Pesantee«* številk* Dis 1 —
ITHV. 59.
V LJUBLJANI, četrtek, dne 9. aprila 1925.
Poštnina plačana \ gotovini.
LET« n.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. M »sečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO; SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13, C	‘TELEFON	STEV.	552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
»Blamirani sporazum". Zbližanje med radikali in radicevci napreduje. Sestanek Male antante.
Oče te divne krilatice je »Slovenski Narod«, list, ki že davno ne velja več kot resen. Zato se tudi na njegovo krilatico ne bi ozirali, če ne bi bila v njej •bsežena vsa modrost, ki jo mladini v sedanjem, za nje silno neprijetnem položaja, še premorejo.
Mladini čutijo, da je po Radičevem govora nastal tak položaj, da so oni vedno bolj peto kolo v vladi. Ker ne morejo z argumenti dokazati, da so še potrebni, mislijo, da jim bo pomagano, če sme-Sijo visoko idejo sporazuma. Odtod krilatica »blamirani sporazume.
1 a poglejmo, v koliko je ta krilatica upravičena. Bistvo spora v naši notranji politiki izhaja že iz Krfske deklaracije, Ali se sme eno pleme s prosto večino v parlamentu majorizirati ali ne, v tem Sre spor. Hrvati so bili od nekdaj na stališču, da je majorizacija napačna in da se morajo vsa velika vprašanja skleniti sporazumno z večino Srbov, Hrvatov in Slovencev. To stališče zagovarja tudi ogromna večina Slovencev in ga mora zagovarjati, ker bi drugače vseh 26 slovenskih poslancev v skupščini od 315 poslancev bilo le brezpomembna frak-oija ne pa delegacija državotvornega naroda.
Proti temu stališču pa so nastopili ta-hoEvani centralisti, vsem na čelu možje ir. sedanje samostojne demokratske stranke. Ti so propagirali načelo, da je fiiato vseeno, kako misli večina hrvat-skega ali slovenskega naroda, temveč da popolnoma zadostuje, da je za tak predlog večina Srbov, Hrvati in Slovenci pa morajo ubogati. Če ne bodo zlepa, pa se jih bo k temu prisililo zgrda. In žandarji na Hrvaškem so bili Pribičevič i* tovariši, v Sloveniji pa dr. Žerjav in ■•ladini.
Boj teh dveh načel je silno slabil državo. Pritiral je naš notranje politični razvoj do ekstremov, da je bil že resno ogrožen obstoj države. Centralisti na eni strani so mislili, da jim je vsled tega, ker imajo vladno moč v svojih rokah, /-e v*e dovoljeno in pogazili so parlamentarni princip, kršili državljanske Pravice in pogazili ustavo, na katero »o se sklicevali, da o njihovih aferah sploh ne govorimo. Na drugi strani pa so tudi nasprotniki centralizma zašli v skrajnosti, ki so bile absolutno napačne. Vlada se je zamenjala z državo, nasprotje proti centralizmu se je spremenilo v sovraštvo proti Srbom in strankarska agitacija je postala tako strastna, kakor da bi bil njen namen razbiti državo.
Te skrajnosti so vedno bolj škodovale državi in narodu in grozile docela razbiti državno enotnost. Da to preprečijo, so «e zbrali leta 1922. v Ilidže hrvaški in uiteligenti, da izdelajo program med Srbi in Hrvati. S se napadlo prizade-
7e„	„ T'nih «udi ^ jih predstav-
ljalo na eni strani kot izdaajicejd se ve-
T * 1	R,adi6em*	na	drugi
strani pa kot ljudi ki mislijo zlomitj
enotnost hrvatskega naroda. Toda ker so ti ljudje kljub vsemu vztrajali v borbi je ideja sporazuma vedno bolj zmagovala in z Davidovicevo vlado je bilo dokazano, da je njena zmaga tudi mogoča.
Ni pa bila Davidovičeva vlada že tudi zmaga sporazuma. Manjkal je še dokaz, da ao anticentralistične 9tranke zavrgle nevarne skrajnosti in da pravilno ločijo boj proti centralizmu od vsega, kar bi ajoglo škodovati državi. Ta dokaz je bil padan ^ Radičevim govorom. Ta govor »i nobena kapitulacija, temveč samo
Beograd, 9. aprila. V beograjskih po- * litičnih krogih smatrajo po izdanem ko- j munikeju od strani vodstva HSS o avdi- j jenci Pavla Radiča in njegovem razgo- j voru s Pašičem, da se situacija vse bolj J konsoliduje in da so izgledi za sporazum j med radikali in HSS vse večji. Od strani j vodstva HSS se izraža želja za sporazum i z radikali. Ostali člani bloka pa se dr- i
žijo zelo rezervirano v tej situaciji in trdijo, da hoče Pašič prevariti Hrvate. Smatrajo, da utegne vsled koalicije radikalov in radicevcev razpasti blok narodnega sporazuma. Ako bodo radičevci v resnici pričeli uradna pogajanja z radikali, mislijo politični krogi, da se bo HSS odrekla tesnih zvez z blokom narodnega sporazuma;
Beograd, 9. aprila. Za sestanek Male i antante v Bukarešti vlada veliko isani-manje. Na dnevnem redu se nahajajo tri važlia vprašanja: 1. priznanje sovjetske Rusije de iure; 2. vprašanje podonavske konfederacije, za katero se zanimajo vsi največji evropski politiki in 3. vprašanje vstopa Poljske v Malo antanto.
Prvi hrvatski pogoj — ukinjenje obznane.
Beograd, 9. aprila. V politični situaciji v Beogradu v zadnjih dneh ni zabeležiti nobenih važnih političnih dogodkov. Še vedno se vse suče okoli vprašanja rekonstrukcije vlade. Včeraj se je v političnih krogih trdilo, da namerava Pašič še naprej odlašati z ostavko vlade, da bi mogel takoj to volilno vlado pretvoriti v delovno, tako da kriza ne bi dolgo trajala. Na podlagi tega trdijo politični krogi, da nima Pašič namena, da bi že v najbližjih dneh izvedel sporazum s Hrvati.
Sinoči pa se je pojavila še druga verzija, po kateri odlaga Pašič rekonstrukcijo vlade, da bi se moglo medtem rešiti vprašanje sporazuma s HRSS. Po praz-
nikih se morajo vsa vprašanja o odno-šajih s HRSS prečistiti in nato bi se moglo poskusiti z ustvarjanjem že fiksiranega načrta za skupno delo in sporazum. Medtem pa politični krogi smatrajo, da se tej kombinaciji ne more posvetiti velike pozornosti. Vsekakor je gotovo, da HSS ne bo pristala na nobena detajlna pogajanja, dokler ni ukinjena obznana, zaprti člani vodstva HSS izpuščeni in dokler se ne izpreineni celokupno postopanje vlade proti Hrvatom. V Beogradu pričakujejo prihod Pavla Radiča, ki bo baje na podlagi novih instrukcij od Stjepana Radiča nadaljeval pogajanja s Pašičem.
Internacija dr.i Matka in tov. naj sefkonža.
Zagreb, 9. aprila. Današnji časopisi zahtevajo povodom internacije vodstva HRSS, da se interniranci izpustijo na svobodo. Danes, ko se je situacija popolnoma spremenila, je ta korak vlade povsem neupravičen in spada med največje redkosti v Evropi. Sodišče je izpustilo internirance, policija, ki prinaša sklepe v imenu najvišjega faktorja, pa jih je zopet zaprla. To se ne bi smelo na noben način dogajati, ampak tožence bi trebalo pozvati pred sodišče, kjer naj se zago-
KRAL.T OSTANE V BEOGRADU.
Beograd. 9. aprila. Njegovo Veličanstvo kralj in kraljica bi morala po informacijah iz maršalata dvora odpotovati v Skoplje in nato v Sarajevo, kjer nameravata prebiti praznike. Radi slabega vremena in ker Pašič ni podal ostavke, je kraljeva dvojica svoj prvotni sklep spremenila in ostala v Beogradu. Kralj in kraljica sta sinoči prisostvovala predstavi v Nar. gledališču.
GOVORICE O PASIČEVI AVDIJENCI.
Beograd, 9. aprila. Doznalo se je, da je Pašič o priliki svoje predvčerajšnje avdi-jence v dvoru vzel s seboj dva ukaza, enega v levem žepu, o novi vladi in drugega v desnem, o ostavki vlade. Pravijo, da je Pašič najprej predložil kralju ukaz o novi vladi, da bi videl, kaj misli krona o novih ministrih. Kralj je dejal, da je najprej potrebna ostavka vlade. Pašič je odgovoril, da je pozabil tozadevni ukaz
doma. To ni nič čudnega. Kralj rim je nato predlagal koncentracijsko vlado, kar se navadno predlaga pri začetku konzultacij o novi vladi in pri razšičenju situacije. Pašič je odbil predlog o koncentraciji. Izjavil je, da ta skupščina ne more dati koncentracijske vlade. Nato se je pripetilo največje čudo, da Pašič ni podal ostavke vlade. Kakor je znano, je treba v slučaju, ako je predlog krone odbit, podati ostavko vlade, Pašič pa je prosto odšel iz dvora.
PASIC ODPOTUJE V CAVTAT.
Beograd, 9. aprila. Po informacijah odpotuje jutri, v petek, predsednik vlade Nikola Pašič v Cavtat. Politični krogi pravijo, da ne bo rekonstrukcije vlade. Radikali demantirajo verzijo, da se je krona posebno zanimala za koncentracijo. — V najkrajšem času se bodo pričela pogajanja z Vatikanom za konkordat.
oprostitev vseh navlak, katerih se je navzela hrvatska seljačka stranka v času ostre borbe. V bistvu vprašanja pa Radič s svojim govorom ni popustil in bližnji sporazum, ki bo sigurno sklenjen, bo majorizacijo slovesno pokopal.
Za nas Slovence žalostno dejstvo je v tem, da ni tudi SLS podala istega dokaza ko HSS. Dr. Gosarjev govor je bil še vedno iz prejšnje dobe, po Radičevem govoru pa je bil naravnost anahronizem. In zato ponavljamo tudi danes, da je
piva naloga slovenske politike, da poda enak dokaz ko Hrvati. Zakaj šele potem so Slovenci postali godni za sklenitev sporazuma.
Z Radičevim govorom je naša politika očiščena in misel sporazuma je zato tako močna, kakor še ni bila nikoli. Zato pa more tudi govoriti o »blamiranem sporazumu« le tisti, ki se mora sporazuma bati ali pa tisti, ki je svoje nazore že davno prodal, kakor je to storil — »Slovenski Narode.
varjajo po svoji vesti. Stjepan Radič se nahaja v zaporu in proti njemu se vodi povsem normalno in zakonito sodno postopanje. Ljudstvo ima zaupanje v sodišče in čaka samo sodbe. Tako postopanje napram dr. Mačku pa povzroča odpor in nezaupanje napram situaciji, kateri gremo nasproti. To ni v skladu z interesi one akcije, ki gre za tem, da se že enkrat urede naše notranje razmere in izvrši konsolidacija države.
Persekucije hrvatskih : kmetov-
Beograd, 9. aprila. Včeraj je tajnik hrv. seljačkega kluba Hadži Oman po-setil notranjega ministra in se mu pritožil, češ, da so neki seljaki v Belovarii zaprti radi komunizma, ker so pri njih našli neke komunistične spise. To ni resnica. Res pa je, da so bili vsi ti spisi po tujih agentih podtaknjeni. Tako se je zagovarjal Hadži Oman. — Minister je obljubil, da bo celo zadevo preiskal.
AVDIJENCE.
Beograd, 9. aprila. Včeraj je bil v avdijenci Ninčič, ki je poročal kralju, da bo naš novoimenovani predsednik v Turški dr. Otokar Rybar odpotoval v Carigrad ter se bodo pričela takoj pogajanja za vzpostavitev normalnih odnošajev s Turčijo in za sklenitev mirovne pogodbe. Ves Čas skozi deset let stoji Srbija s Turčijo v mirnem vojnem stanju.
Za Ninčičem je bil v avdijenci Stojadi-novič, ki je poročal kralju o dvanajstinah, invalidskem zakonu itd. Splošno so pričali o vali politični krogi, da bo šel tudi Pašič v dvor, kar pa se ni zgodilo.
PUTJATA - UMRL.
Pančevo, 9. aprila. Danes je tukaj umrl režiser Putjata.
NEŠIC UPOKOJEN KOT POSLANIK.
Beograd, 9. aprila. Kralj je podpisal
ukaz, s katerim je upokojen naš poslanik v Pragi g. Ljuba Nešič.
TEŽAVE HERRIOTA.
Pariz, 9. aprila. Po proračunski debati v senatu je dobila pri glasovanju Herriotova vlada 111 glasov, d oči m je proti glasovalo 140 poslancev. Takoj nato se je sestal ministrski svet in je razpravljal o konsekvencah, ki utegnejo nastati radi tega. Nek član vlade je predlagal, da vlada poda demisijo, kar pa je večina odklonila.
BELGIJSKE VOLITVE.
Bruselj, 8. aprila. Končni rezultat volitev je sledeč: Katoliki 80 mandatov (preje 81), socialisti 76 (preje 68), liberalci 25 (33), Flamci 5 (4), komunisti 1 (0). Socialisti so silno napredovali in pridobili 130.000 glasov. Ker so veliko bolj enotni in kompaktni, predstavljajo danes najmočnejšo belgijsko stranko. Zato je verjetno, da sestavijo socialisti skupno z liberalci novo vlado.
HINDENBURG PREDSEDNIŠKI KANDIDAT DESNIČARJEV.
Berlin, 9. aprila. Hindenburg je sprejel kandidaturo za predsednika nemške republike. Z njegovo kandidaturo se je volilni boj silno poostril. Računati je s tem, da bodo socialni demokrati kot odgovor na to kandidaturo celotno glasovali za dr. Manca, čegar šanse so se s tem zboljšale.
Govor Pavle Radiča.
iv.
Boj HRSS 8 komunisti.
Vdeležil sem se borbe s komunisti. Imeli s*o mnogo truda ž njimi, ker so imeli ti ljudje mnogo plačanih agitatorjev in je bilo takoj po preobratu razpoloženje tako, da se mi prav znalo, kaj svet misli. Narod še ni bil jasno opredeljen, naše organizacije pa ii niso bile povsodi izvedene, da bi imeli zadostnih informacij, kako stališče zavzema ljudstvo napram temu vprašanju, p>osebno ▼ siromašnih krajih, kakor v Zagorju, Primorju in Dalmaciji, kjer je mnogo kmetskega ljudstva, ki ne more živeti od svoje posesti, temveč se mora baviti še z drugim delom ter pride tako v dotiko z delavstvom. Tega je bilo mnogo n. pr. v Gorskem Ko-tmru in naše organizacije so naletele na odpor in sicer na brezobziren odpor od strani komunističnih organizacij. Videli smo, da so imeli svoje zadružne organizacije, kakor zadrugo »Napred«, ki je imela po vsi Hrvat-ski kakih 25 filialk. Dobivali so od vlade brezobrestna posojila in subvencije in vodili so organizacijo s sredstvi, ki jih mi ni- j smo imeli, ker nismo imeli denarja. Z letaki, | sestanki, skupščinami, in to brez vsake za- Š preke od strani oblasti, so vršili komunisti- j #no agitacijo. Kjerkoli pa smo skušali mi j sklicati kak sestanek, je oblast to preprečila. ’ Vem za slučaj v Ljubeščici leta 1919, ko je | dr. Pernar komaj rešil glavo pred komuni- ! sti. Oni so bili takrat močan faktor, in to i jim je dalo povod, da so mislili, da jih re- j iia trpi, ker so videli, da se je pričela re- ■ ševati agrarna reforma na komunistični pod- | lagi. Kajti v istini ta reforma ni izvedena i tako, kakor bi odgovarjalo našemu pojmo- j vanju. In ravno to je povzročilo velike bor- ‘ ba, ker se je mislilo, da je malega človeka j najlažje pridobiti s tem, da se mu reče: dobiš zemljo zastonj, enim bomo vzeli, drugim • pa dali, dočim smo mi nasprotno učili ter ; smo se ž njimi prepirali največ radi tega, '• ker je njihovo stališče v tem oziru »zlično ■ od našega. Mi smo stali na stališču temeljnega načela našega programa, da prevzamemo vse institucije in družabne uredbe take, kakršne smo jih dobili; samo v sluča- j jih, kjer se sedaj dokaže, kakor n. pr. pri nas, kjer imamo slučaje segregacij, da je j bila kaki vasi odvzeta gotova zemlja, se ima j to popraviti, toda v drugih slučajih, kjer je j stvar stara že nekaj sto let, prevzamemo stvar tako, kakor je prešla na nas; tu želimo agrarno reformo v tej smeri, da se vele- : josestva, brez ozira na to, čegava so, parce-lirajo, in to tako, da se obdrže veleposestva <lo velikosti, ki je potrebna za njihovo eksi- ; Merico, da se obdrže samo v svrho semeno-gojslva ali drugih kmetijskih ozirov. Mi govorimo o tem na vseh sestankih in shodih že 20 let. In tudi jaz sem tako govoril povsodi, tudi na solinskem shodu lansko leto v Splitu.
Odkrito sem pojasnil naše stališče. In, gospoda, ko so ljudje čuli, da sem rekel, da zemlja ne sme biti miloščina, ki jo da danes kmetu ta ali oni, pa četudi sama država, jutri pa mu jo more odvzetij ko sem jim rekel, da more zemlja služiti kmetu sapao, rfko je njegova last in ako prebiva na njej brezpogojno, tako da mu glede nje nihče n* more zapovedovati niti mu je ne more vzeti, ko sem omenil, da more samo na ta nac n zemljo racionalno obdelovati ter na njej na-predovati — ko so oni vse to čuli, so si to osvojili in s tem sem prebil led, ker so odobrili našo smer.	-—.is
gadi toga vprašanja, gospoda, smo imeli t komunisti največjo borbo ter se seljačka stranka ponaša s tem, da je zlomila komunistični odpor baš v onem vprašanju, ki je bilo v vasi najbolj aktuelno — v vprašanju agrarne reforme.
Nikoli nisem naletel na pristaša seljačke stranke, ki bi v agrarnem vprašanju ne mislil tako, kakor sem tu obrazložil. Govoril sem na shodih, kjer je bilo pet, deset in dvajset tisoč ljudi navzočih. V Bosni, kjer je to vprašanje kočljivo, kjer zavzema zem-ljoradniška stranka v tej stvari drugačno stališče, sem govoril s srbskimi kmeti, raztolmačil sem jim na shodu naše stališče, in nekateri od njih so ga odobravali. Eto, to j* bila, gospoda, zapreka našemu organizacijskemu delu, zapreka, ki smo jo lahko prekoračili, ker smo izpodbijali z močjo one pravične, človečanske, seljaške ideologije ono zapeljivo komunistično ideologijo, in najsi je bila protežirana, kakor sem malo prej« •brazložil.
Bej i radikalnimi elementi.
Z druge strani, gospoda, smo imeli i« •nega nevarnega političnega nasprotnika, im to so bili hrvatski takozvani radikali, ki so bili naziranja, da je treba vedno naglašati Veliko Hrvatsko in da je treba biti zelo radikalen, ki pa so se vedno izgubili, če je • prišlo do stvarnega dela in do tega, da j® treba med ljudstvom zastopati to mišljenje. Dobro se spominjate trenutka, ko so se izgubili tako v Narodnem viječu, kakor tudi v hrvatskem narodnem saboru. Potem so se pojavili zopet — frankovci. Znano vam je, kako so zadnjič prišli tudi v Beograd^ da poskusijo zopet nekaj paktirati itd. Oni so bili oni ostanek, ki je vedno računal z ekstremnimi elementi v hrvatskem narodu ter
so imeli neke načrte, ki so se dali težko kontrolirati, in katerim mi nismo mogli služiti kot ljudje, ki smo hoteli voditi razumno politiko, ki jo moremo zastopati pred narodom in za katero moremo prevzeti odgovornost.
Spominjam gospodo, ki si je to zapomnila, na oni trenutek, ko smo imeli mi v Zagrebu hrvatski blok, ki so ga tvorile: hrvatska seljačka stranka, hrvatska zajednica in hrvatska stranka prava — to so frankovci. In ko smo mi, gospoda, opazili, da pletejo oni za našim hrbtom neke stvari, kar ni ravno prijetno, da jih tako poudarjam, s katerimi pa se nismo mogli strinjati z onega našega »tališča, ki sem ga preje označil, da smatramo za življensko vprašanje hrvatskega naroda, da ostane v mejah, v katerih je,_— mi smo takrat smatrali za potrebno, da ž njimi prekinemo, in vi veste, gospoda, kako energična ja izbacnil Stjepan Radič frankovce iz bloka in kako veliko vpitje je nastalo radi tega, češ, kako se je moglo to zgoditi. In mi smo bili, in to tudi javno dokažemo, opozorjeni \sled vprašanj naših ljudi, posebno iz krajev v Podravini, na meji Drave, ki je prišla v veliko skušnjavo vsled nekih božjih legij in ne znam, kako in kaj, da smo mi v našem »Slobodnem Domu« natisnili: »Da opozarjamo naše ljudi na meji Drave, naj ne nasedajo tujim agentom, ki zavajajo narod na kriva pota. Ker, kar imamo mi v tej naši državi, s čemer smo nezadovoljni, da bomo to sami uredili z našimi brati Srbi in ne želimo, da izkorišča kak tretji naš prepir.« In tako, gospoda, smo imeli dovolj skrbi, morem vam to reči, ker morate imeti pred očmi, da je bilo po prevratu mnogo političnih in taktičnih momentov, ko se je nudila našim ekstremistom prilika, da se dvignejo in pojavijo, in zato smo bili v težkem položaju: v borbi proti režimu in v borbi proti našim domačim nasprotnikom, proti ekstremistom — torej med dvema ognjema. To, gospoda, je dokaz naše sile in solidarnosti naše politike, da smo se mogli kljub vsemu temu obdržati in ne samo obdržati, temveč tudi onemogočiti vse te svoje nasprotnike. Ker, kakor vidite, jih sedaj ni: ni ne komunistov in ne frankovcev.
HRSS in klerikalizem.
Se ena stvar je, gospoda, ki je važnega oomena za naše domače prilike, in to j« naše razmerje do hrvatske ljudske stranke, ki k sreči ni isto, kar je slovenska ljudska stranka. Tudi s to stranko smo imeli mnogo truda, kakor v Hrvatski in Bosni, tako tudi v Dalmaciji. Gospoda, moram vam reči, da bazira naše delo v tem pogledu vedno na načelu, da hrvatski narod ne trpi, da zapoveduje njegovi politiki, kdor je odvisen, ki se pusti vplivati, temveč ima voditi politiko narod sam. Mi smo šli za tem in dosegli smo to. Vi morate iti pri nas povsodi po vaseh in videli boste, da je naš narod zelo religijozen. Religijozen je že po čuvstvova-jiju samem. Nismo bigotni ljudje^ nismo klerikalci, toda mi stojimo na načelu, da je Bog absolutna resnica in pozitivna potreba za ureditev življenja; rodbina je druga in narod kot celota tretja. To je eden izmed temeljnih principov našega programa, /ato velja pri nas geslo: »Vera v Boga in seljačka sloea « Naši nasprotniki trdijo, da mi s tem zapeljujemo narod. To ni točno. Pri nas vlada prepričanje, da oni, ki ne veruje v Boga in v neumrjočo dušo, m sposoben za to, da sodeluje z nami, ker nimamo v njega zaupanja, ker smo mnenja, da je v stanu uničiti vse, in zato nima moralne podlage, na kateri bi mogli sodelovati ž njim. Zato, ker je naše pojmovanje tako, se je zdelo mnogim smešno, ako prihajamo na shode vedno » pozdravom »Hvaljen Isus«. Toda mi smo vedno za tem, da bodi duhovnik duhovnik, toda v politiki, v kolikor se strinja s svojim narodom, naj gre ž njim. V kolikor »e n® strinja z narodom, nima pri nas Hrvatih nobenega vpliva. Vi pa, gospoda, ako tega ne verujete, moreti iti v katerokoli hrvatsko vas, pa boste videli, da gre narod v cerkev, tam moli Boga in izvrši svoje dolžnosti, ko pa zapusti obenem s svečenikom cerkev, ta svečenik nima nobenega vpliva nanj.
Istina je, da smo delali na to, da bodi na-T,olitika neodvisna. Čutili smo in javno govorili, da so naredili naši škofje nekaj, kar se ne sklada z narodnimi interesi, (nemir 1 To je za naše prilike tako. Vem, da je to n. pr. v Belgiji, vem, da je na Slovaškem drugače, - pri nas pa to ne more biti-(Glas iz centruma: Tako je tudi v Srbiji D Nočem govoriti o tem, kako je v Srbiji, toda pri nas na Hrvatskem bi bilo mnogo ve« sreče in medsebojnega razumevanja, ako m pravoslavni svečeniki vplivali malo manj na
narod. (Hrup.)
Potemtakem, gospoda, je treba, ako vza mete vse, kar sem povedal, v celoti, da smatrate našo politiko za pozitivno v tej mali domovini, in upoštevate, kakšna pridobitev, kako koristno za vso državo je dejstvo, da nam je uspelo oponirati nasilnemu režimu ter istočasno robiti tudi vse ekstremiste, ki so mislili, da bodo zavedli pravec naše politike v ono smer, ki ne odgovarja hrvatskim narodnim in skupnim interesom, in to je treba po potrebi tudi oceniti.
katerega je izplačano 15,600.000 in ki ™»-
§a sedaj 17,400.000 francoskih frankov ali 55,700.000 dinarjev.
2. Tobačne srečke iz 1. 1888, 1,800.000 fr. frankov odplačanih, plačljivih še 8,670.000 francoskih frankov ali 27,700.000 Din.
3. 4% konvertirano posojilo iz leta 1895 v znesku 355,292.000 francoskih frankov, od katerih je treba še plačati 264,590.000 francoskih frankov ali 847,500.000 Din.
4. 5% monopolsko posojilo iz leta 1902 v znesku 60,000.000 frankov, od katerih še ni plačanih 46,486.500 francoskih frankov ali
149.000.000 Din.
5. 4.5% posojilo za železnice in vojsko iz leta 19C6 v znesku 95,000.000 fr. frankov, od katerih je treba plačati še 76,173.000 francoskih frankov ali 243,500.000 Din.
6. 4.5% posojilo za železnice in vojsko iz leta 1909 v znesku 150,000.000 franc, frankov. Do sedaj je odplačanih 19,241.500 fr. frankov, 36,654.000 je bilo emitiranih v Nemčiji in Turčiji in ti se povrnejo iz reparacij. Ostane torej še 94,104.500 franc, frankov ali
301.000.000 Din.
7. 5% posojilo iz leta 1913 za likvidacijo vojnih stroškov v znesku 250,000.000 frana. frankov. Neplačanih je še 224,369.500 franc, frankov ali 719,0004)00 Din. •
8. Londonsko posojilo iz leta 1909 (črnogorsko) v znesku 250.000 funtov. Ostane ie 239.800 funtov ali 72,000.000 Din.
9. 6% zajamčeno mednarodno posojilo (črnogorsko) iz leta 1913 v znesku 8,000.000 fr. frankov. Ker niso bile plačane obresti, znaša dolg sedaj 11,284.000 fr. frankov ali
36.000.000 Din.
10.	Posojila za bosanske železnice v znesku 60,000.000 zlatih kron. Na našo državo odpade od tega posojila 32% ali 19,200.000 zlatih kron ali 240,000.000 Din.
11. *o senžermenskem miru odpade^ od državnih dolgov Avstrije na našo državo 743,234.350 papirnatih in 102.202.414 zlatih kron ali 1.466,000.000 Din.
12. Dolg Ameriki za gotov denar in vojni material v znesku 52,000.000 dolarjev ter obresti v znesku 9,587.000 dol. ali 3.820,000.000 dinarjev. Ta dolg še ni konsolidiran in je zato znesek dolga le približen.
19. Angliji dolgujemo za medvojna p«»« jila in vojni material 16,544.623 funtov ali
4.960.000.000 Din.
14. Franciji dolgujemo 511,581.250 fr. iralikov ali 1.635,000.00 Din.
15. Za vojni material dolgujemo š« joso-bej Franciji 1 milijardo frankov, Angliji 10,210.252 funtov ali 6.270.000.000 Din Ta številka pa se bo zmanjšala, ker »o Angleži dali mnogo materiala Franciji na naš račun in ga je potem Francija po pomoti aaraču-nala se enkrat nam.
16. &% Blerovo posojilo v znesku 15,989.09* dolarjev ali 946,000.000 Din..
17. Francosko posojilo za oborožitev vojske v znesku 300,000.000 frankov, od taata-rih pa je dvignjenih šele 100 milijonov, )*r znaša 320,000.000 Din.	1	’
V vsem 'znašajo torej zunanji dolgovi naš« države: 76,837.000 dolarjev, 26,994.675 fantov, 2.354,659.310 franc, frankov, 743,234.880 papirnatih kron in 121,402.414 zlatih kron ali 22 milijard in 100 milijonov dinarjev.
Notranja posojila.
1. Narodni banki za odkup kronskih n«v-čanic 1.186,367.907 Din.
2. Dolg pri Narodni banki 2.966,855.084 dinarjev.
3. 7% investicijsko posojilo v zn«skn
500.000.000 Din.
4. 4% posojilo za likvidacijo agrarnih «4-nošajev v Bosni in Hercegovini v ai«sbu
180.000.000 Din.
5. Avtonomna posojila v znesku 176,657.500 kron ali po relaciji 4 : 1 44.167.000 Din.
6. 2 'A% državna loterijska renta »Vojn« odškodnine« v znesku 4.000,000.000 Din.
Vsi notranji dolgovi znašajo torej skupaj 8.826, &S9.491 Din.
Ves državni dolg pa 50 927 milijonav dinarjev. Na vsakega prebivalca pride tor«j 2380 Din.
Pri tem niso šteti leteči dolgovi v znesku 1 milijarde dinarjev ip pa Blerov prednje* v znesku 3,000.000 dolarjev. Če se šteje tndi to, potem, znašajo vsi dolgovi Jugoslavlj« 32.113 milijonov dinarjev ali 2470 na vsakega državljana.
Da ni ta dolg strašen, se vidi i* dolg«v drugih držav in ia našega proračuna, ki ana-ša skoraj polovico te vsote.
Naši državni dolgovi-
»Politika« je objavila na uvodnem mestu pregled naših državnih dolgov. »Politika« pravi, da njeni podatki še niso popolnoma točni, ker še niso vsi medvojni dolgovi čisto fiksirani, vendar pa to ne bo celotne slike ■mogo spremenilo. Ker »o zunanji dolgovi
zaključeni v raznih valutah, računa »Pol1: tika« dolgove po sledečem kurzu: ameriški dolar - 62 Din, 1 funt = 300, 1 francoski frank 3.20 in ena zlata krona 12.50 Din.
7unanji dolgovi 1. 2% loterijsko posojilo iz leta 1881, od
Angleški socialisti in ruski problem.
Te dni se prično v Londonu pogajanja med angleškimi in ruskimi delegati strokovnih organizacij, da se doseže enotnost v mednarodnem strokovnem gibanju. Angleži so prevzeli v. tem oziru posredovalno vlogo j med amsterdamsko in moskovsko internacionalo. Rusi so sicer hoteli, da bi prišlo do angleško-ruske zveze, toda Angleži so to odločno odklonili in se v tem oziru nočejo niti pogajati. Naj že končajo ta pogajanja kakorkoli, važno je to, da je z njimi pred angleškega delavca postavljen ruski problem in od odločitve angleškega delavca bo odvisno, če se bodo odnošaji med amsterdamsko in moskovsko internacionalo zboljšali ali pa poostrili.
Naziranje angleških socialistov na ruski problem ni enotno. Angleški socialisti brezpogojno odklanjajo vsak poskus uvesti komunistične metode v Angliji. V tem oziru ni nasprotij. Razlike pa so ▼ nazorih glede odnošajev do Rusije.
Del angleških socialistov je ▼ tem oziru naravnost sentimentalen. Če le mogoče opravičuje postopanje niških komunistov in jim daje s tem moralno oporo.
Vodilni krogi v delavski stranki niso tega mišljenja. Kakor sicer na eni strani odločno odklanjajo vsako vmešavanje tujih sil v ruske notranje razmere, tako pa na drugi strani mislijo, da ne morejo biti ravnodušni z ozirom na teror, ki ga vrše komunisti tudi proti čisto delavskim strankam. V tem oziru se torej stališče vodilnih angleških socialističnih krogov popolnoma krije s »tališčem, ki ga zastopajo vse druge evropske stranke.
Da je treba storiti nekaj v zaščito ruskih socialistov, o tem so torej vsi socialisti sve-ta enodušni. Različno pa je naziranje glede metod, ki naj se v ta namen uporabijo. Ruski in kontinentalni socialisti, ki ruske komuniste najbolje poznajo, so mnenja, da je edino uspešna pot, če se Moskvo potom javnega mnenja prisili, da preneha s svojim preganjanjem ruskih socialistov. Angleži pa te taktike ne odobravajo, temveč mislijo, da ge da od ruskih teroristov zlepa doseči, da bodo postopali » svojimi političnimi nasprotniki človeško. Pod vplivom kvekerstva mislijo Angleži, da lepa beseda vedno dobro mesto najde in ne morejo razumeti, da ruski komunisti vedno le uganjajo hinavščino, če se delajo dostopne za lepo besedo.
i Angleški socialisti bodo torej dajali Rusom dobre nauke. Če jih bodo ruski komunisti poslušali in dosledno temu opustili ! svoj terorizem tudi proti socialističnim de-; lavcem, potem bo to za rešitev mednarod-I nega stališča delavstva le dobro. Če pa bodo : Rusi še naprej le hlinili svojo dobro voljo in šli preko angleških prijateljskih nasvetov, potem bodo pač Angleži morali spoznati svojo zmoto in zmagalo bo stališče ruskih in celinskih socialistov. V tem slučaju pa bo vse javno mnenje pričelo boj proti moskovskemu terorizmu in da bo ta boj učinkovit, ni dvoma. Zato se more londonska pogajanja presojati le optimistično.
oalitične vesti-
_ »Samouprav®« o odnošajih radikalov d«
radičevcev Na uvodnem mestu pravi »Samouprava« med drugim sledeče: »Mi radikali na kličemo HRSS v »vojo stranko, niti jim ne vRiliuiemo svojih nazorov. Priznanje današ-
nje državne ustave, priznanje monarhistih** državne oblike in narodne dinastije, vsa ta priznanja izključujejo vsako zvezo z neprija-teljsko tujino. Nam ta priznanja zadostuj«!«, da priznamo HRSS kot politično stranko, »i mora imeti vse pravice, ki jih ima organizirana stranka po ustavi. Če dosežejo šefi t« stranke sporazum z radikalno strank« v osnovnih političnih vprašanjih in najdejo f-litične razloge za kolaboracijo z njo, pote* radikalna stranka v interesu pravilne in zdrave konsolidacije političnih prilik v državi ne bo odbijala možnosti, da pride do koalicije, naravno vedno le v interesu naroda in države. To sl naj zapomnijo vsi, da se za vselej pretrga vse nepotrebne intrige. Če pa nasprotno mislijo šefi HRSS, da je bolj logično, če ostanejo v bloku narodnega sporazuma, potem je to vprašanje njihove politične uvidevnosti in njihovega prepričanja in *i nimamo na to ničesar pripomniti.« Mogoč« bi si hoteli ta izvajanja glavnega glasila radikalne stranke prečitati tudi naši mladini, da bodo vendar enkrat prestali » svojimi krivimi informacijami.
— Oster nastop »Samouprave« proti ir. Spahu. V članku »Spaho in situacija« napadu »Samouprava« silno ostro Spaha in njegev« stranko. S preorientacijo radičevcev da s« izgubile majhne stranke svoj zmisel i* maj dela g. Spaho karkoli, odpade od vsak« kombinacije. Preveč je svoje dni hujskal in to ni pozabljeno. Politika dr. Spahe da j« na flagranten način doživela bankerot in situacija je za njo brez upa. Dr. Spaho je dan«s kakor konfident brez posla, še hujše: kakor demaskiran konfident in s takim politiko* se ne more stopiti v noben aranžman, ker bi bilo to kompromitujoče. Usoda dr. Spahe da je zato zapečatena.
= »Niti v predsobi se jih ne bi *«gl« sprejeti < V zadnjem času so nekateri Usti veliko pisali o bodoči koaliciji med frankov«i in radikali. Da je taka koalicija vel ko nemogoča, sledi že iz tega, da nimajo frankovci niti enega mandata. Da bi torej radikali sebe kompromitirali s tem, da se družijo z notoričnimi avstriakanti, je več k« neverjetno. Vse govorjenje o bodoči koaliciji s frankovci je imelo le ta namen, da a» pritisne na radičevce. Ker se pa ti niso dali premotiti in so spoznali manever, se sedaj radikali frankovcev temeljito otresajo in nek radikalni prvak je dejal, da niso frankov»i dobri niti za predsobo. In prav je dejal.
— Obnovitev diplomatičnili odnožaj«v med Turčijo ia Jugoslavijo Na zahtevo t*»-ške vlade so redni diplomatičm odnošaji w«4 Jugoslavijo in Turčijo obnovljeni. Za jug*-slovenskega poslanika v Carigradu je imenovan dr. Otokar Rybar in sicer v značaj* upolnomočenega ministra.
= Nemške predsedniške volitve. Desnižar-»ke stranke se še vedno niso mogle zjecUniu za skupnega kandidata. Nemška ljuda stranka vztraja na kandidaturi Jarre ., pa čeprav je njegov poraz neizogiben. Z. lnten-zivnostjo se propagira v zadnjem casu kandidatura Hindenburga, ki kandidature še n) odklonil. Zahteva le, da ga postavijo za kam didata vse desničarske stranke. Vsled nesoglasij med desničarji »o izgledi dr., Mam
zelo narasli.
_ Važna pogajanja novega francoskega ■-nančnega ministra s sovjetskimi diplomati.
Finančni minister de Monzie je bil na banketu, ki ga je priredil sovjetski poslanik Kra-gin. Banketa se je udeležil tudi sovjetski pe-»lanik v Londonu, Rakovski. Po banketu oo imeli de Monzie, Krasin in Rakovski dalja« konferenco, kateri »e pripisuje v politični* J krogih velik pomen.
Dnevne vesti.
Inserati za velikonočno številko, ki izide v povečani in pomnoženi izdaji, se sprejemajo do petka opoldne.
— Našim tehnikom. Danes prinašajo časopisi poziv za prispevke, da se omogoči ekskurzija naših elektrotehnikov v Italijo. Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov pa prosi prispevkov v prid izpopolnitve svoje strokovne, znanstvene knjižnice. Mi vemo za p»av izdaten vir, iz katerega bi se krili vsi ti in še mnogi drugi izdatki. Odprite samo letnik 1922 »Slov. Naroda«, ki obravnava proslulo »svinčeno afero«. Na občnih zborih Jadransko montanske družbe meseca marca in maja 1922 se je ugotovilo, da je bila ^Upravna komisija tehniškega visokošolskega ionda in obrtnijskega šolstva v Ljubljani« vsled nepravilnih manipulacij oškodovana za •kroglo nad 2,400.000 K. Ta denar je šel deloma v privatne žepe, deloma se je ž njim kril znani mladinski konto pri Jadranski banki od približno 3 milijone kron. Ta konto je bil namenjen Jugoslov. demokratski stranki, v resnici je pa ž njim razpolagal samo dr. Žerjav. Vse to je dokazano tudi v sodnij-skih spisih. Sodišče je sicer za enkrat izreklo, da v onih manipulacijah ne more videti zločina goljufije, pač pa je obenem izjavilo, da gre za civilno-pravno razmerje, vsled katerega bi imela Upravna komisija tehniškega visokošolskega fonda pravico, civilnopravnim potom s tožbo terjati znesek, za kolikor je bil tehniški visokošolski fond oškodovan. Ni nam znano, jeli Upravna komisija ali v njenem zastopstvu finančna prokuratu-ra že vložila tožbo. Ako je še ni, bi bilo to nujno svetovati, kajti meseca maja bodo pretekla tri leta, odkar se je izvedelo za oškodovanje in za škodo. Po treh letih pa tožba zastara. Tehniki, bodite budni. Ako se zamudi tožba, boste imeli v najslabšem slučaju^ pravico, prijeti se onih, ki so zamudili tožbo. Mislimo pa, da bi visoke vsote 2 milijona 400.000 K ne bilo kar tako zavreči.
— 1* uradnega lista. »Uradni list« Ljubljanske in Mariborske oblasti prinaša odločbo o likvidaciji oddelka za vere pri pokrajinski upravi za Slovenijo ter odločbo, s katero se odreja, da so zavitki za denarna pisma s tekstilnim materijalom oproščeni luksuzne takse ob uvozu.
— Razpisano službeno mesto. Odda se mesto sodnika pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, kakor tudi vsako drugo mesto, ki se izprazni po oddaji tega mesta.
— Nova odlikovanja prosvetnih delavccv. V prosvetnem ministrstvu je izgotovljen ukaz ° novem odlikovanju prosvetnih delavcev. Ukaz se predloži danes kralju v podpis.
— »Pedagoški teden< v Mariboru. »Peda-goško-didakt. krožek« v Mariboru priredi v casu od 11. do 16 maja t. 1. pedagoški teden, kjer bodo razni predavatelji razpravljali o reformi našega šolstva. 1. Gonilne sile šol-sko-reformnega gibanja. (G. Šilih.) 2. Reforma osnovne šole. (M. Senekovič.) 3. Reforma meščanske kot enotne nižje srednje šole. (Fr. Fink.) 4. Reforma srednje šole. (Iv. Favai.)
5.	Reforma učiteljske izobrazbe. (Dr. Fr. Žgeč.) 6. Reforma nadaljevalnega šolstva. (Drag. Humek.)
— Obsodba radi upora v kaznilnici. Na »veti večer se je uprlo v mariborski kaznilnici več kaznjencev. Navalili so na paznika, ga vrgli na tla, mu odvzeli ključe, ga zvezali m zaprli v eelico, nakar so jo hoteli odkuriti. Beg so preprečili drugi kaznjenci. Te dni so bili radi tega poskušenega pobega kaznovali kaznjenci Tomaž Zorjan in Karol Bur, kolovodji pobune, vsak na 2 leti in pol, Jože Fras in Andrej Pelan pa vsak na 1 leto ječe. Obravnava se je moral? všiti v mariborski kaznilnici, Ker so bili obtoženci tako »sramežljivi^, da se niso pustili gnati skozi me-*to na sodišče.
Pred Tihotapstvo na zagrebški carinarnici.
dnevi smo poročali o ogromnem tiho-
tapstvu na zagrebški carinarnici. Na podlagi materijala, ki ga je podala preiskava do sedaj, se ceni škoda, ki jo je utrpela država, na 4 milijone dinarjev. V tihotapsko afero je vpletenih tudi več avstrijskih carinikov in železniških uradnikov.
— Velik proces radi uboja is političnih nagibov. — V aprilu preteklega leta se je mnogo pisalo o uboju v Tovariševu. Isa Va-sijev je ubil Tošo Radojčina zgolj radi tega, ker sta pripadala različnim političnim strankam. Dne 14. oktobra lanskega leta se je vršila v zadevi glavna obravnava pred novosadskim sodnim dvorom, ki je bila pa preložena. Sodni dvor je sklenil, da se ima stvar obravnavati na licu mesta v Tovariševu. Za to je bilo pa treba dovoljenja ministrstva pravde. Ko je dovoljenje prišlo, je bilo treba pa rešiti vprašanje stroškov, ki naravno ne bodo majhni. Te dni je pooblastilo ministrstvo pravde finančno direkcijo v Novem Sadu, da nakaže sodišču potrebni kredit. Tako se bo stvar končno vendarle enkrat rešila: Obravnava, za katero^ vlada velikansko zanimanje, se bo vršila začetkom maja. Zaslišanih bo 581 prič.
— Stroj *a šivanje ran. Budimpeštanski časopisi prinašajo vest, da se je posrečilo zdravniku dr. K. Petzu izumiti stroj za šivanje ran. Gre v prvi vrsti za štvanje ran pri operacijah. O tem novem stroju se je v madžarskih strokovnih listih že mnogo diskutiralo, in vsi kirurgi, ki so imeli priliko, da so stroja poslužili, trdijo, da je izredno praktičen in koristen.	.
—Zračni polet Italija-Avstrahja-Japonska. Italijanski letalec Francesco de Pinedo poleti v prihodnjih dneh iz Italije preko Avstralije na Japonsko. To bo najdaljši polet, kar jih zaznamuje do danes aviatika. Pot tja in nazaj meri 55.000 kilometrov. Letalca je sprejel za slovo Mussolini v »avdijenci«.
— Krvava komunistična demonstracija ni Dunaju. Dne 6. t. m. se je vršil v »Industrie-halle« na Dunaju shod brezposelnih. Po-shodu so hoteli brezposelni prirediti demonstrativen obhod po notranjem mestu. Policija je demonstracijo prepovedala. Kljub tej prepovedi so skušali brezposelni, kakih 700 po številu, prirediti nameravani obhod. V
. »Miinzgrabenstrasse« so pričeli metati na policijo, ki jim je zastavila pot, kamenje, naftar so potegnili stražniki sablje. Razvil se je kratek boj, tekom katerega je bilo ranjenih 20 policijskih stražnikov, 2 policijska oficirja in več civilistov. 32 demonstrantov je bilo aretovanih radi javnega nasilstva. Red je bil kmalu zopet vzpostavljen.
— Čudne posledice haremskega življenja. Harem je sicer v Turčiji oblastveno ukinjen, in sicer radi tega, ker je njegovo vzdržava-nje dandanes predrago, razven tega pa tudi zato, ker ima haremsko življenje mnogokrat za posledico hude prepire v rodbini. Toda v notranjosti države je	harem	še	vedno	uzu-
elen. Srečni posestnik	harema	pa	doživi	vča-
sih prav čudna iznenadenja, in to večinoma neprijetna. To je izkusil te dni neki bogat trgovec v Barthinu ob Črnem morju. Imel je tri žene, ki so porodile vse istočasno. Prva dvojčke, druga dvojčke, tretja pa trojčke. Tako je dobil zavidanja	vredni	oče	v 24	urah
»prirastek« sedmih otrok. Če	se	bo to	tako
nadaljevalo, se bo kmalu lahko kazal s svojo mnogobrojno družino po panoptikih.
— Nravstvena policija sokriva sovodstva. Dunajski hotel Deutscher je izrazit »Stunden-hotel« ter je kot tak pod nravstvenopolicij-skim nadzorstvom. V resnici policija hotel tudi kontrolira. Javiti se imajo glasom predpisov samo obiskovalci, ki ostanejo v hotelu če* noč. Te dni je prišel okrog polnoči v hotel gospod v spremstvu štirih demimondk. Nočni portir Michael Stanger je družbo sprejel ter ji nakazal dve sobi. Naslednjega dne je prijavil gospod na policiji, da so ga prostitutke okradle. Nato je ovadila nravstvena policija portirja po § 512. k. z. sovodstva. Debela je gledal mož, ko je stal pred sodiščem, in izjavil, da je vendar policiji dobro znano, da obi-
skujejo hotel tudi »alj«bljeni parčki. Sodišie ga je oprostilo a motivacijo, da ako bi bil obsojen obtoženee radi sovodstva, bi bilo treba obtožiti in obsoditi tudi kontrolne organ« nravstvene policije radi sokrivde, storjen« 8 tem, da takih deliktov ne prepreči.
— »Kulturno« postopanje na policiji. »Hrvat« poroča: »V policijskem zaporu v Pe-trinjski ulici je nastavljen neki jetničar Stavo, ki ima psa, kakor čujemo istega imena, tako da se lahko zamenjati imeni, ker postopa ta Stevo x aretovanci še grše kakor z živino. Ta človek namreč vežba na jetnikih svojega volčjega psa, tako da občuti vsak novi aretovanec najpreje zobe tega psa, nato pa batine. Stevo hujska svojega volčjega psa na hodniku na kaznjence. Pes skače vanje, trga ž njih obleko in meso, ter se tako vežba v policijski službi. Te dni je skočil ta pes v nekega kaznjenca, ga pograbil za glavo ter mu izruval cel šop las. Stevo je vzel psu lase iz gobca, jih položil na dlan ter jih pihnil proč, rekoč: »Tako je treba postopati s vami.« Kakoršen gospodar, tak sluga.
—\ Zakonska tragedija v berlinskem hota-lu. V nekem berlinskem hotelu se je odigrala te dni zakonska tragedija. V hotelu je stanoval že nekaj časa 511etni trgovec Hugo Hoffmann, ki je prišel glasom svojih navedb z Dunaja. Opetovano ga je prišla obiskat njegova 211etna soproga, od katere je živel ločeno, in s katero se je skušal očividno zopet poravnati. 5. t. m. je prišla zopet k svojemu možu. Ostala sta celo popoldne v sobi. Okrog
11.	ure zvečer so opazili uslužbenci, da gori v sobi še vedno luč. Ker že dalj časa in sobe ni bilo čuti nobenega glasu, se jim je zdela stvar sumljiva. Njihov sum je bil opravičen. Ko so odprli vrata so našli oba zakonca mrtva. Gospa je ležala na tleh s strelnimi ranami v glavi in prsih, mož pa je slonel v naslanjaču s prestreljenimi senci. Na mizi je ležalo več zaprtih pisem. V kolikor je dosedaj ugotovljeno, je ustrelil Hoffmann najpreje svojo soprogo in nato samega sebe. Če je izvršil dejanje v sporazumu s svojo soprogo, še ni znano.
— S sekir* ubila svojega moža. Seljak Emin Osmana v Štipu je imel sicer svojo zakonsko polovico. Toda ta mu ni zadostovala, in izbral si je poleg nje še mlado ljubico. Vse prošnje nesrečne žene, da bi nezvesti mož prekinil razmerje s svojo ljubico, in nehal razmetavati denar, so bile zaman. Žena in otroci so padli v veliko bedo. Te dni je stavila žena Emina zopet enkrat na odgovor, in Emin je odgovoril z batinami. Ogorčena žena pa je pograbila sekiro,, udarila ž njo svojega moža po glavi ter ga na mestu ubila.
— Umobolni — pustolovec. V Budimpešt' so izsledili neobičajnega pustolovca — norca. Lansko leto se je odpeljal neki budimpeštanski zobozdravnik na daljše potovanje. Doma je pustil samo svojo služabnico. Čez nekaj dni je prišel trgovec Biringstinger, ter dejal služkinji, da ima zobozdravnika za čas njegove odsotnosti zastopati. Služkinja se ni brigala za to in mož je pričel »ordinirati«. »Or-diniral« pa je na ta način, da je natvezil pacientu, če je le mogel, da je treba zamenjati, oziroma popraviti njegove zlate zobe in plombe. Pobral mu jih je iz ust, s popravo pa je vedno odlašal. Nekaterim pacientom je zopet poruval popolnoma zdrave zobe. To je trajalo nekaj tednov, nakar je »zobozdravnik« izginil. Začudeno je gledal lastnik ate-lijeja, ko se je vrnil s potovanja, in mu je služkinja povedala, da ga je med časom njegove odsotnosti nekdo zastopal. Ko so mu pacienti povedali, kako ga je zastopal, je prijavil stvar oblastim. Te dni se je imela vršiti kazenska obravnava. Prišlo je vse polno prič z izpačenim zobovjem, obtoženca pa ni bilo. Sodnik je prečital dopis uprave neke blaznice, da je Biringstinger tam interniran kot nevaren norec. Sodišče je pozvalo policijo, da se za stvar zainteresuje.
— Soproga Lloyd Georgea TIkradena. Soprogi Lloyd Georgea, ki se je pripeljala te dni iz Španije v Plymonth je bila ukradena biserna ovratnica, vredna okrog 100 funtov šterlingov. Dama je opazila tatvino šele, ko se je izkrcala iz parobroda.
— Goljufije napačnega policijskega arad-aika v Berlina. V Bernburgu je aretirala to dni policija artista in »čarovnika« Tamba-rinija, rodom Tržačana, ki je nastopal v Berlinu in drugih nemških mestih kot polioij-•ki adjunkt z Dunaja ter izvršil kot tak vsi velikih goljufij. Med drugim je prišel v Draždansko banko v Berlinu ter izjavil, da ima od dunajske policije nalog, da zasleduje tolpo mednarodnih goljufov, ki imajo naložen pri banki večji depo. Pokazal je tadi dopis dunajske policije. Nekaj dni pozuej* se je vrnil in zaplenil neki inozemki, sklicuje se na to, da je dama v zvezi z omenjena tolpo, 30.000 mark in potni list, nakar je iir ginil. Nekoč je prišel celo na neko berlinsko stražnico, kjer se je predstavil, kakor običajno, kot policijski adjunkt z Dunaja, zahteval stražnika za spremstvo ter se podal
i njim v neko menjalnico, češ da ima nalaf izvršiti tam preiskavo. No, v tem slučaja ni uspel, ker je bil trgovec bolj prefrigan kakor »čarovnik«. Sličnih goljufij je izvršil is veliko število, zakaj svojo prakso je izvrševal že od leta 1922 in šele te dni je priiel pod ključ.
— Markiran dvoboj, ki je končal s katastrofo. Te dni je prišlo v Franciji do žalostne zračne katastrofe. Mladi vojaški avijatik Chateaurouy je imel markirati z drugim vojaškim aviatikom aviatičen dvoboj. Temu improviziranemu dvoboju je prisostvovala velika množica gledalcev. Ko je bil dvoboj končan, je pričel Chateaurouy-jev aeroplam
ii doslej nepojasnjenih vzrokov nenadoma goreti. Pilot se je hotel spustiti s padobra-nom na zemljo. Pri tem se je zapletel v goreči aeroplan, ki ga je, ko je padel na zemljo, pokopal pod ruševinami, izpod katerih »o ga izvlekli popolnoma zogljenelega.
— Policijska racija. Te dni je priredila ljubljanska policija racijo po raznih zakotnib gostilnah. Lov je bil uspešen, zakaj policija je našla več sumljivih individijev, ki jim preiskuje sedaj jetra in obisti. Med njimi se nahaja tudi neki Romun Georg Nadabon p« imenu, ki je postopal že več dni po Ljubljani, »ložiral« pa po skednjih v Mestnem logu. Dejstvo, da je bil suh kot poper, je utemeljil s tem, da se mu je pripetila bridka nesreča. Pravi namreč, da je bil okraden od neznanega žeparja vse gotovine, kolikor jo je imel pri sebi, in to niso mačkine solze, zakaj imel je 250 dolarjev in 3000 lir. Da je nesreča i* večja, mu policija noče verjeti na besedo, marveč ga je pridržala v zaporu, da ga sp*-zna bližje.
— Vandalizem ponočnjakov. Te dni so ivi-
li pijani ponočnjaki v Zvezdi železno ograjo. Isto noč so pomandrali in razkopali tudi aa-sade ob opernem gledališču. Pred kratkim pa so obsekali več dreves v tivolskem parka. Že davno je znano, da se pobalini rekrutirajo večinoma iz inteligentnih imovitih krogov, kar je tembolj žalostno. Ker so batine prepovedane, bi bila na mestu za taka pobalinstva drakonična zaporna kazen. Policija, kje si?
— Ker ji je rekel, d aje stara in grda, ga je hotela umoriti. To se je pripetilo Wini-fredu Lalliganu v Newyorku. Mož je rekel svoji zakonski polovici, da je postala prevel debela ter je izgubila zanj vsako privlačno silo. Ženo je to tako ujezilo, da je popadla britev ter je hotela prerezati nesrečnemu soprogu grlo. Težko ranjen je mož pobegnil iz hiše ter dirkal po cesti, kattkor so ga nesle noge. Rabijatna žena je tekla z britvijo za njim. Končno se je mož zgrudil, podivjano žensko pa so ukrotili policaji.
— Tat perila aretovan. Kakor znano, as bile v zadnjem času tatvine perila zelo pogoste. Storilca so redkokedaj našli. Predvčerajšnjim pa je prišel zopet eden izmed teh tičkov policiji v roke. To je namreč brezposelni delavec Anton Zupančič iz šiške. Dečko se je vtihotapil v zgodnjih jutranjih urah na dvorišče hiše št. 50 na Sv. Petra cesti tor ukradel tamkaj se sušeče perilo. Imel je ps smolo. Na cesti ga je ustavil mož postave ia romala sta na policijo. Tam so mu izprašali kosmato vest, in priznal je, da se je bavil ž« dalje časa s te vrste tatvinami. Samo pova-
Edgar Rice Burroughs:
Tarzanovi doživljaji v džungli
Ob svitu ognja je spoznal Tarzan Momayo, Tibovo mater. Istočasno je posvetil plamen v temo' kjer je stal Tarzan in razsvetlil njegovo postavo.7 Momaya ga je spoznala. Z divjim krikom je planila Predenj. Druge ženske so ga istotako zagledale, leto so se vreščeč razbežale.
Momaya mu je ležala pred nogami, dvigala Proseče roke in plolia besedi je lila skozi nakažene ustnioe česar pa Tarzan ni razumel. Nekaj časa jo n/prKe>«ičn° gledal. Ubijati je hotel, a neizmerna P‘:r r,.;?sedi ga je preplašila in napolnila s stu-
' 'Jeve: uiatere ne more ubiti, njene plohe ne bo poslušal, z nejevoljno kretnjo se je obrnil in izgini v *■ °gnal Se je na drevo in odšel v džunglo V dalji je umiralo Momayino tarnanje.
Oddahnil se je in s, poiskal primerno ležiš5e,
»a katerem je v mirnem spanju prebil noč, a spodaj P°d njim je renčal in sopel lačni lev.
Drugo jutro je odkril Tarzan, ko je zasledoval leva, čudne sledove gomanganijev, velikega in malega. Bil je vajen vsako stvar natančno preiskati, zato se je spustil z drevesa in prebiral, kar je bilo zapisano na mehkih tleh. Mi bi prav ničesar ne »poznali, kvečjemu bi razločili križajoče se stopinje. Tarzan pa je bral iz njih cele zgodbe. Tanter je ho-411 tu pred tremi dnevi. Numa je lovil prejšnjo noč in merjasec Horta je stopal pred dobro uro po tej |K>ti. Tarzana pa so zanimale predvsem sledi go-
manganijev. Dobro je razločil, da je včeraj stopal preko te zemlje star mož, vodeč malega seboj. Obema pa so sledile hijene.
Tarazn se je popraskal po glavi. Ker so se stopinje križale, je spoznal, da jih živali niso zalezovale, kajti enkrat je bila ena spredaj, nato zopet zadaj. Nerazumljivo se mu je zdelo, da so na štirih mestih hodili vsi skupaj vštric. Poleg tega je Tarzan odkrival, da se je moral mali Gomangani strašno bati, kadar se ga je žival dotaknila, dočim pri sledeh starejšega tega ni bilo.
S početka je odkrival čudno razmerje med hijenami in obema gomanganijema. Nenadoma pa je v stopinjah mlajšega odkril nekaj, kar je vsega pretreslo.
— Gobobalu! — je vskliknil v istem trenutku, ko se je spomnil Momaye, kako je včeraj klečala pred njim. V trenutku mu je bilo vse jasno: materino cvilenje, tarnanje in jadikovanje, njene obupne prošnje. Malega Tiba so zopet ukradli. Gotovo je mati mislila, da ga je on, zato je tako obupno prosila.
Seveda, vse je jasno. A kdo bi naj bil topot ukradel Gobobaluja? Tarzan se je neprestano čudil in vedno bolj ga je presenečala navzočnost hijen. Sled je bila stara dober dan ter je vodila proti severu. Večkrat je bila vsa prekrižana a živalskimi sledovi, na skalnatih tleh celo izbrisana, a človekov vonj je še vedno lepel na njej. Le Tarzan ga je spoznal.
* * *
V teku dveh dni je doživel Tibo mnogo nepričakovanega. Najprej je prišel gobavec Bukawai.
Tam ob vodi, kjer ga je mati vsaki dan kopala, se je prikazal. Stopil je iz grmovja in ga tako prestrašil, da se je jokaje zatekel v materino naročje.
Momaya se je pošasti zoperstavila s krvoločnostjo tigre. Ko je spoznala Bukawaia, is je oddahnila.
Bukawai pa je izpregovoril.
— Prihajam zaradi koz, mreže in bakrene žice. —
— Zate nimam nobenih koz, ne mreže, ne žice, ti mi aisi pomagal, beli bog iz džungle mi je vrnil Tiba.
— In vendar sem bil jaz, ki je zapovedal onemu, da ti mora vrniti sina. —
Momaya se mu je zasmejala: Lažeš! Pojdi nazaj v votlino in k tvojim hijenam. Skrij svoje smrdeče obličje v trebuhu zemlje, da ti ne zastre solnce, kadar te zagleda, obličja z oblakom.
— Prišel sem, da mi daš koze, mrežo in žico, v dolgosti moške roke — je ponavljal Bukawai.
— Za polovico roke sva se zmenila, — ga je popravila Momaya. Ne dobiš ničesar, ti tat! Ti mi nisi hotel pomagati, dokler ne bi prejel plačila, beli bog pa mi ga je iztrgal levu iz žrela. Njegova čarovnija je prava Čarovnija. Tvoja je slaba, ker imaš luknjo v obrazu.
— Jaz prihajam... je zopet pričel Bukawai, a Momaya ga ni poslušala, potegnila je Tiba k sebi in zbežala v vas.
Naslednjega dne je delala Momaya z drugimi ženskami malbananami. Mali Tibo se je igral na robu džungle s sulico. V tem je prišel Bukawai.
i—
CT5S
,, , rr»'j--fc«**CTr fcfcn4r< *	\tx&.	*-	Tijn.wii	aomu*«	j
dati ai botel, kje je kradel. Pa fcudi te k* Se poredal, ko mu bo zajel ričet presedali.
— Zopet strašen umor aa DolenjskeM. T
mefi od 6. na 7. apr. je bil umorjen v Grčevjn pri Triki gori, občina St. Peter 701etni posestnik Anton Mohar in njegova Jena. Ob 7. uri zjutraj so ju našli sosedi v stanovanja ■rtra in vsa razmesarjena. Umor še ai pa-jasajs*. Na lice mesta j* odila komisija.
Gospodarske vesti, j
LJUBLJANSKA BORZA, dne 8. aprila 1925.
Tredaote: 7% investic. pos. is leta 1*21 W. tl; 2H% državna renta ta vojno škodo 4ea. 159; Celjska posojilnica d. d., Celje dea. 209, bi. 211; Ljubljanska kreditna banka, Ljnbljana den. 217; Merkantilna banka, Ko-ievj« den. 110, bi. 126; Prva hrvatska štedio-aica, Zagreb den. 830, bi. 838; Kreditni *a-Tod ut trg. in ind., Ljubljana den. 190, blago 200; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 120, bi. 123; Trbovelj, premogo-kopaa družba, Ljubljana den. 402, bi. 417; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvod« d. d., Ljubljana den. 100, bi. 106; >Ni- ; kagt, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb dea. 60; »Stavbna družba< d. d., Ljubljana den. 285, bi. 280.
Predaktna boria. Lea: Remeljni, 98/98, 78/78, 60/60, 4 m dolžine, paral., monte, 120/120, 5 m dolž., feo meja den. 660; plohi, 10, 40 mm, paral., monte, 4 m dolžine, fco Meja den. 650; cerovi krlji, 2 m dolž., od 25 m deb., fco nakladalna postaja, 12. vag., dea. 18, bi. 18; bukova drva, 1 m dolž., do-fcro aapolsuha, fco meja bi. 25. — Žito ia poljski pridelki: Pšenica Rosafž, 79/80, feo Postojna tranz. bi. 460; otrobi pšeniini, drobni, juta vreče, par. Ljubljana bi. 195; konua promptna, par. Ljubljana bi. 212.50; korau promptna, mešana, par. Ljubljana bi. 197.50; koruza promptna, par. dolenj. post.,
1 rag den. 205, bi. 205; krompir rdečkast, foo Staj. postaja bi. 140; krompir beli, feo štaj. postaja bi. 125; krompir rumeni, fco štaj. postaja bi. 110; bučne peške, nerešeta-ae, rinfusa, fco hrvatska postaja bi. 560; fižol ssandolon, fco Ljubljana den. 310.
BORZE:
Booerad, 8. aprila. Curih 12.00; Pariš »19.60; London 297.30; New York 61.80; Praga 183.70; Milan 254.70; Berlin 14.75; D»-aaj 0.0873.
Curih, 8. aprila. Beograd 8.37; Pari* 26.00; London 24.77; Milan 21.22; Naw York 6.187; Praga 15.33; Dunaj 0.007309.
X Državni papirji ia kavcija. Ministrstvo finans objavlja, da velja tudi za tekoče bud-Setno leto od 1. aprila 1925 do 1. aprila 1926 aaredba, po kateri se določuje državne papirje, ki se jih sprejema kot kavcijo.
X Is ministrstva financ. Generalni inšpektorat ministrstva financ je izdal zbirko zakonov in naredb o metalnih novcih. Knjiga sta-ae 5 dinarjev.
X Stanje Narodne banke aa dan Sl. marca
t. 1. Proti zadnjemu izkazu s dne 22. marša se je zmanjšal obtok novčanis zopet za četrt milijona na 5 milijard 594 milijonov dinarjev. Krediti so se zmanjšali za 13 milijonov na 1292 milijonov. Metalna podloga pa se je povečala za 2 in pol milijona na 429.8 nnlij<v nov dinarjev. Razne obveze pa znašajo 542 »ilijonov dinarjev.
X Vprašanje kreditov aa naše hotelirje. Savez letovišč in kopališč na Sušaku porooa. da se bo že v kratkem ugodno rešilo vprašanje dajanja kreditov hotelirjem v naši severni jadranski rivijeri.	.
X Kolkovanje na naše predstavniško r inozemstva poslanih vlog. — Ministrstvo za zunanja dela je obvestilo Trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, da mu do.iajajo od posameznih kraljevskih predstavništev v inozemstvu pritožbe, da se na nje obrača veliko število trgovskih firm s prošnjo za pojasnilo o uvozu in izvozu raznih predmetov, o pogojih za licitacije, dobave itd., a svojih vlog sploh ne kolkujejo ali pa nezadostno. Da se to še naprej ne bo dogajal in da bi s tem na eni strani ne trpela »kode drž. blagajna, na drugi strani pa bi se pospešilo oddajanje zahtevanih pojasnil in s tem tudi trgovske stike med našo kraljevino in inozemstvom, je ministrstvo naprosilo zbornico, da interesente opozori, da svoje na predstavništva naslovljene vloge pravilno kolkujejo, ker je le na ta način mogoče, da bodo redno dobivali zaprošeno pojasnilo.
X Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 100 kg semena za travo ter glede dobave vulkanskega vlakna (Vulkan-fiber) in magnetov, do 25. aprila t. 1. pa glede dobave vozičkov za vreče. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 14. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 10.000 kg lesnega oglja. Dne 16. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave -uuu kg lanenega firneža. Dne 18. aprila t. 1- pn direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave svetiljk, piščalk in blaga za zastavice. Dne 27. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave par-ketov, ladijskih tal, zidnih deščic itd. Dne
28. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave orodja za opremo lokomotiv. Dne 29. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave borovih desk. Dne 30. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pločevinastih kant in škatelj ter glede dobave borovih desk. Predmetni oglasi % natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na Vpogled.
To in ono.
SLIKA NAŠEGA ČASA.
V Budimpešti je razpisano mesto prvega krvnika. Nič manj ko 21 ljudi se poteza za to mesto. S ponosom pripovedujejo vsi ti kandidati, kako so za časa vojne in po vojni uspešno vršili krvniški posel. Največ šans za mesto krvnika ima neki dosedanji prvi pomočnik krvnika Karl Gold, ki pravi v svoji vlogi, da služi madžarski državi že 42 let in da je asistiral pri 307 usmrtitvah. Med drugim pravi dobesedno sledeče: »Po padcu komune, ko smo bili krvniki zelo zaposleni in je delal moj šef navadno drugod, sem tudi jaz samostojno obešal ljudi.« Drugi pomočnik umrlega krvnika, Johann Racz ni igral nobene tako- velike vloge pri usmrtitvah. Samo pri osmih usmrtitvah je pomagal. Toda zato pa je kot vojak zelo pridno obešal ljudi. Tudi njegov zet se ponuja za krvnika in se priporoča s tem, da je pomagal pri 51 usmrtitvah. Nato slede drugi kandidati za sramoten krvniški posel. Neki kmet pripoveduje, da je v Galiciji osebno obesil 18 ljudi. Drugi se priporoča s tem, da je obesil tri ruske špione sam brez vsake druge pomoči. Neki mesar iz province je bil med vojno vojaški krvnik in je obesil 50 ljudi. Nek gozdar se hvali -med drugim tudi s tem, da govori veliko jezikov in da je med vojno obesil nešteto ljudi. Ima vse polno odlikovanj. Zal da ta častivredni barbar ne pove, če si je zaslužil odlikovanja z obešanjem ljudi ali pa še s kako večjo podlostjo. Zanimivo je, da se je ponudil kot krvnik tudi neki oficir iz znanega brloga morilcev, ki se zbirajo v hotelu Britanija. Njegovi tovariši pa so ga končno pregovorili, da je svojo kandidaturo za prvega krvnika Madžarske umaknil. Te prošnje za mesto budimpeštanskega krvnika bi spadale pred sodišče, ker so pravi dokument o zverstvih, ki so jih uganjali madžarski vojaki po Galiciji in Srbiji. Dobro pa bi bilo, da bi si jih ogledali tudi tisti sentimentalneži po Evropi, ki še danes govore o viteštvu madžarskega naroda.
Kaditi prepovedano.
četa izletnikov se je zbrala pred refietko M'j m ruskega grada, ki spada med zanisni-vosti tistega kraja.
Že eno uto čakajo dovoljenja, da bi smeli vstopiti.
Končno se približa zastaven vodnik v Čepici z našitki in v krasnem kroju.
Upanje zopet oživi.
Možak pa se mirno postavi za verig;*, ki ‘ brani vrata, in temačno motri čredo nestrpnih posetnikov.
Ljudje jamejo godrnjati.
Crez nekaj minut blagovoli kažipot izpro-govoriti: »Gradu ni mogoče obiskati, saj ▼•-ste, da je tam zabranjeno pušiti.. .<
Vsi se spogledajo.
»Saj vendar nihče med nami ne pušiU
»\ i ne, jaz pa !< odvrne veličastni cicero-ne in izpusti pod obok nekoliko oblakov dima, ki ga z naslado vleče iz velikaaska smotke.
V šoli.
Predavanje se plete okoli fizikalnih pojmov. Učitelj: »Prozorne so tiste stvari, skozi katere moremo videti. Naštej mi nekoliko rgie-dov, Joško Kislorepnikk Učenec: >Lestvica ...«
la HHOEH-jeriaa n pogon
vedno inta ste)Uadii&cu-
A. LfiMPRET, Ljubljana
KREKOV TRG ŠT. 10. — TELEF. 247.
Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
Jack London:
(55)
Burni doživljaji.
Roman z lužnega morja.
— Toda z vašimi Tahičani na krovu — jo pritei Sheldon z novim razlogom.
— Tahičanov ne bo na palubi — je odgovorila naglo. — Moji ljudje ostanejo pri meni. Nikdar se ne ve, kje jih lahko potrebuje«. Ce odplujem, bodo pri meni, če ostanem na bregu, bodo na bregu tudi oni. Tu na plantažah najdemo dovolj primernega dela u nje. Saj ste se prepričali, kako znajo tokati pragozd in da vsak izmed njih zaleže najmanj za šest vaših ljudožrcev. —
Im tako je stala Joana poleg Sheldona na verandi, zdihovala in opazovala Martho, ki baS odhajala na morje s starim Kienros-som na palubi, ki je bil prišel iz Savo kot poveljnik.
— Kienross je stara podrtija — je dejala s primesjo trpkosti v glasu. — Ah, prepričana sem, da se ne prenagli in nam je ne raebije. toda bojazljiv je kot dete in bojazljivi pomorščaki pogube prav toliko ladij kot prenagli. Nekega dne pogubi Kienross Naitho, ker mu bo preostal samo en izhod
in ker bo prebojazljiv, da bi se ga poslužil. Ljudi njegove vrste poznam dobro. Boj6 »e izrabiti prednost ugodnega vetra, ki bi jih pripeljal na cilj v dvajsetih urah, pri tem pa
jih zaloti brezvetrje, v katerem zgub*5 potem ves teden. Martha bo pod njegovim poveljstvom služila denar, to je gotovo, toda zaslužila ga ne bo niti polovico toliko, kolikor bi ga mogla pod poveljstvom poklicanega • kapitana. —
Umolknila je ter je z živo zardelimi lici in žarečimi pogledi sledila ladji na morju.
— Bože, jadra vam kot zlodej! Le poglejte jo, kako požira vodo, dasi piha veter, ki ni vreden počenega groša. Ni obita z navadnim belim kositrom, temveč z medenim kositrom, kakršnega imajo bojne ladje. Ko je bila na Poonga Poonga, sem jo dala iZr-gladiti s kokosovimi vlakni. Predno jo je kupila ta družba zlatokopov, je služila za lov na tulnje. In ladje, s katerimi lovijo tulnje, morajo presneto dobro pluti! Več kot enkrat morajo tam gori nad Sibirijo bežati pred ruskimi križarkami druge vrste.
Da vam povem iskreno: niti sanjalo se mi ni, da se mi bo ponudila taka prilika na Guvutu in da jo kupim za manj kot tristo dolarjev. Če bi bila to slutila, ne bi bila sklenila z vami družabne pogodbe — in v tem slučaju bi sedaj jaz poveljevala Martho.
Sheldon je iznenada uvidel upravičenost <e njene želje. To, kar je bila storila, bi bila izvršila tudi, če ne bi bila njegova družabnim, in pri reSevanju Marthe ni bil on prav nič udeležen. Popolnoma sama, brez njegovega nasveta, se je bila izpostavila zasmehu ljudi na Guvotu in se spustila v tekmo z možmi kot so bili Morgan in Raff; lotila se je te pustolovščine ter jo z uspehom izvedla.
— Imam občutek, kot ga mora imeti odrasel človek, ki je malemu otročičku odvzel lutko — se je zdajci pokesal Sheldon.
— In malo dete plače za njo. —■ Pogledala ga je in opazil je, da ji drgetajo ustnice in da ima vlažne oči. — To je zopet oni deček, — je pomislil, — deček, ki joka radi lepega čolnička, s katerim se je bil igral. — Toda na drugi strani je bila zopet zena. Kakšna mešanica nasprotij je bila v njej! Tako rad bi vedel, če bi jo prav tako ljubil, ako bi bila vseskozi žena in ne tudi deček obenem. Pa se mu je hipoma posvetilo, da jo v bistvu ljubi takšno, kakršna je in baš radi onega fanta, ki tiči v njej, — in radi vgega drugega — skratka, da ljubi vsoto vseh onih j bitij, ki so v njej in ki tvorijo tako mično > celoto.
- Toda to malo dete ne bo več plakalo za j njo — je dejala. — To-le sedaj je bil zadnji <
vzdih. — če je Kienross ne pogubi, jo vrnete nekoč svoji družabnici — o tem sem prepričana. Sedaj vas pa nočem več trpinčiti. Upam le, da poznate moje občutke. To ni isto, kakor če bi bila Martho samo kupila ali zgradila. Rešila sem jo. Osvobodila sem jo s pečin. Dvignila sem jo iz morskega groba v času, ko se je zdelo, da je s petdesetimi funti preplačana. Moja je — vsa moja, ker je brez mene sploh ne bi bilo. Oni silni, severno-zapadni veter bi jo bil pokopal že tekom prvih treh ur. Tudi plula sem ž njo — gre vam kot zlodej, kot pravi zlodej. Ali veste, da jo lahko obrnete v vetru s polovičnim obratom krmila — in ona se vam pokori — in kako se vam obme! Da, prav nič ni treba popuščati gornjih jader ali zavirati z glavnim jadrom tekom obrata. Samo krmilo obrnite, pa se vam okrene kot žrebe z uzdo med zobmi. Tudi lahko plujete ž njo nazaj kot 8 par-n ikom. To sem storila v Poonga Poonga med ono plitvino in pobrežnim skalovjem. Čudovito je bilo. —
— Pa saj ne ljubite ladje tako kot jas in gotovo si mislite, da sem prismojena. Toda nekoč zopet odjadram z Martho, da, odjadram gotovo. Prepričana sem, da bo tako.
(Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI
C«ne oglasom do 20 besed Din 5’—, v*aka nadaljna beseda
50 para.
Suhe mavrohe
ali smrčke
kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana.
Mesečno sobo
)We novinar. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«.
10.000 Din
pMejiU iščem proti varstvu in me-•einiti menicam. Obresti zmerne. Foaadbe pod »Varno« na upravo lista.
Knjigovodja - bilancist
sprejme še nekatera naročila za sestavo knjig in bilanc, kakor tudi za italijansko, nemško, francosko in angleško korespondenco. Cenjene ponudbe pod »Perfekten« na upravo lista.
Kot vajenec
v kako podjetje ali dobro trgovino želi vstopiti mladenič iz dobre družine. Ponudbe pod »Marljiv« na upravo lista.
Matematiko
poučuje profesor. Honorar zmeren. Ponudbe na upravo lista pod »Matematika« .
GAMAUFOVO umetno gnojilo za cvetlice
je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do Izredno bajnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3—.	Razpošilja društvo:
^VRTNARSKA ŠOLA" V KRANJU.
Stalna zaloga: H«r*mansky, Komika, Adria, Bajc, Urbanič.
Natfbom
ItTMbtfirtrc* la • rfiAo M
* Josip -Petelinc-a
Grltasner Adler
n rodbino, obrt to Industrijo
Ljubljana $!£££!£
Mimnli brupliten. Vitatu garancij*. Mavnlca n popravila ^
% Telefon 913	*•	■»■!«
Mlad pomočnik
ki je dovršil učno dobo v trgovini % mešanim blagom s prav dobrim spričevalom, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče mesto pomočnika v dobroidočo trgovino bodisi v mestu ali na deželi. Naslov: Fr. Švare, Pesnica.
Instrukcije
Iz vseh srednješolskih predmetov daje in pripravlja za malo maturo visokošalec. — Naslov pove i« pri" jaznosti uprava lista.
Abadie
•igaretni papir zopet stalno na zalogi. A. Lampret, Krekov trg 10.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■R
FflAH SlOPlEfl, notar pri Si. lenaril v iv. goricah
sprejme
notarskega kandidata, tudi začetnika, v notarskih poslih izurjenega uradnika, strojepisko, veščo knjigovodstva.
Reflektiram samo na prvovrstne moči.
Ponudbe z zahtevki, opisom življenja in referencami naravnost.
I?
r Gradbeno podjetje ' *
Ing. Dukič in drug
Ljubljana, Bohoričeva ul. 5t. 24
■j	Telefon	štev.	560
se priporoča za vsa v to stroko spadaj"oča dela.
Stanovanje
malo, soba in kuhinja, išče zakonski par brez otrok za maj. Kje po®11®*1* sko, plača do 300 Din mesečno. Ponudbe pod »maj< na upravo.
Mala hišica
anodružinska z malim vrtom na periferiji mesta ali v okolici se kupi. Ponudbe z navedbo položaja in cena pod >Spomladi< na upravo lista.