hotela cela Ljubljana. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Naša mladina je pokazala prav v tem vprašanju svojo .slogo in odločnost — m to je naš ponos in nada za bodočnost*. V imenu uarodno-socijalistične mladine je na shodu nastopil tov. Kozinc. — Naša mladina pa nasilja v Trstu ne more preboleti, zato si je dajala duška z demonstracijami po mestu. Prav žalostno vlogo pri tem pa je igrala naša policija. Ne moremo dati takemu početju pravega izraza, ker imamo zamašena; usta. Toda če smo v parlamentarni državi, če smo državljani, ki imamo ministre izven sebe, bomo o tem spregovorili drugje ter zahtevali odkrite karte. — Kje pa je bila policija v Trstu!
Fašistovska nasilja v Zadru. Glasom časopisnih poročil so fašisti v Zadru napadli in demolirali naš konzulat. Vršile so se velike demonstracije proti Jugoslaviji. Vest še ni potrjena.
Tudi jugoslovanski Nemci proti italijanskemu nasilju. — 'Vojvodinski Nemci so tudi protestirali proti fašistovskemu nasi’ju napram našim bralom. Dr. Wilfanu so v Trst poslali pismo, v katerem izražajo svoje simpatije do naše tamošnje narodne manjšine.
Spor z Italijo likvidiran. Zunanje ministrstvo je izjavilo, da je smatrati incident med Jugoslavijo in Italijo popolnoma likvidiran. Iz italijanskih listov pa se da posneti, da pomenja ta likvidacija pravzaprav popolno kapitulacijo Jugoslavije. Tako je bil odstavljen veliki župan v Zagrebu, naša vlada bo formalno obžalovala protiitalijanske demonstracije in aretirani demonstranti se izroče sodišču. Pristaviti moramo seveda, da se je tudi Italijan, poslanik geii. Bo-drero v Beogradu oprostil pri našem zunanjem ministru Ninčiču radi tržaških dogodkov. Jasno Je seveda, da vsled. protislovenske gonje v Trstu gotovo ne bo nikdo od-
)
»NOVA PRAVDA«
štev. ,46.
Hehtosrafične aparate in zvitke, itarune trakove, ogijen papir, pouofteni papir
===== kupiš najceneje pri LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 6, I. nadstr., telefon 980.
stavljen, niti zaprt, dasi Italijani pošiljajo zadevne vesti svetovnemu časopisju.
Papež na strani fašizma. Že dalje časa se opaža, da se papežka vatikanska politika čimdalje bolj bliža fašizmu. Italijanska katoliška stranka je morala na papežev pritisk izstopiti iz opozicije proti fašizmu, sedaj pa je vatikan izročil tudi upravo zavoda sv. Jeronima v Kirnu, ki je last jugosloven-ske države, fašistom. Gotovo značilno za papeževe simpatije do tiaše države.
Fašizem in smrtna kazen. — V faši-stovski Italiji so prišli že tako daleč, da se bodo oni, ki bi skušali s silo odpraviti fašistovski režim, kaznovali s smrtjo. — Vsakteri, ki bo zakrivil kako lako dejanje, se bo smatral za veleizdajnika. — Prav je tako, ker je jasno, da si bo s tem korakom fašizem sam postavil kol in zadrgnil vrvico. Žalostno je pri tem samo eno, da bodo vsedotlej padale v Italiji nedolžne žrtve, tudi žrtve naše slovenske krvi.
Zadovoljiv odgovor. — Naš odgovor glede »napredne fronte« je vzel »Narodni Dnevnik« z zadovoljstvom na znanje. Sedaj I»a ta list želi še to, »da bi vsaj ena od naprednih strank to (naše mnenje) uvaže-vala in izdelala ta program (skupni gospodarski, '(socijalni in kulturni akcijski programi tega bloka), da bi bila potem diskusija o napredni fronti sploh mogoča.; —
O »preorijentaciji« narodnih socijalistov piše »Socijalist« 6. oktobra. Ker se nam zdi vsaka polemika z ljudmi te vrste odveč, prepuščamo »Socijalistu« še dalje to veselje. Sicer pa je namesto nas socijalistom odgovorila »Pravica« 5. t. m. v članku »Razredno zavedni proletarijat«, kateremu nimamo dodati ničesar.
O tajni pogodbi med Rusijo, in Italijo poroča 7. t. m. »Slovenski Narod«. Med drugim poroča o klavzuli, ki slove, da v slučaju konflikta Italije z Jugoslavijo Rusija lie bi posredovala. In z ozirom na to konča >Slov. Narod«:	»Kaj pravijo k temu raz-
kritju oni naši ljudje, ki s tako vnemo zagovarjajo vzpostavitev diplomatskih zvez med Jugoslavijo in sovjeti?! — Ker se čutimo prizadete, odgovorimo: »Nas, Jugoslot-vane že malo boli glava, pa nas bo še bolj bolela, če ne bomo popravili prav hitro, kar smo zamudili. Če bi se bila pri nas vodila dosledna slovanska politika, bi ne bilo te tajne zveze.« — In zato še zagovarjamo stike s sovjetsko Rusijo!
Imenovanje. — Direktor pošte v Ljubljani g. Alojzij Gregorič je bil ,1 povišan v III. skupino I. kategorije drž. uradnikov, položaj, ki odgovarja njegovemu činu. — Iskreno častita mo!
Slovenija zgubi direkcijo pošte v Ljubljani. V Beogradu se bavijo z načrtom skrčiti število poštnih direkcij v državi, ki jih je sedaj osem. Pri tem skrčenju bi prišla v poštev tudi direkcija pošte v Ljubljani. (— Če je to res, potem se takega projekta ne more dovolj žigosati. Ne trdimo, da bi poštnih direkcij ne bilo preveč. Toda ljubljanska direkcija pri redukciji absolutno ne more in ne sme prihajati v poštev. Za to govore številke. Poglejmo samo koliko uradov je podrejenih direkciji v Ljubljani. Še nekaj več jih ima direkcija v Zagrebu. Pa tudi splitska je precej močna ter se bo še okrepila z novimi železnicami. In vse to naj se združi. Reducirati bi se zamogle k večjem tri direkcije: Split, Cetinje in Skoplje. Ljubljano pa naj gospodje kar puste v miru! To zahteva naš promet, poletna sezija, naša industrija, trgovina in obrt. Vsa Slovenija se bo proti temu odločno uprla. — 1 O stvari bomo še spregovorili.
Davek na ročno delo! — Za odmero tega davha morajo delodajalci ,vposlati s 5 dinarji kolkovane prijave vseh ročnih delavcev in uslužbencev, tudi hlapcev in dekel. Davek, ki že teče, bo na podlagi teh prijav šele odmerjen in delavstvo ga bo plačevalo zopet za nazaj. — Dobro delamo!
Politična Sola.
Avtonomija.
Avtonomija je samouprava. Pomenja omejitev oblasti države in vlade na, korist ljudskega, nebirokraličnega upravljanja javnih in političnih zadev. V samoupravi upravljajo državljani sami sebe in urejujejo sami uradne zadave; izmed sebe volijo za gotov čas zmožne može, ki načelujejo samoupravnim telesom (dežela, okraj, občina). Tako omejujejo moč birokracije, ki je vedno po svoji naravi občinstvu tuja, ker zal stopa koristi vlade in združuje v svojih rokah odločilno moč in pravico.
Ljudstvo je za vlade birokracije vedno nesvobodno), podložno, ker upravlja in oskrbuje njegove zadeve nekdo tretji, medtem ko pomenja avtonomija svobodo ljudstva. Pri avtonomni ureditvi pa upravlja ljudstvo samo sebe in vsakdo skrbi za svoje potrebe najbolje sam, ker jih najbolje pozna, čuteč jih na lastni koži.
Z ozirom na ljudske koristi moramo zahtevati avtonomijo povsod in v vsem, kjer je to mogoče. Predvsem pa za najosnovnejše državne in politične ureditve, t. J. občino okraj in pokrajine, iz katerih se sestavlja država. To pa vsled tega, ker
f Amalija Jelen. Po mučni bolezni je umrla v Celju v 40. 1. starosti soproga tov. Jelena, zapustivši tri nedoletne otročiče. Pogreba, ki se je vršil v pondeljek, so se udeležili v obilnem številu soprogovi stanovski, kakor tudi strankarski tovariši in prijatelji. Pevski zbor »Oljke« je zapel na dvorišču bolnice in ob grobu žalostinke in marsikatero oko se je orosilo. Naj pokojnica v miru počiva v tukajšnji zemlji, ki ji je po odhodu iz rodnega kraja postala druga in trajna domovina!
f Ivan Elsbaclter. — 8. t. m. je zatisnil oči v Laškem mož_ narodnjak g. Ivan Elsbacher. — Velikemu rodoljubu časten spomin! Kajti z njim je tamošnji okraj zgubil n.očno narodno vejo, moža, ki je storil mnogo dobrega za naš narod.
Tudi obrtne strokovne šole pridejo »a vrsto, da jih reorganizirajo. V to svrho jih namerava prosvetni minister spravili v s vi je področje. Z gotovih razlogov bi to ,ie bilo umestno in v interesu stvari. Zato so prizadeti krogi dvignili proteste.
Železničarska pragmatika. — Ogorčeno so sprejeli naši železničarji osnutek nove pragmatike. In prav zato so se tudi trdovratno in vztrajno vrgli na delo ter pod-vzeli vse, da rešijo, kar se rešiti da. Do sedaj imajo že toliko uspeha, da je prometni minister pripravljen, upoštevati ali vsaj poslušati železničarske zahteve in protipredloge. Želimo, da se zadeva čim-' prej in ugodno reši, ker dosedanji zakon je vse prej ko dober.
Iz Gradeča. Imeli,smo občinske in županske volitve. Za župana je bil izvoljen g. Premk iz Hotiča. Tako bomo počasi prenesli obč. urad zopet v Hotič, kar ni po volji davkoplačevalcem obrtnikom, kmetom in delavcem. Ti trije stanovi tvorijo v Gradecuj v davščinah tri četrtinsko večino. — Razdor, ki ga je sejal neki vsegavedni klerikalni gospod iz Litije, je prinesel delavcu, kmetu in obrtniku dolgo pot v Hotič. — Naša pritožba proti občinskim volitvam v Hotiču, se nam je z zelo malenkostno motivacijo zavrnila. Drugič bomo natančnejše gledali in skrbeli, da se stvar izvrši v lepšem redu, kot sedaj.
Homatijc na Balkanu. V Bolgariji se majejo tla Cankovi vladi, ki jo bo menda nadomestila vlada makedonstvujočih. Ta bi pripravila tudi tla za povratek carja Ferdinanda na prestol, kateremu bi se umaknil sedanji kralj Boris. — V Romuniji pa so odkrili zaroto proti kralju Ferdinandu. —
V Grčiji itak vedno vre in sami ne vedo pri čem da so. — V Albaniji pa vlada latentna rivaliteta za goepodstvo. — Prav ni& čudnega ni, če človek spričo vsega tega ne vidi preveč rožnato v bodočnost.
Zapiranje obratov v nedeljo. Minister za socijalno politiko je odredil, da morajo načelno biti vsi obrati v nedeljo zaprti. Izjema od tega načela se lahko napravi samo za podjetja, ki imajo opraviti z nakladanjem ladij in ob priliki letnih sejmov.
Iz Litije. Po dolgem odmoru je pričel naš »Sokolski oder« zopet delovati. V soboto 31. t. m. so se nam predstavili Šrnar-šanje s Tolstojevo »Moč teme«, ki so jo mimo nekoliko malenkostnih .pogrešk prav dobro podali. Le i>a čistost narečja naj bi se bolj pazilo, da bodo odpadli ♦zategnjeni »veem« in »navem«. — V soboto 7. nov. je priredil dramski odsek Sokolal dve šaljivi enodejanki s sledečim družabnim plesom in šaljivimi, nastopi, čisti dobiček se uporabi za Miklavževo garderobo. V nedeljo pa se je igrala istotam Petrovič - Skrbinškova va- ] ška šala »Vozel«, ki je tudi prav dobro uspela. — Danes v soboto 14. t. m. pa se vprizori ob 8. uri zvečer »Morje«, ljubezenska drama v 4. dejanjih v korist Jug. Matice, na kar opozarjamo vse prijatelje in dramatike.
Izšle so srečke »Dijaškega podpornega društva« v Ljubljani, ki so podobne deset-dinarskim bankovcem. Srečka stane tudi 10 Din.
ARGUS
ARGUS
ARGUS
ARGUS-
ARGUS
ARGUS-
je naš najboljši domači informacijski zavod.
ima v vseh krajih zanesljive zastopnike.
obveSča o vsem, zlasti o imovinskem stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privatnih oseb
ove informacije so vedno točne, izčrpne in hitre.
se nahaja v Vuka Karadžiča ulici 11* Beograd.
ov telefon je 6—25, njegov brzojavni naslov Argus.
je gotovo, da bo na ta način povsod najbolje poskrbljeno za življenske, politične, so-cijalne, kulturne in gospodarske potrebe.
Centralizacija vodi vedno k upravni neokretnosti in počasnosti, medtem ko samouprava omogoča hitro delovanje, gibko prilagodovanje trenutnim potrebam, eksperimente (poizkuse), podjetnost in zdrav razvoj.
Samouprava je oblika demokracije. Politične svobode, za katero se borimo, ne moremo doseči drugače, nego s samoupravo, ker samouprava je vrelo resnične svobode in državljanske samostojnosti, ker vzbuja živo zanimanje državljanov za javne zadeve.
Avtonomija ne more nikdar ovirati demokratične države, temveč ji je vedno le v oporo. Pri nedemokratičnih vladah in absolutizmu pa varuje politično državljansko svobodo.
Ljudje, voljeni ob občinstva, so vedno ljudstvu boljši poroki za red in delavnost v uradih, nego od vlade imenovani uradniki; to je dokazalo izkustvo. Poleg tega, poznavajoč dobro razmere, morejo bolje upravljati tekoče zadeve, nego uradniki, ki so bili morda šele pred kratkim prestavljeni na novo službeno mesto iz drugega konca države. Poleg tega pa morajo takrat,
Akademsko društvo »Sloga« se jo ustanovilo 8. t. m. na Dunaju.
I. razred pri brzovlakih odpravljen. — Prometni minister je odredil odpravo I. razreda na brzovlakih, ker so bili navadno prazni. — Nič škode!
f Dr. Schmiderer, bivši mariborski dolgoletni župan je (i. t. m. zatisnil svoje oči v starosti 77 let. Pokojnik je bil izboren gospodar ter je Mariboru jako mnogo koristil. Za razvoj mesta ima ravno dr. Schmiderer mnogo zaslug. Bil je, dasi nemškega kova, koncilijanten mož slare korenine, kakoršnih smo imeli tudi nekaj med Kranjci. — Svetila mu večna luč!
Senzacija	v	Beogradu je podzemski
hodnik, ki so	ga	4.	t.	m. odkrili globoko
pod beograjsko trdnjavo. Hodnik vodi iz trdnjave, ki leži ob obrežju Save proti mestu in ima potem več rovov. Na to so prišli po naklučju pri kopanju jarkov za kanalizacijo ob Savi. Seveda bodo sedaj to temeljito preiskali.
Potres. 7.	t.	m.	so	na več krajih čutili
lahak potres,	ki	se	je	pojavil krog 4. ure
zjutraj z močnim bobnenjem. Potres so čutili tudi nekateri v Ljubljani.
Nevaren vlomilec pod ključem. V Ljubljani se je vjel zelo opasen in predrzen tat, vlomilec Ivau Žnideršič. Vršil je tu svoj posel komaj par tednov, a je izvršil nebroj tatvin ter napravil ogromno škodo. V Kolodvorski ulici je imel svoje skladišče v neki tujski sobi.
Velikanska goljufija v Zagrebu. Tam je neki bivši uradnik poštne hranilnice, ki je zaradi goljufije že presedel 3 leta ječe, ponovno ogoljufal ta zavod za 2 milijona dinarjev, ki jih je dvignil te dni v Zagrebu ter zginil. Menda je že pod ključem.
Tatvina pri poštni ambulauci. — Te dni so prišli na sled veliki tatvini pri poštni ambulanci, ki opravlja poštno službo na progi Sarajevo - Užice - Beograd. Ugotovljeno je, da je med postajama Kruševac-
Stolau	denarna poStljatev 705.000
dinarjev. Zaprti so tri uslužbence, ki so v
ambulanci opravljali službo. Izpovedi v preiskavi so za enega izmed teh zelo obremenilne.
Aretacija pohotnega starca. V Zagrebu sy aretirali S41etnega starca, ki je' v svojem vinogradu z mladimi deklicami uga-njal^ par let nemoralna dejanja. Znal je k sebi zvabiti deklice 10—14 let ter jih je zadrževal v svoji k®či po več ur. Nekatere so celo pri njem prenočevale. Za njihovo voljnost jih je nagradil s par dinarji.
— Proslava v Italiji. 4. t. m. so ob 7-letnici praznovali in slavili v Italiji »zmago« v svetovni vojni. Posebno velika je bila svečanost v Trstu, kjer so se zlasti spominjali prvega izkrcanja italijanskih čet. -V Rimu je govoril slavnostni govor gospod Mussolini na prireditvi vojnih invalidov, katere so se udeležili' vsi kraljevi princi, ministri in generali ter admirali. Seveda so imeli glavno besedo pri vsem izključno fašisti.
— S smrtjo na vešalih je 3. t. m. končal svoje življenje V Novem mestu znani »junak iz Like« Esapovič. Fant je pred letom izvršil dvojni roparski umor v Verbin-ski vasi pri Krškem. Umoril in oropal je zakonca Verdel. —
»Ave, Piitria«! Lirična epopeja v treh slikah s predigro in končno alegorijo. Spi-
ko se bore za zaupanje ljudstva, dati le temu tudi vsaj moralno poroštvo, da bodo v resnici skrbeli za njegov prospeh, kar je zopet ena prednosti samouprave.
Samouprava je torej zaščita svobode in pravičnosti in sredstvo za njeno pridobitev in ohranitev.
Čim širša avtonomija, to je cilj moderne demokracije. Njena uvedba pomenja konec za birokratični režim, ki mora napraviti mesto moderni državi.
Reakcija in konzervatizem.
Reakcija imenujemo v političnem živ-ljeiju vse, kar je nazadnjaškega. Če naj se obnovi kak preživeli se socijalni, politični, gospodarski ali drugi red, ali če naj se obnovi kak sistem, ki je bil odstranjen vsled svoje slabosti in svojih nedostatkov, potem pravimo, da prihaja doba reakcije ali re-akcijonarna doba. Tako reakcijo pomenja za nas klerikalizem in absolutizem. Vse kar pomenja ali v celoti ali v posameznostih njihovo obnovitev oziroma okrepitev, je reakcijonarno, ker je bilo že zavrženo in zavrženo upravičeno kot slaba stvar.
V zvezi z reakcijo se čestokrat imenuje tudi beseda konzervatizem. Obadva pojma imata v naši govorici skoro isti pomen in to ni ravno napačno.
sal Igor Vidic. Izdala in založila Učitelj-, ska tiskarna. Str. 48. Cena Din 8.—. Pravkar je izšla lepa knjižica z gornjim naslovom. To je plamenica, prižgana na žrtveni-ku domovine, izžarevajoča najglobljo domovinsko ljubezen. Kratki predigri slede tri slike s posebnimi naslovi:	»Mati	Žalosti«,
Mati Bolesti«, »Mati Radosti«. Igra diha vročo ljubezen do skupne domovine in je kakor nalašč za uprizoritev na podeželskih odrih in zlasti ob državnih praznikih. Posvečena je Jugoslovenskemu Sokolstvu. Upamo, da bodo naša društva pridno segala po tej knjigi in dosegala z uprizoritvijo lepe uspehe.
Maribor.
Mesija stanovanjske bede. G. Bohun je začutil potrebo po novi gloriji izumitelja novega davka. Izkopal je iz groba svoječasni liogličev zakonski načrt za občinski gradbeni davek, ki naj zadene tudi najemnike. Ta načrt je bil svojčas iako nevaren za stanovanjsko akcijo v Mariboru, da je g. Bahun čutil zgolj' i/, mišljenja do brezstanovanjcev nujno potrebo ga — zadaviti. Istotako pa je, resnici na ljubo bodi povedano, g. Bahun zadavil tudi svojega sličnega otroka — kopijo Rogličevega načrta. Od takrat pa do sedaj je bilo vse v redu. G. Bahun je stanovanjsko bedo pognal na pašo v Pohorje. Ob tem vremenu se ta para sedaj vrača izdatno ojačena med stare mariborske zidove. G. Bahunu se je uboga para zopet zasmilila. V društvu stanovanjskih najemnikov je izkopal Rogličev in deloma tudi svoji stari predlog, ki ga je v torek zvečer na javnem shodu pri Gotzu pošteno utemeljeval. Predlog je bil v precej prekrščen* obliki sprejet. še bolj važno kakor vprašanje, ali bo načrt naše! milost v občinskem svetu in pri vladi, je vprašanje, ali se bo g. Bahun mogel vzdržati, da ne bi po svoji stari nn-
Priporočomo tvrdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
NaicenejSI nakup
nogavic, žepnih robcev, brjsalk, klota, belega in rujavega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, zuc, vilic, sprehajalnih pa-xx-’ nahrbtnikov, potrebščin za Šivilje, krojače, Sohngen Škarij za prikrojevanje In za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
adi tudi to pot (kakor on sam pri sebi mili) svojega luštnega otroka — zadavii. Sploh pa o tem kaj več prihodnjič.
Predavanja zadrugo »Mojmir« so morda dosedaj izostati, ker ni bilo dobiti pri-nerne dvorane. Vsebina in namen letošnjih predavanj je pričel že pred otvoritvijo razburjati vse duhove, ki imajo radi stanovanjske bede slabo vest.
Nu naslov mestnega stavbnega urada. V
bivši dragonski vojašnici je dobilo dosedaj k kili 100 družin za silo streho; ampak ta streha ob slabem vremenu ne drži. Ali je mestni stavbni urad dovolil vseljevanje strank v lo poslopje in se je prepričal, da je Slavonska banka pred vselitvijo storila vsaj najpotrebnejšo dolžnost že iz varnostnih razlogov?
Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan, Ljubljana Urednik: Franjo Rupnik, Ljubljana. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani.
i Kreni
v Liliji, Marijin lig štev. 3
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok.
Vse pisalne, risalne in šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslav Sinic
Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica.
Velika zaloga šolskih
zvezkov, map, in blokov.
Žarnice
Vf
Tungsram
ff
so najboljše!
Pozor, krojač, šivilja, nešivilja
Kaj ti koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom preizkušenega po vsakem modelu ga dobiš na željo ekspresno po pošti v KROJNI ŠOLI, koncesijonirani od ministrstva za trgovino in obrt.
Ljubljana, Židovska ul. 5. Vsak mesec tečaji za krojače, iivije in neilvllje.
Modni bariunaatl klobuki kakor tudi flld v vseh modnih barvah v veliki izberi in po nizkih cenah pri Hinki Horvat, modistki, LJUBLJANA, Stari trg 21.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
25HEUEBEH5
Najboljši šMn! stroji
so edino
Josip Petelinca
znamke
..GritZM" in ..Adler'*
pl
T.
Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo
strojev.
Pouk v vezenju brezplačen.
Ljubljana
blizu PreS«rnov*ga spomenika za vodo.
Poglejmo kaj da je konzervatizem. To je reakcijonarski način mišljenja in delovanja. Ne gre tukaj' sicer vedno zato, da bi se obnavljala kaka reakcijonarna ureditev, temveč gre zato, da se ohranijo in ustalijo naše politične, kulturne, gospodarske in so-cijalne ureditve in razmere take kot so, z vsemi svojimi slabimi stranmi in nedostat-ki. Konzervatizem stremi po ureditvi obstoječega za vsako ceno; ohraniti hoče obstoječe pred reformami in razvojem in s tem postaja soroden sami reakciji, oziroma reakcija sama, ker vsako otežkočanje in zaviranje napredka je že samo po sebi reakcija. Seveda pri presojanju tega, kaj v javnem življenju pomenja reakcijo in konzervatl-zem, izhajamo vedno iz tega, kar v danih razmerah sami zahtevamo. Za nas n. pr., ki hočemo svobodno šolo, je reakcijonarna zahteva klerikalcev, ki hočejo spraviti šolo pod cerkveni vpliv, ker bi se naj tako obnovilo nekaj, kar je za svojega obstoja škodljivo vplivalo na šolo. Vedno jo cerkveni vpliv na šolo ubijal svobodni duševni razvoj in to bi se dogajalo zopet, Se M se la vpliv obnovil. Konzervativno je za nas, ki zahtevamo popolno politično enakopravnost za vse državljane, vse, kar se tej^ naši zahtevi upira ali pa kaže in razširja proti njej brezbrižnost.
Kot vidimo, je škodljiva prav tako reakcija kot konzervatizem. Oboje ovira stremljenja po izpolnitvi družabnih in političnih uredb v smislu splošne koristi in pravičnosti. Gotovo je, da so razmere v našem življenju ne samo nepopolne, temveč v mnogem naravnost pogubne, če torej kdo nasprotuje stremljenju po izboljšanju, kor postopajo konzervativci, ali pa celo stremi za slabejšimi razmerami, kot n. pr. reakci-jonarni klerikalizem, ga moramo označiti kot škodljivca napredka, naroda in vseh, ki se bojujejo za odstranitev krivic, ki se jim dogajajo za današnjih razmer. Navajati, kdo pri nas reakcijonarno ali konzervativno misli in postopa, ni potrebno — vsakdo, ki se vsaj nekoliko zanima za politično življenje, bo z lahkoto razsodil, kam ima računati posamezne osebe ali cele stranke. Naša doba socijalnih nasprotij, ko stoji razkošje in bo-, gastvo na eni strani v strašnem nasprotju z bedo in lakoto na drugi strani, zahteva v interesu splošnega blagostanja, da se ta nasprotja izravnavajo, to je, tot se pravi, da se reši socijalno vprašanje. Vsakdo mora pomagati po svojih močeh. Kdor pa tega noče, tega bo , vsak za obče blagostanje trudeči se posameznik štel med reakcijonarje ali konzervativce in svoje nasprotnike.