Društvo sv. jfloliorji« in Debeljakova zapuš- čina. (Konec.) Ti možje v Ljubljaai, ki petico pod palcem tiščijo, so! bili in so še vedno tega aiaenja, da se aiora v Ljubljani aeaiški časaik osaovati. Mneajn teh iaož je imel bivši nTriglav" ia ima nTriglav redivivus" svoje življeaje zahvaliti. Gotovo imajo prav, popolaaaia prav v tej zadevi ia bil sem velik protivaik oposicije, ktero je mlajša aaša iateligeacija delala rajniku nTriglavu". Neaišk list v aašeai mneaju pisaa nam je posebej za Ljubljaao, bi skoraj rekel, v aekterih stvarih bolj potrebea aego slovensk, kajti večina aaših narodaih in aeaarodnih filistrov ali meželjnov umeje še zmirom bolj aeaiški slovstveai jezik aego domačega, komur ve, aaše aesrečae šole do 1848. ali vsaj jugoslovanskem vprašanju izrekavati. — Tega glasila aam pa veljavni ia petičai inožje v Ljubljaai, ko mislijo zdaj skoro ,,Triglavu" aa noge pomagati, ae bodo aapravili, niti niso kaj preveč disponiraai k temu. Treba je toraj, da se stara misel spet poprime ia da se narodna tiskarna vstaaovi. Mesca julija se ni ouieajeaih 10.000 fl. podpisalo, ali zdaj iaia Mohorjevo društvo v zapuščiai nevmrlega Debeljaka zaklad, s kterim se lahko tega podvzetja precej loti sebi ia celemu aarodu na korist. Ia to, še eakrat rečern, precej brez odloga! Ako bi obravuava zapuščiaska predolgo trpela, naj si društvo aa ta račua peae-. zov preskrbi, da ae odlašala. Da bi se rilo!!! Te tisoče, ktere bi se tako važaa aarodaa tiskaraa več vsaj do novega leta že kaj stoso štajerski rodoljubje že mesca so bile, kakor vsakdo dobro ia tudi se do 60. leta krive. Ljubljaaa nara je važna, jako važna kakor glava našega naroda in mora aa vsaki načia aaša ostati, kakor je že Prag skoz česki. Značaj mesta se pa, kakor je zaano, povsod v aiestaem odboru ia v žu panu pokazuje. Za to se je treba v Ljubljani vsako leto pri volitvah boriti, zelo, jako zelo boriti, kajti aa straai aaših protivaikoT stoji vlada ia to zdaj z aepopisao eaeužijo. Za take borbe nam je pa neobhodao troba nemškega organa, k daa na dan ,,Laibacherici" odgovarja, kadar začne oaa kot skrbaa mati svoje aeslaae ia aeokajeae maaileste priaašati. Treba bi bilo, da bi ,,Triglav" 3 krat ali aaj rnanj vsaj krat v tedau izhajal, eakrat je gotovo premalo, — da bi bil ostro eaergičao pisan, posebao da bi bil sarkazera v polemiki dobro zastopaa, v ktereai je praška ,,Politika" ae dosegljiv mojster. Vredaik ,,Triglava" mora biti popoln a m a neodvisea, da ne bi ž ajim vsak aarodea filister zapovedoval kakor je bilo pri rajniku ,,Triglavu;" dobro ime sedaajega vredaika nam je dovoljea porok, da bode zdaj v tej zadevi bolje. — Tudi ni potrebno, da bi se ,,Triglav" samo lokalao aa Ljubljano oziral, temuč razprostira lahko svoje delovanje na blagi filisterium več ali iaaaj vseh sloveaskib mest. Ako bode ,,Triglav" dobro vredovaa, kogar se vsi aadjaiao, n&m lahko toliko koristi, kakor je že ia še bode nPolitika" Čehom ia vsemu Slovanstvu. Ali kakor ni rPolitika" zastopaica češkega naroda, nego so ,,Nar. Listy", tudi ,,Triglav" ne more ia n e s m e biti, ako bi vsak daa tudi zjutraj in zvečer izliajal, zastopaik našega naroda pred slovanskim svetom. Da so ,,Novice" temu poklicn leta 1847 popolaama zadostile, bode vsakdo pritrdil, da pa nNovice" temu zaktevu 1867. leta več ne odgovarjajo, niislim, bode tudi g. dr. J. Beiweis dopustil. ,,Novice" so bile ia bodo ostale prekrasea ljudski organaašeganaroda, v tej zadevi jim ai, niti jiai ne more, iu aiti jim ue bode nobeno javno glasilo konkurencije delalo, ker so pregloboko vcepljeae v srcu našega naroda. — To so bile, to so, ia to bodo ostale ,,Novice", ali pa ae za dlako več kaj drngega. vprašaaje se je jelo gibati kakor strašnega viharja, iztočno pitaaje žuga vsaki dan napočiti, — in mi Sloveaci se pri vsem tem, ki smo za božjo voljo vsaj veadar, če drugega ne, Jugosloaai, v svoji publicistiki držimo, kakor da bi se nas to čisto nič ne tikalo, kakor, da bi se le nekaj ,,tamkaj doli v španjki deželi kuhalo! Ce ne čemo, da bi šla povestnica preko nas na dnevni red, moramo poprej ko je mogoče v velikem avnem glasilu v vvodnih člankih svoje mnenje o slovanskem Ogfoaiao občeslovansko veliki oceaa pri začetku julija podpisali, bi pa za osaovaajeredakcijein dopisovalstva obraoli, program ia vredjeaje lista bi se pa vzelo po črtežu izdelanem mesca septembra v ljnblj. čitalaici, iakterega ima, ako se ne motira, g. Levstik spravljeaega. — Ako se ti 3 faktorji zjediaijo, imamo precej ,,Slov. jug." v slovenskemu narodu pristojni obliki aa nogah! Zdramirao se toraj, Slovenci! ako hočemo kot politišk aarod živeti! Ne zaostajajmo za svojimi brati Hrvati in Srbi, kterih zadajih je v Avstriji saaio Va milioaa jn zdržujejo brez subveacije 2 velika orgaaa: ,,Zastavo" ia ,,Napredek"! V Beču 25. novembra. Epamiaoadas. ishtzktoknp"azsšjtk