o.ji«I fjfjL^n ^
Leto XXI., št« 10$
Ljubljana, sreda 8« maja I940
Cena 1 Din
UpravniAtvo; L,juDijana, Knafljeva S — Telefon štev. 3122, 3123, 3124. 8125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova uL — Tel. 3492 tn 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg
St. 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub-Uana št. 17.749.
Nova strategija
In živčna vojna
Vojaški strokovnjaki v vseh državah razpravljajo te dni o novih strateških osnovah modernega vojskovanja. Njih bistvo označujejo vojaški strokovnjaki s tem, da se moderna strategija poslužuje istočasno najrazličnejših sredstev ki so vsa in v medsebojni povezanosti podvržena končnemu cilju: oslabitvi odporne moči in volje nasprotnika. Prav zaradi tega ie danes tako težko oceniti dejansko moč te ali one države, ki prihaja v poštev za vojne račune. Med glavna sredstva moderne vojne je namreč treba istočasno šteti ne le oborožene sile na suhem, na morju in v zraku, temveč tudi vso gospodarsko proizvajalno moč države, diplomacijo ir propagando, pa še več drugih činite^jev, ki so le navidezno postranskega pomena. Zato so v moderni vojni razne »neprave« oblike vojskovanja, kakor gospodarska, diplomatska in živčna vojna, v tolikšni meri sestavni del »prave« vojne, da si brez nj:h moderne vojne sploh ne smerno več zamišljati.
Po dosedanjem razpletu vojne se še vedno pripisuje največji pomen zlasti živčni vojni, ki ie zvesta spremljevalka sedanje vojne. V vojaških krogih jo označujejo za »razširjeno strategijo«, to se pravi za strategijo, pri kateri igrata diplomacija in propaganda vlo-go. kakršne doslej nikdar še nista igrali v razpletu vojn. Tehnika naglega državnega udara in revolucionarnih preokretov se je s področja notranjega državnega življenja prenesla tudi na širše mednarodno področje, kjer ii prav tako kakor v posameznih državah sto-r na razpolago vse ogromne tehnične pridobitve novega časa. Neki švicarski vojaški strokovnjak je te dni metodo razširjene vojne strategije« takole iznačil: »Metoda razširjene strategije obstoji v tem. da se verjetni nasprot-
: v naprej na znotraj razkroji s ta-■ nstvenimi neredi, šepetajočo propagando :n pripravami za sabotažna dejanja. da se s smotrnimi akcijami za-r s. nesloga v njegov narod, zaseje r5V3"p?rjo m vzbudi občutek negotovosti. Ko je potem njegova notranja t -dnost dovolj zrahljana, sledi vojaški napad od zunaj, ki se izvede bliskovito ter s tem ali onim geslom.«
Zastopniki te »razširjene strategije« so mnenja, da spadajo velika vojaška merjenja moči kakor jih poznamo tudi še izza svetovne vojne, v preteklost. V bodoče bo nasprotnik vojaško napaden šele. ko bo njegova odporna moč z nevarnimi orožji živčne voine v tolikšni meri zrahljana, da bo spričo bliskovitega udara v kratkem času prisiljen h kapitulaciji. Seveda so vojaški strokovnjaki mnenja, da drže te domneve predvsem glede nepripravljenih in v glavnem malih narodov, da pa bo mogoče borbo med velesilami zaključiti samo s popolnim angažiranjem vseh razpoložljivih oboroženih sil na suhem. na morju in v zraku. Vsako novo orožje izgubi na svoji prvotni udarnosti. čim je njegovo delovanje znano, pa se je zato mogoče proti njemu tudi zavarovati. Navzlic temu je izven dvoma, da je izmed vseh strategij naših dni najbolj genialna in seveda tudi najbolj nevarna strategija duhovne vojne. Vsaj dosedanje izkušnje kažejo, da je v tej vojni osvajanje terena tesno povezano z osvajanjem duha.
Vojaški strokovnjaki so tej novi bojni taktiki izbrali naziv »razširjena strategija« znabiti predvsem zato, ker se ona ne nanaša samo na države, ki so že v vojni in si v njej stoje kot sovražniki nasproti temveč tudi na vse one, ki so izven oboroženega konflikta. Spomnimo se samo, kako se prav v tej vojni neprestano govori in piše o možnostih njenega razširjenja. Strategija tega »razširjenja« zaposluje stratege obeh vojnih taborov neprimerno boli kakor vse druge strategije. V neposredni zvezi s temi strateškimi računi pa je seveda vsa diplomatska in propagandna akcija, ki to vojno novih strateških načrtov spremlja kot tako zvana živčna vojna.
Zato je razumljivo, ako se danes v vseh državah izven vojne, zlasti srednjih in malih, ki jih strategi neprestano. dasi nevidno in za širše kroge tako rekoč povsem nezaznavno vlečejo v svoje račune, pojavlja potreba po vnaprejšnjem zavarovanju proti vsem presenečenjem. Ta presenečenja, kakor je pred kratkim izjavil vrhovni poveljnik švicarske vojske general Guisan, utegnejo priti ne le od zunaj, temveč tudi od znotraj. Zlasti male države izven vojne morajo v novem konfliktu med velesilami stalno računati s tremi so-\'ražniki: zunanjim, ki ni treba, da bi bil v naprej določen, pa dvema notranjima, katerih eden je tujec v Propagandni misiji, drugi pa domačin, ki takemu tujcu naseda.
To vnaprejšnje zavarovanje proti navedenim trem nevarnostim je danes nujno potrebno vsem državam izven konflikta, ki jih samo nevtralnost ne
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 26 din. Za inozemstvo 40 din.
Urednlltro: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon
3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopis! se ne vračajo.
Norveška debata v Londonu
Chamberlain ie opravičeval postopanje voinega kabineta — Opoziciia ie zavzela zelo ostro kritično stališče in zahtevala spremembo vlade
London. 7. maja. s. (Reuter). Malokatero sejo spodnje zbornice so v političnih krogih in v širši javnosti pričakovali s tolikšno nestrpnostjo kakor današnjo popoldansko sejo. za katero so bile napovedane važne izjave ministrskega predsednika Chamberlaina ter drugih odgovornih resornih ministrov v zvezi z zadnjimi dogodki na Norveškem. Poslanci so se zbrali že mnogo pred napovedanim časom, prav tako pa ie bila tudi diplomatska loža zasedena do zadmega kotička. Med drueimi je prisostvoval seji v diplomatski loži tudi norveški zunanji minister dr. Koht.
Po otvoritvi seje ie bila prečitana naj-prvo vrsta vprašanj, ki so iih v zvezi z dogodki na Norveškem stavili razni poslanci iz vladnega in opozicijskega tabora. Ko ie predsednik zbornice napovedal, da bo odgovoril na postavljena vprašanja ministrski predsednik Chamberlain, so se poslanci zgrnili okrog govorniške tribune. Chamberlain ie imel zelo obširen govor, v katerem ie podrobno pojasnjeval razvoi dogodkov na političnem, diplomatskem in vojaškem področju. Poslanci opozicije, pa tudi poslanci iz vladnega tabora so mu često vpadli v besedo in zahtevali preciz-neiših pojasnil.
Chamberlalnov govor
Chamberlain je v svojem govoru najprej omenil, da je bilo treba po umiku angleške vojske iz Andalsnesa opustiti tudi še Namsos. Nato je nadaljeval: V svojem poročilu prejšnji teden sem se kar naj-skrbneje izogibal, da bi dal kakršenkoii migljaj o tej drugi operaciji, ki je bila še bolj nevarna nego prejšnja. Izraziti moram ob tej priliki vse priznanje spretnosti kopne vojske in mornarice, ki sta izvedli zopet no vkrcanje v Namsosn v teko en same kratke noči, brez vsake izgube pri operaciji sami. Kolika je bila pri tem nevarnost, je razvidno že iz dejstva, da je naslednjega dne, v petek zgodaj zjutraj 50 nemških bombnikov napadlo angleške ladje, ker je sovražnik izvedel za njih odhod. Pri tem sta bila izgubljena en angleški in en francoski rušilec.
Umik na Norveškem je zelo pretresel vso našo javnost. Ministri morajo seveda pričakovati, da v vsakem primeru nosijo vso krivdo. Toda omeniti moram, da so poročila, ki so prihajala o poteku norveške kampanje iz Stockholma, izražala pričakovanja, ki niso bila nikdar upravičena in ki jih ni s svojimi izjavami potrdil noben član kabineta. Nasprotno so člani vlade storili vse, da ta poročila potlačijo, niso pa pri tem seveda smeli povedati nič takega, kar bi dalo sovražniku informacije o pravem izgledu položaja. Na ta način je bilo razočaranje neizogibno. Vendar pa ne smemo precenjevati neuspeha, ki smo ga na Norveškem doživeli. Predvsem nismo imeli na Norveškem več ko eno divizijo vojaštva. Angleške izgube pa tudi niso posebno velike, niti po številu, niti nam ni bilo treba na Norveškem pustiti velikih ali važnih zalog. Nemške izgube na vojnih ladjah, transportnih ladjah in moštvu so mnogo večje.
Svetovna reakcija na umik iz Norveške ni bila neugodna za zaveznike. Francija je sprejela umik z občudovanja vredno trdnostjo in s prepričanjem, da moramo pomnožiti svoje napore v vojni. Turčija se ni vznemirila, Egipt je dovršil varnostne ukrepe in položaj na Bližnjem in Srednjem vzhodu je doživel pomirjenje s prihodom našega vojnega brodovja pred Alek-sandrijo. Obžalujem pa gotove kritike švedskih listov, ker te niso mogle pomagati niti švedski sami, niti zaveznikom.
Usoda za Finsko
pripravljene vojske
Slišali Smo tudi očitek, da zavezniške sile, ki so bile pripravljene, da gredo na pomoč Finski, ne bi bile smele biti razpu-ščene, temveč bi morale prehiteti Nemčijo z zasedbo Norveške. Toda Nemčijo bi bilo v tem o žiru nemogoče prehiteti, razen če bi bila Norveška prosila za to, ali pa izdala dovoljenje. Nihče ne more predlagati, da bi bili mi izvedli tako invazijo, kakor so jo Nemci. Nemški napad je bil podpiran od izdaje znotraj, poleg tega so se na Norveškem že nahajali skriti nemški vojaški oddelki in vojni material v nedolžnih trgovskih ladjah.
Načrti za ekspedicijo na Finsko so obstojali iz dveh delov. Prvič so bili pripravljeni oddelki prednjih straž, drugič pa glavna vojska, ki naj bi prvim sledila. Ta drugi del vojske je bil poslan v Francijo. ko smo opustili misel na intervencijo
na Finskem, oddelki prednjih straž pa so j ostali tukai. Naš u'peh na Norveškem itak nikdar ne bi zavisel od števila čet. temveč od hitrosti, s katero bi se te čete izkrcale v primernih lukah.
Dva razloga umika
V Splošnem mislim, da je bil pravilen poskus naše intervencije na Norveškem, da pa je bil enako pravilen tudi umik vojske. ko smo videli, da načrt ni izvedljiv. Razloga za neizvedljivost sta bila dva. Prvič ni bilo mogoče dobiti letališč za lovska letala, drugič pa so nemška ojičenja izredno hitro priSla. Nemci so dovažali na Norveško vedno nova ojačenja. Pod takimi pogoji Smo se odločili, da uporabimo vojsko, ki je bila poslana na Norveško, drugod, z večjo silo in večjim efektom, j Ne smemo si ustvar;ti prehitro sodbe po dosedanjih rezultatih. Očividno je, da so Nemci nekaj dobili, toda enako jasno je, da so morali plačati za to veliko ceno. Prezgodaj bi bilo presojati, kje bo kon-
•	čna premor na Norveškem, ker kampanja i še ni končana. Velik del Norveške je še
izven nemške oblasti, kralj in vlada st.i še vedno tam in vodita norveško vojsk0. da nadaljuje borbo, v kateri bomo stali vedno na njeni strani.
„Vojna se lahko vsak hip r&zžiri".
Norveški zunanji minister je pozval včeraj norveški narod, naj bo potrpežljiv To je moder nasvet. Čeravno smo pripravljeni nuditi Norveški vsako pomoč čimprej, ne smemo pozabiti, da sc lahko vsak trenutek vojna razširi. Nemčija raz.iolaga z veliko ' armado v centralnem pol« žaju. s katero lahko vsak trenutek udari na različnih j mestih. Treba je postopati tako. d" lahko pariramo napad, kjerkoli bo prišel. Naj-
•	važneje je, da smo v takem primeru takoj pripravljeni. Nočem biti niti preoptimisti-čen, niti pesimističen. Sem vedno za srednjo pot, proti prevelikim upanjem, pa tudi proti malodušju.
»Sedaj ni čas za spore"
Popolnoma zaupam v končno zmago. Mislim pa, da se nas narod še ne zaveda vsega obsega nevarnosti, ki mu preti. Prav norveška kampanja je pokazala, kako se trenutna slika v vojni lahko hitro izpre-meni. Zato pa se moramo izogibati taki cepitvi sil, ki bi služila lahko sovražniku. Ta bi lahko pod vzel nenadoma kar najmočnejši neposredni napad proti naši državi. Sedaj ni čas za spore med nami. Sedaj je čaS, da sklenemo vrste, stisnemo zobe in mobiliziramo vso svojo energijo in vse svoje vire.
Napravljeni so bili poskusi, da bi se prikazale razlike med štirimi vodilnimi člani vojnega kabineta. Toda ni mogoče trditi, da bi bil za eno ali drugo stvar eden od njih bolj odgovoren nego drugi. Nobene razlike v mišljenju nI med nami Nihče od nas ni poskusil intrigirati proti drugemu. Vsi smo imeli samo eno misel: kako bi vsak izmed nas najbolje prispeval k zmagi v vojni.
Stavljeni so bili mnogi predlogi za spremembe v ustroju vlade. Toda najizkuše-nejši člani vlade, med njimi ministra Han-key in Churchill, take predloge odklanjajo. Vendar nisem nasproten osebnim spremembam v sestavi vlade.
Pooblastila Churchillu
Napravljen je bil aranžma, da bo dajal Churchill direktna navodila odboru šefov štabov, ki bodo zopet pripravili načrte po Churchillovih navodilih. Churchill bo imel posebno nalogo, da na ta način od dne do dne nadzoruje vse vodstvo vojne. Nobenega dvoma ni, da bo na ta način vojaški položaj i vseh vidikov posebno skrbno proučen in da bodo odločitve, ko bodo sprejete, Izvedene hitro in z energijo.
Tu je padel Chamberlainu v besedo Lloyd George ter vprašal, če bo Churchill ostal tudi še nadalje mornariški minister. Chamberlain je odgovoril: Da! Mislim, da lahko ostane na tem položaju, upam, pa, da bo sam povedal, če bo njegovo težko delo zahtevalo, da mesto mornariškega ministra odloži.
Attleejeva kritika in vprašanja
Za Chamberlainom je govoril prvi vodja opozicije Attlee. Najprej je pohvalil spretnost, pogum in požrtvovalnost angleških vojaKov na Norveškem, ter je poudaril, da
more dovolj ščititi pred presenečenji, pa naj bo še tako stroga, vsestranska in popolna. Tako vidimo, kako hite vse nevtralne države z izdajanjem primernih ukrepov, ki so namenjeni takšnemu preventivnemu zavarovanju. Zaradi njih se nobeden izmed vojnih taborov ne more pritoževati, ker niso naperjeni proti nikomur, temveč služijo samo obrambi pred delovanjem tako zvane živčne ali duhovne vojne, ki v svoji razširjeni strategiji ne pozna nobenih mej.
Kakor drugod, se ta težnja čuti danes tudi na evropskem jugovzhodu, na Balkanu. Okoli Balikana sc že nekaj časa plete prav nevšečna živčna vojna, ki se poslužuje vseh mogočih sredstev. Navidezno se ta borba vrši samo med prizadetimi velesilami, toda dejansko se po metodah »razširjene strategije*
prenaša na samo balkansko področje, med balkanske narode, ki jim nihče ne more očitati, da hočejo v tej borbi sodelovati. Nasprotno, oni te metode odklanjajo, ker se v svoji miroljubnosti izogibljejo vsemu, kar bi moglo služiti za povod kakršnemukoli napadu od zunaj. Zato so na živčno vojno, ki se plete okoli Balkana, že v vseh balkanskih prestolnicah odgovorili tako, kakor to zahtevajo svobodoljubje, miro-ljubje in samozavest balkanskih narodov: Medsebojne obdolžitve v službi živčne vojne o tem, kdo prav za prav pripravlja napad na Balkan, se balkanskih narodov ne tičejo. Oni budno •pazijo samo na to, kdo bo dejansko napad izvršil. Na že izvršeni napad pa bi vse balkanske države odgovorile tako, kakor to zahteva njihova velika ljubezen do svobode.
je bil umik angleških čet z Norveške mojstrsko delo. Toda konec koncev je bil to vendarle neuspeh. Govor ministrskega predsednika Chamberlaina prejšnji teden je bil preveč optimističen in govor mornariškega ministra Churchilla teden dni po začetku norveške kampanje je bil celo daleč preoptimističen. Chamberlain svari pred prehitrimi sklepi, toda ni vedno tako govoril. Danes vsebuje njegov govor več opravičil nego pojasnil. Kazen za to je, da je občinstvo sedaj zeTo razočarano.
Attlee je nato stavil vladi več vprašani, med drugim je vprašal: Ali je bilo poskrbljeno vse potrebno za protiudarec na Norveškem? Zakaj je bila angleško-francoska vojska za Finsko tako hitro razpuščena? Ali je biio poslanih na Norveško dovolj čet. al; so bile primerne in dobro opremljene? Kakšno iTermacije je dal o nemški invaziji »inJf iligence Service« in ali so bile primerni, \ j orabljene?
Dalje je Attlee kritiziral splošno politiko vlade. T^ihče v Angliji, je dejal, ni niti najmanj pretresen zaradi umika iz Norveške Sedanja vlada je slepa in gluha proti očitkom z vseh si rani. dr vodstvo vojne ni dovo'* energično. Tu ne gre samo za neuspeh na Norveškem, ta je bil samo višek. Vlada ima za seboj skoro neprestano kariero neuspehov: Norveška. Češkoslovaška. Poljska. V tej vojni, v kateri gre za življenje ali smrt. se ne smemo pustiti voditi od ljudi, katerih kariero tvorijo sami ne-
uspehi, ali od ljudi, ki so potrebni počitka. Splošen občutek v Angliji je, da te vojne ne bomo izgubili, temveč bomo zmagali. Toda v to svrho potrebujemo na vodstvu države drupe ljudi.
Sinclairovi očitki
Vodja liberalcev Sinclair je izrazil mnenje, da je v primeru umika iz Južne Norveška vlada pač postopala po nasvetih vojaških strokovnjakov. Toda liberalna stranka se vprašuje, zakaj je bilo treba sploh priti v tak položaj. Vsekakor pa umik iz Norveške v vojaškem oziru ne predstavlja nesreče. Nič takega se ni zgodilo, kar bi omajalo zaupanje v borbeno S'1.;1 vojske v vire, ki so zaveznikom na razpolago, ali v končno zmago v vojni. Treba pa bi bilo več dalekovidnosti in volje d«, zmage pri onih na vrhu, ki vodijo vojno. Neuspeh na Norveškem je manjši, nego so bili mnogi neuspehi v svetovni vojni, toda najbolj resen je ta neuspeh na gospodarskem polju. Anglija je izgubila trgovske stike z Norveško. Dansko. Švedsko, Finsko ter z vsemi baltiškimi državami. Tudi diplomatski položaj Anglije je skoro povsod oslabljen. V nasprotju z govori angleških ministrov stoje hitri udarci Nemčije in v vojni so samo rezultati ono, kar šteje. Sinclair je zahteval mnogo bolj energično vodstvo vojne.
Polemika okrog tajnega telefonskega razgovora
Nemški komuncke o razgovoru Chamberlaina in Rey nauda, ki ga pa v Parizu ostro demantirajo
Pariz, 7. maja. j. (Havas). Danes je bil s službenega mesta izdan komunike, ki se glasi:
Nemško časopisje je danes objavilo komunike, v katere v podrobnostih navaja telefonski razgovor, ki sta ga baje imela 30. aprila med 22.10 in 22.25 zvečer predsednik angleške vlade Chamberlain in predsednik francoske vlade Reynaud ta v katerem sta baje razpravljala o načrtih za skupno akcijo v Sredozemlju. Navedene nemške trditve so brez vsake podlage, ker se tak razgovor, o namerah zavezniških vlad v resnici ni nikoli vršil in je to zgolj plod nemške propagande.
Berlin, 7. maja. j. (Havas.) Nemški komunike o telefonskem razgovoru med Chamberlainom in Reynaudom se glasi: 30. aprila ob 22.10 zapadnoevropskega časa je imel Reynaud telefonski razgovor s Chamberlainom. Ko sta se razgovorila o nekaterih finančnih vprašanjih, je dejal Reynaud, da mu je »Weygand obljubil, da bo do 15. maja dokončal vse svoje priprave za akcijo, ki mu je bila ukazana«, da pa Chamberlain tega datuma ne sme vzeti povsem dobesedno, ker bi se utegnila stvar tudi zakasniti. Chamberlain je nato očividno vznejevoljen odgovoril, da »tam doli ne bo čakal delj, kakor je absolutno nujno potrebno«. Rejmaud mu je nato naglasil številne težkoče, ki jih je treba še premagati, zlasti kar se tiče Turčije. Pri tej priliki se je baje poslužil fraze »da postavlja Turčija od dneva do dneva večje zahteve«. Chamberlain je nato obljubil, da bo »Turke še enkrat vzel v roke«, toda dodal je, da ne more garantirati, da se mu bo posrečilo premagati samoljubje ta ponos. Rejmaud je obljubil, da bo s svoje strani storil vse, da se odstranijo zapreke moralnega značaja. Nato je Chamberlain z bolj ukazujočim naglasom zahteval od Reynauda, da mu mora najkasneje do 20.
maja sporočiti zaključek vseh priprav. Ko sta Reynaud in Chamberlain izmenjala še nekatere vljudnostne fraze, sta pogovor zaključila ob 22.25, ne da bi bil Chamberlain pozabil poprej opomniti Reynauda. naj ukrene vse potrebno, da ne bo spet kakih indiskrecij s francoske strani.
Italijanski odmev
Rim, 7. maja. br. (OA.) Italijanski listi beležijo v svojih današnjih poročilih iz Berlina, koliko senzacijo je v Nemčiji vzbudilo poročilo o nekem telefonskem razgovoru Chamberlaina in Reynauda, ki ga nemški tisk objavlja pod naslovom: »Pozor, pozor! Za vse prizadete: Zadnji termin je 20 maj!« Listi pa istočasno objavljajo tudi londonski in pariški službeni de-manti glede tega razgovora.
Francoski minister za delo v Londonu
London, 7. maja. AA. (Havas) Francoski delovni minister Pomaret je prispel danes v London. Pri prihodu ga je sprejel britanski delovni minister Brown. Francoski minister je s svojim spremstvom popoldne odšel v angleški parlament. Jutri bo imel sestanek s trgovinskim ministrom, opoldne pa bo gost na kosilu, ki ga prireja vlada.
Lansburry umrl
London, 7. maja. s. (Reuter). Danes je umrl tu v starosti 81 let znani delavski poslanec Lansburry. Zadnja leta se je udej-stovafl kot vodja angleških pacifistov. Kratko pred izbruhom vojne je osebno posetil kancelarja Hitlerja in ministrskega predsednika Mussolinija. Bil je tudi v Beogradu.
Pismi kralja Gustava In kancelarja Hitlerja
Ponovno zagotovilo Nemčije, da bo spoštovala švedsko nevtralnost - Obzir do Stovjetske Rusije
Berlin, 7. maia. AA. (DNB). V zvezi s poročilom da sta si kaocelar Hitler in švedski kralj izmenjala v drugi polovici aprila osebni pismi, v katerih se potrjuje popolno soglasje glede bodočih političnih odnosov med obema državama, se izve s poučene strani, da je Švedska pri tej priliki izrazila trdno odločnost, da bo nadaljevala s politiko najstrožje nevtralnosti do v»eh in da se bo z vsemi sredstvi pri tem branila. Nemčija je od svoje strani poudarila priznanje švedske nevtralnosti, kakor je bilo to že sporočeno pred nekaj dnevi v uradnih izjavah obeh vlad.
Stockholm, 7. maja. j. (Havas). Današnji švedski časopisi objavljajo razne informa--cije o pismih, ki sta jih izmenjala švedski kralj Gustav in vodja raj ha Hitler, vendar pa se ne spuščajo v nikake lastne komentarje. Berlinski dopisniki švedskih listov pripominjajo, da v nasprotju z diplomatskimi običaji besedilo teh pisem ne bo objavljeno. Do izmenjave je prišlo potem, ko se je po zadnjih izjavah nemškega zunanjega ministra Ribbentrcpa razjasnilo nemško stališče do švedske nevtralnosti in po osebnem posredovanju maršala Gorin-ga. V švedskih političnih krogih je sicer zmerom prevladovalo prepričanje o velikem interesu, ki ga ima do Švedske tudi Sovjetska unija, kar je nedvomno mnogo
pripomoglo k temu. da je Nemčija preko svojega zunanjega ministra ponovno izjavila, da bo spoštovala švedsko nevtralnost. Navzlic temu pa Švedska po izjavah me-rodajnih krogov mnogo bolj kakor takim besednim jamstvom zaupa moči svoiega orožja, s katerim je odločena braniti vsakršen napad na svojo nevtralnost.
Stockholm. 7. maja. AA. (Reuter). V stockholmskih političnih krogih mislijo, da je na pobudo kralja Gustava prišlo do izmenjave stališč med Gustavom in Hitlerjem. Ni znano, kaj je vodilo kralja, da >e ponovno poudaril željo Švedske, da bi ostala nevtralna. Poudarja se. da je balo korektno vedenie švedske javnosti priznano in podčrtano od strani nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa. Zato smatrajo, da Švedski v bodoče ni treba zahtevati ponovnih jamstev od Nemčije. Besedilo pisem, ki sta jih izmenjala kraij Gustav in Hitler, ni bilo objavljeno.
Avdience belgijskih ministrov
Bruselj, 7. maja. (Havas). KraJj Leopold je danes dopoldne sprejel v avdienco ministrskega predsednika Pierlota, zunanjega ministra Spaaka ter finančnega mina«t.m Gutta.
»JUTRO* It 105.	,	2	• *	■ ■ ■	B*«!*, S. V. 1949.
Ugibanja okrog Italije
Vesti o novem posredovanju za zbližanje Italije z zapad-nima velesilama — Važen ameriški ukrep

Rim, 7. maja. z. Poleg raznih vesti o prizadevanju Vatikana za zbližanje Italije z zapadnima velesilama, se je danes v rimskih krogih razširila vest, da je tudi še neka tretja država sprožila predlog, ki naj bi to zbližanje omogočil in pospešil ter dal osnovo za solidno in trajno prijateljstvo Italije, Francije in Anglije. Po tem predlogu naj bi se Gibraltar, Suez, Malta, in Korzika internacionalizirali, s čimer bi bilo ustreženo želji Italije, da se ji zajamči svoboden izhod iz Sredozemskega morja in da preneha biti jetnik Anglije in Francije v Sredozemlju.
V rimsk.h krogih smatrajo vse te vesti za preveč fantastične, da bi mogle biti resnične, ter so sploh mnenja, da je sedanji trenutek docela neprimeren za tako posredovanje.
Washington, 7. maja. s. (Ass. Press.) Gospodarski urad ameriške vlade je danes objavil, da je vlada sklenila ukiniti po-sebn uvozne tarife na italijansko blago, ki jili je bila uvedla lani z utemeljitvijo, da italijanska vlada daje za izvoz subvencije. Pričakujejo, da bo ta ukrep ameriške vlade pripomogel k gospodarskemu zbližanju med Zedinjenimi državami in Italijo.
Povratek angleškega
veleposlanika
Rim, 7. maja s. (Reuter) Angleški veleposlanik sir Percv Loraine se je vrnil v Rim in bo najbrže prihodnje dni posetil italijanskega zunanjega ministra Ciana. Tudi zastopnik angleškega finančnega ministrstva Plavfair je dospel v Rim, vendar ni verjetno, da bi prišlo do angieško-itali-janskih pogajanj za trgovinsk- sporazum preko dosedanjega obsega.
Sesszaslsa las demanti
Rim, 7. maja z. »United Press« poroča, baje po informacijah iz rimskih diplomat-
skih krogov, da je angleška viada pozvala
italijansko vlado, naj najkasneje do 16. t. m. dokončno pojasni in določi svoje stališče v sedanji vojni.
London, 7. maja. j. (Reuter). V merodaj-
nih angleških službenih krogih kategorično demantirajo vse informacije, ki jih je objavilo časopisje, češ da je Velika Britanija zahtevala od Italije, naj se dokončno precizno izjavi o svojem stališču v trenutnem mednarodnem položaju.
Obisk italijanskega
ministra v Berlinu
Berlin, 7. maja. AA. (DNB) Italijanski
prosvetni minister Pavolini bo prišel v četrtek v Berlin na vabilo ministra dr. Gob-belsa. Minister se bo med drugim udeležil 9. maja tudi premiere drame Cavour, katero je spisal Mussolini.
Rooseveltova poslanica Mussolimju ?
Rim, 7. maja. br. (OA.) Kar se tiče ameriške diplomatske akcije v Rimu se končno potrjuje, da je ameriški veleposlanik Phillips izročil Mussoliniju posebno Roose-veltovo poslanico, v kateri je ta izrazil svoje prepričanje, da se vojna ne bo razširila na Sredozemlje.
Nova italijanska oklopnica
Rim, 7. maja. br. (Štefani), šele pred kratkim dograjena in oborožena 35.000 tonska oklopnica »Littorio« je bila včeraj uvrščena v italijansko vojno brodovje. Italija ima sedaj 4 velike moderne oklop-nice. Pred kratkim je bila uvrščena v italijansko vojno brodovje njena posestrima »Vittorio Veneto«. Oklopnica »Littorio« je bila zgrajena v rekordnem času 18 mescev. Na preizkusnih vožnjah se je ladja sijajno izkazala tako glede stabilnosti kakor glede brzine in gibčnosti.
fg>
ti tniKi
ia krajši rok"
Medmrsdm krogi v E"skh beležijo vsaj začasno popuščanje napetosti — Italijanske vesti o angleških
ponudbah Bolgariji ln bolgarski odklonitvi
Rim, 7. maja. (Dr. O. A.) Kljub temu, da so preventivni ukrepi v Sredozemlju ostali v veljavi, so ugotavljali danes v tukajšnjih krogih mednarodnega tiska lahno popuščanje napetosti, kar označujejo kot »optimizem na krajši rok«. Ta teden je posvečen v Italiji predvsem velikim svečanostim. V četrtek bo na obletnica Uita-novitve fašističnega imperija v Neaplju otvorjena v navzočnosti kralja grandiezna razstava pod naslovom »Tri leta Italijanske Afrike«. Istega dne bo proslavljena tudi stoletnica italijanskih železnic ter se bodo proslav udeležili tudi zastopniki železniških uprav obeh vojskujočih se taborov.
Gavda obtožuje v svoji polemiki s francoskimi listi francoski tisk, da hoče ustvariti nekak fantom italijanske grožnje in tako izzvati na Balkanu reakcijo v prid zaveznikov. Oni pa pozabljajo, nadaljuje Gayda, da so malenkostni varnostni ukrepi Italije v neposrednih stikih z Balkanom le nujna posledica intrig, ki jih že dalje f asa izvajata Anglija in Francija v teh državah z vojaško, politično in finančno akcijo. Treba je le obžalovati, da so nekateri balkanski krogi temu nasedli.
V poslužbenih krogih v Rimu naglašajo. da so Angleži s svojim ukrepom, po katerem angleške trgovske ladie ne smejo več pluti skozi Sredozemsko morje, na nekak način razširili blokado tudi na Italijo.
Beograjski poročevalec »Giomale d' Ita-lia« ugotavlja v svojem poročilu delno pomirjenje in piše med drugim: Po vtisih, ki se dobe v jugoslovenskih krogih, napreduje prepričanje in to kljub zavezniški propagandi, da sta Italija in Nemčija, karkoli bi se moglo zgoditi v Sredozemlju kot posledica provokacije zaveznikov, odločeni spoštovati nevtralnost Balkana.
Z zadovoljstvom beležijo italijanski listi glasove pariškega tiska, zlasti »P pu-laira«, da v Italiji ni takih vojaških priprav, iz katerih bi se moglo sklepati na Skorajšnjo italijansko intervencijo.
Iz Sofije poročajo rimski listi, da je prihod angleškega veleposlanika iz Ankare v Sofijo v zvezi s stremljenjem, da bi se sedanja Balkanska zveza pretvorila v izrazito vojaško zvezo, kateri bi se pridružili tudi Bolgarija in Madžarska. Ta vojaška zveza bi bila naperjena predvsem proti Nemčiji in Italiji. Angleži baje ponujajo za to Bolgariji ne samo južno Dobrudžo, nego tudi izhod na Egejsko morje. Italijanski poročevalci v Sofiji ugotavljajo, da do sedaj ni uspelo premostiti nasprotja med Madžarsko in Bolgarijo na eni ter ostalimi balkanskimi državami na drugi strani, dasi Bolgarija v nobenem primeru ne bi izkoristila morebitnih težav ostalih balkanskih držav. Zaradi tega v Rimu tudi ne verujejo v uspeh te angleške pobude, ki bi balkanske države spravila v zavezniški vojni tabor, kar bi po mnenju Rima nepovoljno vplivalo na mir na Balkanu. »Tribuna« v zvezi s tem tudi poroča o vedno večjem zbliževanju Rum unije in Italije, kar bo gotovo dobro vplivalo na nadaljnji razvoi položaja na Balkanu.
Tudi Berlin presoja
situacijo bolj mimo
Berlin, 7. maja. p. Čeprav nemška politična javnost še zmerom budno pazi na nadaljnji razvoj dogodkov v Sredozemlju, se da vendar po zadržanju vladnih krogov sklepati, da koncentracije zavezniških sil na Sredozemskem morju ne smatrajo več za tako resno, kakor so jo še pred nekaj dnevi. Vedno bolj namreč prevladuje prepričanje, da je smatrati to koncentracijo le za kamuflažo pravih zavezniških ciljev, ki tičijo morda nekje povsem drugod, nikakor pa ne tam, kakor jih obeležuje ostra zavezniška kampanja, namreč na Sredozemskem morju in v jugovzhodni Evropi. Vedno bolj prevladuje spričo tega vtisk, da se je Nemčija odločila sicer čuvati svoje interese, kjerkoli bi mogli biti ogroženi, da pa bo zastavila vse sile, da bi se ohranil mir, posebno na področju jugovzhodne Evrope, katero so odgovorni politični krogi že ponovno imenovali »nemška pljuča«, k: morajo ostati zdrava in nepoškodovana.
; Vendar se ne izključuje možnost, da bi se Anglija — kakor tu pravijo — »pod pri-. tiskom svojega javnega mnenja odločila za novo pustolovščino na Sredozemskem morju ali v jugovzhodni Evropi.« Angleži bi n-orda v takem primeru skušali zasesti otok Kreto, da bi tako ogrožali italijanske interese na Dodekaneških otokih ali pa prekc Trakije in Bolgarije prodrli do ustja Dunav?. in tako prerezali eno glavnih prometnih življenjskih arterij Nemčije. V takem primeru pa bi Nemčija skupno z Italijo nemudoma reagirala na svoj že znani p°.čin.
Jekleni mir" v Beogradu
Rim, 7. maja. br. (O. A.). Italijanski listi v svojih listih iz Beograda opozarjajo na -»jekleni mir«, ki vlada v jugoslovenski prestolnici. »Tribuna« v zvezi s tem naglasa, da zavezniška propaganda nikakor ni mogla izpremeniti zaupanja beograjskih krogov do Italije in Nemčije. Trdno in jasno stališče Italije jugoslovenski krogi s priznanjem opazujejo.
Podobno mnenje izraža tudi poflslužbeni »Giornale d'Italia«, ki poudarja: — Zdi se, da se temni oblaki živčne vojne že oddaljujejo od balkanskih držav, ki so v objektivnih informacijah italijanskega tiska spet našle jasen pogled na razvoj dogodkov. To dokazuje, da je ustaljeno prijateljstvo sosedov še zmerom trdnejše od vseh umetnih alarmov.
Proračunsko zasedanje
italijanskega senata
Rim, 7. maja. br. (Štefani). Senat je včeraj po daljšem presledku nadaljeval proračunsko razpravo. Danes je razpravljal o proračunu kmetijskega in prosvetnega ministrstva. Minister Tassinari je podal daljši ekspoze o razvoju italijanskega kmetijstva in še posebej o žitni kampanji ter o industrijskem rastlinstvu. Dopoldanski seji je prisostvoval tudi ministrski predsednik Mussolini. Pred prehodom na dnevni red je predsednik Suardo komemoriral nenadno smrt senatorja Va-
Komemorattvnim izrazom Soarda as je pridružil tacft Mjuseolini- V političnih krogih giede na zasedanje senata nagia-šajo, da je tudi to zasedanje v mednarod-nopoihttčiiem pogleda zelo pomirjevalen element, ker bi bilo nedvomno odg-odeno, če bi bila Italija tik pred vstopom v vojno.
Nova papeževa
mirovna akcija?
Rim, 7. maja. br. Papež Pij XII. je stavil prezidentu Rooseveltu predlog, da bi »e sedaj sprožila velika akcija ra obnovo miru v Evropi. Kakor zatrjujejo, je bil ta predlog sporočen posebnemu ameriškemu delegatu pri Vatikanu Tavloru, ki ga je nemudoma odposlal v NVashington. Poleg tega je papež dal tudi nunciju v Berlinu msgr. Orsenigu navodila, naj dožene stališče nemške vlade glede eventualne take vatikanske in ameriške mirovne akcije in predvsem glede vatikanskega prizadevanja, da bi Italija ostala izven vojne.
Curih, 7. maja. z. »United Press« dozna-va iz zanesljivega vatikanskega vira, da je papež izjavil zastopniku prezidenta Roosevelta Tayloru, da popolnoma soglaša s prizadevanji Roosevelta, da prepreči razširjenje sedanje vojne. Papež pa je vrhu tega mnenja, da je napočil čas, ko bi bilo treba napraviti nov in širokopotezen poskus za obnovo miru.
Italijanske počitniške kolonije za otroke izseljencev
Rim, 7. maja. br (Štefani). Tudi letos nameravajo pod vodstvom zunanjega ministra Ciana organizirati po raznih krajih Italije počitniške kolonije za otroke Italijanov v tujini. Po podatkih posebnega odbora bo letos prišlo v Italijo 11.000 otrok italijanskih izseljencev, ki bodo razmeščeni v 12 obmorskih in gorskih kolonijah.
V pričakovanju
Mussolini je vih izjav
R'm, 7. maja. s. (Ass. Press.) Pričakujejo, da bo imel ministrski predsednik Mussolini v četrtek ob priliki vojaške parade ob četrti obletnici osvojitve Abesinije kratek govor.
Weygandova armada
R5m, 7. maja. o. Tu se potrjujejo vesti, da se vojska generala Weyganda zmerom bolj ojačuje s četami iz Francije, iz pro-tektoratskih področij in iz britanskih kolonij. Danes je prispel pred Aleksandrijo tudi drugi del zavezniškega brodovja. tako da so sedaj v vzhodnem delu Sredozem skega morja koncentrirane že štiri zavezniške pomorske eskadre.
Gospodarska pogajanja med Belgijo in Holandsko
Bruselj. 7. maja. AA. (Havas) V Haagu je prišlo do sestanka med holandskim in belgijskim gospodarskim ministrom. Ta prvi sestanek je potekel v ozračju vzajemnega razumevanja. Začeta pogajanja se nadaljujejo med strokovnjaki. Pogajalci se trudijo, da bi pri obnovi sporazuma o kontinentih med obema državama razširili uvoz holandskih kmetijskih pridelkov in živil v Belgijo. V zameno za to pa bi Belgija povečala izvoz metalurških izdelkov v Holandijo.
Portugalski konkordat
Vatikan, 7. maja. br. (Štefani). Danes dopoldne je bil v vatikanskem državnem tajništvu podpisan novi konkordat s Portugalsko. Kcnkordat, ki mu je dodan tudi protokol, s katerim se ureja položaj katoliške cerkve in njenih ustanov v portugalskih kolonijah, sta podpisala vatikanski državni kardinal Magli^ne in vodja posebne portugalske misije Marchez. Polcžaj katoliške cerkve v Portugalski in njenih kolonijah je bil do sedaj urejen na osnovi začasnega modusa vivendi.
Obiasvlfene napovedi
o oienzivi na zapadu
Bern, 7. maja. j. (Havas). Berlinski dopisnik švicarskega lista »Basler Nachri-chten« naglaša, da so pričeli merodajni nemški krogi po večtedenskem odmoru ponovno pripravljati nemško javnost na možnost morebitne velike ofenzive na zapad-nem bojišču. Dopisnik naglaša. da si je treba biti sicer na jasnem, da je Nemčija širila take vesti zmerom tedaj, kadar se je pripravljala na akcijo na kakem drugem področju, da je pa navzlic temu možnosti ofenzive na zapadni fronti treba tudi v bodoče posvečati vso pažnjo.
Kdo je močn
Nemško-francoske polemike o naukih iz poteka vejnih
operacij na Norveškem
Pariz, 7. maja. j. (Havas). Rezultate prvega dela norveške vojne navajajo Nemci kot dokaz za nadmoč nemške vojaške sile nad zavezniki. V francoskih vojaških krogih pa zavračajo taka tolmačenja ter naglašajo, da so ravno zadnje akcije zavezniške mornarice dokazale, da nemško letalstvo nikakor ni superiorno zavezniški pomorski sili, čeprav si Nemčija to na podlagi delnih uspehov svojega letalstva prizadeva dokazati. Ponovno se je zgodilo, da so bile zavezniške vojne ladje zadete cd nemških bomb najtežjega kalibra in vendar niso zadobile poškodb, ki bi jim onemogočile nadaljnjo aktivnost v sestavu vojne mornaric:. Ne glede na to pa so nemška poročila izgube zavezniške vojne mornarice znatno pretiravala. Tako so n. pr. angleške oklopne vojne ladje, »Warspite«, Royal Oak« in »Ark Royal« ostale normalno v akciji navzlic temu, da so jih nemška vojna poročila oiznačila za potopljene.
Kot nadaljnji argument za svojo vojaško nadmoč nad zavezniki navaja Nemčija dejstvo, da je nemško letalstvo tako po številu kakor tudi po kakovosti nad zavezniško zračno silo. številčne premoči Francija in Anglija ne zanikujeta, pripominjata pa, da je zlasti zadnji čas utrpelo nemško letalstvo zelo velike izgube ter da se zaradi tega njega superiomost iz dneva v dan zmanjšuje, dočim moč zavezniškega letalstva v istem razmerju narašča. Kar se pa tiče večje tehnične dovršenosti, naglašajo v merodajnih zavez-
niških krogih, da so najnovejši tipi zavezniških vojnih letal postavili rekorde, ki daleč prekašajo sposobnosti nemških avionov.
Zedinjene države prodajajo svoje ladje
New York. 7 maja. br. (Reuter). Na osnovi pooblastila reprezentančnega doma je pomorski trgovinski odb'j-r na svoji zadnji seji dovolil prodajo odnosno oddajo nadaljnjih 116 ameriških potniških in tovornih ladij v najem. Kakor kaže bodo del teh ladij pokupili zavezniki. Večji del pa se bo v smislu predloga nekega člana odbora bržkone uporabil za vzdrževanje rednih pomorskih zvez med posameznimi ameriškimi državami, ki so jih doslej vzdrževale danske in deloma tudi norveške ladje.
Vsi dopusti na Nizozemskem ukinjeni
Haag, 7 maja. j. (Havas). Tiskovni urad hoilandske vlade objavlja, da se ukinjajo vsi periodični vojaški dopusti, dalje vsi izredni dopusti, podeljeni v svrho nadaljevanja dela ali študij Preklicu jejo se nadalje vsi dopusti za uradništvo v podjetjih, ki delajo za vojno službo ter vsi dopusti osebja, dodeljenega protiletalski obrambi, protiletalskemu topništvu in žarometnim oddelkom.
Preokret med Bukarešto
in Budimpešto?
Poročila iz Budimpešte napovedujejo zbližanje Madžarske z Rum unijo in živahnejše stike z Moskvo
Budimpešta, 7. maja. p. Med Budimpešto in Bukarešto je opaziti v zadnjem času živahne diplomatske stike. Tukajšnji politični krogi jim pripisujejo izredno velik pomen. Govori se o možnosti neposrednega preokreta v razvoju madžarsko ru-munskih odnošajev.
Predvsem je že sklenjena stvar, da se bodo trgovinska pogajanja med obema državama, ki so se doigo zavlačevala, sedaj pospešeno nadaljevala in čimprej zaključila. Poleg tega pa govore budimi>eštanski diplomatsKi krogi celo o izmenjavi misli med Budimpešto in Bukarešto glede nekih aktualnih vojaških vprašanj. Vojaški ukrepi, ki jih je Rumunija izdala na svojih za-padnih mejah, niso bili, kakor se posebej poudarja, naperjeni proti Madžarski, nego bi ji mogli ob dani priliki celo koristiti.
Istočasno je opaziti, da se pričenja Madžarska približevati tudi Sovjetski Il!!s'ji. Diplomatski krogi zatrjujejo, da se je madžarska vlada že odločila navezati stike s Sovjetsko Rusijo v svrho nove ureditve trgovinskih odnošajev. Omenjeni krogi opozarjajo. da je ves ta preokret, ki ga je opaziti v madžarski politiki, posledica sklepov Hitlerja in Mussolinija o priliki njunega poslednjega sestanka na Brennerju.
V krogih, ki so blizu madžarske vlade, tolmačijo sedaj madžarske politične smernice v tem smislu, da je Madžarska ostala popolnoma osamljena med Nemčijo in Ru-munijo. Doslej se je oslanjala na Italijo. Rim pa je šel po drugi poti. Zato Maflžar-ski ne preostaja nič drugega, kakor da se sporazume z Rumunijo. ki jj poleg Madžarske in še prav preko njenega ozemlja groze enake nevarnosti, ter s Sovjetsko Rusijo, ki bi jo edina še mogla učinkovito zaščititi, tako da hi ohranila svojo politično in teritorialno suverenost in nevtralnost.
Diplomatska akcija
Sovjetske Rusife
Prav ta polslužbena interpretacija madžarske politike je dala diplomatskim krogom v Budimpešti pobudo za gornje komentarje. Pri tem opozarjajo, da je povsem sličen političen razvoj opaziti tudi v Bukarešti, kjer se trgovinska delegacija vlade pravkar pripravlja na odhod \ Moskvo, kjer naj bi se nadaljevala prekinjena pogajanja za novo trgovinsko pogodbo na širši osnovi. Velik pomen pripisujejo tudi včerajšnjemu razgovoru ru-munskega zunanjega ministra Gafenca /. ameriškim veleposlanikom v Moskvi hi ^e trenutno mudi v Bukarešti.
Splošno se tu ugotavlja, da je pričela Sovjetska Rusija razvijati v podunavskih državah zelo živahno diplomatsko akcijo. Hkratu pa se opažajo tudi že pričetki nove zavezniške ofenzive v jugovzhodni Ev-
ropi in še posebej na Balkanu. Ta ofenziva je deloma naperjena prav proti Sovjetski Rusiji. V zvezi s tem opozarjajo v prvi vrsti na akcijo angleškega poslanika iz Ankare v Sofiji, kamor je formalno prišel na obisk k tamkajšnjemu angleškemu poslaniku. Dejansko pa je njemu poverjeno vodstvo te protiofenzive in v Sofiji se je sestal že z več angleškimi državniki iz raznih balkanskih držav. Ta akcija naj bi imela namen vplivati na balkanske države, du bi se sedaj pod pritiskom obče napetosti v jugovzhodni Evropi in Sredozemlju odločile za vojaški pakt, o katerem je bilo govora že o priliki poslednjega zasedanja stalnega sveta Balkanske zveze, za katerega pa se tedaj niso odločile, ker so smatrale, da nasprotuje njihovi ideji striktne nevtralnosti. Vojaškemu bloku naj bi se tokrat priključila tudi IJolgarija.
Ma£lŽ22proti živem vojm
Budimpešta, 7. maja. z. *Maggyar Or-sza.g«, glasilo nrnistrskega predsednika grofa Telckija. nastopa v svojem uvodniku zelo ostro proti živčni vojni, ki se Vi zadnje dni znova silno razpasla in ki si prizadeva vznemiriti zlasti male nevtralne di-žave. Pisec prihaja do zaključka, da so se vojskujoče države vrgle na živčno vojno, ker na bojnem polju ne morejo ne ena ne druga doseči odločilnih uspehov.
Br. CHsdius osfpctoval iz SsHje
Sofija, 7. maja. j. (Havas). Nemški gospodarski ekspert dr. Clodius je danes ob krajšem bivanju v Sofiji spet zapustil bolgarsko prestolnico.
Poostritev cenzure
v Rumuniji
Bukarešta, 7 maja. j. (Havas). Vsi dopisi informativnega značaja, namenjeni za objavo v inozemskem tisku bodo v bodoče podvrženi poostreni kontroli. Vsa poročila bodo morala biti po možnosti odobrena od rumunskega propagandnega ministrstva, predno se bodo mogla odposlati izven ru-munskih meja. V merodajnih rumunskih krogih namreč kažejo naraščajoče nezadovoljstvo nad zmerom bolj senzacionalnimi informacijami, ki se širijo v inozemstvu o državah jugovzhodne Evrope in še prav posebno o Rumuniji. Rumunski minister za propagando Giurescu je ob priliki nove uredbe o por štreni cenzuri sprejel zastopnike tujega tiska ter apeliral nanje. naj ga podpirajo in sodelujejo z njim v njegovi težki nalogi, katere cilj je ustvariti v inozemstvu pravo in točno sliko o položaju Rumunije in drugih držav jugovzhodne Evrope.
Zbirati
T*
t

f-<>\ *
ll


Norveške čete se umikajo proti Narviku, a Nemcu jih
skušala prehiteti
Berlin, 7. maja. br. (DNB) Vrhovno poveljništvo nemške vojske je davi izdalo vojno poročilo, v katerem pravi o položaju na Norveškem:
Pri Narviku se položaj doslej v ničemer ni izpremenil. Nemška bojna letala so napadla kolono angleških čet z bombami in strojnicami ter jo razpršila Neka bomba srednjega kalibra je zadela pred Narvikom usidrano sovražno križarko. Druga bomba je zadela sovražno letalo tipa Sunderland, ki je padlo v morje in se potopilo.
S področja okrog Namsosa in Gronga proti severu prodirajoče nemške čete sn dosegle Mosjon.
Flotilja nemških vojnih ladij, ki se uporabljajo za borbo proti podmornicam, je v Skageraku potopila neko sovražno podmornico. Dve angleški letali, ki sta noskusili prodreti nad Nemški zaliv, sta bili sestre-
ljeni.
Stockholm, 7. maja. AA. Reuter. Po poročilih, ki so prispela v Stockholm, je prišlo na več krajih pri Trondhjemu na poti proti Narviku do spopada med norveškimi in nemškimi četami. Prav tako poročajo, da se močni oddelki norveških čet umikajo proti severu, da bi se združili z zavezniškimi četami in da bi naredili obrambno črto pri Narviku. Nemške čete naglo prodirajo proti severu, da bi preprečile to združitev.
Stockholm, 7. maja. AA. (Reuter). Po vesteh, ki prihajajo v Stockholm, se operacije pri Narviku nadaljujejo odločno. Poročajo, da se zavezniške in norveške čete, polagoma približujejo Nemcem. Nemci so se v upanju, da bodo mogli dobiti ojačenja z juga po umiku zaveznikov, vkopali v okolici Narvika. Pri Rorosu se norveški oddelki še naprej upirajo Nemcem. Obupno se bore v hribih okrog Vildala. Nemci z vso naglico popravljajo mostove, da bi preprečili norveško prodiranje proti Store-nu.
Stockholm, 7. maja. j. (Havas). Norveške čete, ki so se nahajale na frontnem sektorju pri Steinkjeru, so trenutno na tem, da zavzamejo svoje pozicije pri Mosjonu, Moju in Bodoju. Prav tako so norveške čete, ki so se umaknile od Steinkjera proti severu, sedaj že v stiku z zavezniškimi četami, ki operirajo v narviškem okrožju. Nemške čete si prizadevajo prodirati povsod neposredno za umikajočimi se Norvežani ter si trenutno ni mogoče ust.ant; povsem točne slike, katere točke 90 pri tem že zasedli.
Pomen Norveške za Nemčijo
Berlin, 7. maja. AA. (DNB). Kolikor bolj se razvija nemška akcija na Norveškem toliko bolj razpravljajo o gospodarskih zakladih te države. Norveška razpolaga v prvi vrsti s celo vrsto rudninskih bogastev, ld jih bo nemško gospodarstvo odslej lahko še v večji meri izkoriščalo. Med drugim je na Norveškem več vrst železne rude, bakra, nikla, cinka, svinca
in grafita. Po mnenju strokovnjakov se cen.jo ležišča železne rude na skupno 376 milijonov ton, medtem ko cenijo bogastvo ostalih 'ežišč, ki še niso zadosti raziskana, na poldrugo milijardo ton. Zadnja leta je norveška proizvodnja železne rude naglo naraščala. Medtem ko je :eta 1933 znašala proizvodnja 474.000 ton, je leta 1938 znašala že 1.4 milijona ton. Od te skupne proizvodnje je Norveška porabila doma povprečno samo 50.000 ton, vse ostalo pa je izvažala. Prej je velik del rudarskih in topilniških izdelkov odhajal v Anglijo zlasti pa železne in njej sorodne rude. Pri Trondhjemu in severno od Stavan-gra so ležišča pirita. v celem kakih 100 milijonov ton. Zadnja leta so našli na Norveškem tudi celo vrsto novih ležišč bakrene rude.
Z zapadne fronte
Pariz, 7. maja. br. (Havas). Davi objavljeno poročilo vrhovnega poveljstva francoske vojske pravi: Na fronti je noč v splošnem mirno potekla. Vzhodno od Mozele je prišlo do spopadov izvidnižMh čet, ki so se zaključili v prilog francoskih edinic.
Berlin, 7. maja. br. (DNB). Vitaovoo
poveljstvo nemške vojske poroča: Na zapadu ni bilo nikaldh posebnih dogodkov.
Uvoz vagonov koruze
Beograd. 7. maja. p. Danes je bila podpisana uredba o uvozu 5000 vagonov koruze, ki se ne bo ocarinila. Na ta način naj se onemogoči špekulacija s cenami koruze in krije vsa domača potreba po tem blagu. Prizad je prvih 200 vagonov koruze v Bolgariji že naročil.
Oblikovanja na Hrvatskem
Beograd, 7. maja. p. »Službene novino« so danes objavile ukaze s katerimi so bili odlikovani poleg drugih z redom Jugosl. krone I. st. senatorja inž. Avgust Kofutič ter dr. Jurij Krnjevič, z redom sv. Save I. st. senatorja Večeslav Vilder in Sava Kosanovič, z redom sv. Save II. st. pa šef kabineta bana Hrvatske Vladimir šikuš. vsi načelniki oddelkov banske oblasti v Zagrebu ter šef izpostave banske oblasti v Splitu Mato Bulič.
Iz državne službe
Beograd, 7. maja. p. V poštni službi sta bila premeščena višja kontrolorja France Vumec iz Murske Sobote v Gornjo Radgono in Slavko Vutkovič iz Gornje Radgone v Mursko Soboto.
Uradniški pripravnik gradbenega ministrstva inž. Ludvik Senica je bil premp-ščen k tehniškemu oddelku banske uprave v Ljubljani.
Vremenska naooved
Zemunska vremenska napoved: Ohladi lo se bo. Pretežno oblačno, od ča*a do časa dež. Razvedrilo se bo na pnmorju in v severnih krajih.
Naši kraji
Kakor smo že poročali, je Nj. Vis. knez namestnik Pavle te dni sprejel v nastopni »vdienci novega bolgarskega poslanika Stoila Stoilova. Naša slika kaže poslanika
Stoilova pred kneževini Belim dvorom
Borba proti jetiki
Bele ljubljanske PTL ne najde razumevanja pri tistih.; ki razpolagajo s sredstvi — V kratkem dobi Ljubljana
gozdno šolo
Ljubljana, 7. maja.
V mestni posvetovalnici je bil včeraj popoldne letni občni zbor ljubljanske krajevne protituberkulozne lige. Zborovanje, ki ga je vodil ljubljanski podžupan dr. Vladimir Ravnihar kot predsednik krajevne lige, je bilo sicer zelo pičlo obiskano, zato pa so bila tem bolj zanimiva poročila funkcionarjev za tiste, ki jim je zdravstvena dobrobit resnično pri srcu.
Po kratkih pozdravnih besedah, ki so veljale predvsem predsedniku Zveze pro-tituberkuloznih lig dr. Joži Bohinjcu ter vstopnici Kola jugoslovenskih sester ge. Manici Komanovi, je predsednik najprej v kratkih potezah očrtal delo in težnje kra-ievne lige, nato pa je besedo o podrobnem delu lige dal tajniku g. Kresniku. Na žalost se tajnik v svojem poročilu ni mogel kdo ve kaj pohvaliti s kakšnim posebnim razumevanjem, ki bi ga bila liga v preteklem letu deležna bodisi s strani javnih kor-poracij, predvsem ljubljanske mestne občine in banovine, bodisi od kateregakoli denarnega zavoda ali industrijskega podjetja, na katere se je v denarnih potrebah za svoje protituberkulozno delo obračala. V hudem nasprotju recimo z mariborskimi industrijskimi podjetji, ki rada žrtvujejo podobne namene primerne vsote, je jubljanska liga pri ljubljanskih in okoliških podjetjih naletela na gluha ušesa in na površne izgovore. Tako si je pač morala pomagati, kakor je vedela in znala s pičlimi dohodki iz drugačnih akcij. Njeno najvažnejše delo se je osredotočilo predvsem v dveh glavnih odsekih in sicer v odseku za gozdno šolo in v odseku za pro-tituberkulozni dispanzer in končno še pri organizaciji protituberkuloznega tedna. Mimo tega dela pa je odbor pokrenil tudi obsežnejšo akcijo za pritegnitev novega članstva. To mu je prav dobro uspelo in trenutno šteje že na i 600 članov. Tudi v tem oziru pa se odboru ni posrečilo, da bi v svoje članstvo pritegnd kakšna premožna podjetja, ki se dandanes pač izgovarjajo na »slabe čase«. Vsi ti neuspehi pri zbiranju denarnih sredstev pa so bili tudi vzrok temu, da liga ni mogla tako, kakor bi bilo potrebno ustreči vsem potrebam, ki so se pojavljale glede zdravstvene pomoči. Morala je sploh ukiniti vsakršno podeljevanje denarnih podpor za zdravljenja in podpore v materijalijah. Najbolj žalostno pa je v zadnjih časih dejstvo, da zaradi močne kapacitete protituberkuloznega dispanzerja nikakor ne more letega povečati ali celo postaviti novega in se je pojavila tudi nevarnost zdravstvenega ogražanja zdravniškega in strežniškega osebja, ki je v dispanzerju zaposleno. Liga smatra, da bi ljubljanska mestna občina, ki je po zakonu itak dolžna poskrbeti za takšno ustanovo in gre pri tem vprašanju predvsem za zdravstveni dobrobit ljubljanskega me-
ščanstva, vendarle že morala pristopiti k temeljiti rešitvi tega vprašanja. Liga sama, ki po svojem članstvu predstavlja le privatno iniciativo, nikakor ne zmore takšne naloge in občina je vsekakor dolžna to privatno iniciativo primerno podpreti.
Tajnikovemu poročilu je sledilo še poročilo blagajnika g. Satlerja, ki je poročal, da ima liga kljub slabim gmotnim podporam vendarle že zbranih 40.000 din prihrankov za namene gozdne šole, ki jo misli v bližnji bodočnosti zgraditi. V celoti izkazuje njena blagajna celo nekaj poslovnega prebitka.
O gozdni šoli je podrobnejše poročal tudi dr. Franta Mis kot zdravstveni svetovalec in zastopnik mestne občine pri ligi. Po njegovem zagovilu lahko z veseljem pričakujemo, da bo prihodnje leto že pričela delovati gozdna šola, ki jo bodo zgradili na Večni poti. Zgrajena bo iz lesa in bo odprta le v poletnih mescih, do nje pa bodo te šole potrebno mladež dovažali z avtobusom. Stroški za gradnjo bodo po proračunih znesli okrog 350.000 din. Kot načelnik dispanzerjevega odseka je dr. Mis poročal tudi o delu tega. Kakor že vsi prejšnji poročevalci je tudi on nagla-šal potrebo, da se mestna občina odloči rešiti to vprašanje, ker so prostori v dispanzerju po mnenju strokovnjakov že popolnoma neprimerni Dr. Mis pa je mnenja, da bi bilo k temu treba vsekakor pritegniti tudi bansko upravo in državo.
Kako so merodajni činitelji brez pravega razumevanja za delo tega dispanzerja, pa je šele v pravi luči bilo razvidno iz poročila šefa dispanzerja dr. Prodana. Delovanje je bilo vprav rekordno. Preiskave so narasle za več kakor 2500 primerov. Dnevno jih je bilo izvršenih povprečno 54. Rontgenskih je bilo 5.756, torej približno okrog 1000 več kakor prejšnje leto. Odprtih pljučnih tbc je bilo izsledenih 30, do-čim je bilo vseh odprtih tuberkuloz pregledanih 500 krat. Vendar je bilo v tem letu najdenih 24 manj odprtih tuberkuloz kakor prejšnje leto. Poleg tega je opravljal dispanzer sistematične in tudi periodične preiskave šoloobvezne mladine, novih šolskih nastavnikov, dijaških gospodinj, vajencev in športnikov. Dispanzerski sestri sta izven internega dela v dispanzerju posvetili vso skrb tudi obiskom po domovih ter iskanju pomoči pri socialnih in karitativnih ustanovah in društvih ter tako prav izdatno skrbeli za zatiranje je-tike. V vsakem primeru odprte Tbc in ogrožene okolice je dispanzer skušal izvesti najstrožjo ločitev, kar mu je z večine tudi uspelo. Zeio tesno je bilo povezano tudi sodelovanje z bolniškimi blagajnami in drugimi zdravstvenimi ustanovami, kar se je izkazalo za zelo koristno. Vse to pa ni moglo preprečiti žalostnih težav z oddajanjem otrok v zdravilišča. Ugotovljeno
ljudje
je, da je nad 75% bolnikov, ki so bili takega zdravljenja potrebni, moralo predolgo čakati na izpraznitev prostih mest, v času odpoklica v zdravilišče pa se je le prepogosto izkazalo, da so ali že umrli ali pa da je postalo zdravljenje zaradi prehudega poslabšanja zdravstvenega stanja že nesmotrno. Enako, vendar pa v manjši meri, se je dogajalo z odraslimi. Zato bi bilo potrebno poskrbeti za več mest v zdraviliščih, prav tako pa tudi izločiti kletna stanovanja in bivališča v barakah. Za uspešno pobijanje Tbc pa bi bilo tudi nujno potrebno povečati tuberkulozni oddelek v bolnišnici, da bi bilo možno sprejemati tudi mladino. Prav tako pa bi bili potrebni tudi lastni in večji prostori za dispanzer. Vsekakor je malo čudno dejstvo, da stoje glede tega podeželski dispanzerji daleč pred glavnim in najbolj obremenjenim dispanzerjem mesta Ljubljane.
Dr. Prodanu se je za njegovo poročilo predsednik prisrčno zahvalil, obenem pa se je njemu in tudi sestram, ki delujejo v dispanzerju, prisrčno zahvalil za njih požrtvovalno delo. Na predlog nadzornega odbora v imenu katerega je podal poročilo g. Kocijan, je bila potem celotnemu odboru izglasovana razrešnica. nato pa so bile še volitve novega odbora. Soglasno je bil na novo v celoti izvoljen stari odbor z dr. Ravniharjem na čelu, vanj pa je bil sprejet kot nov član še g. Eržen. S toplo zahvalo vsem sodelujočim je zatem dr.
Ravnihar zborovanie zaključil.
' ★
šentjakobski gledališki oder priredi v korist krajevne protituberkulozne lige v četrtek dne 9. t. m. zvečer ob 20. predstava »Ujež«-a. Ljubljančani, ki se zanimajo za protituberkulozni pokret, se vabijo na to predstavo.
Dvajset let dela za rusko hnIJsra v Ljubljani
V ponedeljek se je vršil v prostorih Drž dvoruzredne trgovske šole deklamacijski večer ruske poezije. Osemnajst slušateljic in slušateljev ruskih tečajev, ki jih prireja Ruska Matica, je deklamiralo izbrane pesmi, med katerimi je prevladovala ne smrtna poezija sončnega Puškina. Pa tudi pesmi Tjutčeva. Lermontovs, Feta. Nadso-na, Apuhtina in Baljmonta je bilo čuti iz slo\-enskih ust. Prireditev ni bila javna, bila je samo zaključek sezonskih tečajev; prisostvovalo ji je nekaj povabljenih gostov, med njimi predsednik »Ruske Matice« univ. prof. E. Spektorski Drug za drugim so se vrstili slušatelji in vsak se je skuša) po svojih močeh približati blagoglasnosti največjega slovanskega jezika. Nekateri so lahko pokazali že lepe uspehe in tudi primerno recitacijsko kulturo, vsi pa so izpričali ljubezen do jezika, ki ga je genialni Puškin ubral na tako tanke strune. Posebno so ugajali odlomki iz Puškinovega »Evgenija Onjegina«. Ti najlepši biseri so bili zaupani najsposobnejšim.
Večer je vodil dolgoletni predavatelj ruskega jezika in literature v tečajih Ruske Matice, g Se r ge j N i k o I a j e v i č Kun. In ljubka pozornost njegovih slušateljev je hotela, da se je večei izpremenil v počastitev njegovega dela in njegovih zaslug za rusko kulturo v Ljubljani. Dvajset l e t že vodi g Kun ruske jezikovne tečaje. V teh dvajsetih letih je okrog pet sto Slovencev, med njimi prenekaterega, danes že uglednega javnega in kulturnega delavca. za vedno zbližal z di hom ruskega jezika in kulture. Zato mu je delegacija slu-
šateljic in slušateljev prinesla krasen šopek rdečih nageljnov in z lepim nagovorom fX)udarila uspehe njegovega dolgoletnega
tihega dela.
Prav je tedaj, da se tudi široka javnost spomni zaslug in uspehov tega ruskega intelektualca, ki je našel v Sloveniji drugo domovino. Sergej Nikolajeiič Kun je po rodu iz Petrograda Pred revolucijo je zavzemal visoko mesto v nekem ministrstvu. Pridobil si je izredno široko izobrazbo. Ko je diplomiral na juridični fakulteti, se je posvetil še študiju čiste filozofije, literarne zgodovine in prirodnih ved. Bival je dalje časa v Parizu in v Berlinu. Sedaj ži\i že več ko dvajset let v Ljubljani, kjer se je vživel ne samo družabno, marveč tudi duhovno. Pozna zelo dobro našo kulturo in prav posebno čisla Cankarja in Zupančiča; proniknil je v naš jezik prav do odtenkov.
Tečaji ruskega jezika, ki jih vodi Ijubez-njivi Sergej Nikolajevič. niso samo navadni slovniško-pravopisni tečaji, marveč nekaki seminarji ruskega jezika in književnosti. Kdor pričakuje, da se bo tu temeljito vadil v slovnici, se morda malce razočara, zaka j g. Kun ima uspeš metodo. V nekaj mescih predela z učenci slovniške osnove, nato pa prepusti jezik njihovi lastni iniciativi. S tem večjo vnemo uvaja slušatelje v lusko literaturo. Morda se nikjer drugod ne obravnava Puškinova poezija s tolikšno pozornostjo in ljubeznijo, kakor v »seminarju« Sergeja Nikolajeviča. ?.e v drugem tečaju se čita »Evgenij Onjegin«-, ki nudi prizadevnemu učitelju največ prilike, da opozarja na notranjo lepoto teh pesniških podob ruskega življenja, da razčlenja njihove formalne in vsebinske vrednote iu sle di avtorjeve misli prav do odtenkov. G. Kun je pronicav analitik in psiholog ter iz-boren poznavalec ne le ruske književnosti, marveč tudi ruske zgodovine in vsega nacionalnega življenja Kot človek filozofskega duha skuša vedno vplivati tudi na človeške lastnosti svojih učencev; kakor zdru žuje jezik z literaturo, združuje 'ite aturo z etično vzgojo.
Ta skromni in tihi kulturni delavec pripravlja že dolga leta gradivo za obsežni r u s k o-s 1 ove n s k i s I o v a r. želeti bi bilo, da bi čim prej dovršil ta svoj chef-
PREDJUŽNEK IN MALICA
nai bndo z* vsako rodbino 2— 3 žličice
OVOMAL"
v skodelici meka. Ovomaltine daje moč in zdravje staremu in mlademu, zdrave-mu in bolnemu. Dobiva se povsod
CENE NESPREMENJENE!
cToeuvre, za katerega ima vse sposobnosti, tako poleg znanja tudi vestnost in temeljitost. Končno redakcijo slovarja, ki se oo oziral tudi na neologizme v sovjetski književnosti in na novo terminologi jo današnje Rusije, bo izvedel ob sodelovanju domačih stiokovnjakov. Kakor izvemo, kaže zanimanje za izdajo tega prepotrebnega slovarja Slovenska matica, čije člani bi gotovo z navdušenjem pozdravili izid te knjige. Ser-geju Nikolajeviču Kunu pa želimo ob dvajsetletnici njegovega kulturnega dela v Ljubljani še mnogo nadaljnjih uspehov/
Mali pevci
V Ljubljani so priredili
Ljubljana, 7. maja
Nedaleč od Zagreba, pod Okičko goro. leži Amruševo. vzgajališče za otroke ki so že v zgodnjih letih svojega življenja izgubili dom in večinoma tudi roditelje. Okoli 150 gojcncev živi tu svojo prvo mladost. Siopctdcset človeških usod. majhnih in velikih tragedij, nekaj mescev morda nekaj let življenja nekje v predmestju, v kleti ali na podstrešju, nevsakdanjega življenja teh. ki se niso rodili pod srečno zvezdo dokler ni otrok priromal do Amruševa in tu našel tihega zavetja pred vsem hudim ... Mnogo jih je. ki nimajo n;ti svojega imena in ki nikoli niso videli obraza svoje matere. Pod vodstvom ravnatelja g Malusa se pripravljajo tu za svoj življenjski poklic.
Mali gojenci, med katerimi je tudi lepo število slovenskih otrok, so si želeli ogledati Ljubljano Ker so dobri pevci, so hoteli Ljubljančanom zapeti nekaj svojih priljubljenih pesmic. Že v nedeljo popoldne so se predstavili občinstvu v St Vidu. Tam so v režiji Hrvatskega ku'ti:rncga društva »Napredak« nastopili pred nabito polno dvorano, ki je z burnim odobravanjem sledila njihovemu ubranemu petju V ponedeljek popoldne, ko so ob 17. uri nastopili z istim programom v unionski dvorani, jih je posilušalo okoli 2000 otrok Ko so se nato zvečer ob 20.30 zbrali k tretjemu nastopu, so bili mali pevci in tamhuraši že neko liko zaspani in utrujeni A vendar so stopali na oder z nasmejanimi obraz', nekoli-
iz Attiruševa
prisrčno uspele koncerte
ko tudi v zadregi, ker zdaj so imeli pred sabo »boljše» občinstvo. Morda pa so bili tudi malce razočarani, ker mnogi sedeži niso bili zasedeni .. Dva dečka. Slovenec in Hrvat, sta predstavila poslušalcem svoje male tovariše in v svojem in njihovem imenu izrekla veselje. ki ga čutijo ob svojem obisku v slovenski prestolnici. Nato pa je iz stoštirih otroških grl zadonel po dvorani »hrvatski pje-vački pozdrav« Koncert je vod'1 zborov dirigent g. Pavao Štefanac k' je sestavil zelo posrečen program. V prvem delu so otroci zapeli nekaj narodnih »popevk« iz različnih vasi in krajev v drugem delu so poleg sličnih zapeli tudi slovensko »Gor čez izaro«, v tretjem pa so mali tamhuraši za-agrali Smetanovo koračnico iz Prodane neveste, Harapinove Primorske in Slovenske napeve ter Spoljarjev »Večr-r na Dravi«. Tamburaški in pevski zbor sta nato še izvajala »Na konje«, službene koračnico hrvaških konjenikov in koncert zaključila s slovensko himno »Naprej«
Otroci so peli s svežimi, polnimi glasovi. G. Štefanac ima v svojem zboru nekaj odličnih pevcev in spretnih tamburašev. Še dolgo potem, ko se že prenehali peti in je bil koncert že končan, je v naših ušesih še odzvanjalo njihovo petje-
»Mamica naša, mamica naša. kam se odpravljate; komu ostavljate — dcčicu svo-ju?«...
S sinčkom je skočila pod brzovlak
žaloigra obupane matere pri mostu v Laškem
T r.T.lr1	.a-7moeo.ill o lrro 5 cam CA ip ta
Laško, 7. maja Blizu postaje v Laškem in sicer tik ob železniškem mostu preko Savinje in nad podvozom je v ponedeljek 6. t. m. skočila pod popoldanski brzovlak, ki prihaja v smeri od Zidanega mosta, mlada, še ne 30 let stara delavčeva žena Marija Doberško-va. s seboj v smrt je vzela svojega 4-let-nega sinčka Pasanti z banovinske ceste so gledali, kako ga je potegnila seboj na železnico in kako sta se skupno vrgla oba pod brzovlak ki je pnhrumel po mostu, j Vlak je obe trupli razpolovil preko pasu | in ste trupli tik drugo ob drugem obležali ! na tiru odnosno ob tiru, ne da bi ju bila lokomotiva vlekla s seboj ali kako drugače
razmesarila. Na kraj sam se je takoj podala komisija, ki je ugotovila samomor, trupli pa so prepeljali v mrtvašnico na pokopališču, ki je v neposredni bližini. Kmalu po strašnem dogodku je prišel iz Rečice drugi pokojničin sin, ki hodi v prvi razred ljudske šole. Pravil je, da gre iskat svojo • mater. Ljudje pripovedujejo, da je Dober-škova šla pod vlak iz obupa, ksr je bil njen mož premeščen od rudnika Hude jame k rudniku v Rajhenburgu, kjer pa mu ni bilo obstanka. Iskal je službe in jo je našel v neki tovarni v Mariboru. Ali medtem je Dobrškova marsikaj pretrpela in je slednjič obupala.
turni prešle
Iz naše prevedne književnosti
Karel Novy
Karel N o v y, eden izmed vodilnih čeških pisateljev našega časa, se je predstavil Slovencem z novo knjigo. V založbi Modre ptice je izšel njegov roman »Samotni Krešin v prevodu profesorja Janka L i š k e.
Roman »Samotni Krešin« je kakor vsa prejšnja pisateljeva dela roman ponižanih in razžaljenih, roman majhnega človeka, ki sta mu lakota in pomanjkanje vsakdanji gost in življenje en sam, trd delavnik . . . Kdo je glavni junak te žalostne, 314 strani obsegajoče zgodbe? Štefka Li-škova, hči uboge kočarice, ki je sinu najbogatejšega kmeta v okolici rodila nezakonskega otroka? Tratil, lahkomiselni mli-narski pomočnik, ki se je oženil s Štefko Liškovo, priženil kočo in nezakonskega otroka, kamnar, pijanec, tat in morilec, ki ga je človeška pravica obsodila na vislice, pa mu kazen omilila v dosmrtno ječo? Ali mali nezakonski sin Štefke Liškove, Jaro-mir, ki z bolestno ljubeznijo bedi nad ubogo materjo in jo čuva pred očetom pijancem, dokler mu usoda ne odpre vrat v boljši svet, v šolo? Ali Franca Janouško-va. pol še otrok, ki je od svoje babice in. tete podedovala nemirno kri in lepega dne pobegnila s samotnega Krešina v široki svet? . . .
Nosilec dejanja te zgodbe je Krešin, samotni Krešin, ki je v njega zazidano prekletstvo in čigar gospodarica je beda . . .
Krešin s svojim kamnolomom in opekarno, s kamnarji in opekarji. z njihovimi ilovnatimi, skopimi njivicami, z razpadajočimi kočami, z vsem njihovim vsakdanjim življenjem — dolgimi delavniki in
redkimi prazniki še prej, v davnih časih, »dokler je bala apnenica živa, so bili Kre-šinci apnarji in so tlačanili z Jakobom Hanibalom iz Kozmic, z redkobesednežemi čigar ded je padel 18. julija 1775. leta od
krogle graščinskega paznika. Pravili so: »To jc vnuk tistera, ki je hotel pahniti iz gradu Njegovo Milost.« In mnogi so majali z glavami in pristavljali, kakor so slišali v cerkvah: »Upor proti oblasti je upor proti Potu« . . . Ali to je bilo davno. Apnenica je prehajala iz rok v roke, cokler ni začela hirati kakor vse konopiško gospodarstvo in je končno izdihnila. Preza-dolženo konepiško gospodarstvo je kupil nadvojvoda Franc Ferdinand in v jezvin-skih skalrh so začeli lomiti. Zrasle so kamnarske kolibe iz zelenega hojevja; vtisnjene v skalni hrib so se zdele kakor stoletne žene, ki iim ie že zmedlel pogled Daleč od tokov ž:vljenja in križišč je samevala samota Krešin v krogu svojih vrhov, na kamenju svoje bede in na opuščenih pečinah pod ozkimi pasovi polj. ki so jih obdelovale žene z drčo« . . .
življenje kamnarjev in onekariev ie bil trd boj s kanmom in z ilovico, življenj? na videz enolično, a v resnici polno tragike, polno majhnih dogodkov, ki so posegali v koče in v srca ljudi. Ta ali oni je pobegnil, ni mogel več vzdržati v tej samoti, čoz nekaj let se je vrnil ali se splch ni vrnil. Ta ali oni je pretepel svojo ženo. nekje so ukradli svinjo; Marijo šebkovo, ki je imela prepovedano razmerje s Tratilcm. so našli v potoku mrtvo . . .
Da je Karel Novy močan pripovedni talent, je izpričal že s svojimi prejšnjimi deli. Njegovo pripovedovanje je živo, polno epske širine, zgoščeno. Kakor na filmskem platnu se utriniajo pred našimi očmi obrazi ljudi, prizori, slike. Sleherno stran preveva globoka pisateljeva ljubezen in sočustvovanje s trpečimi. Njegova knjiga je knjiga življenja, tegobnega. vročega življenja in kot taka si bo med slovensko prevodno literaturo brez dvoma pridobila tisto mesto, ki ji gre po njeni odlični kakovosti.
H, Š.
Iz gledališke kronike
Pcnovno gostovanje ge Leventove
Ga. Leventova si ,je umela pridobiti širša ljubljansko občinstvo že s prvim nastopom kot »Madame Butterfly«. Neobičajen glas, izdatno znanje, prirojen temperament, prepričevalna., iskrenost in dopadljiva zunanjost. te lastnosti so dale takoj naslutiti, da nas je posetila mlada, a najtežjim nalogam že doiasla umetnica. Kljub nedovoljnim skušnjam, neva/ienosti našega odra in novim partnerjem je gostija rešila tudi vlogo »Adriane Leccuvreur« in »Traviate« v svojo korist, kar ji je občinstvo, ki je obakrat napolnilo gledališče do zadnjega sedeža, s piisrčnim odobravanjem priznalo.
Ga. Leventova je nastopila — to je treba posebej poudariti — doslej v onih vlogah. ki j'm je pri nas vtisnila pečat svojega občudovanja vrednega odrskega mojstrstva ga. Gjungjenac. Iz primerjave, v katero sili to dejstvo, bodi izluščeno samo eno: ga. Leventova je — predvem z vidika ljubljanskega poslušalca in gledalca — ustvarila samonikle kreacije. V gestah, ki se jih poslužuje sedaj z izdelanim znanjem. nato zopet instinktivno, v petju, ki kaže tu izpiljeno kulturo, drugje zopet — zapeljano od temperamentnega zanosa — manj plemenito prirodnost, je še marsikaj estetski krčevitega in trdega. Toda priznajmo: koliko zares doživljajočih in od temperamenta zanešenih velikih odrskih umetnikov pa smo doslej občudovali, ki jim ne bi bil prešel gib ali ton preko uglajenih meja tehničnega znanja? — Posebno pozornost je vzbudila ga. Leventova v tretjem dejanju »Adriane« z recitatom. ki je bil — morda instinktivno — izredno
učinkovit. V ganljivem četrtem dejanju iste opere se je v nasprotju s prefinjeno izraženo bolestjo v liku ge. Gjungjenac predala igralski in pevski krčevitim utripom obupujoče ter na svoj — morda premočno naturalistični način dosegla vrhunec. V okviru »Traviate« je najbolj segla v srce poslušalcev z ganljivo odpovedjo od tihe ljubezenske sreče v drugem dejanju. Vsestransko zrelo podana zadnja scena je bila združena s toliko emocijo v igri in glasu, da je bilo opravičeno burno odobravanje številnih prisotnih. Od vsega, s čemer je ga. Leventova doslej postregla, so najmanj ogrele kolorature. Morda bodo v kaki izrecni koloraturni vlogi manj izstopale po izumetničenosti.
Odrske ustvaritve ge. Leventove so zanimive. kar je za naš oder pri osvežitvi starih repertoarnih del izredno važen faktor. Pela je vse vloge v italijanščini. Od tipično italijanske operne glasbe do italijanskega jezika je pač tako majhen skok, da moramo tolerirati drugo, če smo se s prvim sprijaznili! Bolj kot to dejstvo moti razumljivost v duetih in ansamblih. Navada vseh gostujočih pevcev-nedomačinov je ta, da navežbajo vse vloge v originalnem jeziku, želimo si le eno: naj ta naša tolerantnost, v kateri se kaže resno spoštovanje tuje kulture, rodi tudi obratne sadove.	P. S.
Ga. Kirsanova
in g, Žukovskt
V petek, dne 3. maja je imela slavna, po mnogih evropskih kulturnih sreciščik znana ruska umetnica, ga. Nina Tvirsanova v ljubljanski operi svoj plesni večer. Sama
Domače vesti
Letošnji mariborski zlet
So časi, ko dobivajo vsa naša javna dejanja poseben značaj. Danes mora biti vsaka javna manifestacija domoljubnih organizacij kakor silen klic, ki prihaja iz notranjosti vsakega člana našega narodnega telesa in se združuje v mogočno izpoved naših narodnih množic — v izpoved brezpogojne domovinske ljubezni.
Manifestacija, kakršna bodi letošnji ma-tiborski sokolski zlet, je nastala iz notranje potrebe. Narekoval jo je naš nacionalni čut. ki hoče, da se združimo vsi, ki ljubimo našo narodno državo, vsi, ki nam je svoboda naroda najvišji ideal, da se združimo in pregledamo naše vrste. Biti morajo mogočne, da bo občutil vsak posameznik ponos, ki ga dajeta moč in edinstvo, ker le tako se bodo množice našega naroda navzele novih moči, ki so danes potrebne bolj, kakor kdajkoli poprej. Vsak posameznik mora vztrajati na svojem mestu kot cel bojevnik proti vsemu in vsakomur, ki kakorkoli ogroža naš državni obstoj. Taka manifestacija nas druži, da vidimo koliko nas je; da vemo, da smo vsi enih misli in da gremo na svoja mesta močni in odločni.
Maribor, ta lirični izraz združitve pradavnega Pohorja, zasanjanega Kobanskega, mehkih Slovenskih goric in mladostnega Dravskega polja — je lepota, ki jo hočemo ohraniti vedno v nizu biserov naše jugo-slovenske domovine.
Ali si kedaj stal na hribu in gledal pod seboj krasoto svoje domovine? Ali si kedaj premišljal o besedah našega Prešerna:
Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi...
Vedno znova se jih spominjamo in težka misel se nam poraja.
Pa bi slehernega člana našega narodnega občestva povedel s seboj, da mu pokažem domovino: da mu odprem oči, če je še ne vidi da mu zbudim srce, če je še ne občuti! Kdo bi potem še ostal izven naših vrst, ki ljubi svoj dom? Kdo bi še bil, ki bi ne bil pripravljen z jekleno voljo in trdno pestjo stopiti na branik?
Sokolska župa mariborska vas, bratje in sestre, in vas vse, ki vam je domovina draga, vabi v Mariboi na zlet, da na severu naše Jugoslavije manifestiramo za svoje ideale.
Živela Jugoslavija!
ga bo danes ob pol 17. izpred veže zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti k Sv. Križu. — Rajnkima blag spomin, žalujočim naše sožalje!
* Zagreb bo imel 400.000 prebivalcev. Banska oblast v Zagrebu je odobrila generalni regulacijski načrt Zagreba, ki bo v kratkem razstavljen. Po uredbi za izvedbo novega načrta bo število prebivalstva povečanega Zagreba zraslo na 400.000 duš. Zagreb bo v glavnem razdeljen takole: trgovski del okrog Jelačičevega dela, industrijski v jugovzhodnem predelu, stanovanjski del pa bodo obsegali pas med železnico in Zagrebško goro. Urejena bo cela vrsta novih parkov; eden izmed največjih bo ob Savi. saj je Maksimir že zdaj za Zagreb premajhen. Uredili bodo tudi celo vrsto zelenih počivališč in otroških igrališč. V južnem delu razširjenega Zagreba sta določeni dve veliki stavbišči za novo gledališče in koncertno dvorano. Nekatere podrobnosti novega načrta bodo dovršene v treh tednih. Za načrt je seveda med Zagrebčani ogromno zanimanje, da komaj čakajo, kdaj bo razstavljen.
* Novo postajališče na Dolenjskem. Na 8 km dolgi železniški progi Novo mesto— Straža-Toplice bodo sredi maja odprli novo postajališče v bližini Zaloga. Postajališče ne bo imelo postajnega poslopja, postavljena bo le Iona. pri kateri se bo vlak ustavljal, da bodo potniki lahko vstopali in izstopali ter kupili vozni listek pri službujočem sprevodniku. Postajališče bo za okolico važnega pomena, ker mo-ajo ljudje sedaj pešačiti v oddaljeno Stražo ali pa v Novo mesto. Postajališče se bo imenovalo Prečna. Ljudje pa s tem niso zadovoljni. Sicer spadaio vasi v okolišu postajališča v občino Prečno, ki pa je od tu precei oddaljena, in pot odtod do Prečne je največ kolovoz. Zato bi jim bilo bolj prav. če bi postajališče imelo ime Zalog ali Log. ker sta ti dve vasi bližji postajališču. Noben potnik iz Prečne ne bo vstopal na tem postajališču, ker mu ie cesta boliša in bližia v Novo mesto.
s Izpremembe v Dolenjskih Toplicah. Kopališka sezija v Dolenjskih Toplicah se je pričela s 1 majem. Kopališče letos ni več v najemu, temveč je uprava v rokah lastnice zdravilišča: Kmetske hranilnice v Ljubljani, oziroma zdraviliške družbe z o. z. Kopališko restavracijo pa je prevzel g. Milan Majcen. Prvi gostje so že prišli. Kopališki zdravnik je letos zopet dr. Kon-valinka. Nova kopališka uprava se trudi nuditi kopališkim gostom, ki prihajajo vsako leto v večjem številu, vso udobnost
»Hn
mTBO.CJSTO. POCENI V DROSERI«U

I
C I I W ll A-\ ZALOGA FOTOMANUFAKTURE	IC
*	Srbski učitelji na Hrvatskem sodelujejo s hrvatskimi tovariši. V nedeljo so v Zagrebu zborovali predstavniki srbskih učiteljev iz banovine Hrvatske. Sprejeli so resolucijo, ki pravi: Srbi, učitelji banovine Hrvatske, bodo sodelovali s svojimi tovariši Hrvati v Zvezi hrvatskih učiteljskih društev in bodo zastavili vse moči za blaginjo učiteljstva, šole in naroda. Vsa stanovska vprašanja se morajo reševati v skupni organizaciji na sreskih in zveznih skupščinah ob soglasju s Hrvati. Priporočamo vsem Srbom, učiteljem banovine Hrvatske, da se po svojih sreskih društvih včlanijo v zvezi hrvatskih učiteljskih društev zavoljo napredka skupnih, gmotnih prosvetnih interesov učiteljskega stanu.
*	Poroka. V nedeljo sta se poročila v Petrovčah pri Celju g. inž. Janez Kersnič, vodja študijskega oddelka v Trbovljah, in gdč. Lori šucova, učiteljica v Trbovljah. Za priči sta bila ženinu njegov brat dr. inž. Viktor Kersnič, vseučiliški docent, nevesti pa njen oče g. Štefan šuc, višji davčni inšpektor v pokoju. Zavednemu narodnemu paru želimo obilo sreče.
*	Nova grobova, pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah je preminil v častitljivi starosti 85 let upokojeni višji sodni svetnik g. Ernest F e r k. Blagi pokojnik je bil zaveden narodnjak in odlikovala ga je srčna dobrota. Vsi. ki so ga poznali, ga bodo ohranili v trajnem spominu. Pogreb bo v četrtek 9. t. m. ob 14. pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah. — V Ljubljani je umrl zemljemerski inšpektor v pokoju g. Feliks Justin. Pogreb blagega rajnke-
— Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati pa trpe vsled tega na zaprtjn in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
Ogl. reg. S. bi. 30474-32.
in prijetno bivanje. V načrtu ima, da izda novo brošuro z zgodovinskimi podatki zdravilišča, ki je med najstarejšimi v naši domovini, kratkimi opisi učinka zdravilnega vpliva terme ter opisi izprehcdov in izletov. V delu je tudi plastičen zemljevid okolice, ki bo napravljen v merilu 1.20.000 in bo na ogled v veži zdravilišča. Z raznimi deli, ki se že vrše in so še v načrtu bo tudi zunanji obraz zdravilišča na olep-šanju kraja mnogo pridobil.
*	Prva filatelistična razstava banO-vine Hrvatske v Zagrebu je trajala pet dni in so jo v ponedeljek zaključili. Obisk je bil rekorden, saj jo je ogledalo 4500 oseb. Razdeljenih je bilo 7 zlatih, 18 srebrnih in 15 bronastih kolajn. Zlato kolajno za zbirko slovenskih znamk je dobil Radoslav Horvat. Prav tako je dobil zlato kolajno ameriški konzul John James Meyli za krasno zbirko znamk USA.
- Zaradi svetovne krize je odšel v samostan. Iz čuprije poročajo, da je urednik »Angleško-jugoslovenskega pregleda« g. Nestor Milivojevič stopil v samostan Rava-nico. Zdaj se imenuje oče Pantelejmon. V svetovni vojni se je boril in se izkazal kot zelo hraber vojščak. Po vojni je odšel v Ameriko in je študiral na univerzi v Chi-cagu. Hrepenenje ga je spet privabilo domov k staršem. Uveljavil se je kot publicist, kot glavni tajnik Angleškega kluba v Beogradu in kot učitelj angleščine na višji pedagoški šoli in tajnik Društva za spoznavanje angleške kulture. Kriza morale in poštenosti v današnjem svetu ga je, kakor pravi, pripravila do sklepa, da stopi v samostan.
*	Jurjevanje v Borovem je bilo doslej še vsako leto na dan 6. maja velik družabni praznik, saj je bil še lani prirejen banket, ki se ga je udeležilo 15.000 gostov. Letos pa je bilo jurjevanje Bafovega velikega podjetja skromno, vendar dostojanstveno. Ravnatel,] Momčilo Nedeljkovič ie delavstvu izpregovoril: živimo v časih, ko ne vemo, kaj nam prinese dan in kaj prinaša noč. Zato moramo biti tudi pri proslavljanju skromni. Danes je potrebno, da bolj kakor kdajkoli manifestiramo voljo
in v družbi solista beograjskega opernega baleta, g. žukovskega je predvajala bogat spored plesnih kompozicij, ki ga je izpopolnil s pevskimi točkami priznani bari-tonist, g. Boris Popov. Večer je obsegel dva dela, ki sta navajala po stilu in vrednosti — vsaj z glasbenega vidika — zelo pomešane točke. Chopin. Drigo, Tajčevič, Gluck, J. Strauss, — čajkovskij, Ružička, Milojevič in Ravel so imena zastopanih glasbenih avtorjev; valček, Colombina, bojni ples. vizija, na »plesu«, — andante iz V. simfonije, oktober, Indijski ples, kolo, bolero so značilni naslovi posameznih plesnih prikazov, široka razgledanost v koreografskem ustvarjanju in visoka tehnična popolnost ge. Kirsanove pa idealna zunanjost ter izredno bogate in okusne toalete so večer dvignile v nevsakdanjost.
Glasbi skladni prikaz osnovnega razpoloženja, učinkoviti kontrasti v plesnem izrazu in jasni, gladki izklesani gibi so prišli osobito do veljave v čajkovskega »Oktobru«, njegovi simfoniji (andante) in Gluckovi »Viziji« (Ples iz »Orfeja«), Plesna umetnost ge. Kirsanove in njena koreografija sta zakoreninjeni v klasičnem baletu. Le tam, kjer ni njegova tehnika upravičena, se od njega oddaljuje (v narodnih plesih). Bolj kot načelno vprašanje, kateri ples je danes pomembnejši: starejši klasični ali moderni plastični po nemških vzorih, zanima ljubitelje prave umetnosti — žal je bilo njih število na opisanem plesnem večeru izredno pičlo) kakšna je sinteza med glasbo in plesal-
cem ter koliko skladnega izraza premore njegov ples. S tega vidika niso bile vse plesne točke na isti umetniški favni. Dal bi prednost pred vsemi ostalimi izredno dognani, precizni in tudi v detajlih zanimivi kompoziciji na čajkovskega »Oktober«. Kajti plesne zgradbe andanteja m vizije so mestoma z zastoji v razvoju ali sekvenciranjem zgolj tehničnih, ustaljenih gibov rušili strnjeni potek glasbe. Kot običajno, so tudi to pot dosegli največje odobravanje ritmični narodni plesi pa Strausovi lahkotni »Pomladni glasovi«. G. žukovski se je uveljavil i kot izborno vplesan partner i v samostojnem, živem in krepkem »bojnem plesu«. V teku večera je imel nešteto prilik, pokazati nekatere izredne sposobnosti v obvladanju težavnih plesnih gibov in izraznih možnosti svojega telesa. — Prav dobro razpoložen je bil g. Popov,, ki je dosegel višek pevskega prikaza v Musorgskega »Bolhi« in Napravnikovi »Serenadi Don Juana«. Pevska dikcija (pel je vse v originalu) teh pesmi mu je odlična in v njih je pri nas nedosežen. Težko nalogo je spretno, kot vedno, opravil neumorni dr. švara, ki je vse skladbe večera spremljal na klavirju. Večer je zaslužil mnogo večji odziv v naši kulturni javnosti. (Op. u r e d. želeti bi bilo, da bi razni prireditelji nekoliko bolj upoštevali drug drugega in se zvrstili tako, da bi ne bilo več kulturnih prireditev ob Istem času! Ne bi smeli tudi pozabiti, da je celo v normalnejših letih ob tem času že ponehovala sezona.),	P« S.
i
PREMIERA!
Slavna zvezdnika SPENCER TRACY in MIRNA LOV v napetem — pustolovskem filmu
Koronovi biseri
Kino obiskovalci, ki so željni senzacijskih, borbenih filmov, se bodo pri tem filmu izborno zabavali od začetka do konca dejanja KINO MATICA, tel. 21-24. Ob 16., 19., 21.
1
■ Ljubljančanke, matere, žene! JIANNE DORE FMO fRAMATIfO 1
mi ITai lr* linkU/v	iimnfnncf L-1 en n-i \ r1ii£n ioto
.Materina radost in bol	JUHA V UiU lliiil i AVv m
I
Vsi, ki ljubite filmsko umetnost, ki se navdušujete za vsebinsko globoke, lepe filme,
ne zamudite prekrasnega — nepozabnega filma
Materina radost in bol
z edinstveno ženo — predstavnico odrske in filmske umetnosti
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION, tel. 22-21
I
za zmago svojih idealov in to so: ljubezen do kralja, do naroda in do domovine. Delujoč za te ideale delamo za sebe, in za svoje drago Borovo. Zaradi dežja so izostale običajne velike športne prireditve.
*	Pomladni plemenski sejem rodovniške govedi pincgavske pasme v Ormožu priredi kr. banska uprava v sredo, dne 15. t. m. dopoldne na onciotnem sejmišču. Opozarjamo, da bodo na ta sejem prignani v večjem številu mladi rodovniški biki od 12 do 24 mescev starosti, pa tudi prvovrstne plemenske krave in telice ter je s tem dana vsem interesentom priložnost za nakup res dobre plemenske živine. Vse nadaljnje informacije daje Zveza selekcijskih društev za pincgavsko govedo v Ormožu.
*	GasilsKa tombola v Litiji. Gasilska četa Jablanška dolina pri Litiji priredi dne 19. maja ob treh popoldne na trgu v Litiji veliko tombolo. Tombola se bo vršila nepreklicno 19. maja, le v primeru slabega vremena se preloži na prihodno nedeljo.
*	Vedno nove povod nji grozijo raznim hrvatskim in bosanskim krajem. Kolpa je zlasti pri Petrinji dosegla visoko stanje in je poplavila kakih tisoč oralov s pomladnimi posevki. V ponedeljek je bila Kolpa pri Petrinji 602 cm nad normalo in je zalila celo že nekatere vrtove pri mestu. V Osije-ku se je pojavil pegasti legar. Povzročila ga je povodenj, ki je zalila stranišča, vodnjake in mestne kanale. Dom narodnega zdravja je opozoril prebivalstvo, naj bo kolikor mogoče previdno. V marcu je bilo 5 primerov pegavca. v aprilu je število naraslo že na 25, takoj prvih šest dni v maju pa se je pojavilo deset novih obolenj. Osiječani smejo piti samo kuhano vodo. Marsikod je svoje opravil zadnji mraz. Iz raznih hrvatskih vinorodnih krajev poročajo o hudih pozebah po sadovnjakih in vinogradih. Največ škode imajo vinogradniki v Graberskem brdu, Kloštarskem bregu in Predavaškem brdu. Do Siska doslej Sava ni napravila posebne škode, od sotočja Kolpe in Save dalje pa je stanje 7 m nad normalo. Od vseh so zaenkrat najhujše prizadeti kraji v vrbaski banovini, kjer se razlivajo Una, Sava, Vrbas, Sana in Ukra.
*	V obcestnem .jarku je obležal mrtev.
V banovinski trsnici in drevesnici pri Kapeli nad Radenci je bil že več let zaposlen kot drevesničar 561etni Jakob Roškar iz Spodnjega Kocijana. Ko se je te dni vračal zvečer z dela domov, je spotoma omahnil in obležal mrtev v obcestnem jarku, oddaljen od doma komaj 200 metrov. Ležal je na hrbtu, v desnici pa je držal svinčnik in v levici zvezek. Menda si je na robu ceste hotel zabeležiti delovne ure, pa je omahnil, zadet od kapi. Zapustil je kopico nepreskrbljenih otrok.
*	S prebodenimi pljuči prepeljan v bolnišnico. Iz vasi Trebeljnega nad Mokronogom so z avtotaksijem pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiio ranjenca s prebodenimi prsi. V gostilni v Trebeljnem je bila zbrana večja družba mladih ljudi, med katerimi ie bilo tudi nekaj vojnih obveznikov. Ko ie že oričelo delovati zaužito vino. ni bilo nekaterim prav. da niso vsi vo.ini obvezniki vpoklicani. Tako ie dala beseda besedo, naraščalo je vznemirjenje, ki se ie stopnjevalo in prišlo končno do bitke. Treznejši so pričeli na razburjene duhove pomirjevalno vplivati, a vse ni nič pomagalo Najvnetej-ši med pomirjevalci je kmalu obležal s prebodenimi pljuči v krvi. Tudi nekai drugih, ki so v boju dobili občutneiše rane. je iskalo zdravniško pomoč, mani poškodovani pa so si sami izprali rane in iih prevezali. Kdaj bo našo mladino srečala pamet?
*	Licitacija lesnega oglja. Dne 9. maja 1940 ob 11. uri se bo vršila v skladišču postaje Ljubljana licitaciia enega vasona lesnega oglja v teži 9470 kg. Skladiščno vodstvo. (—)
l? L^Mfa^e
U— pogreb pilota Scverina K0menščKa v Ljubljani. Jutri, v četrtek, bodo po njegovi zadnji želji zemske ostanke pilota — narednika Severina Kamenščka, ki se je 2. t. m. smrtno ponesrečil v Nišu. iz Novega Sada, kjer je bil začasno pokopan, prepeljali v Ljubljano, da bodo n?šli večni mir bliže njegovemu tako ljubljenemu Ročinju. Pogreb z vojaškimi častmi ho v četrtek ob 15. uri izpred glavnega kolodvora na pokopališče pri Sv. Križu. Slovenska javnost, še posebej pa primorski rojaki se vabijo, da se v čim večjem številu udeleže pogreba in tako izkažejo idealnemu mladeniču zadnjo čast!
Za birmo
nudi veliko izbiro vsakovrstnih
švicarskih ur in zlatnine
ALOJZ F U C H S,
LJUBLJANA, Židovska ulica 3
u— Občni zbor Krajevne organizacijo JNS za dvorski okraj bo v četrtek. 9. maja, ob 20. uri v salonu gostilne pri Mraku na Cesti 29. oktobra. Odbor vabi članstvo, da se občnega zbora zanesljivo udeleži. Odbor.
u— Rotarski klub v Ljubljani je priredil pretekli teden lepo uspel mladinski večer za sinove svojih članov. Univ. prof. dr. Fran Štele je predaval o rotarskem pokre-tu. odvetnik dr. Viljem Krejči pa o individualni in kolektivni vzgoji. Na sestanku je bilo sklenjeno pokloniti društvu »Naša skrb za pohabljeno deco« znesek 10.000 din.
u— Drevi in jutri ob 20.15 prirede Šent-jakobčani dobrodelni predstavi Nušičeve veseloigre »Ujež«. Dobiček predstave so namenili odboru za rešitev Aškerčevega doma, jutršnje predstave pa odboru Pro-tituberkulozne lige v Ljubljani, še na bin-koštno soboto in na binkoštni ponedeljek 13. t. m. obakrat ob 20.15 boste imeli priliko ogledati si to izvrstno Nušičevo delo ki
JEANETTE Mc DONALD in NELSON EDDY v veličastnem glasbenem filmu:
CVETJE V MAJU
KINO SLOGA, tel. 27-30
(BELI JORGOVAN)
Danes ob 16., 19. in 21. uri
ga uprizarjajo šentjakobčani s takim uspehom, da so bile vse dosedanje predstave (26) popolnoma razprodane. S tema predstavama bodo šentjakobčani zaključili letošnjo sezono. Ker je odšlo tudi pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že v naprej od danes dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu.
Bom na Uskovnlci
za blnkošti oskrbovan
u— Magoličeva razstava v Jakopičevem paviljonu je odprta vsak dan od 8. do 18. Vstopnina in petina izkupička gresta v prid mestnim revežem.
u— JNAD Jugoslavija. Danes ob 20. uri bo seja upravnega odbora v društveni posvetovalnici. Jutri 9. t. m. bo ob 20. uri v društveni čitalnici 2. redni članski sestanek. Predaval bo dr. Evgen Spektor-skij o temi: »Socialna solidarnost. Udeležba obvezna. Odbor.
u— JNAK »Edinstvo«. V četrtek 9. t. m. ob 20. uri bo reden članski sestanek. Predaval bo g. kapetan v p. Ture šturm o temi: »Zaokrožene gospodarske enote«. Udeležba je obvezna.
Lepo darilo za bi rman ca ali pridnega dijaka je:
Balda fotoaparat vel. 5x9 z optiko 1:6.3, 2 filmom in lepo torbico
za din 350.-
Svežl filmi pa še vedno po stari ceni pri
Fsto Tourlstu, Lojze Šmucu
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8.
u— Upokojeno učiteljevo napravi v četrtek 9. t. m. popoldne izlet k Dev Mariji v Polju. Zbirališče ob 14. na glavnem kolodvoru. Za primer slabega vremena se preloži na naslednji delovni četrtek z lepim vremenom ob naznačenem času.
u— Pevski zbor Glasbene Matice ima do srede iuniia redne nevske vaie ob torkih in četrtkih. Drevi ob 20 uri vaia vsega mešanega zbora Nov orosram Odbor. (—) u— Kolo žen zadrugark obvešča svoje članice, da se predavanie rad: nuine službene odsotnosti predavatelja preloži na dne 15. maja t. 1.
u— Lovci! Člani Lovskega društva Ljubljana se pozivajo, da se v kroju udeleže pogreba dolgoletnega odbornika inšpektorja Feliksa Justina. Pogreb bo danes ob
pol 17. uri iz Vidovdanske ceste. — Odbor.
_ . (—)
u— Telefon Slaimerjevega doma. Zavarovance Trgovskega bolniškega in podpornega društva opozarja uprava zdravilišča Slajmerjev dom. da ima odslei tri telefonske številke, in sicer 20-77. 20-78 in 20-87. Poslednjo številko naj interesenti kličejo le v nočnih urah. sicer ie določena /a medkrajevni promet.
u— Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana-mesto priredi danes ob 16. na vrtu odbornika g. Frana Zelen i ka v Mencingerjevi ulici 37. (Kolezija) praktični pouk o temi: »Kako si olajšam rtefo na vrtu z modernim Orodjem«. Lastnik vrta bo sam predvajal razno moderno Wolfovo pa tudi domače vilno orodje. Vstop prost. Člani in gostje vabljeni.
u — Dve prometni nesreči. Včeraj zjutraj so mestni reševalci pripeljali na kirurški oddelek 53 letno postrežnico Filipine Korenovo. stanujočo Pod Gozdom. Na Marijinem trgu je po nerodnosti zašla pod tramvaj, ki ji je prizadejal precejšnje notranje poškodbe. Iz Gradiških Laz pa so pripeljali v bolnišnico posestnikovega sina Antona Poglajena, ki je padel pod voz in se hudo poškodoval po glavi.
u— Zastrupitvi je podlegel. Pred dnevi smo poročali o obupnem dejanju mladega človeka, ki se je v samomorilnem namenu zastrupil z lizolom. Bil je to 27 letni Toman Lunder, sluga v kinu Slogi. Bil je na izletu v Borovnico, ko je segel po strupu, kakor pravijo, iz nesrečne ljubezni. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili vso pomoč, a zaman. V ponedeljek zvečer je obupanec podlegel.
u— ^'Pesem slovenskih planin« je naslov današnjega predavanja s filmi in diapozitivi. ki jih bo predvajal ob 20. ;iri v frančiškanski dvorani g. Cveto švigelj. Prijatelji prirode in fotografije vabljeni. Predprooaja vstopnic pri Putniku, predavanje je pod okriljem Tujskoprcmetne zveze. (—)
u— Pozor. Spodnja šiška; Prostovoljna gasilska četa Ljubljana—Sp. šiška, prosi in vabi ženske v starosti 18. do 40. leta iz Sp. šiške; da se prijavijo v nižji samaiijan-ski tečaj za samarijanke gasilke. Tečaj priredi Gasilska župa Ljubljana-mesto. Prijave sprejema predsednik čete v lekarni na Celovški cesti. (—)
Spomessik radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem v Gornfi Radgoni bodo odkrili
2. jtinlfs
Gorn je. Radgona. 7. maja
Pripravljalni odbor za postavitev spomenika radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem v Gornji Radgoni ic v soboto razpravljal o podrobnem sporedu za veliki praznik odkritja, ki bo dne 2 junija dopoldne. Izčrpno je poroča! o dosedanjih pripravah predsednik pripravljalnega odbora g. Joža Hrastelj. Za pokroviteljstvo nad to narodno prireditvijo sta b'!a zaprošena vojni minister armijski general Milan Ncdič in ban dr. Natlačen. Kamnoseška dela jc Vodnikovo podjetje v Ljubljani že dogotovilo in bo spomenik v teku prihodnjega tedna prepeljan v Gornjo Radgono, tako da ga bodo pričeli postavljati v torek po Binkoštih. Vsa dela bodo trajala teden dni.
Dosedanja nabiralna akcija je bila izvršena s sledečim uspehom: občina Gornja Radgona 21.000 din. nabiralna akcija pri občanih v Gornji Radgoni je vrgla 11.780 din, nabiralna akcija izven Gornje Radgone 12.384 din. ministrstvo pravde v Beogradu 5.000 din, skupno doslej 50.164 din. kar pa ne zadostuje za kritje ogromnih stroškov. Zato se razvija nabiralna akcija še naprej, na sam dan slavnostnega odkritja pa se bodo prodajali spominski trakovi za spomenik.
V nedeljo 26 maja po pozni maši bo na slovesen način vzidana spominska listina, katere sestava je bila poverjena upokojenemu šolskemu upravitelju Karlu Mavri-ču. On jc ob kritičnih dogodkih učiteljeval v Gornji Radgoni in spremljal ves čas dogodke, ki so sc odigravali na meji. Spomin-
ska listina opisuje vse zgodovinske dogodke od onega časa pa doslej. Soglasno je bi! sprejet sklep, da bo spomenik oveliče-val naslednji napis: »1018 žrtvam in borcem 1919«, na zadnji strani pa bo dan odkritja.
Spored določa pričetek slavnosti na soboto, dne 1. junija t. 1. s slovesnim enour-nim pritrkavanjem zvonov ter bajno razsvetljavo prostora pred spomenikom. V nedeljo nato bo med 8. in 9. uro sprejem gostov, ob 9. uri poklonitcv dcputacij ob skupnem grobu žrtev- in borcev, ob 9.30 sprejem častnih gostov pred občinsko hišo, ob 9.45 sprevod skozi trg na prostor pred spomenik, ob 10.15 svečana služba božja, ki jo bo daroval lavantinski vladika, ob 11. uri svečano odkritje spomenika, slavnostni govori in polaganje vencev. Potek teh slavnosti bodo prenašale vse radijske postaje, zaprošeno pa je tudi za četrtinsko voznino.
Izvoljeni so bili razni odseki, kakor propagandni, kateremu načeljuje g. Hrastelj Joža. blagajniški pod vodstvom g. Alfreda Kosa, rediteljski pod vodstvom g. Staneta Cividinija. Vabljena so vsa društva in organizacije srezov Ljutomer, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ptuj ter Maribor levi in desni breg, pa tudi nekatera društva izven tega okoliša, nadalje vse šole, župni uradi in občine navedenih srezov. Ponovno se naprošajo vsa okoliška društva, da ta dan ne prirejajo svojih prireditev, marveč da prihite v obmejno Gornjo Radgono.
Mesečna smrt pri cerkvenem zvoniku
Trair. ]e ubil obrtnika, ki se je odpravljal domov
Raka, 7. maja V naši župniji so pred kratkim uvedli zbirko darov za novi zvon, ki bi že v kratkem moral prispeti. Zato so te dni še ostale tri zvonove odmontirali in napravili nove ogrodje za vse štiri zvonove. Poleg večjega števila delavcev je bil zaposlen v soboto 4. t. m. ključavničar France Nerat iz Rake. Ko je svoje delo opravil, je rekel ostalim delavcem, da gre naravnost domov. Odšel je iz cerkvenega stolpa. V trenutku, ko je stopil iz cerkve in zavil mimo zidu, pa je eden izmed delavcev vrgel star hrastov tram iz zvonika na tla. V tistem usodnem trenutku je ravno bil spodaj ključavničar France Nerat in mu je tram priletel na glavo. Pri priči je bil mrtev, ker mu je tresk glavo razklal, da so izstopili možgani. Okoličani bridko obžalujejo na tako usoden in žalosten način preminulega pokojnika, ki je bil daleč na okrog znan kot priden in vesten delavec. Bil je skrben oče svojim številnim otrokom, ki jih je vse vzgojil v narodno-zavednem duhu. Med njimi je eden v policijski službi v Ljub-
ljani. drugi pa v orožniški službi. Naj bo dobremu očetu in pridnemu obrtniku ohranjen časten spomin. Žalujočim pa izrekamo odkritosrčno sožalje.
Žrtev elektrike
Maribor, 7. maia.
Sinoči se je pripetila v Slovenski Bistrici usodna nesreča, ki je terjala življenje mladega pomožnega delavca. Pri zidarskih delih v neki tamošnji tvornici je bil zaposlen 25 letni pomožni delavec Štefan Pongračič. Po nesrečnem naključju je med delom prišel v stik z električno žico, na kateri je obvisel. Ko so videli njegovi tovariši, kaj se je zgodilo, so takoj odklopili tok, da bi Pongračiču rešili življenje. Toda bilo je prepozno. Ko so Pongračiča sneli z električne žice, je bil že mrtev. Roki sta bili popolnoma ožgani. Pongračičeva tragična smrt je globoko pretresla vse tovariše in znance. Pongračič je bil marljiv delavec, priljubljen zaradi lepega značaja.
Iz Celja
e— Deložacija delavskih organizacij. Po
sklepu imenovane uprave Delavske zbornice bodo delavske strokovne organizacije, organizirane v Udruženju delavskih sindikatov. in delavsko kulturno društvo »Vzajemnost«. ki so imeli doslej na razpolago tri lokale v poslopju Delavske zbornice v Celju, v četrtek 9. t. m. ob 9 dopoldne deložirane iz dosedanjih prostorov. Ta ukrep je izzval med delavstvom veliko razburjenje.
e— Povišanje cen v kavarnah. Celjske kavarne so te dni zaradi draginje povišale cene. Številne kavarniške goste, ki po večini še niso bili deležni povišanja prejemkov. ie ta podražitev neprijetno prizadela.
e— Upokojeno učitcljstvo iz Celja in okolice se bo sestalo v četrtek 9. t. m. cb 16. v St. Petru v Savinjski dolini. Šesta nek v St. Pavlu pri Preboldu ie odgcden. ker tamkajšnia tovarna popoldne ne ob ratuje.
e— Oskrbovane planinske k«če. v Logarski dolini, kjer je stalno oskrbovana Pis-kernikova koča. bo preko binkoštnih praznikov odprt tudi Aleksandrov dom. Za obisk Logarske doline se zanima mnogo izletnikov, ki hočejo praznike preživeti v tem lepem planinskem kraju. Oskrbovan bo tudi Frischaufov dom na Okrešlju. kjer je še d-ovoli snega za smučanje. Tudi na Kcrošici je še mnogo snega, ki privablja smučarje. Kocbekov dom je sedaj stalno oskrbovan in pričakuje o praznikih mno go obiskovalcev-smučarjev. Vabljivi izlet-ni točki sta Mozirska koča na C^olteh in Celjska koča, kjer je baš oživela pomladanska narava, ki vabi človeka v svoj objem.
e— Dijaški kUhinji v Celju ie poklonil odvetnik g. Jernej Stante v Ceiiu v sporazumu z odvetnikom g Mirkom Hočevarjem v Celju znesek 1018 din. ki ga ie plačal generalni konzul v d. g dr. Anton No-vačan iz naslova odmerjenih stroškov iz kazenske zadeve g. Hočevarja proti g. dr. Novačanu.
e— Razprava proti inž. Westenu. Na sreskem so :išču se jc včeraj zaključila nedavno preložena kazenska razprava proti inž. Maksu Westenu. ki je bil obtožen, da je na velikonočni ponedeljek ponoči v gostilni razžalil trgovca Kraupnerja in Debe-njaka s psovko »Windischer Hund«. Tudi pri tej razpravi je inž. Westen odločno zanikal. da bi bil izrekel inkriminirane besede. Medičar in trgovec Rihard Kraupner je izpovedal kot priča, da je prišlo med njim in inž. Westnom do incidenta najprej v Zamparuttijevi gostilni. Pozneje pa se je incident ponovil v kavarni -. Merkur«. Na sodnikovo vprašanje, zakaj Kraupner ni že pri zaslišanju na policiji omenil incidenta pri Zamparuttiju, je priča dejal, da je tam incident zamolčal, ker se mu je drugi dan inž. Westen oprostil, češ naj mu ne zameri zelo, če ga je res kaj razžalil, ker je bil v razposajenem ptanju. Trgovec Josip Debenjak je potrdil, da je inž. Westen tudi njega žalil na omenjeni način, in sicer v kavarni Merkur okrog ene po polnoči. Priče šofer Miroslav Žagar, avtomobilski izvošček Ignac Toplak in hotelski vratar Viktor Krivec, ki so v kritični noči šahirali v kavarni, so izpovedali, da se je inž. Westen vmešaval tudi v njihovo družbo, toda inkriminiranih besed niso čuli. Prav tako je izpovedal trgovec Lokošek iz štor, ki je bil v družbi, v kateri je bil inž. Westen. Visokošolec Fric Martini in uradnik Robert Ržinek sta bila v Westnovi družbi in nista slišala inkriminiranih psovk. Dopoldanska razprava je bila prekinjena, da je sodnik mogel zasli-šati popoldne še Zamparuttijevo natakarico Dvoršakovo in prodajalko Hajdenku-merjevo, ki sta pa obe izjavili, da inž. We-sten pri Zamparuttiju priče Kraupnerja ni psoval z inkriminiranimi besedami. Priča Kraupner pa je vztrajal pri svoji izpovedi. Kraupner in Debenjak sta bila zaprisežena, nato pa je sodnik s. o. s. Kraut razglasil sodbo, da je inž. Westen kriv po čl. 5. zakona o zaščiti države ter se obsoja na dva mesca zapora in 8000 din denarne kazni. Inž. Westen je priglasil rekurz.
e— Težka prometna nesreča. V ponedeljek zvečer je padel Iv. Koprive, uslužbenec hotela »Slovana« na Vranskem, med vožjo z avtomobila in dobil hude notranje poškodbe. Koprivca so nezavestnega prepeljali v celisko bolnišnico.
e— Tri žrtve napadalcev. Ko se je 28-letni tkalec Martin Florjan s Polzele vračal v nedeljo domov, ga ie napadel sin nekega posestnika in mu zasadil nož v levo roko. V ponedeljek je neki posestnik napadel 391etne^a dninarja Ignaca Berg-hausa iz j>p. Sečovega pri Rogaški Slatini s sekiro in ga z ostrino sekire močno poškodoval po hrbtu. Ko je 221etni posestnikov sin Franc Grabler iz Drameli gnal v ponedeljek zvečer živino proti domu. ga ie napadel sin nekesa posestnika in aa zabodel z nožem v pleče. Vse tri poškodovance so oddali v celjsko bolnišnico.
Iz M^flbora
a— Osebna vest. Komisar obmejne policije g. Stevo Krajnovič, ki ostane na sedanjem službenem mestu do prevzema po njegovem nasledniku, je premeščen na važno mesto v notranjem ministrstvu. G. komisarju, ki uživa v #vseh mariborskih nacionalnih in družabnih krogih izrecno priljubljenost, izražamo ob napredovanju in službenem priznanju najtoplejše čestitke, ki se jim iskreno pridružuje vsa mariborska nacionalna javnost.
MOŠKO PERILO PO MERI — izdeluje ceneno in hitro
IVAN BABIČ, Maribor, Gosposka ul. 24
a— Sokolsko prosvetno delo ob meji. V
nedeljo ob 15. bo pri br. Kerenčiču na Pesnici zanimiva predstava, ki jo uprizori marljiva odrska družina Sokola Pesnica -Jarenina. K predstavi pohitijo tudi Mariborčani.
a— O IX. zletu bolgarskih Junakov v
Sofiji leta 1939. bo drevi predavanje v dvorani Ljudske univerze s pričetkom ob £0. uri.
a — Iz moške kaznilnice. V VI. položaj-no skupino je napredoval pisarniški uradnik Maks aFrkaš, v VIII. skupino knjigovodja Djordje Lazič, v II. skupino zvanič-nikov paznik Djordje Lisenko in Josip Murgelj.
a— Enodnevni tujskoprometni tečaj bo
10. maja v Ribnici na Pohorju. Pojasnila glede udeležbe daje »Putnik«, Maribor.
a— Letošnji april. Kakor kaže pregled opažanj tezenske vremenske postaje, je bil najtoplejši dan v letošnjem aprilu 21. april, ko je bilo v senci 22.6 st. C, naj-mrzlejši pa 13. april, ko je zdrknilo živo srebro na 4.2 st. C pod ničlo. Povprečna
temperatura je bila 9.9 st. C. Mesečna višina padavin 43.1 mm. Letošnji 29. april z 22.3 mm je imel več padavin, kakor ves lanski april.
a— GledališKim abonentom. Vsi abo-nenti so dobili doslej že po 18 predstav, tako da dobijo še štiri. Oni, ki so že v zaostanku s plačilom mesečnih cbrokov, se naprošajo, da svoje obveznosti čim preje poravnajo.
Propagandne razglednice zleta mariborske sokolske župe
se dobijo v trgovini »01impya« (Tyrševa ulica),
Avtomatski bufet (Slovenska ulica), Tiskovna zadruga (Aleksandrova cesta) in Kolodvorska prodajalna časopisov na kolodvoru.
Kupujte propagandne razglednice zleta mariborske sokolske župe!
a— Tradicionalno jurjevanje je mariborska garnizija tudi letes proslavila na zelo svečan in doitojen način.
a— Iz vrst mariborskega ženstva. v četrtek 9. t. m. ob 20. bo v dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici sestanek ženskega društva. Vabljene vse članice.
a— Tragičen konec slepega berača in njegove mačehe v naraslem potoku. V potoku Laznici pri Jeričevem jezu v Spodnji Ložnici, ki je zaradi deževja zelo narastel. so našli utopljenca, 521etnega Alojzija La-
ha iz Cigonce. Lah, ki je bil slep na obeh
očeh, je beračil. Niso še našli njegove 65 letne mačehe Marije Lahove, ki je slepca stalno spremljala. Narasli potok jo bo gotovo naplavil. Pri preiskavi so dognali, da sta bila oba nekoliko vinjena in da sta v temi padla v Laznico, ki Ju je za zmerom zagrnila.
a— Mrtvec na cesti. Pred trgovino Ba-t'e na Aleksandiovi cesti je včeraj dopoldne omahnil starček. 82-!etni upokojeni železničar Štefan Prcsenak z Aleksandrove ceste 44. Obležal je negiben. Komisija je dognala, da je podlegel srčni kapi. Starčkovo truplo so prepeljali v pobreško mrtvašnico.
Iz fivllenja deželi
BREŽICE. Mladina ljudske šole je priredila dne 4. in 5. t. m. materinsko proslavo v prid CMD. Uvodoma je bil lepo uspel prizor »Materi za god«, na kar je sledila obrambno-vzgojna spevoigra »Poštelski zaklad«. Vsa dejanja so bila podana prav dobro. Vsebina je času primerna, saj je med vso predstavo prevevala občinstvo misel: moli in cielaj, ljubi bližnjega in ljubi domovino! Vlogo starčka Martinka je z doživetjem podal učitelj g. Karlo Sancin in s tem držal mnogoštevilno otročad v harmoniji. Prireditev je bila zavodu in izvajalcem v čast in tudi deležna obakrat toplega priznanja s strani polne dvorane občinstva. Režija je bila v rokah učiteljice ge. Slave Voukove.
Gospodarstvo
Gibanje zaposlenosti v Jugoslaviji
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je objavil podatke o gibanju števila zavarovancev pri vseh krajevnih organih v Jugoslaviji v mescu februarju. Med tem ko se je lani od januarja do februarja število zavarovancev povečalo zaradi sezonskih razlogov za 44.579, je bilo letošnje sezonsko povečanje v istem mescu mnogo slabše, saj je število zavarovancev od januarja do februarja letos naraslo le za 15.104 in smo zaradi tega glede skupnega števila zavarovancev padli pod lanski nivo. V januarju letošnjega leta smo imeli še za 5.103 zavarovance več nego v lanskem januarju, v februarju pa je bilo število zavarovancev za 14.372 manjše nego lani v istem mescu. Vsega je bilo v februarju zavarovanih 666.148 zavarovancev nasproti 680.520 v januarju. Skupno število zavarovancev v Sloveniji, banovini Hrvatski in ostalih banovinah je bilo v februarju naslednje:
februar razlika na-1940 sproti januarju Slovenija	102.573 + 1456
ban. Hrvatska	213.577 + 4444
ostale banovine 349.998 + 9204
V skupnem številu zavarovancev v Sloveniji so upoštevani poleg zavarovancev Okrožnega urada v Ljubljani, ki jih je bilo 91.265 (za 1321 več nego v januarju), tudi zavarovanci pri bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva, ki jih je bilo 10.332 (za 96 več) in zavarovanci zagrebškega Merkurja na področju Slovenije, ki jih je bilo 976 (za 39 več).
Od januarja do februarja se je število zavarovancev v Sloveniji povečalo za 1.4%, v banovini Hrvatski za 2.1% in v ostalih banovinah za 2.6%.
Občutno nazadovanje zaposlenosti v lesni stroki
Od posameznih gospodarskih panog kažejo v primeri z lanskim februarjem naj-občutnejše povečanje števila zaposlenih delavcev kovinska in strojna industrija, kjer je število zavarovancev naraslo za 5291 ali za 11.5%. Nadalje zaznamujejo v
primeri z lanskim letom povečanje zaposlenosti kemična industrija, živilska industrija, javni promet itd. Od gospodarskih panog, kjer se je zaposlenost v primeri z lanskim letom poslabšala, je omeniti predvsem gozdno-žagarsko industrijo, kjer je bilo letos v februarju za 12.958 zavarovanih delavcev manj nego lani in znaša nazadovanje preko 25%. Tekstilna industrija beleži zmanjšanje števila zavarovancev za 3956 za 6.2%, gradnja železnic, cest in vodnih zgradb za 3829 ali za 13.4%, industrija gradbenega materiala za 2739 delavcev ali za 15.5%, industrija za obdelovanje lesa za 1704 delavcev ali za 8%, gradbena stroka (visoke gradnje) za 1642 delavcev ali za 11% in usnjarska industrija za 1077 delavcev ali za 17.9%.
Od okrožnih uradov zaznamujejo naj-občutnejše povečanje nasproti lanskemu letu okrožni uradi v Beogradu (za 4.7%) in na Sušaku (za 1.7%). Najobčutnejše zmanjšanje števila zavarovancev v primeri z lanskim letom pa beležijo okrožni uradi v Nišu (za 10%), v Karlovcu (za 9.2%), v Petrovgradu (za 4.3%), v Subo-tici (za 2.4%) in v Ljubljani za (1.1%).
Mezde in zaslužek
Povprečje zavarovane mezde je znašalo lelos v februarju za vso državo točno 25 din, to je za 0.32 din več nego v januarju in za 1.38 din več nego v lanskem februarju. Na področju dravske banovine je znašalo povprečje zavarovane mezde 26.65 din, na področju banovine Hrvatske 26.61 chn in na področju ostalih banovin 23.54 dii arjev.
Skupni zavarovani zaslužek delavcev in nameščencev v vsej državi je znašal v februarju 416.4 milijona din, to je za 14.5 milijona din več nego v lanskem januarju, čeprav je bilo število zavarovancev manjše, kar je pripisati okolnosti, da se je zaslužek zaradi povišanega povprečja zavarovane mezde v večji meri dvignil, nego je znašalo nazadovanje zaslužka zaradi manjšega števila zaposlenih delavcev.
Draginja pri nas in drngod
že ponovno smo poudarili, da je draginja v Jugoslaviji zavzela mnogo večji obseg, kakor v ostalih evropskih državah, ne izvzemši vojskujoče se države. To le potrjuje, da je pri nas borba proti draginji bolj na papirju, kar tudi ne more biti drugače. dokler je dopuščeno, da se cene kmetijskim proizvodom poljubno dvigajo, kakor smo to videli nedavno pri pšenici in koruzi. Kakor je bilo morda prej upravičeno, da se cene proizvodom, ki jih prodaja kmet zboljšajo zlasti v primeri s cenami blaga, ki ga kmet kupuje, tako se moramo na drugi strani zavedati, da je tako zboljšanje v korist kmeta možno le do gotove meje, če pa to mejo prekoračimo, se prične neizogibno splošno dviganje nivoja cen, ki potem kmetu nič več ne koristi,
ker se podraži tudi blago, ki ga kmet kupuje.
Da smo to mejo že davno prekoračili odnosno da je šla podražitev v naši državi daleč preko obsega podražitve v ostalih državah, nam potrjuje najnovejša statistika Društva narodov o gibanju cen v posameznih dižavah. Zadnja številka biltena Društva narodov prinaša med drugim naslednje zanimive številke o podražitvi življenja od začetka vojne. V primeru s prvim polletjem 1939 se je življenje podražilo v Zedinjenih državah za l°/o, v Kanadi za 2%. v Grčiji in Madžarski za 4^, v Švici in Argentini za 6n/», v Belgiji in Norveški za 8%. v švedski za 101, v Angliji in Estoniji za 14»'n, na Japonskem za v Jugoslaviji za 26%, v Rum uniji za 30%. in na Kitajskem za 126'-»,'o.
Kongres slovenskih vinogradnikov bo v Dslitji Lendavi
Vinogradniki dravske banovine, združeni v Vinarskem društvu v Mariboru, oodo letos zborovali v Dolnji Lendavi.
V	soboto dne 18. maja 1940 bo imelo ob 20. uri zvečer Vinarsko društvo v čitalnici hotela »Krone« svoj redni letni občni zbor. V nedeljo 19 maja 1940 pa se bo prav tam vršil XII. vinarski kongres vinogradnikov dravske banovine. Na kongresu, ki se prične ob 10. uri dopoldne bo poročal o selekcijskih krožkih kmetijski svetnik Vladimir Kuret, banov, referent za vinarstvo v Ljubljani ter Franjo Vojsk, kletarski nadzornik iz Maribora o pogojih za pravilno kletarstvo.
V	nedeljo dne 19. maja t. 1. priredi Vinarska podružnica v Dol. Lendavi ob 9. uri III. vinsko razstavo in vinski sejem v gornji dvorani hotela »Krone« v Doinji Lendavi. Razstavljena bodo vina iz lendavskih goric in Medjimurja. Ta razstava in vinski sejem imata predvsem namen, pokazati vinogradnikom vse dravske banovine napredek prekmurskega vinogradništva v zadnjih sedmih letih. Vinska poskušnja bo pokazala, da imajo v lendavskih goricah vinogradniki prav dobra sortirana in pitna namizna vina.
Dne 19. maja popoldne, pa si bodo udeleženci kongresa ogledali dolnje lendavske gorice ob naši vzhodni državni meji.
Ker so z Dolnjo Lendavo ugodne železniške zveze vabimo vinogradnike, kupce in ostale interesente, da se polnoštevilno udeležijo te manifestacije naših vinogradnikov.
Sprememba uredbe o gosiisdiaafsiiih zfcornissh
Ministrski svet je na predlog trgovinskega ministra predpisal uredbo o lzpre-raembali uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah, ki določa naslednje:
Paragraf 17. uredbe se spremeni in se glasi: Kadar se v času trajanja mandata izprazni katero mesto zborničnega svetnika, kakor tudi v slučaju, kadar je zbornični svetnik pcklican na vojaško dolžnost, pokliče predsedstvo zbornice takoj njegovega namestnika V prvem primeru traja mandat namestnika kakor mandat osebe, na katere mesto je prišel, v drugem primeru pa za čas odsotnosti zborničnega svetnika, vendar pa ne delj, kakor traja ta mandat.
V § 20 uredbe se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi: (6) Ce bi bilo toliko članov zborničnega sveta ali njihovih namestnikov poklicanih na vojaško dolžnost, da svet ne bi imel zadosti navzočnih članov za izdajanje veljavnih sklepov o vseh predmetih iz pristojnosti zborničnega sveta. bo pristojno predsedstvo zbornice.
Paragrafu 2., odstavku 2. uredbe se doda nov stavek, ki se glasi:
Ce bi bilo tolikšno število članov predsedstva in njihovih namestnikov poklicanih na vojaško dolžnost, da ne bi bilo prisotnih zadosti članov, ki bi mogli izdajati veljavne sklepe, potem ima predsednik pravico, da iz vrst zbor. svetnikov pokliče v predsedstvo potrebno število članov. Ti člani bodo opravljali svojo dolžnost v odsotnosti članov predsedstva, oziroma njihovih namestnikov, vendar pa ne dalj, kakor traja njihov mandat.
Gospodarske vesti
= Trgovinska pogajanja z Nemčijo.
Včeraj dopoldne je predsednik nemške trgovinske delegacije Landfried obiskal pomočnika zunanjega ministra in predsednika naše trgovinske delegacije Milivoja Piljo. Popoldne pa je bil Landfried sprejet pri trgovinskem ministru dr. Andresu. V sredo dopoldne ob 11. bo prva plenarna seja naše in nemške trgovinske delegacijc.
= Posojilo Gospodarske sloge za intervencijo na trgu koruze. Iz Zagreba poročajo: Na konferenci, ki jo je imel ban dr. oubašič z načelnikom oddelka za kmetsko gospodarstvo banske oblasti Slavkom Polarjem, ravnateljem »Gospodarske sloge t Liadevitom Tomašičem in glavnini ravnateljem Prizada dr. Totem, je bilo sklenjeno, da bo banska cblast jamčila za posojilo 10 milijonov din. ki ga bo »Gospodarska sloga« najela pri Banovinski hranilnici. Denar se bo porabil za intervencijo na ti^išcu koruze, ki so se ji cere iz spekulutriuh razlogov povišale, kar ."e posebno v škodo pasivnim krajem. Doslej je banska oblast jamčila že za 25 milijonsko posojilo »Gospodarske sloge« za nabavo žita in modre galice ter še za poseben 5 milijonski kredit v iste namene.
= Odklonjeno povišanje cen opekarnar-skih izdelkov na Hrvatskem. Kartel opekarn se je obrnil na bansko oblast v Zagrebu s predlogom, da bi kot kartclna oblast odobrila povišanje cen opekarnar-skih izdelkov. Banska oblast pa je predlog Z3 vrnila, češ da ni dovolj utemeljen, likra-tu pa se je odločila ustanoviti posebno komisijo strokovnjakov, ki bo ugotovila proizvajalne stioške posameznih kartelira-nih opekarn.
= Nova izdaja zadružnega zakona. Prva izdaja zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. je pošla in zato sta Zveza slovenskih zadrug in Zadružna zveza v Ljubljani izdali in založili knjižico, ki vsebuje besedilo omenjenega zakona, razen tega pa tudi uredbo o vodenju in vpogledovanju zadružnega registra, pravilnik o opravljanju revizije in pravil-' nik o uporabljanju sredstev sklada za podpiranje zadružništva. Na ta način ima vsakdo, ki se bo poslužil te knjižice, pri roki vse potrebne zakonske predpise, ki se nanašajo na zadruge, ter mu jih ni treba iskati po raznih virih. Velikega praktičnega pomena bo ta knjižica za vse one, ki imajo dan za dnem opravka z zadružnim pravom, posebno torej za številne zadružne funkcijonarje, nameščencc itd. Knjižica, ki ima običajno obliko izdaj raznih naših zakonov, je naprodaj v knjigarnah po 16 dinarjev, naroči se pa lahko tudi neposredno pri eni izmed založnic.
= Dobave. Komanda pomorskega arze-nala v Tivtu sprejema do 10. t. m. ponudbe za dobavo 40 pocinkanih sodov. Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 14. t. m. ponudbe za dobavo cementa, do 21. t. m. pa za dobavo jamskega armiranega kabla. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 20. t. m. ponudbe za dobavo dinamo žice raznih dimenzij, štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 15. t. m. ponudbe za dobavo 6 000 aluminijastih porcij, do 17. t. m. pa za dobavo raznih mornarskih gumbov iz medi.
= Licitacije. Dne 10. t. m. bo pri zavodu za izdelavo vojne opreme v Beogradu licitacija za dobavo 1.000 kg kositra in istočasno v Zagrebu za dobavo raznega usnja, 15. t. m. v Beogradu in Zagrebu za dobavo 40.000 komadov desk za postelje, 18. t. m. za dobavo sviterjev, šalov, rokavic, naočnikov, pasov, krpelj i dr., 27. t. m. za dobavo kocev za postelje in 28. t. m. za dobavo bombažnega in lanenega sukanca.
1
Borze
7. maja
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70. Grški boni so se v Zagrebu nudili po 29.75, v Beogradu pa je bil promet po 30.05. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu trgovali po 96.50. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri slabi tendenci nudila po 426 (v Beogradu je bil promet po 427). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, pač pa je bil premet v delnicah Trboveljske po 243 — 245.
Devize
Ljubljana. Ofcielni tečaji; London 153.30
—	156.50. Pariz 86.60 — 88.90, New York 4425 — 4485. Curih 995 — 1005, Amsterdam 2348.50 — 2386.50, Bruselj 743 — 755. Tečaji na svobodnem trgu. London 189.41 — 192.61 Pariz 107.06 — 109.36, Ne\v York 5480 — 5520. Curih 1223.18 — 1238.18. Amsterdam 2900.55 — 2938.55, Bruselj 917.65 — 929.65.
Curih. Beograd 10, Pariz 8.61, London 15.20. New Ycrk 446, Bruselj 74.75, Milan 22.50, Madrid 45, Amsterdam 236.75, rarlin 178.62, Stockholm 106. Sofija 5.50, Eu impešta 79.50, Atene 3.10, Bukarešta
9 07 J. .0 i.
Efpkti
7"grcb. Državne vrednote. Vojna škoda 426 bi.. 4'■'/(, severne agrarne 51 bi., « begluške 75 bi.. 6% dalm. agrarne 66 bi., 7o/0 stcb.liz. 95 bi.. 7<?c invest. 96 — 98, 1% B'pir 00 ti., 8% Blair 98 bl„ delnice: PAB 183 bi., Trbcvelj ka 242 — 245 (243
—	245). Gutman 51 — 55. šečerana Osi-jek 215 den., IsLs 31 den., Oceania C00 <ien. Jadranska S50 den.
Beograd. Vojna tkoda 428 — 430 (427), 4°/o agrarne 51.50 den., 6% begluške 74
—	74.50 (74.25). 6% dalm. agrarne 65.50
—	65.75 (65.75). 6" «, šumske 64 — 66. 7% invest. 97 — 97.75 (97.50), 7% Blair 89 bi., S" „ B'a!r 99 bi., (99). Narodna 8000
—	8C-50, PAB 179 den. (180).
■B2agovn Cržišea
Sito
+ Chicago. 7. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 105.625. za julij 104.25, za septemb. 104.50: Koruza; za julij 65.375, za septemb. 65.75.
4- Novosadska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica; baška okolica Novi Sad 250 — 252; sremeka 250
—	252; slav. 250 — 252; ban. 250 — 252; baška ladja Tisa 252 — 254. Rž: baška 202 — 204. Oves; sremski 194 — 196: slavensKi 196 — 198. Ječmen; baški in sremski 64/65 kg 204 — 206. Koruza: bajka 195 — 197; par. Indjija 195 — 197. Moka: baška in ban. »Og« in »Ogg« 365 — 375; »2« 345 — 355; »5« 325 — 335; »6« 305 — 315; >7« 275 — 285; »8« 275 — 185. Otrobi: baški ih sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: sremski beli brez vreč 435 — 440.
ŠPORT
v

O nezadovoljivem začetka
tekmovanja v državni ligi, ki se je pričelo na praznik 2. t. m. in nadaljevalo minulo nedeljo, se na dolgo in široko razpisujejo zagrebški in beograjski listi. Vsi so soglasni v tem, da je začetek tega tekmovanja prinesel nekatera neljuba presenečenja, tako v tehničnem kakor tudi materialnem pogledu. Zagrebčani imajo razen tega po prvih dveh terminih še to bridko zavest, da sta oba njihova predstavnika dozdaj ostala brez zmage, pri čemer pa se spet tolažijo, da izguba teh prvih tečk še ni nenadoknadljiva. Beograjčani so seveda silno veseli velikega uspeha svojega prvaka v Zagrebu in trdijo, da je tudi letos brez dvoma največji favorit za dosego naslova državnega prvaka, tarnajo pa obenem nad zelo šibkim nastopom drugega beograjskega zastopnika — Jugoslavije, ki je pokazala vsaj v nedeljo tako slabo igro. da ji v nadaljnjem tekmovanju ni pripisovati posebnih uspehov, še najbolje se je dozdaj odrezal Hajduk, ki se je z z remisom proti BSK in efektno zmago nad Haškom z boljšo razliko golov povzpel na čelo tabele. Ce bo prihodnjo nedeljo še enkrat kolikor toliko uspešno opravil z Gradjanskim na domačih tleh. mu je treba vsaj v prvem delu tekmovanja proro-kovati najbolj vidno vlogo med vsemi močnimi kandidati za naslov državnega prvaka.
Zanimivo je. da to tekmovanje, ki pomeni vendarle višek, ki ga more naš nogomet nuditi gledalcu, če se zanima za to športno panogo, v prvih tekmah ni privabilo na igrišče takih množic, kakor so splošno pričakovali. Saj je znači'no. da je bilo na največjem nogometnem »derbyju« naše države preteklo nedeljo v Zagrebu »samo« 8000 gledalcev, česar je deloma krivo slabo vreme, biti pa so morali še drugi vzroki. da ni prišlo na tekmo med dvema — lahko se reče — najboljšima moštvoma v Srednji Evropi — še nekaj tisočev ljudi, ki so ob takih nogometnih praznikih sigurno napolnili nogometna igrišča v Zagrebu do zadnjega prostorčka. Skratka: start v tekmovanju za državno ligo ni niti od daleč tako razveseljiv, kakor so nanj računali aktivni igralci, še bolj pa seveda organizatorji.
★
Na proslavi Djurdjevega dneva v Boro-vu so imeli tudi športne prireditve, rned katerimi je bila na sporedu tudi nogometna tekma med reprezentanco Beograda in domačo cnajstorico Bit;'. Batovci ro razveselili svojo publiko z zelo lepo igro in so nazadnje popolnoma zasluženo in gladko zmagali nad Beograjčani s 4:1 (2:0). Pripomniti je treba, da v beograjskem moštvu res ni bilo nobenega prominentnega ligaškega igralca, kar pa seveda niti najmanj ne zmanjšuje uspeha odlične tvor-niške enajstorice.
I Zagrebška Concordia, ki te dni gostuje po Srbiji, je v ponedeljek nastopila še enkrat v Nišu, in sicer proti tamkajšnjemu železničarju. V tej drugi igri se je pokazala še v mnogo boljši formi kakor dan prej v tekmi proti Pobedi ter je porazila železničarje z nič manj kakor 8:0 (3:0).
V Budimpešti imajo te dni velike mednarodne teniške tekme za prvenstvo Budimpešte, na katerih sodelujejo tudi na:li znani teniški igralci Punčec, Pallada in Mitič ter državna prvakinja Florijanova. Začetek turnirja, ki v splošnem precej trpi zaradi slabega vremena, je prinesel našim vrhunskim igralcem celo vrsto sigurnih uspehov, seveda eamo proti manj znanim domačim nasprotnikom, ki so sc pojavili v prvih igrah na tem turnirju. V teku ponedeljka pa so naši že zadeli na močnejše zastopnike madžarskega tenisa in prva žrtev enega izmed njih je bil naš slavni Davisov igralec Fianjo Punčec sam. V igri proti Szentpeteryju je moral položiti orožje po dveh gladko izgubljenih .setih 3:6, 5:7. Prav tako je igro izgubila tudi Florijanova proti Madžarki Popp z rezultatom 6:8, 3:6. Pallada je po prvem setu proti Csikosu vodil s 6:1, potem pa je Csi-kos odstopil, tako da je vsaj Pallada prišel do cenene zmage.
Mednarodni atletski miting v Ljubljani
Atletska sekcija SK Ilirije namerava v dnevih 8. in 9. junija prirediti velik mednarodni atletski miting. V goste je povabila znani italijanski klub Giovinezzo iz Trsta ter madžarski klub Pečuh, razen tega pa še najboljše atlete iz Jugoslavije. Miting je zamišljen kot troboj med Giovinezzo, Pečuhom in Ilirijo, ki si namerava za discipline, v katerih je posebno slaba, izposoditi po 2—3 atlete od ostalih domačih klubov. Tekmovanje, ki bo na telova-dišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, bo gotovo eno najzanimivejših letošnjih atletskih prireditev v Ljubljani. Spored bi obsegal skoraj vse olimpijske discipline, razen 400 m preko zaprek, 3000 m steeple-chase, maratona in desetoboja.
Načrt, ki ga ima Ilirija, je vreden vsega priznanja in je treba le želeti, da bi ji uspelo premagati vse težave, ki so v današnjih časih združene s tako mednarodno prireditvijo.
SK Ljubljana. Zaradi bližnjih gostovanj se pozivajo vsi igralci I. moštva, da redno in marljivo trenirajo. Ob sredah in petkih se sprejemajo novi juniorji, in sicer po treningu na igrišču. Trenirali bodo pod vodstvom trenerja. Načelnik.
SK Mars. Obveščajo se vsi igralci I. in juniorskega moštva, da od jutri dalje ne bo več treningov na dosedanjem mestu. Jutri in dalje vsak torek in petek v tednu bodo treningi moštva na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno, in sicer od 16. dalje. Opozarjajo se vsi klubovi igralci, da se teh treningov udeležujejo do zadnjega in redno. Kdor ne bo treniral ne bo nastopal v tekmah. Načelnik.
Kolesarsko društvo Ljubljanica ima sejo v četrtek 9. t. m. ob 19.. isti dan ob 20. pa bo pri tov. Selanu v Dobrunjah sestanek vseh ljubiteljev kolesarskega športa zaradi izleta v županovo jamo, ki ga namerava društvo prirediti v nedeljo dne 19. t. m. Ker bo na poti tjakaj tudi dirka kolesarjev turistov, je ta sestanek važen za vse udeležence. — Odbor.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Poljski rušilec
V norveških vodah je postal žrtev nemške bombe poljski rušilec »Grom« (slika na levi), ki se mu je lani v septembru poleg »Bliskavice« (slika na desni) posrečilo prodreti nemško blokado in priti na Angleško. Anglija bo Poljakom izročila nov
rušilec, da nadomestijo bridko izgubo
VSAK DAN ENA
Železne ograje padajo
Angleško slovo
od Norveške
Stockholmski dnevnik »Svenska Dagbla-det« objavlja, da je imel njegov dopisnik priliko govoriti z norveškim poveljnikom pri Namsosu. polkovnikom Goetzom. Goetz mu je pokazal pismo, ki ga je prejel ob odhodu Angležev, odnosno od njih poveljnika generala Cartona de Wyarta, ko so zapuščali norveška tla. General je pisal polkovniku:
»Dragi polkovnik Goretz. z veliko žalostjo Vas obveščam, da smo morali izprazniti ozemlje v tem predelu. Vsak izmed nas občuti to kot trdo dejstvo. Ostavljamo vam mnogo materiala in upamo, da ga boste mogli prevzeti ter da bo Vam in norveški hrabri vojski v veliko korist. Po drugi strani pa upamo, da se bomo zopet vrnili v te kraje, kjer Vam bomo pomagali dovršiti boje do srečnega konca«.
Nova metoda
proti rahltlsu
Agencija Štefani poroča iz Berlina, da so napravili zdravniki v Frankfurtu ob Menu interesanten poskus, ki dokazuje, da je zdravstvo na novi poti k zdravljenju rahitisa pri otrokih. V ondotni bolnišnici hranijo otroke z mlekom, ki je sterilizirano z ultravioličastimi žarki. Dosedanji poskusi so podprli domnevo, da ti žarki v ničemur ne škodujejo mleku, niti menjajo njegov okus. Otroci, ki jih hranijo s takšnim mlekom, so ozdraveli že v nekaj tednih. Zdravniki se nadejajo, da bo nova ■ metoda postala uspešen pripomoček v bor-I bi proti rahitisu.
Opreznost v Egiptu
V Italiji so začeli odstranjevati železne ograje pri hišah, vrtovih in parkih, železo bodo
porabili za izdelovanje orožja in streliva
Sovjetski tisk
o rasismti
Moskovski radio je 1. maja prenašal uvodnik iz uradnega glasila »Izvestja« ter posebno poudarjal naslednji odstavek omenjenega članka: »Zveza sovjetskih držav ne pozna in ne priznava odvratnega izrastka zapadno-evropskega kapitalizma, namreč plemenske nestrpnosti in preganjanja ter zatiranja zaradi rasne pripadnosti. Mi ne moremo trpeti duha, pravijo »Izvestja«, ki zatira ljudi in jim odreka svobodo samo zaradi tega, ker so se rodili kot židje. zamorci ali sploh kot pripadniki kake druge tako zvane nižje rase. Narodi, pri katerih preobvladujejo nazori te vrste in ki ne priznavajo drugim človeškega dostojanstva, sestoje iz divjakov m polljudi.«
Palača italijanske mode
V maju bodo odprli v Turinu novo »palačo italijanske mode«. Dne 11. in 12. maja bo štirinhjst največjih italijanskih modnih tvrdk v njej predvajalo svoje modele. Istočasno se bo vršila »razstava avtarkič-nega oblačila«, ki bo delala propagando za domači izdelek.
Posebna razstava bo obsegala domače krzno in žive domače kožuharje. Na dvorišču modne palače bo videti najvažnejše tekstilne rastline, ki uspevajo na italijanskih tleh. Pcseben oddelek razstave je določen metodam za čiščenje avtarktičnih , tkiv.	j
Zakaj zelenijo drevesa
Zelenilo ali klorofil dobi barvo šele pod vplivom
sončne svetlobe
Na vprašanje, zakaj rastline spomladi ozelene, je mogoče odgovoriti popolnoma jasno s pomočjo mikroskopskih raziskav in analize sončne svetlobe.
Kakor vemo, so mala zrnca listnega zelenila v rastlinskih stanicah, ki dajejo listom barvo. Ta zelenilska telesca so tisti stroji, s katerimi si rastlina iz zračnega ogljika pripravlja škrob. Svoj položaj neprestano spreminjajo, in sicer v skladu s svetlobo, ki jim je na razpolago.
Če je svetloba posebno šibka, se razdelijo preko vse listne površine, da bi to svetlobo čim bolje izkoristila. Kadar je mnogo sončne svetlobe, pa se zelenilo zbira skupaj, da bi čim bolje obšlo neugodne
vplive, ki bi jih mogla imeti premočna svetloba. Zelenilo ali klorofil, kakor se imenuje z znanstvenim imenom, je sprva brezbarvno in ozeleni šele pod vplivom solnčne svetlobe. Zbira se v skladu s svojo nalogo pred vsem v površinskem tkivu, zlasti pa v listih, ki so večinoma ploski. So pa rastline, ki so celo v koreninah malo zelene. Druge rastline, kakor gobe in bakterije, pa zelenila nimajo.
»Vaš mož mora imeti brezpogojen mir«, je dejal zdravnik, »tu imate uspavilo.«
»Lepo,« je rekla bolnikova žena, »kdaj naj mu ga pa dajem?«
»Sploh ne,« je odgovoril zdravnik. »Jemati ga morate sami.«
čudež sv« Januarija v Napolijfi
Iz Napolija poročajo, da je prišlo tam te dni do značilne mirovne manifestacije. Bilo je ravno na dan proslave sv. Januarija. Na ta tradicionalni praznik vsako leto oživi svetnikova kri, ki jo nesejo v cerkvenem sprevodu po mestu.
Navadno se stvar odigra dolgo po začetku procesije, topot pa se je zgodilo, da je kri navzela tekoče stanje čim je duhovnik. ki je nosil relikvije, položil nogo na cerkvene stopnice. Množice se je polastila velika ginjenost in verniki so popadali na kolena. V Napoliju smatrajo ta dogodek za dober znak, ki kaže, da bo ostal mir Italiji ohranjen.
A V F K D O T A
V vojni za osvoboditev Amerike je imel poglavar nekega indijanskega rodu pogovor z nekim angleškim generalom. General se je ujezil in je začel vpiti. Indijanec ga je začudeno gledal in vprašal: »Poveljuješ in se vendar jeziš?«
Nemško sanitetno letalo ob prihodu na neko oporišče na norveških tleh
Pecivo na "zk^zr-ice
Do nedavno se je dobivalo pecivo v Nemčiji v prosti prodaji, cd 6. maja dalje pa je mogoče kupiti pecivo samo na izkaznice.
»Mici, vaš fant stoji pred vrati.« »Po čem pa poznate, g. doktor, da je to moj fant?« »Po cigarah, ki jih kadi. So namreč —
moje.«
(»Vart Hem«)
Položaj Italije v Sredozemskem morju
Stari angleško*£rancoski položaji in italijanski strateški sistem
Vznemirjenje zavoljo najnovejših dogodkov o Sredozemskem morju se je trenutno malo poleglo, vendar pa je skoraj jasno, da moramo pričakovati še nadaljnjih za-pletljajev. Italijani se pripravljajo na vse morebitnosti vsekako precej hladnokrvno in kakor je razvidno iz pisanja njihovih listov, pred vsem iz serije člankov, ki jo je objavil pred kratkim znani Virginio Gayda v »Giornalu d' Italia«, se čutijo tudi dovolj močne in zavarovane, da lahko nastopajo z zahtevami glede svojega položaja v Sredozemskem morju, ki prekašajo vse njihove dosedanje zahteve.
Nad starim angleško-francoskim položajem v tem morju si je Italija v zraku zgradila strateški sistem, o katerem misli, da more brez nadaljnjega držati an-gleško-francoske položaje v šahu. Zavoljo italijanske grožnje iz zraka je naravna trdnjava Malta izgubila precej svojega pomena, saj je oddaljena komaj 90 km od Sicilije in jo je z letali doseči v poldrugi uri iz Sirakuze, v dveh urah pa iz Tri-polisa. Dodekaneški otoki v Egejskem morju, ki so italijanska posest, stoje nasproti Egiptu, Palestini in Cipru. Oporišče Rod je tu oddaljeno 600 km od Aleksan-drije in 550 km od Famagoste na Cipru. Kar bi ušlo italijanskim letalcem v vzhodnem Sredozemskem morju, bi se dalo iz Brindisija, Tripolisa in Tobruka ujeti v srednjem ali zapadnem delu tega morja. Otok Pantelleria. ki so ga Italijani v zad-njil letih mogočno utrdili obe polovici Sredozemskega morja, vzhodno in zapadno, sploh zapira. Niti sam Gibraltar za italijanska letala ni več nedosegljiv. Od Sardinije je oddaljen sicer 1200 km, toda to je razdalja, ki jo moderen bombnik tja in nazaj prav lahko premaga.
Kar se tiče zavarovanosti italijanskih mej, je zanimiv članek, ki ga je objavil te dni »Tevere«. Na vprašanje, da-li je Italija ranljiva, odgovarja ta članek z »Ne« in pravi: Jadran kot pohodni pas za sovražna brodovja sploh ne prihaja v poštev, ker ga je mogoče kakor Doverski preliv ali Skagerak zapreti v Otrantski ožini. Ostala morja, ki oblivajo Italijo od francoske meje, mimo ligurske obale do Libije
Ksko je bil potopljen »Bliicher«
Preluknjali so ga izstrelki norveških obalnih baterij
Letalo za bolnike
Skoro mesec dni po zasedbi Norveške, objavljajo nemški listi nekatere zanimive podrobnosti o potopitvi nemške križarke »Bliicher«, ki se je pogreznila na dno morja v Oslo fjordu dne 9. aprila.
»Bliicher« je pripadal skupini križark, torpedovk in manjših ladij, ki so bile pod poveljstvom admirala Kummetza. Vojne ladje so morale mimo trdnjave Oskarsnorg in tam je norveška obramba na razdaljo 500 m na sovražne ladje otvorila hud topniški ogenj. Nabrežje je bilo zavito v meglo, z brega pa je bila nemška križarka Norvežanom dobro vidna.
»Bliicher« je odgovarjal na norveški ogenj in njegovim topovom se je tudi deloma posrečilo, da so prisilili nekatere baterije k molku. S tem je bila odprta kot za nadaljne nemške ladje, ki so vdrle v fjord. Kljub temu pa je nemško križarko zadelo več izstrelkov iz norveških topov. Na zgornjem krovu je nastal požar, za prvim še več drugih, ki jih posadka ni mogla pogasiti. Kmalu nato je dobil »Blii-
cher« še več zadetkov od norveških torpedovk. Ladja ni bila več zmožna manevriranja. Voda, ki je vdirala vanjo, je zmagala in kmalu je izginila pod vodno gladino. Preden se je to zgodilo, jo je moštvo zapustilo. Kmalu po potopitvi Bliicherja« je padla norveška metropola Oslo. Ko se je ladja potapljala, so Nemci na bregu prepevali svojo pesem. . .
Se $2 m veš, 3i:vešf
da ie Evfrat prestopil bregove in da grozijo poplave Damasku;
da bo ameriški prezident Roosevelt ostal še nekaj časa na dopustu v Hvdeparku;
da so Nemci po zasedbi Poljske preimenovali veliko industrijsko mesto Lodž v Litzmannstadt, mesto Brzaziny pa v Lo-wenstadt;
da so iz javnega parka v Brnu odstranili spomenik, ki je stal tam na čast utemeljitelju esperanta, dr. Zamenhofu;
da je v Kozu, Anatolija, nastala rudniška nesreča, ki je zahtevala 37 mrtvih;
da so obhajali letos rojstni dan izumitelja Marconija v Italiji kakor narodni praznik;
da je nestorja nemških arheologov Doer-pfelda v starosti 87 let na grškem otoku Levkasu zadela kap;
da sta obe švedski zbornici sprejeli zakon o obveznem delu;
da je angleška vlada te dni izdala seznam izgub, ki obsega 119 imen. Ta seznam je najobširnejši seznam angleških izgub od začetka vojne;
da bo novi italijanski poslanik pri nemški vladi Dino Alfieri dne 15. maja odpotoval v Berlin 1-ier bo sprejet od Hitlerja v svečani avdiienei;
da bo pristanišče v Helsinkih prihodnje dni znova izrečeno rednemu prometu;
da se nahaja frla^ni stan norveške vojske na neki angleški vojni ladji.
na 1500 km dolgi črti, ki objema tudi Korziko, Sardinijo, Pantellerio in Sicilijo, se dado s 121 italijanskimi podmornicami tako zapreti, da bi bili med posameznimi podmornicami samo presledki po 15 km. j Te presledke bi lahko obvladale torpedov- , ke. Tirensko morje na ta način ni odprto, temveč zaprto morje, v katerem bi se lahko za vsako akcijo mirno zbiralo italijansko brodovje, ki sestoji iz 6 bojnih ladij, 33 križark, 118 rušilcev ln 62 torpedovk. Prišteti pa je treba tudi številna oporišča močnega italijanskega zračnega brodovja, utrjeni pas Liktorske linije v Alpah in ; osem milijonov bajonetov, ki jih Italija j lahko pošlje v vojno ...
Takšen je položaj Italije v Sredozem- • skem morju z vojaškega stališča, kakor ga j razlagajo italijanski in njim naklonjeni j nemški viri.
Egiptska vojska preizkušuje top proti letalom
MICHEL ZfiVAOO:
106
Don Juan
tiOMAN.
In ko sem tako premišljevala svoje žalostne misli, ki so zdaj vse življenje moje duše, sem začutila, da plakam. Debele solze so mi kapljale na papir, ki je ležal pred menoj. In skozi solze sem strmo gledala v dogorevajočo voščenko, ki mi je svetila in je bila na tem, da ugasne. Hotela sem še enkrat vstati, da bi vzela drugo svečo, pa nisem mogla, nekakšno drevenenje me je prevzemalo in obsedela sem, misleč si: »Da vidim, koliko minut mi bo še svetila! O Gospod, naj bi bilo moje življenje enako tej voščenki, ki bo kmalu ugasnila!« Ura v tempelskem stolpu se je spet oglasila; to me je nekoliko zdramilo iz mrtvila, in tedaj... tedaj, vsi svetniki naj mi bodo priče!... tedaj sem začutila v desnem komolcu, v roki in v prstih nekakšno gomazenje, kakor če nam ud zaspi... in ko sem pogledala roko, sem se začudila da nikoli tega ...
»Videla sem namreč, da držim med prsti pero, čeprav se nisem spominjala, da bi ga bila pobrala. Pero je črtalo po papirju znamenja, in jaz se nisem mogla spomniti, da bi ga bila pomočila v črnilo. Reči hočem, da mi je roka, povsem neodvisno od moje volje, črtala s peresom po papirju. Pisala sem, ne da bi hotela... Kako nespretna je bila
moja roka, in kako se je obotavljala! In tedajci sem začutila, kako me obhaja strah: zavedela sem se, da mi vodi roko tuja volja, volja z onega sveta! Vendar se ji nisem izkušala upirati. Božja volja naj se zgodi, sem rekla sama pri sebi. Z vso vero. ki jo zmore moje srce, sem pomolila k presveti Devici in pustila roko, naj blodi po papirju ... In pero je kar naprej pisalo drobce črk. majhne črtice in začetke krogov in potrpežljivo začenjalo spet in spet; očitno je izkušalo oblikovati črke. kakor dela roka majhnega deteta, ki je prvič prijelo za pero. da bi se z njim igralo. In zdajci ie nastala, razločna črka K. začetnica besede »Klotar«. kakor sem videla pozneje... Tisti mah je sveča ugasnila.
»V temi sem čutila, kako m; roka obotavljajo se drči po papirju ... pisala sem! ...
»V tem me je nekaj streslo, in pero mi je zdrknilo iz izmed prstov; začutila sem silno utrujenost v vsej roki ter uganila, da je končano. Tedaj sem vstala; tipaje sem poiskala drugo svečo in jo prižgala ob večni lučki, ki gori v veži pred sliko Matere sedem žalosti. Ko sem bil aspet v sprejem-nici, sem se najprej zatopila v molitev, papirja pa se nisem upala pogledati, čeprav me je mikala nestrpnost. Nazadnje sem vendarle stopila k mizi in vrgla oči na list. Dve vrstici sta bili napisani. Prva je obsegala besede: »Klotar de Ponthus.« druga, spodnja vrstica pa eno samo besedo: »Pridite«.
»Klotar de Ponthus je tisti mladi francoski plemič, ki sem ga neko nepozabno, gorja in nesreče polno noč videla v veliki izbi gostilne pri »Vedeže-valki«. Na obrazu se mu odkrito zrcali poštena
duša, in kdor ga vidi, ga mora uvrstiti med ljudi, ki že na prvi pogled zbujajo zaupanje.
»Zdelo se mi je torej, da je sporočilo, ki ga je bila napisala moja roka, namenjena Klotarju Pon-thuškemu. To sporočilo je pomenilo klic. Klic kam? In kdo ga kliče? Tako sem ugibala nekaj ur. Jaz ga ne kličem. Naj bo Klotar Ponthuški še tako hraber in pošten, v čem bi utegnil biti moj opravek do njega? ... Počasi sem se nekoliko umirila. Da naj oddam sporočilo naprej, mi vobče ni prišlo na m:s?l. Narobe, vse tiste dolge ure je bila v meni gotovost, da bo Klotar de Ponthus dobil sporočilo brez posredovanja moje volje. Vsa strta in izmučena sem nazadnje zrspala v naslanjaču, kjer sem sedela, in sem se zbudila šele. ko je bil zunaj dan.
»Ko sem tedaj stopila k oknu, sem videla, da je prišel do hiše in obstal pred njo človek, ki je naj-brže določen, da ponese sporočilo Klotarju Pon-thufkemu. Vzela sem list, ga zložila kakor se spodobi. in ga izročila možu.
»To potrjujem s svojim podpisom
Silvia Flavilla, grofinja de Oritza.«
Za tem poročilom se je pričenjalo drugo, napisano z moško roko:
»Jaz. Jakob Aubriot, oskrbnik Arronškega dvorca. izpovedujem:
»Ko me ie ta plemenita gospa povabila, naj stopim z njo v poslopje, ki je znano pod imenom Bele hiše, me je naprosila, da na svojo vest in dušo pismeno izpovem, kaj me je privedlo do njenih vrat. To hočem tudi storiti, in da mi podpre pogum, mi
je plemenita gospa, ko me je videla vsega bledega, natočila velik kozarec španskega vina.
»Ko sem prišel, me je plemenita gospa najprej vprašala, ali znam pisati. Temu prostodušnemu vprašanju sem se nehote nasmehnil. Seveda znam pisati. Tako vsaj mislim. Glavno je, da ima človek kaj zapisati.
»Zgodilo se mi je podobno kakor tisto noč, ko sem slišal vpitje in sem nehote šel odklepat vrata v ograji parka. To je čista resnica: zapustil sem Arronški dvorec, ne da bi bil vsaj pozajtrkoval, tolikanj nujno me je gnalo z doma. Zaman sem se upiral tej želji ter si ponavljal, da me nič ne kliče v mesto, in dasi nisem vedel, kam naj grem, me je vendar nekaj opominjalo, da moram iti.«
»Stopil sem na ulico in tisti mah začutil, kako mi je vkljub mrazu znoj orosil sence, tako da sem sem se moral nekajkrati obrisati; čutil sem tudi, da mi srce drhti in da me noge komaj neso, in groznica me je izpreletavala po vsem telesu, ne da bi se bil česa bal, ampak zato, ker sem čutil, da nisem več sam svoj in da me nekaj skrivnostnega vodi proti cilju ,ki ga ne poznam. Takšna je čista resnica.«
»Ko sem prišel do Bele hiše in obstal, ne vedoč, ali naj grem dalje ali naj se vrnem v dvorec, sem videl, da prihaja k meni ta plemenita gospa. Šel sem z njo v hišo in tu me je poprosila, naj odnesem gospodu Ponthuškemu pismo. Na to sem ji odgovoril: »Da, kakopak, ponesem mu ga, rekoč, da ga pošilja moja gospodarica, visokorodna gospodična de Ulloa.«
Učiteljstvo meščanskih šol
Je v nedeljo zborovalo v Celju
Celje. 5. maja.
Celje je središče med Mariborom in Ljubljano, zato sklicuje veliko naših kulturnih organizacij svoje zbore ravno v prijetno mestece ob Savinji. Sekcija uči-teljstva meščanskih šol je danes polagala obračun za delovanje v lanskem letu. Zbora se je udeležilo 120 članov in so bile zastopane vse meščanske šole razen tržiške in jeseniške, ki imata precej neugodno zvezo po železnici. Zbor je vodil sekajski načelnik g. Anton Fakin. ravnatelj meščanske šole na Viču. Njegovo poročilo o delu sekcije je bilo prav kratko. Uvodoma je pozdravil referenta v ministrstvu pro-svete g. Maksima Rozmana kot dragega tovariša, ki ie prihitel iz prestolnice med svoje, da jim pove nekaj besed utehe in da se porazgovori prijateljsko o tem in onem. Zborovalci so ga veselo pozdravili. Dalje je pozdravil sekcijski načelnik tudi zastopnika celjske državne policije in zastopnika prosvetnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani g. svetnika prof. Planino. katerega ie prosil, naj bo na svojem mestu zaščitnik meščanskih šol in na i jih v njihovih težnjah podpira. Gospod svetnik Planina se je za pozdrav v lepih besedah zahvalil in poželel zborovalcem mnogo uspehov. Predvsem oa želi. da pri svojem delu upoštevajo v prvi vrsti pravo srčno vzgojo, ki je je naš narod najbolj potreben. Meščanske šole da so namenjene dvigu izobrazbene stopnje srednjega stanu, zato nai mu dodajajo prav vzgojen naraščaj. k;. bo narodu v ponos. Zborovalci so sprejeli lepe besede z odobravanjem. Potern ie poročal načelnik sekcije o tegobah, s katerimi se morajo boriti meščanske šole od svojega obstanka dalje. Ko ie že videti, da se bo obrnilo na bolje, pride kakor strela iz jasnega odredba, ki potisne šolo zopet za stopnjo nazaj. Taka ie uredba o izpitih, ki nai bi jih absolventi meščanskih šol polagali na raznih strokovnih šolah za sprejem. Sekcija je storila potrebne korake, da se prepreči izvedba škodljive uredbe. Sestavila je spomenico, katero ie poslala vsem upravnim odborom 50 meščanskih šol. kolikor iih ie v banovini. in jih naprosila, da spomenico po svoje obdelajo in io predlože kot protest ministrstvu prosvete in ministrstvu za trgovino, ki je omenjeno uredbo izdalo nekako na svojo roko brez vednosti ministrstva prosvete. Uspeh akcije ie zadovoljiv, odzvala se je večina šol. Načelnik sekcije je spomenico osebno izročil tudi članu ba-novinskesa sveta g. Novaku s prošnjo in utemeljitvijo, da jo prebere na seji bano-vinskega sveta, kar mu je g. Novak obljubil. Vendar pa banski svet o tem ni razpravljal. Vzrok mu ni znan. Sekcija se je vneto zavzemala tudi za vse druge zadeve, katerih pa načelnik ni navajal, pač pa ie s posebnim poudarkom apostrofiral člana Lajovica. ki da ie kot časopisni poročevalec oodvrgel delo sekcije v svojem poročilu v »Slov. Narodu« z dne 6. nov. 1939. in menda z dnevno vestjo v istem listu o založbi učnih knjig za meščanske šole. katere čisti dobiček naj bi šel v prid članom udruženja.
V razpravo o načelnikovem poročilu je posegel g. Lajovic, ki je zavrnil načelnika z nekaterimi navedbami sekcijskega nedela. katere je potem pri slučajnostih strnil v predlog, da pridi na dnevni red prihodnjega zborovanja njegovo poročilo kot posebna točka dnevnega reda. Sproženo je bilo vprašanje osamosvojitve slovenskega dela učiteljstva meščanskih šol z ozirom na postopanje hrvatske sekcije. Po pojasnilu načelnika so zadevo dali k spisom, kjer nai se mladi v toku časa.
Glavna točka dnevnega reda je bilo predavanje ravnatelja meščanske šole v Mežici g. Hergouta o slovenski meščanski šoli. V izredno izklesani obliki je predavatelj v skoraj triurni razpravi podal zgodovino meščanskih šol pri nas in v predvojni Srbiji, ki jo je uzakonila 1898 in zopet ukinila 1904. ker ie bila postavljena na nerodovitna tla zaradi neizvedene vsaj šestletne učne obveznosti. Po vojni je slovenske meščanske šole ustanovil nadzornik dr. Leopold Poljanec. ki je bistro preudaril in prav zadel bistvo meščanskih šol. Slovensko učiteljstvo želi. da se v naše meščanske šole povrne Poljančev duh in njegova smotrnost pri vzgoji manjkajočega srednjega stanu, kateremu ie edino namenjena. Slovenska meščanska šola naj naveže šolanje na končani peti razred osnovne šole. svoje učence nai izbira, všo-la naj jih do božiča na poskušnjo. učni načrt naj jim da v štiriletnem šolaniu zaokroženo izobrazbo, ki je višia kakor ona popolnih osemrazrednih narodnih šol. učna snov naj se giblje v koncentričnih krogih, ki postajajo od razreda do razreda vse večji in globlji. Predavatelj se ie posrečeno dotaknil prav vsega, kar zadeva zunanjo in notranjo ureditev šol, prezrl ni veščin. med katere naj se uvrsti tudi instrumentalna glasba kot neobvezen predmet, ki naj usposobi absolvente tudi na tem polju za udejstvovanje v svojem življenjskem krogu. Največjo pozornost ie treba posvečati materinskemu jeziku, srbohrvaščina pa nai se kot poseben predmet črta in priključi n.iei. sai je slovenščini tako soroden jezik, da se ga vsak mimogrede nauči. Tuji jezik nai se uvrsti med neobvezne predmete Učiteljstvo meščanskih šol naveže poučevanje na najširši krog učencev osnovne šole. zato nai bedo učitelji na meščanskih šolah pedagogi in ne strokovnjaki. Strokovna teoretična izobrazba v katerikoli smeri je pred 14.—15. letom nesmisel. teorija ne rodi sadu. le mišice ob-drže vežbe Predavatelj je žel za svoja temeljita izvajanja gromko pohvalo. Zborovalci so sklenili nai s keiia objavi predavanje v celoti v svojem stanovskem glasilu.
Tajniško poročilo se sklada s predsednikovim. Blagajniško je zaoopadeno v poročilu pregledovalca računov g. ravnatelja Vutkoviča. kakor sledi: sekcijska blagajna izkazuje od zadnjega pregleda v jeseni 1. 1938 do 30. aprila nekai nad 54.000 din dohodkov in nad 41.000 din izdatkov. Prebite:; znaša nekaj nad 13.000 din. Vse računske postavke so utemeljene in dokazane s prilogami Sekcija izdaja mladinski list »Razori« Njihov račun izkazuje 184 000 din dohodkov in 181.000 din izdatkov, torej prebitek nekaj nad 3000 din. Blagajnik je dobil razrešnico.
Urednik »Razorov« g. Seliškar Tone je poročal o listu in niegovem stanju Zaradi poviška tiskarniških stroškov je v nevarnosti izdaja mladinske knjige Zbor sklene. naj »Razori« mladini dano besedo drže,
kljub težavam naj izdajo knjigo, za morebitni primanjkljaj pa jamči sekcija.
»Razori« se tiskajo letos v nekoliko manjši nakladi kakor lani, to pa zaradi nemarnih dni, v katerih živimo. Prihodnji letnik, deveti, bo zastavil vse sile. da se bo število naročnikov spet dvignilo na okroglo 5000 Prva številka bo izšla tako zgodaj, da io bedo dijaki dobili ž3 pri vpisovanju. Za reorganizacijo uprave bo sklicala sekcija še pred koncem šolskega
m porajoofte m imzprevo v LJubljano. kjer se bodo pogovorili o vsem potrebnem. Poročilo so sprejeli zborovalci s pohvalo. Podpisani pa sem mnenja da je treba upravo »Razorov« povsem ločiti, gospodarsko in upravno, od delovanja sekcije. Zato je treba poklicati v življenje podobno ustanovo, kakršna ie »Mladinska matica« in navezati stike z vsemi šolami, ki obdelavajo in vzgajajo mladino v starosti od 11 do 16 let.
S tem je bil dnevni red izčrpan. Zborovalci so si po kosilu v nabavljalni zadrugi državnih nameščencev ogledali mesto ob zeleni Savinji in sa s popoldanskimi vlaki vrnili domov.
,-Beograd Ima močne živce"
Znani švicarski dnevnik »Basler Nach-richten« objavlja v svoji včerajšnji številki na uvodnem mestu telefonsko situacijsko poročilo svojega južnovzhodnega dopisnika. Poročilo poudarja med drugim neomajno voljo in odločnost Jugoslavije, da brani z vsemi sredstvi svojo svobodo in neodvisnost. Dopisnik ugotavlja, da imajo v Beogradu mnogo bolj močne živce kakor v drugih evropskih prestolnicah, ne izvzem-ši prestolnice velesil. Odločnost in hladnokrvnost Jugoslavije sta postali središče obrambne volje vsega Balkana, ki je sedaj ves odločen, upreti se slehernemu ustrahovanju in slehernemu napadu, pa naj pride od katerekoli strani.
Za hladnokrvnost, ki se odraža v vseh balkanskih prestolnicah, je zelo značilno tudi dejstvo da se bo 27. t m. sestal v Dubrovniku gospodarski svet Balkanske zveze. Prav tako kaže na odločnost Jugoslavije sklep, da bodo jugoslovenske ladje na Dunaju tudi še nadalje vršile promet preko jugoslovenskih mej tako v smeri na Budimpešto in dalje, kakor tudi v smeri k Črnemu morju Dopisnik končno pravi, da sta odločnost in hladnokrvnost balkanskih držav z Jugoslavijo na čelu najboljše jamstvo za ohranitev miru v jugovzhodni Evropi in to celo v taki meri da bi utegnil Balkan ostati nevtralen tudi v primeru, če bi vojna vihra zajela Sredozemsko morje.
Konferenci JNS v šibenlku in Dubrovniku
Konferenci delegatov JNS za splitsko okrožje v Splitu je v petek sledila v Šibe-niku konferenca delegatov stranke za severno Dalmacijo, zvečer pa je biil sestanek mestne organizacije JNS v Šiheniku. Na obeh sestankih, ki sta bila mnogobrojno obiskana in sta potekla v odličnem razpoloženju, sta govorila Jovo Banjanin in dr. Grga Andjelinovič.
V	nedeljo je bila v Dubrovniku širša politična konferenca JNS pod vodstvom predsednika dubrovniške mestne organizacije Dušana Bašiča. Tudi tu sta poročala gg. Banjanin in dr. Andjelinovič. Dubrovniški konferenci so prisostvovali delegati iz južne Dalmacije in Hercegovine.
Politični sestanek JNS
in OJNS v škof ji Loki
Iz banovinskega tajništva JNS poročajo:
Sreski organizaciji JNS in OJNS za
škof jo Loko sklicujeta za jutri (četrtek) 9. maja t. 1. ob 20. uri v prostore hotela »Krona« v škofji Loki sreski politični sestanek pristašev stranke.
Na sestanku bosta poročala gg. dr. Branko Vrčon in Andrej Uršič.
Somišljenike stranke vabimo, da se sestanka polnoštevilno udeležijo.
»Samoupravi" se seveda pridružuje tudi Slovenec"
Citirali smo mišljenje »Samouprave« glede koncentracijske vflade Odklonilnemu stališču glavnega glasila JRZ se seveda z vnemo pridružuje tudi ljubljanski organ te stranke. »Slovenec« navaja v tej zvezi naš nedeljski uvodnik ter pravi, da se »Jutro« » v imenu JNS že cele tedne trudi, da bi ne vemo koda prepričalo, kako potrebna bi bila koncentracija.« »Slovenec« se moti. Naš nedeljski članek ni bil napisan zato, da bi njega in njegove prepričevali o potrebi koncentracije. Mi smo le ugotovili, da so vsi narodni sloji, kamorkoli prideš v državi, danes prepričani, da težke zunanjepolitične prilike zahtevajo združitev vseh pozitivnih narodnih sil. Kako pa je s tem vprašanjem s stališča notranje politi-tike, je razvidno tudi iz govora vodilnega člana vladne stranke SDS, dr. Krizmana v Splitu, ki je ugotovil, da je današnja kombinacija preslaba nositj breme dela in odgovornosti za notranjo konsolidacijo države. Notranja konsolidacija pa je pogoj moči naroda in države na zunaj.
V	naših nedeljskih izvajanjih smo se enkrat navedli stališča poedinih političnih skupin glede koncentracije zato. da ugotovimo odgovornosti. Tudi »Slovencu« bo morda jasno, da je danes, gledano s strankarskega stališča, mnogo komodnejše in koristnejše biti v opoziciji in če že sam res ne ve, mu bodo morda prijatelji povedali, da bi bila tudi za naprednjake in nacionaliste v Sloveniji najboljša taktika čakati, dokler se mera odgovornosti, ki jo nosijo on in njegovi, do vrha ne dopolni.
Stališče vojvodinskih radikalov
V Novem Sadu je bila v ponedeljek konferenca pristašev radikalnega glavnega odbora iz Vojvodine. Glavni referent dr. Ko-sič je poudarjal, da zahteva Narodno radikalna stranka revizijo onega, kar je bilo storjeno 26 avgusta pr. 1. Vendar so tudii radikali za samouprave. Tudi Vojvodina lahko dobi samoupravo, toda ona je kot taka usodno povezana z ostalimi srbskimi kraji. Dr. Kosič je ostro napadal ministra pravde dr. Markoviča, češ da se je izneveril radikalskim načelom.
Konferenca je sprejela resolucijo, ki se izreka za preureditev Jugoslavije v smislu samouprav in poudarja, da se Vojvodina, to je Banat, Bačka ir Baranja ter Srem, ne dajo odločiti od ostale srbske celine. Izreka se tudi za revizijo agrarne reforme, pri čemer se naj tako zvani supermaksimi v celi državi dajo na razpolago za notranjo
kolonizacijo, istočasne pa se naj zaščiti kmečki zemljiški minimum. Na konferenci je bil izvoljen poseben akcijski odbor, ki naj izvede organizacijo strank v vs,ej Vojvodini. Odboru predseduje dr M rko Kosič.
Samo ena lista
»Hrvatski dnevnik« poroča, da bo pri občinskih volitvah v varaždinskem srezu vložena povsod le po ena lista in sicer HSS. V tem srezu ima tudi SDS nekaj pristašev. ki pa pri volitvah očividno ne bodo mogli nastopiti.
Zavrnitev neresničnih govoric
Agencija Avala objavlja: Vesti, ki so v zadnjem času ponekod krožile, da so baje pri nekem inženjerju, tujem državljanu, v Sloveniji našli tuje vojaško orožje, vojaške uniforme in municijo, so neresnične in brez vsake stvarne podlage, kakor je dognala uradna preiskava.
»Hrvatski dnevnik" o pogajanjih v Moskvi
Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« objavlja uvodnik o trgovinskih pogajanjih med Jugoslavijo in sovjetsko Rusiio List zavrača verzije, da bi bile do pogajanj prišlo po posredovanju Londona ali Berlina. Uvedla jih je marveč neposred. izmenjava misli med obema državama. Ta izmenjava misli se je pričela med našim poslanikom v Ankari dr. Šumenkovičem in tamkajšnjim sovjetskim poslanikom.
»Ko je stvar — nadaljuje »Hrvatski dnevnik« — v teku teh razgovorom dovolj do-zoTela, se je jugoslovenska delegacija podala v Moskvo, kjer se sedaj pogaja za trgovinsko pogodbo in za plačilni sporazum. Z obnovo trgovinskih odnošajev nTed Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo se bc ponovno potrdilo pravilo, da ideološke razlike nikakor ne vplivajo na trgovinske odnošaje med posameznimi državami. To sledi tudi iz tega, da si Velika Britanija ponovno prizadeva ojačiti svoje trgovinske odnošaje s Sovjeti, da je v enakem smislu na delu tudi Italija in da si je Nemčija že zdavnaj
a
jetsko Rusijo ter se med njima razvija prav
živahen trgovinski promet«
Sprememba glede nadzorstva nad razlaščenimi gozdovi
»Službene novinec so objavile včeraj izpremembo pravilnika o upravi razlaščenih gozdov. Vrhovno nadzorstvo nad poslovanjem začasne uprave razlaščenih gozdov v Delnicah in Ljubljani pride sedaj na kmetijsko ministrstvo. Izvzeti so le goz-Uarsko-policijski posli, nad katerimi vrši nadzoistvo v smislu zakona o gozdovih še dalje ministrstvo za gozdove in rulnike.
Nemška pozornost
»Neues VViener Tagblatt« in še nekateri nemški listi so posvetili pozornost znanim sklepom Sokola kraljevine Jugoslavije o dnevu sckolsko obrambne pripravljenosti. Navedeni lirt je te sklepe prinesel z dvoko-lonskirn naslovom »Stanje pripravljenosti za jugoslovenske sckolske organizacije.«
, Razburkano Sredozemlje"
Pod tem naslovom objavlja direktor znanega nemškega dnevnika »Frankfurter Zeitung« dr. Kircher uvodnik o sedanjem položaju v Sredozemlju, ki ga presoja z naslednjega vidika:
»Svet je v gibanju, Evropa je pred novo ureditvijo in ta nova ureditev bo pomagala in mora pomagati tudi Italiji co njenih naravnih piavic v Sredozemlju. Italijan ve, da to ne bo lahko. Toda Italija je enotna, obo*rožena in pripravljena, da prevzame nase posledice in tveganje, ki so zvezani z njenimi zahtevami.«
Svoja razmišljanja zaključuje nemški publicist takole: »Ali bosta smatrali za-padni velesili za potrebno, da forsirata tempo in silita na jasne odločitve, se bo šele videlo. Zato bi morale imeti povode, ki jih Italija ne nudi, ker se je izognila slehernemu izzivanju. V zvezi z zavezniškimi ukrepi so mogoči zapletljaji. S tega vidika se lahko tudi postavi vprašanje: Kaj bo storila Italija? S tega vidika je to vprašanje tudi važnejše oci drugega vprašanja: Kaj bodo storile zapadne velesile? Musso-lini si noče vzeti možnosti lastne iniciative. On je bil doslej neomenjen gospodar svojih odločitev in svojega tempa, pa ni zato nobenega vzroka za domnevo, da je bila ta njegova svoboda gibanja z ukrepi za-padnih velesil kakorkoli omejena.«
Glavni francoski problem po vojni
V pariškem »Tempsu« razpravlja Paul Hazard o problemih, ki bodo za Francijo nastopili po sedanji vojni in piše med drugim: »Po zmagi se bo za nas pojavilo isto, a le še bolj zapleteno življenjsko vprašanje: Treba bo, da vzplamte v nas spet stare lastnosti naše rase. ne da bi se pustili zaslepiti od naših napak. Imeti bomo morali jasnejšo zavest zgodovinskih resničnosti ter manj utvar o naravni dobroti človeka in večnem miru. Morali pa se bomo še naprej tudi ljubiti med seboj. Zlasti pa se bomo morali lotiti rešitve socialnega vprašanja, ki ga je vojna odložila in ki ga ona ne more rešiti.«
Pollakov proces
Včeraj so bile zaslišane glavne obremenilne priče
LJubljana. 7. maja
Danes se je nadaljevala sinoči prekinjena razprava proti delničarjem tvrdke Karel Pollak dr. Meglerju, dr. Miličiču. Karlu Pollaku mL in Pavlu Pollaku. Med poslušalci so bili tudi nekateri gospodarstveniki in pravniki, ki so s pozornostjo sledili razvoju procesa o propadu ene naših največjih industrijskih tvrdk.
Predsednik senata & o. s. Brelih je najprej zaslišal še obtožence o tem, koliko so svojega denarja vložili v podjetje v času, ko je tvrdka začela prihajati v zagate. Nato je predsednik prešel na zasliševanje prič in je kot prvega poklical industrij ca Ivana Avseneka, ki pa se ni javil, ker se mudi v Moskvi. Tudi druga priča, bivši knjigovodja podjetja Schwab se ne javi, ker se je med tem že izselil v Nemčijo. Tem več snovi je zato nudilo zasliševanje treh glavnih prič: bivšega prisilnega upravitelja in strokovnjaka v usnjarski stroki Pavla Dereani ja, tajnika Mestne hranilnice ljubljanske Franca Majcena, ki je prišel v upravna odbor tvrdke L 1931. kot zastopnik Mestne hranilnice, in končno pod-ravnateljfc Privilegirane agrarne banke dr. Petra Klinarja, ki je bil tedaj od Mestne hranilnice poverjen z nalogo, da pregleda celotno poslovanje Pollakovega podjetja.
Priča Pavel Dereani
Priča Pavel Dereani. ki je bdi v 1. 1932. dodeljen k podjetju kot prisilni upravitelj, je bil najprej vprašan glede prenosov imetja tvrdke Pollak na družbo »Standard«. Pojasnil je sodišču svoje mnenje, da so bili ti prenosi za tvrdko skrajno neugodni že zato. ker vsako veliko podjetje stremi za centralizacijo svojega obrata. Pogodba je vrhu tega nalagala Pollaku mnogo neugodnejše odpovedne pogoje kakor Standardu.
Dr. Megler: »če je bfla ta pogodba za Pollaka nepovoljna, potem pa na svetu ne eksistira nič več dobrega!«
Na predsednikovo vprašanje, kako ie biLo s poslovnimi knjigami, je priča Dereani odgovoril: »Takoj sem zahteval izročitev knjig, toda dr. Megler in dr. Mi-ličič sta mi rekla, da so Sle knjige v Pariz. Te knjige je policija potem našla v skladišču na Dunajski cesti. Res so prišle neke knjige iz Pariza nazaj, toda bila »ta le dva zaboja starih faktur.«
Drž. tožilec Goelar: »Dr. Megter na vss obtožuje, da ste takoj vse knjige zaiplenili in jih zaprli do L 1936. ter da ste odklanjali tudi vsakršna pojasnila.«
Dereani: »To nd točno. Sklical sem takoj vse osebje in zahteval predajo poslov za pregled, ključev pa nisem imel jaz.« Dalje je priča izpovedal, da so med knjigami, ki so jih potem našli v skladišču in za katere obtoženci priznavajo, da so jih skrili in mislili pokazati šele. ko bi se to njim videlo potrebno, manjkale knjige tuje veljave in tudi knjiga delničarjev, iz katere bd bili razvidni prejemki delničarjev. To knjigo so potem rekonstruirali za 10 do 12 let nazaj in našli, da so bili saldi, ki so bili prenešeni v novo knjigo, točni.
Branilec dr. Meglerja dr. Zitko: »S tem je bilo izpričano, da je bila ta knjiga zaključena!«
Vprašan po hranilni knjižici z vlogo okrog 450.000 din. ki jo je tvrdka Triumf dala v kritje svojega dolga Pollaku ki ki
ie do navedbah obtožnice izginila baje po prizadevanju obtoženih, da bi premoženje odtegnili eksekuciji je priča povedal, da mu je poslovodja Schvvab na posebno vprašanje povedal, da ie knjiga izginila, zanjo po v blagajni niso našli nobenega potrdila.
Državni tožilec se je nato zanimal za kartoteko za kalkulacijo cen: »Trdi se. da ste jo vi uničili.«
Dereani: »Jaz sploh nisem imel dostopa v tisto sobo. kjer ie bila shranjena, in je že zato ne bi mogel uničiti!«
Dr. Megler: »Nam pa so povedali, da ie bila po vašem naročilu uničena v kurilnici. To sta povedala Lavrenčič in Zupančič.«
Dereani: »Povsem jasno je. da se po mojem nalogu kaj takega ni moglo zgoditi, saj sem bil le prisilni upravnik. Vem pa gotovo, da v času mojega poslovanja noben »beleg« ni bil uničen!«
Dr. Megler: »Saj sploh nismo mogli do vas, odločno ste odklanjali vsaka pojasnila. Na lepem pa ie nekega dne prišla ciza, na kateri so odpeljali knjige. Nam pa so pobrali vse ključe in nismo imeli nobenega dostopa!«
Na predsednikovo vprašanje, zakaj misli, da je bila ustanovljena družba Standard. je priča Dereani odgovoril: »Izgledalo je tako, da je bil za njo namen pobrati vse aktive Pollaka. Vse transakcije so bile namreč izvršene brez vednosti in brez sej nadzornega odbora. Tudi vse dobave so šle na Standarda v Kranj, menice pa na Pollaka v Ljubljano. Nadalje so din 1,600.000. ki jih je Prometna banka nakazala za delničarja Standarda. Pollakovega sorodnika Peterco. vknjižili tako. da to ni j bilo dobroimetje Peterce. Zadnja od upravnega sveta odobrena bilanca je bila ona za 1. 1929. Naslednje leto, ko so bili v nadzornem odboru dr. Šiška, dr. Adlešič in dr. Vodušek. pa ta odbor sploh ni nič deloval, ni imel nobene seje in tudi bilanca ni bila več odobrena.«
Dr. Megler: »Nikar tako pavšalno ne obtožujte, ko smo mi povsem konkretno obtoženi takih dejanj!«
Vprašan po vtisu, kdo je imel glavno besedo v podjetju tisti čas. ko je on prišel kot prisilni upravnik, je priča izipavedal, da sta prevladovala vpliv dr. Megleria in dr. Miličiča čeprav je opazil, da so se že tisti čas proti obema zetoma pojavljala nezaupanja s strani Pollakov. Priča ie tudi mnenja, da so mogli delničarji že leto ali celo dve leti pred njegovim vstopom vedeti. da je podjetje pasivno. Tudi neplače-vitosti so se morali zavedati vsaj že leta 1931- ker so takrat prihajale že številne izvršbe.
Priča Franc Majcen
Tajnik Mestne hranilnice Franc Majcen je prišel v upravni svet tvrdke Po1 lak leta 1931. kot zastopnik Mestne hranilnice ljubljanske, zainteresirane na uspevanju podjetja zaradi posojila v znesku 30 milijonov dinarjev in žira v višini 5 milijonov din pri Narodni banki. Na predsednikovo vprašanje je izjavil, da je Mestna hranilnica čutila potrebo, postaviti svojega delegata v upravni odbor Pollakove tvrdke zaradi tega. ker podjetje ni v redu plačevalo svojih obveznosti. Mestna hranilnica |
premičninah tvrdke in delno tudi na premičninah delničarjev. Predsednik: »Ali je Ul to hipotekama
kredit?«
Majcen: »Mestna hranilnica po pravilih
ne bi smela dajati hi po tekam ih kreditov na industrijske obrate.« Branilec dr. Puc: »Pa ga je vendar!« Majcgn: »Nekateri so kredit smatrali za hipotekarnega. drugi pa ne.«
Predsednik: »Ali je bilo hranilnici znano, da je bila tvrdka že takrat močno zadolžena?«
Majcen: »Ni bilo znano. Pozneje pa je zlasti pok. ravnatelj dr. Gregorič kritiziral razne pomankljivosti in dejstvo. da je bil prikrit dolg tvrdke pri Hripozi. menda v znesku 8 milijonov.«
Predsednik: »Kakšen je bil Vaš prvi vtis, ko ste prišli s podjetjem v stik?«
Majcerv »Naletel sem takoj na odpor članov. Najbolj energično se ie zopsrstav-ijal dr. Megler. ki se je celo izrazil, da mu je izpod časti dopustiti kintro.o nad svojim delom. Sele nekako po enem mesecu se je dr. Megler omehčal in postal popust-ljivejši. Sam nisem napravil pregleda knjig in poslovanja, ker ie bil za Io določen dr. Klinar. Ta pa je izdelal in mi izročil skrajno neugodno poročilo, iz katerega sem mogel priti do sklepa, da ie bil« tvrdka že ob najetju posojila 1. 1926. pre-zadolžena. Videl sem tudi sam. da se ni ravnalo po pravilih. Sej ni bilo. Z največjimi težavami sem dosegel, da so začeli sklicevati seje in da so spoštovali pravila. Razen dr. Meglerja in dr. Miličiča pa so itak vsi upravni člani le poslušali in pritrjevali tema dvema.«
Tudi ta priča se je z ostalimi strinjala v mnenju, da ie podjetju trda predla že tedaj, ko je iskalo posojila pri Mes ni hranilnici. V 1. 1931 pa so na vsak načn že morali vedeti za pasivnost, sai so izražali nado. da bodo trenutne izgube že kako kasneje krili z višjimi dobički, ki so si jih obetali. Obrat na Vrhniki je že tedaj počival.
Ko je priča na predsednikovo vprašanje znova izjavil, da podjetje ni izpolnjevalo obveznosti do Mestne hranlnice. ie branilec dr. Puc pripomnil, da ie plačalo 6 milijonov za same obresti, a za odplačilo glavnice 3 milijone. Dodal ie. da je ,ood-jetje postalo nelikvidno nekako takrat kakor Mestna hranilnica, ki je v tem času zaprosila za moratorij.
Pri nadaljnjem zasliševaniu ie Driča zanikal. da bi bila Mestna hranilnica vedela za terjatev Hripoze Na sejah ie odločno ugovarjal ustanovitvi »Standarda«, vendar se ie udeležil le par sej. ker so ga potem delničarji iz upravnega cdbora »ven vrgli .
Obtoženi dr. Megler je očital priči, da je prav ona forsirala konkurz. nakar je za take očitke Franc Majcen protestiral pri predsedniku senata.
Sledilo je zasliševanje priče ravnatelja dr. Petra Klinarja, ki ga je Mestna hranilnica poverila s pregledom poslovanja tvrdke Pollak. Revizijo je priča začel junija 1. 1931. in jo izvedel do srede julija istega leta. Revizija je imela namen ugotoviti vzroke, zakaj tvrdka ne izpolnjuje več svojih obveznosti do hranilnice. Pregled je pokazal, da je bila tvrdka za ogromne vsote prezadolžena.
Predsednik je ob 13. razpravo prekinil, nadaljevala pa se je ob 15.30 uri.
Popoldanska razprava
Na popoldanski razpravi, ki je potekala prilično monotono, je predsednik najprej zaslišal še nekaj prič. Prvi je bil na vrsti mesar Mihael Osterman iz Kranja, ki j< Pollaku dobavljal kože in loj. Izpovedal je, da mu je podjetje kaka tri leta redno plačevalo vse dobave, nazadnje pa ni več mogel izterjati preostanka. Skupno je oškodovan za okrog 50.000 din.
Obtoženi Pavel Pollak je izjavil, da so poslovodji izročili denar za poravnavo preostalega zneska, da pa je poslovodja verjetno kako drugače porabil izročeni mu denar.
Kot priča zaslišani sin Karla Pollaka ml. KarlcUr Pollak, ki je bil pri podjetju na-strvljen kot strokovno šolana moč za me-se^nu plačo 7.000 din, je izpovedal, da je podjetje lepo uspevalo vse do uvedbe prisilne uprave, da pa potem nikamor več ni moglo. Po njegovi izjavi sta tedaj Žan in Karel Pollak ml. pristala na prisilno upravo, toda v veri, da bo prisilni upravnik pripravljen delati v sporazumu z njima, kar p i se ni zgodilo. Baje je imel prisilni upravnik nasprotne direktive od Mestne hranilnice in se je moral ravnati po teh. Ta pr.ča je tudi izpovedala, da so delničarji še tik pred uvedbo prisilne uprave vložili v podjetje svoje privatno premoženje in da tudi njegova mati, žena Karla ml., ki je imela v podjetju vloženih 2,700.000 din, teh iz podjetja ni dvignila, kar bi bila vsekakor storila, če bi bil kdo od družine slutil, kaj se bo zgodilo. Danes očitana pri zadolženost, katere bi se bili lastniki po trditvi obtožbe morali zavedati, po i/iavi priče nikomur niti na misel ni prišla.
Na vrsto je prišel potem Franc Peterca, brat žene Karla Pollaka star., ki je izpovedal, da je pri podjetju izgubil vse svoje premoženje, kake tri milijone din. Hripo-za, katere piedsednik je bil, je Pollakovo podjetje financirala s približno 13 milijoni din. Po njegovem mnenju je bil Standard ustanovljon kot garancija za Hripozo. Standard je res dolgoval Pollaku, a Pollak je to terjatev menda v znesku 6 milijonov din, odstopil Hripozi, pa še za pol milijona na delnicah Priča trdi, da je stalno garantiral Pollaku do blizu 5 milijonov din.
Nato j i predsednik zaslišal še manj važni prič: dr. Ribariča in sorodnico Polla-kovih, posestmeo Josipino Jamnik iz Medvod.
Živahnejše je spet postalo zasliševanje priže inž. Remca, svaka Pollakovih, ki je bil tudi upiavni svetnik podjetja. Izpovedal je, da sc bili vsi prepričani, da je podjetje milijonsko aktivno. Sam je vse, kar je imel svojega in ženinega premoženja v podjetju, pustil tam in je tudi vse izgubil. Vprašan po mnenju, zakaj je podjetje kljub takemu videzu prišlo v zagato, iz katere se ni moglo rešiti, je priča izjavil: »Saj vrabci po strehah čivkajo, zakaj je do prodaje prišlo!« Nato pa je bolj nejasno namignil, da so morali v ozadju delovati celo kakšni politični razlogi. »Če bi bili —je priča pristavil — takrat dali podjetju petletni moratorij, bi bila Mestna hranilnica do danes dobila že vse nazaj, ker je kmalu potem nastopila krasna konjunktura za usnjarsko stroko, ki še danes cvete!«
Okrog 17. ure Je nato predsednik senata prešel na čitanje sodnih spisov, ob 19. pa je bila razprava prekinjena. Nadaljeval« se bo jutri ob 8.30.
MALI OGLAS
CENE MALIM OGLASOM
Fo 50 par ta besedo. Dlu a.— davka za vsak oglas In enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščejo
•lužb. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 12___ Dopis.
In ženltve »e zaračunajo po Din %.— ea vsako besedo, Din 3.— davka ta vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanji-
aaslovov. Najmanjši enesek ca enkratno objavo oglasa Din 20___
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ta vsak oglat, to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro alt dajanje paslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Službo dobi
pomočnika
Beseda 1 din, davek 3 din. dobrega delavca sprejmem za šifro al, da.ame naslova ! tafcoi v službo. Vukotič
Brivskega
din. Najmaniši znesek 17 din
Graver-rezbar
za Beograd
KI je vešč v mešani stroki. se sprejme za samo stojno delo in v stalno službo. Ponudbe z vzor cl in opisom svojega dela ter zahtevano pla-fo pošljite na »Sedmo silo Boo^rad, pošt. predal 728	11323-1
Postrežnico
potrebujem za torek in petek ves dan. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
12452-1
Manufakturist
in prvovrsten aranžer, dobi službo. V poštev pride samo sposobna moč z dobrimi referencami. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Aranžer«.
12454-1
Dva pekovska
pomočnika
mlada, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra delavca«.
:244?1
Srebrnič Slavko,
fotograf
neka se javi Foto »Adria«, Crik\ enica.
12450-1
Frizerko
in praktikantko, spreimem. Fr:7ersk: salon »Strgar«, — Miklošičeva cesta, Ljubliana 12447-1
Mesarskega
pomočnika
pridnem poštenega, z neka pr.kse z izvažanjem mesu sprejmem takoj. — Predr.ost imajo vojaščine ne«.i>.e?n- Blaž Jeglič., me-sai in prekaievalec. Tržič.
12446-1
Flagajničarko
spreimem za točilnico. Prednost 'UiJ'0 vešče v točenju p;va. Nastop takoj. Potrebna osebna predstavitev v gostilni Figovec, Tvrševa cesta, Liubljana.
12443-1
Fnosob. stanovanje
oddam s predsobo, kopalnico, balkonom in pritikli-nami za 1. junij. Vovk Franc, Gerbičeva 19.
12407-21
Nikoia, Ptuj.
12428-1
Trgovski pomočnik Damsko in
Seseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Hiša
snonadstropna, z vrtom, zidanico ln kaičo. dobro
vpeljano trgovino, gostilno, leže;,a v GrLbljah na križišču cest Črnomelj—Karlovec ter Vinica—Metlika, je naprodaj zaradi str.rtl tcpe.iirja in gospodinje. Ve-': pore oskrbnik Jož-:- /.npamč Kraslne, .-."■"-tu C r~«Kc v 3e!i Krajini.
120CG-20
Enodružinsko vilo
ne popolnoma zgotovljeno. štiri sobe. kopalnica, garaža, solnčna lega, prodam |za vsako spreiemljivo ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12439-20
rtf/
Vsaka beseda 2 din; davek £upam (trimam)
3 din. ..'a dajanie naslova ;
5 din.
.•Siimaniši 20 din.
Celje
Gospod opazovan lišču :n kavarni pozdravljen. Mala
v gleda-prisrčno Maci. 12461-24
uiitrm
vešč vseh panog, vojaščine prost, zmožen kavcije dobi službo za vodstvo podružnice. Nastop 1. junija. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod »Dobra moč«.
12429-1
Natakarico
ki zna kuhati, nekaj šivati snreime gostilna »Savec«, Ptuj.	12427-1
Gospodično
pridno in pošteno sprejmemo takoj. Plača 900 din. Pohištvo »Sava«, Miklošičeva cesta.
12457-1
moško kolo
v zelo dobrem stanju prav poceni prodam. Opekarska cesta 17, pritličje, desno.
12437-11
3rivskega
pomočnika
sprejme takoj salon Sever, Fiignerjeva 6, Ljubljana.
12456-1
Beseda 50 Dar. davek 3 din. tei 3 din za šifro ali daja oje naslova — Najmanjši znesek dni 13.
Postrežnica
pridna, mlajša in poštena, išče zaposlitve v jutranjih urah do pol 10. ure dopoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12441-2
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Cepljeno trsje
prvorazredno, dinar komad, divjak, korenjake nudi — ŽIHER Franio, Zamušani, Sv. Marieta, Moškanjci, — Zahtevajte seznam sort.
10730-6
Blago za
moške obleke
in površnike dobite najceneje pti tvrdki Goričar, Sv. Petra cesta. Oglejte si zalogo in cene! 11205 >
Kino kamero
snemalno »Kinema« na film prodam odnosno zamenjam za Leico ali Retino. Ostrožnik, trgovina. Pasaža.
12465-6
Pisalni stroj
dobro ohranjen. prodam. Poizve se: Jegličeva cesta št. 10. II. nadstropje, 7. stopnišče vrata 57 od 10. do 12. ure.
12444-29
Krojaška delavnica
v industrijskem kraju, dobro vpeljana, ki ima stalno zaposlene 4 pomočnike, na-pLodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12462-19
Brivsko-frizerski
salon
v industrijskem kraju, brez konkurence prodam. Eksistenca zajamčena. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Hitno«.
12463-19
Zabukovci
in Lipoglavi
naprodaj malo posestvo za din 25.000. V Lipoglavi 6 oralov za din 32.000. Ponudbe na dr. Ogrizka, Celje 12458-20
Stanovanje
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
• Sporočam
cen;, občinstvu
I da preselim obrt iz hiše ' gospoda Seslerja v hišo go-rpoda Ščurka (prej Mrzelj) i v Petelinovi vasi ter se i najtopleie priporočam. — ' Marča, predtiskarija.
12426-31
znesek	prvovrstno:
foksterijerje, Scothteriierje, Sealvhamterijerie, Airedalte-rijerie. šnaucerje. Strižem druge pse proti vročini. Po-lepševinje psov: Hou-Hou, I.iub'lana. Vidovdanska cesta 9. Zadostuje dopisnica, oridem na dom.
12422-27
Beseda 1 din. davek 3 din, I za šifro ali dajanje naslova ' 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Pomagal Vam bo
Dvosobna
stanovanja
komfortna, za boljše obitelji v novi hiši oddam. Ruska cesta - Gor. kolodvor. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	12423-21
Štirisobno
stanovanje
komfortno, v vili oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12433-21
Stanovanja
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Nov mizarski stroj
nerabljen, ugodno naprodaj. Levičnik Zdenko, Kamnik.
12430-29
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Sodna dražba
stavbne parcele r Streliški ulici na okrajnem sodišču Ljubljana, devetega maja, deveta ura soba 16. Varščina 6370 dinarjev. Informacije pri odvetniku dr. Ka-mušiču, Tavčarjeva 10.
12438-32

Mlada deklica
simpatična, v težkem gmotnem položaju, išče v svrho ustvaritve eksistence malega posojila. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12431-16
Beseda 1 din, davek 3 din,
za šifro ali daianie iiasl.n . 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Manjšo hišico
eno ali dvodružinsko kupim. Ponudbe z navedbo cene in natančnim opisom na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodno«.
12451-20
Hišo
enonadstropno, tristanovanjsko, prodam v Zgornji Šiški, Dravlje. Informacije Hotel Štrukelj, soba št. 2.
12445-20
Stavbno parcelo
prodam 700 kv. m. Poizve se Zg. Šiška, Matjanova pot št. 8.	12442-20
Tovarna papirja, a« d. čačak
■■^■■■■■■■■iiHHHiMHi
Išče dvoje spretnih strojevodij ( Papiertsiaschinenf tihrer )
z večletno prakso. — Ponudbe na gornji naslov, Beograd, poštni pretinac 84.
Obrt
Beseda 1 din davek 3 din. , Beseda x d;n> davek , d;0i
za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Stanovanje
iščem, svetlo, primerno za malo obrt v pritličju, eno-ali dvosobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Junij 1940«.
12440-21a
Večje dvosobno
stanovanje
(brez kuhinje) po možnosti z vpeljanim plinom, elektriko in vodovodom v središču mesta, lahko tudi dvoriščni lokali, išče združenje brivcev in frizerjev i za društvene namene. Cenj. ponudbe na: Gjud, Ljubljana, Kongresni trg 6.
12464-21a
za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Trajna ondulacija
zahteva vsake moderne dame — se priporoča salon »FANČI«, Kongresni trg 3.
125-30

Lesena zložljiva patentna postelja
s tapeciranim mo-drocern Din 240.— pri
R. RADOVAN
Mestni trg 13.
A£ res še nimate srečke drž. razredne loterije ?
Sporočite čimprej svoj cenj. naslov na navadni dopisnici hiši sreče — bančni poslovalnici
Bezj ak
Maribor
GOSPOSKA UL. 25
Camo din 300
stane naša moderna
otomana
katero kupite le pri
E. Zakrajšek,
MIKLOŠIČEVA 34,
tel. 48-70.
Znam pisec in raziskovalec okultnih ved F. T. Kar.nah Vam brezplačno napove Vašo prihodnost.
Razen važnih dogodkov iz preteklosti vam pove tudi vse vaše odnose do ljudi, zakona, loterije, trgovine in vseh važnej-jih dogodkov sedanjosti. Njegov nasvet vam bo prinesel zaželjene uspehe-
v življenju. Zahvalne izjave, ki jih vsak dan prejema s celega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih zapovedi. — Postavite mu nekaj važnejših vprašanj, ki Vas zani-majo in sporočite j mu točne rojstne t-1 podatke. Vse napovedi o Vašem življenju, ki so zgoraj omenjene, boste dobili popolnoma brezplačno, če boste pri piscu kupili njegovo najnovejšo knjigo »NAS ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Knjiga stane samo Din 30.—, denar pa se pošilja na ček. račun št. 17455, na točni in stalni naslov F. T. KARMAH, ŽALEC.
Javna razprodaja!
Vaška uprava v Kočevski reki pri Kočevju je za dan 11. maja 1940 ob 14. uri v gostilni Branne razpisala javno razprodajo za približno 500 do 600 m3 smrekovine. Kavcija 13.000 din. Večji del leži ob bano-vinski cesti Gotenica, Novi lazi.
Podrobnosti se izve pri vaški upravi. Kočevska Reka, 5. maja 1940.
Ekonomična vožnja na tehnično najbolj izpopolnjenih
DKW motociklih
MODEL 1940
nudi užitek vsakemu še tako razvajenemu vozaču.
Zahtevajte prospekte pri zastopstvu DKW. motoeikli, Ljubljana, Miklošičeva 30.
irTTrii
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek
17 din. i - i
Opremljeno sobo j
oddam samo odraslim osebam s hrano za 500 din. Poizve se: Karlovška cesta štev. 8.	12404-23
P *%
m
V globoki žalosti javljam, da je moj dobri soprog,
gospod
ELIKS JUSTIN
agr. zemljemerski inšpektor v pok.
umrl včeraj popoldne, spravljen z Gospodom.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 8. maja 1940 ob pol 5, uri, izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 7. maja 1940.
HELENA JUSTIN
in ostalo sorodstvo
Dve sobi
lepi, čisti, ena opremliena, ena prazna, oddam. Kra- i kovski nasip 14/1.
12432-23
Opremljeno sobo
solnčno, poseben vhod, oddam takoj. Pleteršnikova 26 II. nadstropie, Sv. Krištof.
12425-23
Opremljeno sobo
solnčno, s posebnim vhodom v bližini Tabora, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
12455-23
Beseda 50 par, davek 3 din. ter 3 din za šifro ali daianie naslova. — Najmanjši znesek dni 15.
Gospodična
išče sobo blizu kolodvora, prazno ali opremlieno s posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sobo«.
12-153-23a
Sobo
z uporabo kopalnice iščem za takoj ob Taboru. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »Tabor«.
12424-23a
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ah di»>amt naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
OREHOVA JEDRCA IN MED
dobite najceneje v me-darni Ljubljana. ?.ido\ ska ul 6.	10744-32
.Mitii&z^ V- i ■.\ ■ v- i "	" - ;
.•■.n -v.
%■■■■ i , Hs
Brez posebnega obvestila. Naš dragi stric, gospod
ERNEST FERK
višji sodni svetnik v pokoju
je dne 6. maja 1940 v 85. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
K večnemu počitku ga položimo v četrtek, dne 9. maja 1940. ob 14. uri pri Sv. Barbari v Slov. gor.
Naj mu bo ohranjen prijazen spomin!
Sv. Barbara v Slovenskih goricah, dne 7. maja 1940.
Žalujoči nečaki in nečakinje
NAJLEPŠE ČTIVO
Ravljen: ZGODBE BREZ GROZE Klabimd: PJOTR • RASPUT1N Ravljen: ČRNA VOJNA Thompson; SIVKO Maf erfeva s RUDARSKA BALADA
I
Broširana knjiga stane 10.— din.
Vezana knjiga stane 15.— din.
ZALOŽBA »CESTA<'
LJUBLJANA — KNAFLJEVA CL 0
adiotrgovci!
ZASTOPNIKI R\DIOAPARATOV!
Za proda jo naših svetovno znanih radioaparatov IŠČEMO v vseh večjih krajih Slovenije
agihie in zanesljive zastopnike!
Nudimo velik zaslužek, tehnično in financijsko sodelovanje, prvorazredne aparate in trajne trgovske zveze.
Pismene ponudbe na PUBLICITAS I). D,. Zagreb, Uica 9, pod »K.:dio—.)606D«.

ZAHVALA
Ob prebridki nenadomestljivi izgubi našega srčno ljubljenega moža, sina, brata, svaka, zeta, gospoda
r « • -s
, < -- '.- J,* J. - • *:' i.
t''
se najiskreneje zahvaljujemo za vse izraze sožalja. Posebno zahvalo pa smo dolžni izreči preč. g. duh. svetniku Pečariču, komandantu Mojstrane g. kapetanu Milakaru, dalje vsem gg. častnikom, gg. podčastnikom, vojakom planincem za častno stražo in spremstvo, gasilski četi Mojstrane in Dovje, vsem zastopnikom raznih društev, ter številnim prijateljem in znancem, darovalcem cvetja in vencev ter vsem drugim, ki so nepozabnega pokojnika spremili k večnemu počitku.
Mojstrana—Ljubljana, 7. maja 1940.
Žalujoča soproga GIZELA GRAD in ostalo sorodstvo
Naše gledališče
DRAMA
Sreda, 8.: Hamlet. Red sreda. Gostovanje
Zvonim irja Rogoza. Četrtek, 9.: Danes bomo tiči. Red četrtek. Petek, 10. ob 15.: Hamlet. Dijaška predstava za izven ljubljanske srednje šole. Gostovanj" Zvonimirja Rogoza. Ob 20.: Danes bomo tiči. Red A. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Sobota, 11.: Hamlet. Izven. Gostovanje
Zvonimirja Rogoza. Nedelja. 12.: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
Drevi bo imel red sreda predstavo Sha-kespearjevega Hamleta? s članom Na-roinega divadla Zvonimirjem Rogozom kot gostom. Odlične igralske sposobnosti R o-g o z a pr ihajalo v vlogi Hamleta do največjega učinka. Sloves te njegove, kreacije, s katero je pred leti dosegel angažma na Narodnem divadlu, privlači tudi zdaj občinstvo v največji meri.
Abonenti reda četrtek bodo imeli v četrtek predstavo Nestroyeve burke D a-nes bomo tiči« z gostom Rogozom v vlogi Bobka. V tej komični vlogi je dokazal Rogoz, kako široko igralsko polie obvlada. saj spadata vlogi Hamleta in Bobka v popolnoma nasprotna področja.
P. n. občinstvo opozarjamo, da bo petkova popoldanska dijaška predstava samo za dijake izven ljubljanskih srednj h šol. Uprizorili bodo Shakespearjevega s>H a m 1 e-t a« z gostom Zvonimirjem Rogozom.
Opozorilo. Ker je sobotna predstava »H am leta« z gostom Rogozom že skoro domala razprodana, opozarjamo p. n, občinstvo, pred vsem tisto s podeželja, ki se bo mudilo v binkoštnih praznikih v Ljubljani, da bo tudi v nedeljo zvečer predstava »Hamleta« z gostom Rogozom in da si lahko za to predstavo še pravočasno pismeno ali telefonično naroči vstopnice!
OPERA Sreda. 8.: Adriana Lecouvreur. Red A. četrtek, 9.: Modra roža. Opereta. Red B. Petek, 10.: zaprto. (Generalka). Sobota, 11.: Kleopatra. Krstna predstava. Premierski abonma.
Krstna predstava domače opere Kleopatra«, katere komponist je dr. Danilo šva-ra bo v soboto 11. t. ni. za premierski abonma. Dr. švara je znan kot komponist različnih klavirskih, vokalnih in instrumentalnih skladb, opera Kleopatra« pa je njegovo prvo delo na opernem polju Uprizoritev je zasedena z našimi najboljšimi močmi, tako da je v režijskem, igralskem, pevskem, plesnem in inseenatorskem pogledu storjeno vse. da bo doživelo to domače delo učinkovito krstno predstavo Naslovno partijo bo pela Heybalova. Režiser Ciril Debevec. Dirigent dr. švara. Koreo-graf inž. P. Golovin. Tnscenator inž. arh. E. Franz.
».Modm roža« je prikupno delo mladega slovaškega komponista G. Dušika, libreto pa je spisal dr. Braxatoris. Glavne partije kreirajo z velikim uspehom R v va Barbičeva, Poličeva. B. Sancin Z .pari in Frelih. V vlogi inž. Lenolra bo nastop:! Friderik Lupša. Režija je Zupanova glasbeno vodstvo ima R Simoniti. četrtkova uprizoritev velja za red B
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sreda, 8.: Ujež. Dobrodelna predstava v korist odbora za rešitev Aškerčeve domačije.
Četrtek, 9.: Ujež. Dobrodeln: predstava v
korist Protituberkulozne l:ge Sobota. 11.: Ujež.
Ponedeljek, 13.: Ujež. Zaključek se/.one.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 8.: zaprto.
četrtek. 9.: Izdaja pri Novari. P.ed B.
R
D I O
Sreda, 8. maja
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: češki godci (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: šrarnel »štirje fantje«. — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: a) Slovenski literarni zemljevid IV; Notranjska (prof. Fr. Vodnik; b) Malo telesne vzgoje (g. M. Zor).
—	18.40: Izlet v Prešernovo domačijo (g. F. Planina). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Potopljeni rastlinski svetovi (dr. Maka Vraber). — 20: Slovenski vokalni kvintet.
—	20.45: Bolgari po jo in igrajo (plošče).
—	21.15: Klavirski koncert g. Jadvige štrukelj-Poženelove. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče.
Beograd 19.40: Tamburaški zbor. — 20; Simfonični koncert. — 21: Operni odlomki.
—	22: Ples. — Zagreb 20: Godalni trio. — 21: Plošče po željah. — 21.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Plesna muzika. — Sofija 18: Godba na pihala. — 19: Zborovsko petje. — 19.50: Prenos Verdijeve opere »Falstaff«. — 22.30: Bolgarska glasba. — Praga 20: Operni prenos. — 22: Komorni koncert. — Pariz 20.30: Večer poljske glasbe. — 23.15: Petje. — Rira 17.30: Orkester in solisti. — 20.30: Lahka glasba.
—	21: Operni prenos. — 23.15: Ples. — Berlin 20.15: Koncert orkestra. — 21: Zvočna igra. — 22.30: Zabavni spored. — 23: Simfonična glasba. — 24.10: Nočni koncert.
-v ..
V/ S'
Iz Ptuja
j— Zvočni kino bo predvajal danes, v sredo, in jutri, obakrat ob 20. uri, film »Barnabe«. V glavni vlogi največji komik Fernandel. Za dodatek risani film.
j— S reški odbor Rdečega križa in podmladka RK na gimnaziji in meščanski šoli priredijo 23. t. m. veliko prireditev v korist Rdečega križa. Vsa društva se naproša,]©. da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev.
j— Angleški khrb priredi pod okriljem Ljudske univerze v četrtek 9. t. m. ob 20. v Mladiki predavanje o Orkneyskih otokih. Predava ga. Fannv Copelandova v slovenščini.
Za jugoslovanski patent št. 10351 od 1. marca 1933 na:
»Priprava za merjenje smeri in hitrosti v prostem prostoru horieontalno gibajočega se cilja, kakor tudi za merjenje nagiba ravnine k horicontalni ravnini, položene skozi gibalno pot cilja in oko opazovalca« SE IŠČEJO kupci ali odjemalci licenc.
Cenj. ponudbe na: patentni inženjer ing. Hinko Petrič, Ljubljana, Beethovnova ul. 2.
Urejuje Davorin Ravljen, — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskamo 4, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — £a inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.
Poročila II. izdaje
Obnova pogajanj
itisd Italijo In Anglijo
Napeto pričakovanje razgovora iz Londona se vrmvsega angleškega veleposlanika z Mussoilim]sm in Cianom Mussolinajeve izjave zaupnikom stranke
Rim, 7. maja. br. (OA) Snoči se je vrnil po daljši odsotnosti sir Percy Lorrai-ne, ki se je v Londonu najprej udeležil konference angleških poslanikov z Balkana z zunanjim ministrom lordom Hali-faxom, potem pa še prejel navodila za svoje razgovore z italijanskimi državniki, da bi se napetost v Sredozemlju omilila. V diplomatskih krogih so nocoj govorili, da bo Lorraine v najkrajšem času, naj-brže že jutri obiskal ministrskega predsednika Mussolinija in nato še zunanjega ministra grofa C:ana. Zaradi tega novinarji z največjo pozornostjo zasledujejo sleherni korak angleškega veleposlanika.
V diplomatskih krogih so danes dalje zatrjevali, da se Angleži mnogo nadejajo uspeha eventualnih pogajanj z Italijo, ker prihaja angleški veleposlanik iz Londona s povsem konkretnimi predlogi, po katerih naj bi se poglobil in razširil velikonočni pakt iz leta 1937, tako da bi predstavljal se bolj učinkovito sredstvo za ohranitev statusa ono v območju Sredozemskega morja. Kar se tiče angleških predlogov, se more čuti le geslo: »Internacionalizacija Sredozemlja«, ne da bi bilo mogoče o tem izvedeti kake nadaljnje podrobnosti. Vsekakor pa to pomeni, da je Velika Britanija v gotovi meri pripravljena ugoditi italijanski zahtevi in jo na ta način sprostiti ujetništva' v Sredozemskem morju.
Velikonočni pakt vsebuje med drugim določbo, da se morata obe državi medsebojno obveščati o vseh vojaških ukrepih v Sredozemlju. To bo dalo angleškemu veleposlaniku priliko, da docela razjasni namen in pomen koncentracije zavezniški"! sil, a da tudi izve cd italijanskih državnikov, zakaj je bilo tudi italijansko vojno brodovje koncentrirano v vzhodnih predelih Sredozemskega morja. V angleških diplomatskih krogih govore na osnovi velikonočnega pakta, ki je še vedno v polni veljavi in ki naj bi se sedaj celo še razširil, že kar o angleško-italijanski ali-jansi. Zato ni čuda, da v Rimu z največ-.f :n zanimanjem pričakujejo razgovore angleškega veleposlanika z Mussolinijem in Cianom ter da pričakujejo od njih predvsem razjasnitev položaja v Sredozemlju.
Gotov optimizem so vzbudile v krogih vTTTT-JrfrrrroanTTj^a tisrca tudi zaupne izjave

^eija
e— Povišanje cen v kavarnah. Celjske
kavarne so te dni zaradi drag nje povišale cene. Številne kavarniške geste, ki po večini še niso bili deležni povišanja prejemkov. je ta podražitev neprijetno prizadela.
e— Razprava proti inž, VVestenu. Na sre-skem sodišču se je včeraj zaključila nedavno preložena kazenska razprava proti inž. Maksu VVestenu, ki je bil obtožen, da je- na velikonočni ponedeljek ponoči' v gostilni razžalil trgovca Kraupnerja in Debe-njaka s psovko »Windischer Hund«. Tudi pri tej razpravi je inž. Westen odločno zanikal. da bi bil izrekel inkriminirane besede. Medičar in trgovec Rihard Kraupser je izpovedal kot priča, da je prišlo med njim in inž. Westnom do incidenta najprej v Zamparuttijevi gostilni. Pozneje pa se ie incident ponovil v kavarni »Merkur«. Na sodnikovo vprašanje, zakaj Kraupner ni že pri zaslišanju na policiji omenil incidenta pri Zamparuttiju. je priča dejal, da je tam incident zamolčal, ker se mu je drugi dan inž. Westen oprostil, češ naj mu ne zameri zelo, če ga je res kaj razžalil, ker je bil v razposajenem stanju. Trgovec Josip Debenjak je potrdil, da je inž. Westen tudi njega žalil na omenjeni način, in sicer v kavarni Merkur okrog ene po polnoči. Priče šofer Miroslav zagar. avtomobilski izvošček Ignac Toplak in hotelski vratar Viktor Krivec, ki so v kritični noči šahirali v kavarni, so izpovedali, da se je inž. Westen vmešaval tudi v njihovo družbo, toda inkriminiranih besed niso čuli. Prav tako je izpovedal trgovec Lokošek iz štor, ki je bil v družbi, v kateri je bil inž. Westen. Visokošolec Fric Martini in uradnik Robert Ržinek sta bila v Westnovi družbi in nista slišala inkriminiranih psovk. Dopoldanska razprava je bila prekinjena, da je sodnik mogel zasli-šati popoldne še Zamparuttijevo natakarico Dvoršakovo in prodajalko Hajdenku-merjevo, ki sta pa obe izjavili, da inž. We-sten pri Zamparuttiju priče Kraupnerja ni psoval z inkriminiranimi besedami. Priča Kraupner pa je vztrajal pri svoji izpovedi. Kraupner in Debenjak sta bila zaprisežena, nato pa je sodnik s. o. s. Kraut razglasil sodbo, da je inž. Westen kriv po čl. 5. zakona o zaščiti države ter se obsoja na dva mesca zapora in 8000 din denarne kazni. Inž. \Vesten je priglasil rekurz.
Iz Maribora
a— Osebna vest. Komisar obmejne policije g. Stevo Krajnovič, ki ostane na sedanjem službenem mestu do prevzema po njegovem nasledniku, je premeščen na važno mesto v notranjem ministrstvu. G. komisarju, ki uživa v vseh mariborskih nacionalnih in družabnih krogih izredno priljubljenost, izražamo ob napredovanju in siužbenem priznanju najtoplejše čestitke, ki se jim iskreno pridružuje vsa mariborska nacionalna javnost.
Propagandne razglednice zle ta mariborske sokolske župe
se dobijo v trgovini »01impya« (Tyrševa ulica),
Avtomatski bufet (Slovenska ulica), Tiskovna zadruga (Aleksandrova cesta) in Kolodvorska prodajalna časopisov na kolodvoru.
Kupujte propagandne razglednice zleta mariborske sokolske župe!
a— Letošnji april. Kakor kaže pregled opažanj tezenske vremenske postaje, je bi: najtoplejši dan v letošnjem aprilu 21. april, ko je bilo v senci 22.6 st. C, naj-mrzlejši pa 13. april, ko je zdrknilo živo srebro na 4.2 st. C pod ničlo, povprečna temperatura je bila 9.9 st. C. Mesečna yi-
Proglas norveškega kralja Haakona
London, 7. maja. br. (Reuter.) Kralj Haakon je danes popoldne izdal nov proglas na norveški narod. V njem pravi, da norveška vojska trdno drži v svojih rokah postojanke v severni Norveški. Z novo pomočjo, ki se pripravlja, jim bo uspelo vzdržati pritisk sovražnika in doseči končno zmago. Norveška vojska je bila prisiljena umakniti se iz južne in srednje Norveške le zaradi tehnične premoči sovražnika. »Jaz in moja vlada,« pravi proglas na koncu, »bova trdno vztrajala tako dolgo, dokler ne bo vsa država spet osvobojena.«
Nemci na Norveškem
London, 7. maja. br. Norveška službena agencija je nocoj izdala komunike, v katerem pravi, da Nemcem vobče ni uspelo severno od Namsosa zavzeti kakršnokoli norveško mesto.
Večerno Srancosko
vojno poročilo
Pariz, 7. maja. br. Vrhovno poveljni-št.vo francoske vojske je nocoj objavilo naslednje 494. vojno poročilo:
Topniško streljanje zapadno od Voge-zov.
šina padavin 43.1 mm. Letošnji 29. april z 22.3 mm je imel več padavin, kakor ves lanski april.
MOŠKO PERILO PO MERI — izdeluje ceneno in hitro
IVAN BABIC, Maribor, Gosposka ul. 24
V neka!
O nezadovoljivem začetku
tekmovanja v državni ligi, ki se je pričelo na praznik 2. t. m. in nadaljevalo minulo nedeljo, se na dolgo in široko razpisujejo zagrebški in beograjski listi. Vsi so soglasni v tem, da je začetek tega tekmovanja prinesel nekatera neljuba presenečenja, tako v tehničnem kakor tudi materialnem pogledu. Zagrebčani imajo razen tega po prvih dveh terminih še to bridko zavest, da sta oba njihova predstavnika dozdaj ostala brez zmage, pri čemer pa se spet tolažijo, da izguba teh prvih točk še ni nenadoknadljiva. Beograjčani so seveda silno veseli velikega uspeha svojega prvaka v Zagrebu in trdijo, da je tudi letos brez dvoma največji favorit za dosego naslova državnega prvaka, tarnajo pa obenem nad zelo šibkim nastopom drugega beograjskega zastopnika — Jugoslavije, ki je pokazala vsaj v nedeljo tako slabo igro, da ji v nadaljnjem tekmovanju ni pripisovati posebnih uspehov, še najbolje se je dozdaj odrezal Hajduk, ki se je z z remisom proti BSK in efektno zmago nad Haškom z boljšo razliko golov povzpel na čelo tabele. Ce bo prihodnjo nedeljo še enkrat kolikor toliko uspešno opravil z Gradjanskim na domačih tleh, mu je treba vsaj v prvem delu tekmovanja proro-kovati najbolj vidno vlogo med vsemi močnimi kandidati za naslov državnega prvaka.
Zanimivo je, da to tekmovanje, ki pomeni vendarle višek, ki ga more naš nogomet nuditi gledalcu, če se zanima za to športno panogo, v prvih tekmah ni privabilo na igrišče takih množic, kakor so splošno pričakovali. Saj je značilno, da je bilo na največjem nogometnem »derbyju« naše države preteklo nedeljo v Zagrebu »samo« 8000 gledalcev, česar je deloma krivo slabo vreme, biti pa so morali še drugi vzroki, da ni prišlo na tekmo med dvema — lahko se reče — najboljšima moštvoma v Srednji Evropi — še nekaj tisočev ljudi, ki so ob takih nogometnih praznikih sigurno napolnili nogometna igrišča v Zagrebu do zadnjega prostorčka. Skratka: start v tekmovanju za državno ligo ni niti od daleč tako razveseljiv, kakor so nanj računali aktivni igralci, še bolj pa seveda organizatorji.
★
Na proslavi Djurdjevega dneva v Boro-vu so imeli tudi športne prireditve, med katerimi je bila na sporedu tudi nogometna tekma med reprezentanco Beograda in domačo enajstorico Bate. Batovci so razveselili svojo publiko z zelo lepo igro in so nazadnje popolnoma zasluženo in gladko zmagali nad Beograjčani s 4:1 (2:0). Pripomniti je treba, da v beograjskem moštvu res ni bilo nobenega prominentnega ligaškega igralca, kar pa seveda niti najmanj ne zmanjšuje uspeha odlične tvor-niške enajstorice.
Zagrebška Concordia, ki te dni gostuje po Srbiji, je v ponedeljek nastopila še enkrat v Nišu, in sicer proti tamkajšnjemu železničarju. V tej drugi igri se je pokazala še v mnogo boljši formi kakor dan prej v tekmi proti Pobedi ter je porazila železničarje z nič manj kakor 8:0 (3:0).
V Budimpešti imaio te dni velike mednarodne teniške tekme za prvenstvo Budimpešte, na katerih sodelujejo tudi naši
Mussolinija, ki jih je podal 24. aprila, na praznik ustanovitve Rima, funkcionarjem fašistične stranke in ki so se potem razširile po Italiji v obliki zaupne okrožnice.
Mussolini je ob tej priliki iznova opozoril na strateški položaj Italije, ki je v Sredozemlju nevzdržen in ki ga je treba za vsako ceno spremeniti. Naglasil je tudi. kako ogromno škodo ima Italija kljub vsem nasprotnim zatrjevanjem zaradi zavezniške kontrole in blokade. Občo pozornost je vzbudila njegova izjava, da Nemčija doslej ni zahtevala od Italije, naj vstopi v vojno, kar bi zavezniki nedvomno že storili, ko bi imela Italija napram njim podobne obveznosti.
znani teniški Igralci Punčec, Pallada ln
Mitič ter državna prvakinja Florijanova. Začetek turnirja, ki v splošnem precej trpi zaradi slabega vremena, je prinesel našim vrhunskim igralcem celo vrsto sigurnih uspehov, seveda samo proti manj znanim domačim nasprotnikom, ki so se pojavili v prv" igrah na tem turnirju. V teku ponedel„ pa so naši že zadeli na močnejše zastopnike madžarskega tenisa in prva žrtev enega izmed njih je bil naš slavni Davisov igralec Franjo Punčec sam. V igri proti Szentpeteryju je moral položiti orožje po dveh gladko izgubljenih setih 3:6, 5:7. Prav tako je igro izgubila tudi Florijanova proti Madžarki Popp z rezultatom 6:8. 3:6. Pallada je po prvem setu proti Csikosu vodil s 6:1, potem pa je Csi-kos odstopil, tako da je vsaj Pallada prišel do cenene zmage.
Mednarodni atletski miting v Ljubljani
Atletska sekcija SK Ilirije namerava v dnevih 8. in 9. junija prirediti velik mednarodni atletski miting. V goste je povabila znani italijanski klub Giovinezzo iz Trsta ter madžarski klub Pečuh, razen tega pa še najboljše atlete iz Jugoslavije. Miting je zamišljen kot troboj med Giovinezzo, Pečuhom in Ilirijo, ki si namerava za discipline, v katerih je posebno slaba, izposoditi po 2—3 atlete od ostalih domačih klubov. Tekmovanje, ki bo na telova-tlišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, bo
gotovo eno najzanimivejših letošnjih atletskih prireditev v Ljubljani. Spored bi obsegal skoraj vse olimpijske discipline, razen 400 m preko zaprek, 3000 m steeple-chase, maratona in desetoboja.
Načrt, ki ga ima Ilirija, je vreden vsega priznanja in je treba le želeti, da bi ji uspelo premagati vse težave, ki so v današnjih časih združene s tako mednarodno prireditvijo.
SK Ljubljana. Zaradi bližnjih gostovanj se pozivajo vsi igralci I. moštva, da redno in marljivo trenirajo. Ob sredah in petkih se sprejemajo novi juniorji, in sicer po treningu na igrišču. Trenirali bodo pod vodstvom trenerja. Načelnik.
SK Mars. Obveščajo se vsi igralci I. in juniorskega moštva, da od jutri dalje ne bo več treningov na dosedanjem mestu. Jutri in dalje vsak torek in petek v tednu bodo treningi moštva na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno, in sicer od 16. dalje. Opozarjajo se vsi klubovi igralci, da se teh treningov udeležujejo do zadnjega in redno. Kdor ne bo treniral ne bo nastopal v tekmah. Načelnik.
Kolesarsko društvo Ljubljanica ima sejo v četrtek 9. t. m. ob 19.. isti dan ob 20. pa bo pri tov. Selanu v Dobrunjah sestanek vseh ljubiteljev kolesarskega športa zaradi izleta v Zupanovo jamo. ki ga namerava društvo prirediti v nedeljo dne 19. t. m. Ker bo na poti tjakaj tudi dirka kolesarjev turistov, je ta sestanek važen za vse udeležence. — Odbor.
@i2iiisgiwfi
Gibanje zaposlenosti v Jugoslaviji
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je objavil podatke o gibanju števila zavarovancev pri vseh krajevnih organih v Jugoslaviji v mescu februarju. Med tem ko se je lani od januarja do februarja število zavarovancev povečalo zaradi sezonskih razlogov za 44.579, je bilo letošnje sezonsko povečanje v istem mescu mnogo slabše, saj je število zavarovancev od januarja do februarja letos naraslo le za 15.104 in smo zaradi tega glede skupnega števila zavarovancev padli pod lanski nivo. V januarju letošnjega leta smo imeli še za 5.103 zavarovance več nego v lanskem januarju, v februarju pa je bilo število zavarovancev za 14.372 manjše nego lani v istem mescu. Vsega je bilo v februarju zavarovanih 666.148 zavarovancev nasproti 680.520 v januarju. Skupno število zavarovancev v Sloveniji, banovini Hrvatski in ostalih banovinah je bilo v februarju naslednje:
februar razlika na-1940 sproti januarju Slovenija	102.573 + 1456
ban. Hrvatska	213.577 + 4444
ostale banovine 349.998 + 9204
V skupnem številu zavarovancev v Sloveniji so upoštevani poleg zavarovancev Okrožnega urada v Ljubljani, ki jih je bilo 91.265 (za 1321 več nego v januarju), tudi zavarovanci pri bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva, ki jih je bilo 10.332 (za 96 več) in zavarovanci zagrebškega Merkurja na področju Slovenije, ki jih je bilo 976 (za 39 več).
Od januarja do februarja se je število zavarovancev v Sloveniji povečalo za 1.4%, v banovini Hrvatski za 2.1% in v ostalih banovinah za 2.6%.
Občutno nazadovanje zaposlenosti v lesni stroki
Od posameznih gospodarskih panog kažejo v primeri z lanskim februarjem naj-občutnejše povečanje števila zaposlenih delavcev kovinska in strojna industrija, kjer je število zavarovancev naraslo za 5291 ali za 11.5%. Nadalje zaznamujejo v
primeri z lanskim letom povečanje zaposlenosti kemična industrija, živilska industrija, javni promet itd. Od gospodarskih panog, kjer se je zaposlenost v primeri z lanskim letom poslabšala, je omeniti predvsem gozdno-žagarsko industrijo, kjer je bilo letos v februarju za 12.958 zavarovanih delavcev manj nego lani in znaša nazadovanje preko 25%. Tekstilna industrija beleži zmanjšanje števila zavarovancev za 3956 za 6.2%, gradnja železnic, cest in vodnih zgradb za 3829 ali za 13.4%. industrija gradbenega materiala za 2739 delavcev ali za 15.5%, industrija za obdelovanje lesa za 1704 delavcev ali za 8%. gradbena stroka (visoke gradnje) za 1642 delavcev ali za 11% in usnjarska industrija za 1077 delavcev ali za 17.9%.
Od okrožnih uradov zaznamujejo naj-občutnejše povečanje nasproti lanskemu letu okrožni uradi v Beogradu (za 4.7%) in na Sušaku (za 1.7%). Najobčutnejše zmanjšanje števila zavarovancev v primeri z lanskim letom pa beležijo okrožni uradi v Nišu (za 10%), v Karlovcu (za 9.2%), v Petrovgradu (za 4.3%). v Subo-tici (za 2.4%) in v Ljubljani za (1.1%).
Mezde in zaslužek
Povprečje zavarovane mezde je znašalo leios v februarju za vso državo točno 25 din, to je za 0.32 din več nego v januarju in za 1.38 din več nego v lanskem februarju. Na področju dravske banovine ie znašalo povprečje zavarovane mezde 26.65 din, na področju banovine Hrvatske 26.61 din in na področju ostalih banovin 23.54 dii ar je v.
Skupni zavarovani zaslužek delavcev in nameščencev v vsej državi je znašal v februarju 416.4 milijona din, to je za 14.5 milijona din več nego v lanskem januarju, čeprav je bilo število zavarovancev manjše, kar je pripisati okolnosti. da se je za-služe' zaradi povišanega povprečja zavarovane mezde v večji meri dvignil, nego je znašalo nazadovanje zaslužka zaradi manjšega števila zaposlenih delavcev.
Draginja pri nas in drugod
že ponovno smo poudarili, da je draginja v Jugoslaviji zavzela mnogo večji obseg, kakor v ostalih evropskih državah, ne izvzemši vojskujoče se države. To le potrjuje, da je pri nas borba proti draginji bolj na papirju, kar tudi ne more biti drugače, dokler je dopuščeno, da se cene kmetijskim proizvodom poljubno dvigajo, kakor smo to videli nedavno pri pšenici in koruzi. Kakor je bilo morda prej upravičeno, da se cene proizvodom, ki jih prodaja kmet zboljšajo zlasti v primeri s cenami blaga, ki ga kmet kupuje, tako se moramo na drugi strani zavedati, da je tako zboljšanje v korist kmeta možno le do gotove meje, če pa to mejo prekoračimo, se prične neizogibno splošno dviganje nivoja cen, ki potem kmetu nič več ne koristi,
ker se podraži tudi blago, ki ga kmet kupuje.
Da smo to mejo že davno prekoračili odnosno da je šla podražitev v naši državi daleč preko obsega podražitve v ostalih državah, nam potrjuje najnovejša statistika Društva narodov o gibanju cen v posameznih dižavah. Zadnja številka bilteua Društva narodov prinaša med drugim naslednje zanimive številke o podražitvi življenja od začetka vojne. V primeru s prvim polletjem 1939 se je življenje podražilo v Zedinjenih državah za l°/o, v Kanadi za 2%, v Grčiji in Madžarski za 4%, v Švici in Argentini za 6°/o, v Belgiji in Norveški za 8%, v švedski za 10%, v Angliji in Estoniji za 14o/0, na Japonskem za 16%, v Jugoslaviji za 26%, v Rumuniji za 30% in na Kitajskem za 1269/o.
Gospodarske vesti
= Trgovinska pogajanja z Nemčijo.
Včeraj dopoldne je predsednik nemške trgovinske delegacije Landfried obiskal pomočnika zunanjega ministra in predsednika naše trgovinske delegacije Milivoja Piljo. Popoldne pa je bil Landfried sprejet pri trgovinskem ministru dr. Andresu. V sredo dopoldne ob 11. bo prva plenarna seja naše in nemške trgovinske delegacije.
= Posojilo Gospodarske sIoge za intervencijo na trgu koruze. Iz Zagreba poročajo: Na konferenci, ki jo je imel ban dr. šubašič z načelnikom oddelka za kmetsko gospodarstvo banske oblasti Slavkom Polarjem, ravnateljem »Gospodarske cloger Liudevitom Tomašičem in glavnini ravnateljem Prizada dr. Totom. je bilo sklenjeno, da bo banska oblast jamčila za posojilo 10 milijonov din. ki ga bo »Gospodarska sloga« najela pri Banovinski hranilnici. Denar se bo porabil za intervencijo na ti^išOu koruze, ki so se ji cene iz spekulativuih razlogov povišale, kar je posebno v škodo pasivnim krajem. Doslej je banska oblast jamčila že za 25 milijonsko posojilo »Gospodarske sloge« za nabavo žita in modre galice ter še za poseben 5 milijonski kredit v iste namene.
= Odklonjeno povišanje cen opekamar-sliih izdelkov na Hrvatskem. Kartel opekarn se je obrnil na bansko oblast v Zagrebu s predlogom, da bi kot kartelna oblast odobiila povišanje cen opekarnar-skih izdelkov. Banska oblast pa je predlog zavrnila, češ da ni dovolj utemeljen, hkia-tu pa se je odločila ustanoviti posebno komisijo strokovnjakov. ki bo ugotovila proizvajalne stroške posameznih kaitelira-nih opekarn.
= Nova izdaja zadružnega zakona. Prva izdaja zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. je pošla in zato sta Zveza slovenskih zadrug in Zadružna zve;-.? v Ljubljani izdali in založili knjižico, ki vsebuje besedilo omenjenega zakona, razen tega pa tudi uredbo o vodenju in vpogledovanj-i zadružnega registra, pravilnik o opravljanju revizije in pravilnik o uporabljanju sredstev sklada za podpiranje zadružništva. Na ta način ima vsakdo, ki se bo poslužil te knjižice, pri roki vse potrebne zakonske predpise, ki se nanašajo na zadruge, ter mu iib ni treba iskati po raznih virih. Velikega praktičnega pomena bo ta knjižica za vse one, ki imajo dan za dnem opravka z zadružnim pravom, posebno torej za številne zadružne funkcijonarje. nameščence itd. Knjižica. ki ima običajno obliko izdaj raznih naših zakonov, je naprodaj v knjigarnah po 16 dinarjev, naroči se pa lahko tudi neposredno pri eni izmed založnic.
= Dobave. Komanda pomorskega &rze-nala v Tivtu sprejema do 10. t m. ponudbe za dobavo 40 pocinkanih sodov. Direkcija drž. rudnika Senjski rudnik sprejema do 14. t. m. ponudbe za dobavo cementa, do 21. t. m. pa za dobavo jamskega armiranega kabla. Direkcija diž. rudnika v Kaknju sprejema do 20. t. m. ponudbe za dobavo dinamo žice raznih dimenzij, štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 15. t. m. poru be za dobavo fi 000 aluminijastih porcij, do 17. t. m pa za dobavo raznih mornarskih gumbov iz medi.
= Licitacije. Dne 19. t. m. bo pri zavodu za izdelavo vojr.e opreme v Beogradu licitacija za dobavo 1.000 kg kositra in istočasno v Zagrebu za dobavo raznega usnja, 15. t. m. v Beogradu in Zagrebu za dobavo 40.000 komadov desk za postelje, 18. t. m. za dobavo sviterjev, šalov, rokavic. naočnikov, pasov, krpelj i dr.. 27. t. m. za dobavo kocev za postelje in 23 t m. za dobavo bombažnega in lanencja ~ • :nn-ca.
Kongres slovenskih vinogradnikov bo v Dolnji Lendavi
Vinogradniki dravske banovine, združeni v Vinarskem društvu v Mariboru, bodo letos zborovali v Dolnji Lendavi.
V	soboto dne 18. maja 1940 bo imelo ob 20. uri zvečer Vinarsko društvo v čitalnici hotela »Krone« svoj redni letni občni zbor. V nedeljo 19. maja 1940 pa se bo prav tam vršil XII. vinarski kongres vinogradnikov dravske banovine. Na kongresu, ki se prične ob 10. uri dopoldne bo poročal o selekcijskih krožkih kmetijski svetnik Vladimir Kuret, banov, referent za vinarstvo v Ljubljani ter Franjo Vojsk, kletarski nadzornik iz Maribora o pogojih za pravilno kletarstvo.
V	nedeljo dne 19. maja t. 1. priredi Vinarska podružnica v Dol. Lendavi ob 9. uri III. vinsko razstavo in vinski sejem v gornji dvorani hotela »Krone« v Dolnji Lendavi. Razstavljena bodo vina iz lendavskih goric in Medjimurja. Ta razstava in vinski sejem imata predvsem namen, pokazati vinogradnikom vse dravske banovine napredek prekmurskega vinogradništva v zadnjih sedmih letih. Vinska poskušnja bo pokazala, da imajo v lendavskih goricah vinogradniki prav dobra sortirana in pitna namizna vina.
Dne 19. maja popoldne, pa si bodo udeleženci kongresa ogledali dolnje lendavske gorice ob naši vzhodni državni meji.
Ker so z Dolnjo Lendavo ugodne železniške zveze vabimo vinogradnike, kupce in ostale interesente, da se polnoštevilno udeležijo te manifestacije naših vinogradnikov.
Sprememba uredbe o gospodarskih zbornicah
Ministrski svet je na predlog trgovinskega ministra predpisal uredbo o izpie-membah uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah, ki določa naslednje:
Paragraf 17. uredbe se spremeni in se glasi: Kadar se v času trajanja mandata izprazni katero mesto zborničnega svetnika, kakor tudi v slučaju, kadar je zbornični svetnik poklican na vojaško dolžnost, pokliče predsedstvo zbornice takoj njegovega namestnika. V prvem primeru traja mandat namestnika kakor mandat osebe, na katere mesto je prišel, v drugem primeru pa za čas odsotnosti zborničnega svetnika, vendar pa ne delj, kakor traja ta mandat.
V § 20 uredbe se na koncu doda nov odstavek, ki se glasi: (6) če bi bilo toliko članov zborničnega sveta ali njihovih namestnikov poklicanih na vojaško dolžnost, da svet ne bi imel zadosti navzočnih članov za izdajanje veljavnih sklepov o vseh predmetih iz pristojnosti zborničnega sveta, bo pristojno predsedstvo zbornice.
Paragrafu 2., odstavku 2. uredbe se doda nov stavek, ki se glasi:
če bi bilo tolikšno število članov predsedstva in njihovih namestnikov poklicanih na vojaško dolžnost, da ne bi bilo prisotnih zadosti članov, ki bi mogli izdajati veljavne sklepe, potem ima predsednik pravico, da iz vrst zbor. svetnikov pokliče v predsedstvo potrebno število članov. Ti člani bodo opravljali svojo dolžnost v odsotnosti članov predsedstva, oziroma njihovih namestnikov, vendar pa ne da'j, kakor traja njihov mandat.
Sorza
7. maja
Na jugoslovanskih borzah netirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70. Grški boni so sc v Zagrebu nudili po 29.75, v Beogradu pa je bil promet po 30.05. Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu trgovali po 98.50. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri slabi tendenci nudila po 426 (v Beogradu je bil premet po 427j. Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, pač pa je bil promet v delnicah Trboveljske po 213 — 245.
Devize
Ljubljana. Ofcielni tečaji: London 153 30
—	156.50, Pariz 86.60 — 88.90, New York 4425 — 4485. Curih 995 — 1005, Amsterdam 2348.50 — 2385.50. Bruselj 743 — 755. Tečaji na svobodnem trgu. London 189.41 — 192.61 Pariz 107.06 — 109.36. New York 5480 — 5520. Curih 1223.18 — 1238.18, Amsterdam 2900.55 — 2938.55. Bruselj 917.65 — 929.65.
Curih. Beograd 10, Pariz 8.61, London 15.20, Ne\v Ycrk 446, Bruselj 74.75. Milan 22.50, Madrid 45, Amsterdam 236.75, Berlin 178.62, Stockholm 106, Sofija 5.50, Budimpešta 79.50, Atene 3.10, Bukarešta 2.37.
Rfektl
Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 426 bi.. 4" V. severne agrarne 51 bi., 6«'n be-gluške 75 b!.. 6% dalm. agrarna Ci6 bi., 7o/, slabiliz. 95 bi., 7% invest. 96 — 08, 7% Blair SO bi., 8% Blair 98 bi., delnice: PAB 183 bi., Trboveljska 242 — 245 (243
—	245), Gutman 51 — 55, Sečerana Osi-jek 215 den., Isis 31 den., Oceania €00 oen. Jadranska 350 den.
Beograd. Vo.ma škoda 428 — 430 (427). 4n/0 agrarne 51.50 den., 6% begluške 74
—	74.50 (74.25), 6% dalm. agrarne 65.50
—	65.75 (65.75). 6«-0 šumske 64 — 66. 7% invest. 97 — 97.75 (97.50), 7% Bl?ir 89 bi., 8«„ Bair 99 bi., (99), Narodna S000
—	8050, PAB 179 den. (180).
Blagovna tržišča
žito
-f Chicago. 7. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 105.625. za julij 101.25, za septemb. 104.50; Koruza; za julij 65.375, za septemb. 65.75.
+ Nov-osadska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: haška okolica Novi Sad 250 — 252; sremska 250
—	252; slav. 250 — 252; ban. 250 — 252; baška ladja Tisa 252 — 254. Rž: ba-ška 202 — 204. Oves; sremski 194 — 1?J6 ->iav isK 196 — 198 ječmen: baški in srp m.« k 65 kg 204 — 206 Koruza: bajka 195 — 197; par. Indjija 195 — 197. Moka: baška in ban. »Og« in »Ogg« 365 — 375; »2« 345 — 355; »5« 325 — 335; »6« 305 — 315; »7« 275 — 285; »8« 275 — 185. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: sremski beli brez vreč 435 — 440.
mCHEL ZfiVAOOt
106
Don Juan
ROMAN.
In ko sem tako premišljevala svoje žalostne misli, ki so zdaj vse življenje moje duše, sem začutila, da plakam. Debele solze so mi kapljale na papir, ki je ležal pred menoj. In skozi solze sem strmo gledala v dogorevajočo voščenko, ki mi je svetila in je bila na tem, da ugasne. Hotela sem še enkrat vstati, da bi vzela drugo svečo, pa nisem mogla, nekakšno drevenenje me je prevzemalo in obsedela sem, misleč si: »Da vidim, koliko minut mi bo še svetila! O Gospod, naj bi bilo moje življenje enako tej voščenki, ki bo kmalu ugasnila!« Ura v tempelskem stolpu se je spet oglasila; to me je nekoliko zdramilo iz mrtvila, in tedaj ... tedaj, vsi svetniki naj mi bodo priče!... tedaj sem začutila v desnem komolcu, v roki in v prstih nekakšno gomazenje, kakor če nam ud zaspi... in ko sem pogledala roko, sem se začudila da nikoli tega ...
»Videla sem namreč, da držim med prsti pero, čeprav se nisem spominjala, da bi ga bila pobrala. Pero je črtalo po papirju znamenja, in jaz se nisem mogla spomniti, da bi ga bila pomočila v črnilo. Reči hočem, da mi je roka, povsem neodvisno od moje volje, črtala s peresom po papirju. Pisala sem, ne da bi hotela... Kako nespretna je bila
moja roka, in kako se je obotavljala! In tedajci sem začutila, kako me obhaja strah: zavedela sem se, da mi vodi roko tuja volja, volja z onega sveta! Vendar se ji nisem izkušala upirati. Eožja volja naj se zgodi, sem rekla sama pri sebi. Z vso vero, ki jo zmore moje srce, sem pomolila k prrsveti Devici in pustila roko, naj blodi po papirju ... In pero je kar naprej pisalo drobce črk. majhne črtice in začetke krogov in potrpežljivo začenjalo spet in spet; očitno je izkušalo oblikovati črke. kakor dela roka majhnega deteta, ki ie prvič prijelo za pero, da bi se z njim igralo. In zdajci je nastala. razločna črka K, začetnica besede »Kletar«, kakor sem videla pozneje ... Tisti mah je sveča ugasnila.
»V temi sem čutila, kako mi roka obotavljaje se drči po papirju .. . pisala sem! . ..
»V tem me je nekaj streslo, in pero mi je zdrknilo iz izmed prstov; začutila sem silno utrujenost v vsej roki ter uganila, da je končano. Tedaj sem vstala; tipaje sem poiskala drugo svečo in io nri-žgala ob večni lučki, ki gori v veži pred shko Matere sedem žalosti. Ko sem bil asnet v sprejem-nici, sem se najprej zatopila v molitev, papirja pa se nisem upala pogledati, čeprav me je nvkala nestrpnost. Nazadnje sem vendarle stopila k m;zi in vrgla oči na list. Dve vrstici sta bili napisani. Prva je obsegala besede: »Klotar de Ponthus,« druga, spodnja vrstica pa eno samo besedo: »Pridite«.
»Klotar de Ponthus je tisti mladi francoski plemič, ki sem ga neko nepozabno, rorja in nesreče polno noč videla v veliki izbi gostilne pri »Vedeže-valki«. Na obrazu se mu odkrito zrcali poštena
duša, in kdor ga vidi, ga mora uvrstiti med ljudi, ki že na prvi pogled zbujajo zaupanje.
»Zdelo se mi je torej, da je sporočilo, ki ga je bila napisala moja roka. namenjena Klotarju Pon-thuškemu. To sporočilo je pomenilo klic. Klic kam? In kdo ga kliče? Tako sem ugibala nekaj ur. Jaz ga ne kličem. Naj bo Klotar Ponthuški še tako hraber in pošten, v čern bi utegnil biti moj opravek do njega? . .. Počasi sem se nekoliko umirila. Da naj oddam sporočilo naprej, mi vobče ni prišlo na m:s?l. Narobe, vse tiste dolge ure je bila v meni gotovost, da bo Kletar de Ponthus dobil sporočilo brez posredovanja moje volje. Vsa strta in izmučena sem nazadnje zrspala v naslanjaču, kjer sem sedela, in sem so zbudila šele. ko je bil zunaj dan.
»Ko sem tedaj stopila k oknu, sem videla, da je prišel do hiše in obstal pred njo človek, ki je naj-brže določen, da ponese sporočilo Klotarju Pon-thufkemu. Vzela sem list, ga zložila kakor se spodobi. in ga izročila možu.
»To potrjujem s svojim podpisom
Silvia Flavilla, grofinja de Oritza.«
Za tem poročilom se je pričenjalo drugo, napisano z močko roko:
»Jaz, Jakob Aubriot, oskrbnik Arronškega dvorca. izpovedujem:
»Ko me je ta plemenita gospa povabila, naj stopim z njo v poslopje, ki je znano pod imenom Bele hiše. me je naprosila, da na svojo vest in dušo pismeno izpovem. kaj me je privedlo do njenih vrat. To hočem tudi storiti, in da mi podpre pogum, mi
je plemenita gospa, ko me je videla vsega bledega, natočila velik kozarec španskega vina.
»Ko sem prišel, me je plemenita gospa najprej vprašala, ali znam pisati. Temu prostodušnemu vprašanju sem se nehote nasmehnil. Seveda znam pisati. Tako vsaj mislim. Glavno je, da ima človek kaj zapisati.
»Zgodilo se mi je podobno kakor tisto noč, ko sem slišal vpitje in sem nehote šel odklepat vrata v ograji parka. To je čista resnica: zapustil sem I Arronški dvorec, ne da bi bil vsaj pozajtrkoval, i tolikanj nujno me je gnalo z doma. Zaman sem j se upiral tej želji ter si ponavljal, da me nič ne j kliče v mesto, in dasi nisem vedel, kam naj grem, me je vendar nekaj opominjalo, da moram iti.«
»Stopil sem na ulico in tisti mah začutil, kako mi je vkljub mrazu znoj orosil sence, tako da sem sem se moral nekajkrati obrisati; čutil sem tudi, da mi srce drhti in da me noge komaj neso, ln groznica me je izpreletavala po vsem telesu, ne da bi se bil česa bal, ampak zato, ker sem čutil, da nisem več sam svoj in da me nekaj skrivnostnega vodi proti cilju ,ki ga ne poznam. Takšna je čista resnica.«
»Ko sem prišel do Bele hiše in obstal, ne vedoč, ali naj grem dalje ali naj se vrnem v dvorec, sem videl, da prihaja k meni ta plemenita gospa. Sel sem z njo v hišo in tu me je poprosila, naj odnesem gospodu Ponthuškemu pismo. Na to sem ji odgovoril: »Da, kakopak, ponesem mu ga, rekoč, da ga pošilja moja gospodarica, visokorodna gospodična de Ulloa.€
čudež sv. Jamiarlja v Napolijia
Iz Napolija poročajo, da je prišlo tam te dni do značilne mirovne manifestacije. Bilo je ravno na dan proslave sv. Janua-rija. Na ta tradicionalni praznik vsako leto oživi svetnikova kri, ki jo nesejo v cerkvenem sprevodu po mestu.
Navadno se stvar odigra dolgo po začetku procesije, topot pa se je zgodilo, da je kri navzela tekoče stanje čim je duhovnik, ki je nosil relikvije, položil nogo na cerkvene stopnice. Množice se jc polastila velika ginjenost in verniki so popadali na kolena. V Napoliju smatrajo ta dogodek za dober znak. ki kaže, da bo ostal mir Italiji ohranjen.
» *? K R
V vojni za osvoboditev Amerike je imel poglavar nekega indijanskega rodu pogovor z nekim angleškim generalom. General se je ujezil :n je začel vpiti. Indijanec ga je začudeno gledal in vprašal: »Poveljuješ in se vendar jeziš?«
VSAK DAN ENA
»jutkOC Bt 105. i
i
Železne ograje padajo
V norveških vodah je postal žrtev nemške bombe poljski rušilec »Grom« (slika na levi), ki se mu je lani v septembru poleg »Bliskavice« (slika na desni) posrečilo prodreti nemško blokado in priti na Angleško. Anglija bo Poljakom izročila nov
rušilec, da nadomestijo bridko izgubo
Stockholmski dnevnik »Svenska Dagbla-det« objavlja, da je imel njegov dopisnik priliko govoriti z norveškim poveljnikom pri Namsosu, polkovnikom Goetzom. Goetz mu je pokazal pismo, ki ga je prejel ob odhodu Angležev, odnosno od njih poveljnika generala Cartona de Wyarta, ko so zapuščali norveška tla. General je pisal polkovniku:
»Dragi polkovnik Goretz, z veliko žalostjo Vas obveščam, da smo morali izprazniti ozemlje v tem predelu. Vsak izmed nas občuti to kot trdo dejstvo. Ostavljamo vam mnogo materiala in upamo, da ga boste mogli prevzeti ter da bo Vam in norveški hrabri vojski v veliko korist. Po drugi strani pa upamo, da se bomo zopet vrnili v te kraje, kjer Vam bomo pomagali dovršiti boje do srečnega konca«.
cher« še več zadetkov od norveških tor-pedovk. Ladja ni bila več zmožna manevriranja. Voda, ki je vdirala vanjo, je zmagala in kmalu je izginila pod vodno gladino. Preden se je to zgodilo, jo je moštvo zapustilo. Kmalu po potopitvi »Blucherja« je padla norveška metropola Oslo. Ko se je ladja potapljala, so Nemci na bregu prepevali svojo pesem. . .
Angleško slovo
od Norveške
PoQsk9 rtiSHec ^Cfom*
Opreznost v Egiptu
V Italiji so začeli odstranjevati železne ograje pri hišah, vrtovih in parkih, železo bodo
porabili za izdelovanje orožja in streliva
Položaj Kalife v Sredozemskem morju
m^mam^m^mmmmmmmm^ammKmmam—mmm—mmim*mmmmmaam—M^^mmmmmmma—mmmmtmi^^mmm^tmmmmmmmmmmm^^mmmmammmmm^m
Zakaj zelenijo drevesa
Nemško sanitetno letalo ob prihodu na neko oporišče na norveških tleh
Zelenilo ali klorofil dobi barvo šele pod vplivom
sončne svetlobe
Na vprašanje, zakaj rastline spomladi ozelene, je mogoče odgovoriti popolnoma jasno s pomočjo mikroskopskih raziskav in analize sončne svetlobe.
Kakor vemo, so mala zrnca listnega zelenila v rastlinskih stanicah, ki dajejo listom barvo. Ta zelenilska telesca so tisti stroji, s katerimi si rastlina iz zračnega ogljika pripravlja škrob. Svoj položaj neprestano spreminjajo, in sicer v skladu s svetlobo, ki jim je na razpolago.
če je svetloba posebno šibka, se razdelijo preko vse listne površine, da bi to svetlobo čim bolje izkoristila. Kadar je mnogo sončne svetlobe, pa se zelenilo zbira skupaj, da bi čim bolje obšlo neugodne
vplive, ki bi jih mogla imeti premočna svetloba. Zelenilo ali klorofil, kakor se imenuje z znanstvenim imenom, je sprva brezbarvno in ozeleni šele pod vplivom solnčne svetlobe. Zbira se v skladu s svojo nalogo pred vsem v površinskem tkivu, zlasti pa v listih, ki so večinoma ploski. So pa rastline, ki so celo v koreninah malo zelene. Druge rastline, kakor gobe in bakterije, pa zelenila nimajo.
»Vaš mož mora imeti brezpogojen mir«, je dejal zdravnik, »tu imate uspavilo.«
»Lepo,« je rekla bolnikova žena, »kdaj naj mu ga pa dajem?«
»Sploh ne,« je odgovoril zdravnik. »Jemati ga morate sami.«
Stari angleško-francoski položaji in italijanski strateški sistem
Letalo za bolnike
Še io ne veti,
da je Evfral prestopil bregove in da grozijo poplave Damasku;
da bo ameriški prezident Roosevelt ostal še nekaj časa na dopustu v Hydeparku;
da so Nemci po zasedbi Poljske preimenovali veliko industrijsko mesto Lodž v Litzmannstadt, mesto Brzaziny pa v Lo-wenstadt;
da so iz javnega parka v Brnu odstranili spomenik, ki je stal tam na čast utemeljitelju esperanta, dr. Zamenhofu;
da je v Kozu, Anatolija, nastala rudniška nesreča, ki je zahtevala 37 mrtvih;
da so obhajali letos rojstni dan izumitelja Marconija v Italiji kakor narodni praznik;
da je nestorja nemških arheologov Doer-pfekla v starosti 87 let na grškem otoku Levkasu zadela kap;
da sta obe švedski zbornici sprejeli zakon o obveznem delu;
da je angleška vlada te dni izdala seznam izgub, ki obsega 110 imen. Ta seznam je najobširnejši seznam angleških izgub od začetka vojne;
da bo novi italijanski poslanik pri nemški vladi Dino > Ifieri dr.e 15. maja odpotoval v Berlin kjer bo sprejet od Hitlerja v svečani avdiienci;
da bo pristanišče v Helsinkih prihodnje dni znova izročeno rednemu prometu:
da se nahaja plahni stan norveške vojske na neki angleški vojni ladji.
>»sa >' o kuift .Ji ij.-tiiti.-
Do nedavno se je dobivalo pecivo v Nemčiji v presti prodaji, od 6. maja daije pa je mogoče kupiti pecivo samo na izkaznice.
Nova metoda
proti rahitisu
Agencija Štefani poroča iz Berlina, da so napravili zdravniki v Frankfurtu ob Menu interesanten poskus, ki dokazuje, da je zdravstvo na novi poti k zdravljenju rahitisa pri otrokih. V ondotni bolnišnici hranijo otroke z mlekom, ki je sterilizirano z ultravioličastimi žarki. Dosedanji poskusi so podprli domnevo, da ti žarki v ničemur ne škodujejo mleku, niti menjajo njegov okus. Otroci, ki jih hranijo s takšnim mlekom, so ozdraveli že v nekaj tednih. Zdravniki se nadejajo, da bo nova
I metoda postala uspešen pripomoček v borbi proti rahitisu.
Sovjetski thk
o z&slsmn
Moskovski radio je 1. maja prenašal uvodnik iz uradnega glasila »Izvestja« ter posebno poudarjal naslednji odstavek omenjenega članka: »Zveza sovjetskih držav ne pozna in ne priznava odvratnega izrastka zapadno-evropskega kapitalizma, np.mreč plemenske nestrpnosti in preganjanja ter zatiranja zaradi rasne pripadnosti. Mi ne moremo trpeti duha, pravijo »Izvestja«, ki zatira ljudi in jim odreka svobodo samo zaradi tega, ker so se rodili kot židje. zamorci ali sploh kot pripadniki kake druge tako zvane nižie rase. Narodi, pri katerih preobvladujejo nazori te vrste in ki ne priznavajo drugim človeškega dostojanstva, sestoje iz divjakov in polljudi.«
Pa!ača italifans&e mode
V maju bodo odprli v Turinu novo >-pa-lačo italijanske mode Dne 11. in 12. maja bo štirinajst največjih italijanskih modnih tvrdk v njej predvajalo svoje modele. Istočasno se bo vršila »razstava avtarkič-nega oblačila«, ki bo delala propagando za domači izdelek.
Posebna razstava bo obsegala domače krzno in žive domače kožuharje. Na dvorišču moclr.c palače bo videti najvažnejše tekstilne rastline, ki uspevajo na italijanskih tleh. Poseben oddelek razstave je določen metodam za čiščenje avtarktičnih tkiv.	j
Vznemirjenje zavoljo najnovejših dogodkov o Sredozemskem morju se je trenutno malo poleglo, vendar pa je skoraj jasno, da moramo pričakovati še nadaljnjih za-pletljajev. Italijani se pripravljajo na vse morebitnosti vsekako precej hladnokrvno in kakor je razvidno iz pisanja njihovih listov, pred vsem iz serije člankov, ki jo je objavil pred kratkim znani Virginio Gayda v »Giornalu d' Italia«, se čutijo tudi dovolj močne in zavarovane, da lahko nastopajo z zahtevami glede svojega položaja v Sredozemskem morju, ki prekašajo vse njihove dosedanje zahteve.
Nad starim angleško-francoskim položajem v tem morju si je Italija v zraku zgradila strateški sistem, o katerem misli, da more brez nadaljnjega držati an-gleško-francoske položaje v šahu. Zavoljo italijanske grožnje iz zraka je naravna trdnjava Malta izgubila precej svojega pomena, saj je oddaljena komaj 90 km od Sicilije in jo je z letali doseči v poldrugi uri iz Sirakuze, v dveh urah pa iz Tri-polisa. Dodekaneški otoki v Egejskem morju, ki so italijanska posest, stoje nasproti Egiptu, Palestini in Cipru. Oporišče Rod je tu oddaljeno 600 km od Aleksan-drije in 550 km od Famagoste na Cipru. Kar bi ušlo italijanskim letalcem v vzhodnem Sredozemskem morju, bi se dalo iz Brindisija, Tripolisa in Tobruka ujeti v srednjem ali zapadnem delu tega morja. Otok Pantelleria, ki so ga Italijani v zad-njil letih mogočno utrdili obe polovici Sredozemskega morja, vzhodno in zapadno, sploh zapira. Niti sam Gibraltar za italijanska letala ni več nedosegljiv. Od Sardinije je oddaljen sicer 1200 km, toda to je razdalja, ki jo moderen bombnik tja in nazaj prav lahko premaga.
Kar se tiče zavarovanosti italijanskih mej, je zanimiv članek, ki ga je objavil te dni »Tevere«. Na vprašanje, da-li je Italija ranljiva, odgovarja ta članek z »Ne« in pravi: Jadran kot pohodni pas za sovražna brodovja sploh ne prihaja v poštev, ker ga je mogoče kakor Doverski preliv ali Skagerak zapreti v Otrantski ožini. Ostala morja, ki oblivajo Italijo od francoske meje, mimo ligurske obale do Libije
»Mici, vaš fant stoji pred vrati.« »Po čem pa poznate, g. doktor, da je to moj fant?«
»Po cigarah, ki jih kadi. So namreč — moje.«
(>Vart Hem«)
Preluknjal! so ga izstrelki norveških obalnih baterij
Skoro mesec dni po zasedbi Norveške, objavljajo nemški listi nekatere zanimive podrobnosti o potopitvi nemške križarke »Bliicher«, ki se je pogreznila na dno morja v Oslo fjordu dne 9. aprila.
»Bliicher« je pripadal skupini križark, torpedovk in manjših ladij, ki so bile pod poveljstvom admirala Kummetza. Vojne ladje so morale mimo trdnjave Oskarsborg in tam je norveška obramba na razdaljo 500 m na sovražne ladje otvorila hud topniški ogenj. Nabrežje je bilo zavito v meglo, z brega pa je bila nemška križarka Norvežanom dobro vidna.
»Bliicher« je odgovarjal na norveški ogenj in njegovim topovom se je tudi deloma posrečilo, da so prisilili nekatere baterije k molku. S tem je bila odprta kot za nadaljne nemške ladje, ki so vdrle v fjord. Kljub temu pa je nemško križarko zadelo več izstrelkov iz norveških topov. Na zgornjem krovu je nastal požar, za prvim še več drugih, ki jih posadka ni mogla pogasiti. Kmalu nato je dobil »Blii-
na 1500 km dolgi črti, ki objema tudi Korziko, Sardinijo, Pantellerio in Sicilijo, se dado s 121 italijanskimi podmornicami tako zapreti, da bi bili med posameznimi podmornicami samo presledki po 15 km. Te presledke bi lahko obvladale torpedov-ke. Tirensko morje na ta način ni odprto, temveč zaprto morje, v katerem bi se lahko za vsako akcijo mirno zbiralo italijansko brodovje, ki sestoji iz 6 bojnih ladij, 33 križark, 118 rušilcev in 62 torpedovk. Prišteti pa je treba tudi številna oporišča močnega italijanskega zračnega brodovja, utrjeni pas Liktorske linije v Alpah in osem milijonov bajonetov, ki jih Italija lahko pošlje v vojno. . .
Takšen je položaj Italije v Sredozemskem morju z vojaškega stališča, kakor ga razlagajo italijanski in njim naklonjeni nemški viri.
Egiptska vojska preizkušuje top proti letalom