Posamezni številka stane 1 din. Naročnina listu: Gelo leto 80 din., pol leta 40 din* četrt leta 20 din., mesečno 7 din. bven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Insevati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; ari večkratnem inserlranju primeren popust, ilpravnlštvo sprejema naročnino, inserate In reklamacije Poštnina plačana v gotovinfr. •Naša Straža“ izhaja v pondeljek, sredo.S» petek. Uredništvo !n upravntštvo Je v Mart-horu, Koroška cesta št. 5 Z urednišivom se more govoriti vsaki dati sano od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nesaprte reklamacije so poštnine prost«. Telefon fnterurban ši 115. Steodoisen potititen tisi za slovensko Ijndsfoo 22. številka. MARIBOR, dne 10. aprila 1925. Letnik L Atmosfera miru. V času, ko se v naravi razvija proces zmage vstajenja in življenja nad mrtvilom zime, obhaja Cerkev praznik Zveličarjevega vstajenja, med' ljudstvom imenovan Velika noč. To je praznik, ki se sme imenovati centrami in krona vseh praznikov v cerkvenem letu. V njem je osredotočeno vse, kar nas vera uči o človeški in božji naravi Gospodovi, zdlruženi v eno, in to v božjo osebnost. V njem se nam stava pred' duba in srce to, radii česar je Sin l»ož)i prišel na svet ter se je včlovečil: delo zveličanja človeškega rodu1. S celim svojim življenjem, zlasti s trpljenjem in s svojo smrtjo nas je Gospod' odrešil. Zato «se-ta praznik sme imenovati krona cerkvenih praznikov. S smrtjo Gospodovo je namreč bilo delo zveličanja dovršeno in z Gospodovim vsta jenjem iz groba je bilo kronano. S svojim vstajenjem je naš Zveličar z božansko močjo premagal hudobijo, ki je v svojih kleščah drža- ■ la vse človeštvo, premagal' je smrt, ki je proti vsemu človeštvu in vsakemu človeku odpirala svoje strašno žrelo, iz katerega dozdevno ni bilo ne rešitve, ne povratka. Zveličar je premagal tudi to pošast, kateri človeštvo reka smrt. In kako slove velikonočni pozdrav tega zmagalca nad grobom, zlom in smrtjo vsemu človeštvu? Isti je to pozdrav, s katerim je od smrti vstali Zveličar pri prvi prikazni in pri vseh sledečih prikaznih (»ozdravil svoje apostole in vobče svoje vernike: »Mir vam bodi!« Mir! Na svetu ni miru. To je največja nesreča, na kateri trpijo narodi in države, da ne morejo priti do resničnega in stalnega miru. Po končani svetovni vojni so mirovne konference sklenile mir ' med državami, so o tem tudi napravile slovesne mirovne dokumente v obliki mirovnih pogodb, podpisanih od. zastopnikov poed inih držav. Za varuhinjo teh pogodb so postavili Zvezo narodov, najobsežnejšo 'meddržavno organizacijo, ki jo je dpslej spoznal svet. Kdo bi torej mogel dvomiti, da je svetovni mir zasiguram bolj, nego kdaj poprej? In vendar ni. To veliko in za človeštvo tako žalostno istmo je ta teden potrdil angleški minister zunanjih del Chamberlain v svojem govoru v Birminghamu, kjer je med dragim rekel: »Ne moreš se danes gibati med državniki. Evrope, da ne bi čutil, 'da danes še ni atmosfere miru, čeprav se je mir podpisal pred šestimi leti. Nad Evropo visi strah, da se bo, če tudi ne danes ali ijutrvpa v doglednem času razvnela nova vojna, ako se nam ne posreči, da 'spremenimo nazore. Ako.ne moremo ustvariti atmosfere 'zaupanja in varnosti, gre Evropa novi katastrofi nasproti.« Na svetu ni atmosfere miru. Nedavno so tibetanski duhovniki — lamé imenovani - potovali po Evropi. Slišali sb povsod, kako se zatrjuje miroljubnost, pa so . odkimali z glavami. Pokazali, so na oboroženost, s katero so ppedine države opremile kopno, zrak in morje. Pokazali pa so tudi na ono hujšo oboroženost, ki je v duši evropskega človeštva. Izjavili so: »Dokler ne izgine oboroženo stanje iz duhov, ni upati trajnega miru,« _ j Kako dalečjè Evropa in vobče človeštvo od čiste ! ’atmosfere miru, dokazuje dejstvo, da se premnogi ljurf- .] je v poedinih državah trudijo, 'kako bi iznašli najboljše,.. tiajsigurnejše in najobsežnejše delujoče modino sred- • stro za slučaj vojne. Ne gre za kanone in slično orožje,, gre za bacile in pline, s katerimi bi se naj zastrupili ali zadušili ne samo vojaki, marveč prebivalci mest in celih pokraj in. To je morilnost, s katero se hi odlikoval niti Džingiskau s svojimi četami. — Nad Evropo in nad' svetom ne bo zavladala čista atmosfera miru, dokler ne bodo v javnem življenju in v razmerju med poedinksi državami in narodi zavladala' načela Onega, ki vsemu svetu, vsem ljudem in vsem narodom sporoča svoji nnjlepši pozdrav: »Mir vam bodi!« To so načela pravice in ljubezni. In v naši državi, ali tulca j vlada atmosfera mira? Na čelu države sloji vlada, ki je izvedla nasilne volitve in ki tudi po volitvah nadaljuje nasilne akte, kateri so v protivnosti z ustavo in z zakoni. Kjer pa je nasilnost', tam ni reda in tam hi mira. Proti tej vladi in njo podpirajočim strankam sc je ustvaril blok sporazuma kot nosilec in branitelj; ideje miru med bratskimi narodi, ki tvorijo našo državo. Njegovo geslo je: pomnjenje med Srbi, Hrvati in Slovenci. Nastopilo bo to pomirjenjè, ko bo vsakemu dano svoje, ko bo torej .popolnoma oživolvorjeno načelo pravice m enakopravnosti. Želeti je, in to v smislu di'žave, njene konsolidacije in njenega napredka, da bi se v naši državi naselila ona atmosfera miru, ki; jo hočejo upeijati zastopniki hrvatskoga in slovenskega naroda, združeni z onimi zastopniki srbskega naroda, ki so sprejeli v svoj akcijski proigram načelo sporazuma. Ali bo to načelo kmalu zmagalo? Okoli Velike ho- j-ČE se bo, kakor se poroča iz Beograda;, rekonstruirala j vlada. V katerem pravcu se bo to zgodilo, se sedaj še ne more reči. Ako , bo ostala išta koalicija na krmilu države, ki je tako zastrupila duševno atmosfero med bratskimi, narodi v državi, riè bo prišlo do pomirjen ja, marveč do poostritve medsebojnih odnošajev. In kdo ho od tega imel največjo škodo? Stari Rimljani so imeli pregovor: »Goneordia -parva© res creseunt, discordia maiimae dillabuntur (v slogi je rast temu, kar je malo, v neslogi pa je razpad največjemu).« Zato pa je najpri-•pravnejša želja, lei je moren» za Veliko noč sporočiti kot voščilo naši javnosti: »Mir!« V atmosferi miru je 'bodočnost, prospeh in napredek naše države. Politične vesti. O združitvi frankovcev z radikali. Hrvatsko časopisje razkriva, o-d leedaj izvira 'nakana združitve frankovcev z radikali Nosilec liste radikalne stranke za virovitičko županijo dr. Momčilo Ivkovič trdi z vso sigurnostjo, da je za njegovo listo pri zadnjih volitvah glasovalo 2000 frankovcev. Ta dr. Ivkovič se mudi sedaj v Zagrebu in vodi razgovore s frankovci. Dr. Ivkovič jè mnenja: ako se spojita radikalna stranka in frankovci, potem bodo radikali pri prihodnjih volitvah v Slavoniji si sigurno pribopli par mandatov in tako dokazali, da se njihova stranka znatno širi med najbolj trdnimi Hrvati; Treba tudi pomisliti, da je veliko frankovcev krenilo v vrste HRSS in-to le radi tega, ker ti ljudje pred štirimi leti niso vedeli kam. Vsi ti franko-radičevoi bodo šli1 med radikale. Hrvatsko časopisje nadalje trdi, da so pogajanja med radikali in frankovci že v toliko uspela, da bo v teku dveh mesecev dospel v Zagreb sam Nikola Pašič, kjer bi sodeloval na zborovanju^ katerega bi naj skupno priredili radikali in frankovci.' Na tej zagrebški skupni skupščini bi. se sestavil ter odobril taktični program, a radikalna stranka bi.revidirala svoj.program na glavnem kongresu', ki je predviden za mesec avgust in nato bi prešli .bankovci med radikale in se z njimi popolnoma združili. Po spojitvi s bankovci bi razširila radikalna Stranka svoj delokrog pò celi Hrvatski. Z razširjenjem delokroga radikalov po Hrvatski bi prišlo samo po sebi v ospredje vprašanje: revizija;, ustave! Na ta način bi postala radikalna stranka nositeljica ideje za revizijo ustave, ki. je bila-doslej med uglednimi radikali potisnjena v kot. Da bi se pa ideja združitve frankovcev z radikali pripravila v javnosti, bi prenehalo sedanje frankovsko glasilo »Hrvatsko Pravo« in kot skupni radikabao-bankovski list bi začela v Zagrebu izhajati v latinici tiskana »Samouprava.« Združitve bankovcev z radikali se bojijo najbolj Prilbičevičevi policajdemo-kraije. Pribičevič-Žerjavova glasila neprestano demantirajo vesti o pogajanjih med radikali in bankovci. Protivniki fuzije m od obema strankama .so tudi dosedanji zagrebški radikali' in to radi »tega, ker se pogaja radikalna, stranka s. frankovci preko zagrebških, radikalov. Zagrebški radikali bi pristali kvečjemu -na tc, da vstopijo pojedini bankovci v radikalno stranko, nikakor pa ne na to, da se združijo bankovci z radikali kot- posebna in celotna skupina. Velik bav-bav je združitev bankovcev z radikali za Radičevce, ki tiščijo zadnji čas z vsemi štirimi pod Pašičevo brado, kojo pa sedaj gladijo tudi bankovci. Vsekako so pogajanja in pregovori med radikali in bankovci velik strah za Pribiče-viča in zapne, lei bi radi po izbacitvi samostojnih demokratov iz vlade se vsedli s Pašičem in radikalijo na ministrske Radikali .in bankovci. Po beograjskih in zagrebških listili se mnogo piše o pogodbah in zvezah med radikali in med hrvatskim! bankovci. Vpričo tega, kar so bankovci doslej pomenili na Hrvatskem, bi se moralo reči: veliko hrupa za prazen nič, vpričo položaja po preokretu HRSS se pa da mnogo misliti in govoriti o bankovcih. Frankovci — stranka velehrvatskega šovinizma — se doslej poleg znanih agitacijskih parol Ra-dičevcev niso mogli uveljavitk sedaj je pa druga, ko so Radičeve: svoja levičarska gesla odložili. Radikali, ki tako pazljivo zasledujejo vse, kar se pripravlja in razvija po Pavle Radičevih izjavah, so se takoj vprašali: kaj bi bile-, če bi bankovci .prišli na površje in kaj bi se dalo. storiti, da-ta trs previsoko ne požene? — Odgovor in izhod so radikalom ponudili in dali sami bankovcu Nekateri frankovski politiki, brez posla in brez profitov, so se že prej ponujali radikalom In radikali so jih sedaj tudi sprejeli, ali pa so se vsaj spustili z njimi v razgovore. Zakaj? — Najprej zato, da imajo v svojih rokah nekaj prvakov in da. lahko z njimi razderejo ali pa kompromitirajo stranko, če bi skušala nastopiti Radičevo politično1 ded-šči-no. Radikali so si -iz bankovštva že izbrali nekaj vzorcev, da 'lahko pozneje rečejo: Kaj pa hočete, ko ste •poprej'”pri nas moledovali in se pogajali. Iz radičevskih krogov se strelja na bankovce z velikim topom, češ, da só izdajalci, ko gredo v radikaiski tabor. To se silno pretirava, da bankovci ne bi postali resni tekmeci, radikalom je pa vse skupaj kakor nalašč. Par bankovcev imajo za vsak slučaj 2e itak v rokah/druge se jim pa. od hrvatske strani priganja in tako tudi- bankovci nimajo izgleda na posebne uspehe med hrvatskim ljudstvom. j O političnem položaju za najbližjo bodočnost razprav-; Ija zagrebški »Obzor« in pravd med drugim: Ako bi iwsne-, ra vali radikali nadaljevati' politiko nacijonalnega bloka, te-! daj bi že bil Pašič davno izvedel rekonstrukcijo vlade in Pribičevič bil že znal, pri čem da je,- Govor Pavla Radiča je prekrižal vse račune samostojnih dem-ekratov. - Na drugi strani pa treba1 tudi pomisliti, da dokler je, vodstvo Hrvatske seljačke stranke v zaporu, ni misliti na to, da bi stopila HSS v vlado. Dokler je vodstvo HSS pod ključem, je možna in «vidljiva' po izhacitvi Pribičeviča 'u vlade samo ta-le kombinacija: radikali in zajedničar ji na vladi, a HSS osigura tej vladi lojalno podporo, a nikakor pa ne more HSS prevzeti odgovornost za vlado, katera obtožuje HSS, Spalajkovičevo slovo. Ko so znanemu Spalajkoviču k-pcdietele vse nakane im intrige, da bi izpodrinil svojega partijskega tovariša dr. Ninčiča ter postal zunanji minister, se je odpravil nazaj v Paris kot diplomat, poprej je pa objavil v beograjskem »Vremenu« svojo zelo dolgo, pa zelo prazno poslovilno besedo. Ob tej priliki je seveda zopet izlil svojo staro in zagrizeno mržnjo proti Rusiji, kjer je živel nekdaj kot diplomat in je tik pred revolucijo počenjal tudi stvari, ki so nevredne diplomata, še 'bolj pa slovanskega gosta v slovanski državi. Ko je Spalajkoviča sovraštvo do Rusije tako1 daleč zapeljalo, da je na seji Lige narodov pred leti edini vstali proti akciji v odpomeč lakoti in bolezni, ki je tedaj udarila Rusijo, je razumljivo, da. je hitel domov kot »ruski ekspert« pri obtožbah voditeljev HRSS in da tudi v svoji cdhodnici daje duška svojemu sovraštvu. — Posebno poglavje posveča boljševikom in Radičevcem ter konča takole: Ko Leninu> Trockemu in Zinovjevu ni bilo žal ruskega seljaka, imejte vi, gospodje Radičevci, usmiljenje do hrvatskoga seljaka! — V drugem poglavju pa hvali Pavle Radiča in dr. Superino ter odklanja dr. Trumbiča, češ, škoda, da se Pavle Radič ni našel na Krfu mesto dr. Truinbiča. — Posebno krilata je Spatejkovičeva ■trditev, da »razumne države in narodi puščajo na stran vsa notranja in socijalna vprašanja' ter posvečajo vso pozornost zunanje-poiitičnim dogodkom.« — To je prav nerodam priporočilo' radikafeke politike, ki vedno slika vraga na steno — najrazličnejše sovražnike, da hi ljudstvo ustrašila ter popolnoma podvrgla svoji stranki. 0 koncentraciji in spora- zumu. O koncentraciji, to je o zvezi novih političnih; in parlamentarnih skupim na vladi se že dalje časa razmišlja in piše po vseh listih. »Pred koncentracijo-«, »Koncentracija na vidiku« itd. pišejo zlasti hrvatski listi, dočim radikali o možnosti koncentracije le razmo-trivajo in samostojni demokrati kratkomalo trdijo: »Koncentracije ne bo« ter spregledajo in zamolčijo razna znamenja, ki -kažejo, da bo koncentracija vendarle prej ali slej in da se Pribičevičeve skupine ne bo dosti, prosilo in vprašalo, če ji je to po volji. . . Hrvatska glasila. Zagrebški dnevnik »Hrvat«, -ki je poprej ob sestavi vsake PIP. vlade štel na uvodni strani nad! političnimi vestmi »dneve absolutizma«, je š tem prenehal. Mesto sto-toliki in toliki dan absolutizma ima sedaj velik naslov »Koncentracijska vlada na vidiku« — enkrat s vprašanjem, drugič pa s klicajem -, v posebni izdaji za kmete pa »ali povratek v barbarstvo, ali pa pošte» sporazum«. Prenehal je tudi z nevoljo in jezo na »Ju- • tamji list«, ki že cele mesece po neki »naročiti (posebni) strani« predlaga in priporoča1 čim ožje stike Radičevčevi z radikali. 'Zadnjič se je »naročita stran« »Jutarnjega lista« razpisala, da ima -posebne informacije, po 'katerih »sedaj ni več dvoma, da stojimo pred' novo orientacijo vsega našega strankarskega življenja, ki se bo razvijalo pod vplivom' koalicije mad radikali in radičevci. Ta koalicija danes še ni dejstvo, je pa neizogibna, čeprav intrigiraj o proti njej manjše stranke in razne skupine«. Med nasprotnike radikalsko-radičevske koalicije prišteva »naročila strana«, pred vsem Velizarja Jankoviča, ki deluje tudi na najvišjih mestih na to, da ostane db- , sedanja’politika nespremenjena, ker se boji likvidacije neštetih korupcijskih afer, v katere je zapleten. Dragi nasprotnik je Svetozar Pribičevič, ki se bije na žive in mrtve za eksistenco svoje male politične skupine, ki mora izginiti, kakor hitro pride do srbsko-hrvatske ko- / alicije. Tretji nasprotnik je dr. Žerjav. O tem pravi »naročita strana«: »Gospod Žerjav se tuče ne samo za svoju političku ekzistenciju, več ga tu goni i strah, što. če da hude od njegovih poslovnih prijatelja, ako mora sa vlade, a uz to ga muči i briga, što Slovenci, po novom redu stvari, gube na vrijednosti u parlamentarnoj ? konstelaciji. On ima dakle najviše da izgubi i zato s nd’jvečom energijom i s najpakosnijom mržnjom badi 1 protiv nòve situacije.« Vse to pa gospodom ne bo nič j ipomagalorker ne bodo mogli od'vmiti radikalne stran-• kes pota, ki ga ji jé začrtal sam Pašič. Pašič vztrajno naglasa potrebo srbsko-hrvatskega sporazuma in njegov pomen za evropsko politiko. Podpirajo ga na eni strani gg. Frifkovič, Lizunovié in Snskač, na drugi strani |*a Laza Markovič in Janjič, dočLm Ljuba Jovanovič sporazum že od nekdaj zagovarja. Radikali Rodo, kot stara, politično zelo izvežbana in preizkušena stranka pravilno ocenili evolucijo HSS. Njihov pot jih vodi k sporazumu s Hrvati. Sporazum mogoče ne bo takoj gotov, verjetno pa je, da bo namesto današnje vlade že koncem aprila ali pa maja stopila definitivno nova koalicijska vlada radikalov in radičevcev.« •Kar se tiče Pribičeviča in Žerjava je »naročita strana« gotovo zadela, dobro je pogodila tudi radikala Ve-lizarja Jankoviča, čudno je pa, da je med radikale, ki delajo za 'sporazum, uvrstila tudi bivše ministre Lazo Markoviča, Janjiča in Srskiča, ki so bili lani skupaj z Velizarjem Jankovičem obdolženi korupcije in so tudi « vsi hrvatski listi razglašali, da so ravno obtoženi ko- j rtspcijonisti na jveč delali proti sporazumu in proti pošteni Davidovičevi vladi. Glede gospoda Srskiča bi pa v Zagrebu lahko še mnogo slišali iz Bosne, kjer igra radikal Srskič približno isto vlogo kot PrMčevič na — Hrvatskom. »Obzor« naj starejši ha najodličnejši zagrebški dnevnik, ki tudi že dolgo priporoča sporazum Hrvatov z večino Srbov, pa ni optimističen in pozabljiv in ko vedno povdarja, da se mora tudi od srbske, v danem slučaju od radi ka Iške strani prispevati k sporazumu nekaj gotovega in iskrenega, tudi ne pozabi opozarjali na nasilne krivice, ki se godijo po hrvatskih vaseh. Ta list je že večkrat in to tudi v zadnjem času opozoril na nevzdržno nesoglasje zbližan ja in sporazuma v Beogradu in batin po hrvatskih vaseh, kjer samostojni demokrati kar nalašč in iz hujskajočih namenov stopnjujejo nasilje, katero radikali trpijo, odkar so Hrvatsko po- f sebej in prečanske kraje sploh dali kolikor toliko samo- j stojnim demokratom v zakup. V »Obzoru« se končno \ tudi ne najde, da bi med radikali delali za sporazum j Laža Markovič, Janjič, Srskič in Uzunovič, ki je nedavno v skupščini enako samostojnim demokratom grdo napadal opozicijonalce ha posebej še Hrvate. Radikalski prvaki in listi. Ne samo iz tega, kar so razni radikalski prvaki delali doslej, ampak tudi iz tega, kar pišejo po svojih listih, se da sklepati, da radikali tudi sedaj zasledujejo v prvi vrsti samo svoje strankarske namene. Enotno hrvatsko narodno zastopstvo ali z drugimi besedami velika hrvatska stranka, ki združuje in predstavlja vse Hrvate, je radikalom silno v spodiiko in zapreko, pokret HRSS pa nosi, kakor vsaka nagla sprememba vse kali razkroja in razdora. Radikali sedaj čakajo, da se te kali izcimijo in kolikor mogoče učinkujejo. Če se stranka, pa naj si bo katerakoli, odreče svojih idčj, je jasno, da se njeni pristaši, odnosno voltici takoj razdelijo na tri skupine: na ogorčene in razočarane ideologe, na pristaše, ki se pokorijo vsakemu sklepu, — in končno še na one, ki so doslej tekli za stranko, ker je imela pestro množino idej in gesel, da je lahko vsak nekaj našel in izbral. Ob tej razdelitvi je enotnosti konec iix nasprotnik ima veliko korist že če pusti, da gre vse svoj« pot, še večjo pa, če spretno poseže vmes. Radikali iščejo vedno večje in naj večje koristi in za to 'skušajo izvesti sedaj moj stensko delo svoje politike. Pašič se je po poročilu raznih listov takole izjavil: »U situaciji samo je ovako stanje kakovo jest, a ono, koje treba da bude, ideano da vidimo, kako če da hude ------—Te besede prenehajo hiti zagonetne, če si človek predoči dosedanja dela radi ka Iške politike, ki Za spomladi KLOBUKE medno perilo, samoveznice itd. Fr, Masf&lr, Glasni trg 16 je čisto orientalska. Situacija je radikalom ravno prav, • naj gre vse svojo pot, radikali bodo vse pazno motrili ter stvar po možnosti izkoriščali. — če radičevce vzamejo v vlado, jim ne bodo dali. drugega kot velik del sokrivde na proti!judski politiki sploh in posebej še ona: slabem stanju in na nezadovoljstvu na Hrvatskem, če jih pa v vlado ne sprejmejo, bodo pa skušali drugače od njih kaj doseči, kar drugi deli opozicije iz načelnega stališča nočejo dati in ne morejo odobravati. V obeh slučajih bi pa radičeve! pri prihodnjih volitvah težko prišli do mandatov. S čina naj agitirajo in upravičijo svoj preokret od skrajne levice na skrajno desnico? —-Tako približno bi se dali označiti radikalski nameni in to se krije tudi, z besedami Pašiča, ki je nedvomljivo jasno govoril v dobi Davidovičeve vlade na ishodu v Bjelini, ko je napovedal nadaljevanje svoje politike za vsako ceno. Iz tega sledi: Za preokret v hrvatski politiki ima Pašič najmanj zaslug, položaj, ki je nastal, bi pa rad izkoristil brez pomisleka na to, da bi spor zopet izbruhnil pozneje enkrat v vsej svoji teži. Te dni, ko Pašič še vedno misli na čiimvečje koristi za svojo stranko ter se brani podati redno in običajno ostavko, so zapisale »Novosti« v Beo- j gradu naslednjo, popolnoma |pravilno sodbo: Pred ] vsem in najbolj potrebno je delati, da se sporazum ustvari z vsemi mogočimi jamstvi in da se ne dopušča Pašiču po njegovih interesih in po njegovih ambicijah izsiljevati Hrvate. Tako se je pojavila objektivna, potreba za koncentracijo, katero želi tudi drugi ustavni faktor. Vsem je jasno, da bo sporazum končen samo tedaj, a ko bodo na njom sodelovali ljudje in stranke, katerih politiki se ima pripisati največ zaslug za novi .položaj, ki je ustvaril pogoje, da se lahko pristopi k reševanju srbško-hrvatskega spora. Po svetu. Pflanzer-Baltin umrl. V sredo je umrl na Dunaju feldmaršal Pflanzer-Baltin. Rojen je bil leta 1855 v Pečnim (Fiinfkirchen) in je bil ob izbruhu svetovne vojne imenovan za generala ka valori je. Na ruski fronti je poveljeval vojaške enote, ki so se pozneje združile kot 7. armada v Bukovini. Pokojni je bil poln ambicije in je zelo vratolomno a malo uspešno operiral s trapami, da se je prijel njegovega imena Pflanzer-Baltin dostavek »bald her, bald hin.« — Zadnje leto vojne je poveljeval v Albaniji. Volilni hoj v Nemčiji. Čim bclj se približujejo v Nemčiji predsedniške volitve, tem živahnejši postajajo napori posameznih skupin, da si zasigarajo zmago* Dočim je med j nemškimi konservativci še do nedavno vladalo veselje ra- ! di razcepljenosti republikanskih strank in radi enotnosti v Alatko Krevh: Vstajenje. Pri sosedu je umrla šestletna Ivica, ki bi začela hoditi v šolo na jesen. Otroci smo jo šli škropit. Mama, objokana in žalostna, je odgrnila beli) pajčolan ter nam pokazala mrtvo Ivico. Spavala je mimo, nepremično, niti1 dihala ni, čemur srno se čudili, ker še pač Ivice nismo videli mrtve. Njen mrtva škobledi obraz se nam je vsem vtisnil globoko v spomin. Zgodilo se je, da smo se, vračajoč se iz šole, nana-doma ustavili, kakor bi'mas prešinila ena in ista miseli Pa je rekel ta ali oni: »Kakšna je neki sedaj Ivica?« Kdo bi vedel! Mi smo si jo predstavljali takšno, kakorš no smo jo videli na mrtvaškem odru. j Botrov Jakec, tisti, ki ga je zmiraj zeblo, je rekel: »Po zimi ne bi rad umrl, ker bi me zeblo v jami.« »Kaj bi te zeblo«, odvrnil je možato Gozdnikov Vinko, »saj boš mrtev!« Moj brat, sladkosnedi Fortunat, ne bi rad umrl v jeseni, ko sadje zori. Meni pa se je zdelo škoda vigredi, (ko rožice cvetijo in ptičke žvrgolijo. In še sedaj sem trdno prepričan, da je smrt v spomladi najtežja. Lep je svet poleti, v jeseni in po zimi -— bil bi še veliko lepši, če bi ne bilo hudobnih ljudi — a najlepši je v spomladi, ko se zbudi narava, da vstane k novemu življenju. ; Spomladanskega dne je 'bilo, ko sem se vračal iz Rožnega dola demov. Pot je peljala mimo Gorenčeve prijazne hiše. Že ko sem se odpravljal od doma, sem sklenil zglasiti se pri Gorenčevih. In kako se ne bi, ko pa so imeK bolnika Mirka, ljubljenca vseh, najdražjega seve mamici. Milko kodrolašček je bil moj najpridnejši učenec. Radi smo ga imeli vsi, ki smo ga poznali. Občudovali smo njegov resni obrazek, njegov majhni, a ljubki nosek in njegove pametne oči ha lepe kodre je nosil naš Mirko, pa še kako lepe, a ne iz prevzetnosti, temveč ker so se mami smi Sili, da bi jih stric Blaže odstrigel. In ta Mirko je zbolel, nevarno zbolel. Bilo je .tisto zimo, ko je solnce božje premišljevalo, ali naj kar sredi' Božiča privabi zvončke in marjetice in vijolice iz zemlje. Lepa in topla je bila zima, ljudje pa so bolehali. Je res nekaj čudnega, da so ljudje v najhujšem mrazu bolj zdravi nego v taki spomladansko tepli zimi. In še bolj čudno je, da zbolijo ob takem vremenu najbolj zdravi ljudje. Mirko je bil zdrav kot zajček v gozdu, a je zbolel na žalost staršem, bratu in meni Kakor težka mora je ležala nad vsemi skrb, kaj bo z Mirkom. Oče je taval okrog hrama; za nobeno delo mu ni bilo, nobena jed mu ni dišala. Brat Tonček se je mudil .v hlevu pri ko n jičku-rja veku, ki ga je Mirko tako rad jahal. Zdaj» pazdaj se je priplazil po prstih v sobo, ustavil se tik Mirkove posteljice ter gledal v izmučeni obraz bratov. O, kako se mu je smilil bratec, kako rad bi mu bil pomagal, pa ni vedel s čiim. In mamica! Umrla bi za svojega ljubljenca, svojo srčno 'kri bi darovala, samo da bi mu rešila življenje. Od bedenja in od sob so se ji naredili temni kolobarji' krog oči. Edino upanje ji je bila podoba Srca Jezusovega na steni. Tja je obračala pogosto svoje oči' ter vzdihovala in molila za bolan« ga sinčka. Ni pa močnejše molitve od materine, zato se je Mirkova 'bolezen obrnila na bolje. Tistega dne, ko sem se vračal k Rožnega dola, je preteklo že teden dni1 od takrat, ko je bila za Mirka nevarnost največja. Vstopil sem ter pozdravil. Odzdravila sta mi mama (in Mirko. Mama je sedela za mizo ter šivala. Vsa blažena se je ozirala na Mirka, ki je ležal v beli posteljici. Ko me je zagledal, se je nasmehnil ter privzdignil drobno ročico v pozdrav. Mama mi je odkazala sedež poleg postelje. »Mirico, kako ti gre?« »Dobro, samo vstal bi že rad ter šel na trato.« »Preslab si še, Mirko«, pripomnila je mati. »O le poglejte me, kako sem že čvrst!« iPa se mu je na obrazu in na glasu poznalo, da je še zelo slab; težka bolezen ga je hudo zdelala. »Potrpeti boš še mal dva, tri tedne.« I lastnih vrstah, se je sedaj zgodilo baš nasprotno. Socialisti katoliški centrum in demokrati so se zjedinili ter je njihov skupni kandidat dr. Marx, desničarji so se pa pričeli cepili in iščejo sedaj poleg dr, Jarresa še druge kandidate, ki bi jim s svojo popularnostjo pripomogli do zmage. Dr. Jarresa so zaenkrat stavili v rezervo ter bi ga porabili le v najnujnejši sili in obrnili so se na starega maršala Hindenburga, dasiravno se je temu proti vil dr. Stresemann, vodja ljudske stranke, 'ki popolnoma pravilno razume nevarnost, kateri; bi se 'izpostavila Nemčija, če bi prevzel njeno lomilo v svetovni vojni premagani maršal. Hindenburga pa vedno boij energično zahtevajo tisti fantasti, ki še sanjajo o revanši s Francijo in v najmanj 150.000 pismih in telegramih zahtevajo, da kandidira. Ker se je za kandidaturo maršala Hindenburga izrekla tudi bavarska ljudska stranka, mu je desničarski blok ponudil kandidaturo oficijelno in Hindenburg jo je sprejel. Tako sta se v Nemčiji še ostreje opredelila dva tabora— na eni strani republika, na drugi strani povratek monarhije. Kajti Hindenburg je odkrit monarhist in je baje pred sprejetjem predsedniške kandidature vprašal pregnanega cesarja Viljema za njegovo mišljenje. Brez dvoma bi kot predsednik države z vsemi močmi delal ma restavraciji Hohenzollerncev. Vendar pa je zelo dvomljivo, če se bo desničarjem načrt s Hindenburgom posrečil. Daši uživa sivolasi maršal v Nemčiji velijo popularnost ih to v ; prvi vrsti radi tega, ker se ni po preobratu nalik Luden-dorfftt zapletel v razne politične avanture, je nemško ljudstvo danes že tako politično izobraženo, da uvidi; da bi M Hindenburg za Nemčijo poguba. Če bi po Ebertu zavzel vodstvo države Hindenburg, potem se razblinijo v Londonu in drugod zadnje iluzije onih, ki danes še verujejo v nemški pacifizem in to bi bilo za nemški narod usodno,, S kandidaturo Hindenburga so pa desničarji samo olajšali zmago dr. Marxa, ker se bo desničarski blok sigurno razcepil in ne 'bo nikoli več tako enoten, kc.t je bil pod vodstvom dr. Jarresa. Negotov položaj francoske vlade. Herriot je doživel dne 8. t. m. v senatu težek poraz. Pri glasovanju za proračun ministrstva za javno delo je zahteval Herriot zaupnico. Glasovanje je izpadlo: 14'2 proti 140, tako da je dobila vlada le 2 glasova večine. Pozneje sta dva senatorja svoja glasova preklicala. Herriot je nato sklical sejo ministrskeg® sveta, ki je potekla zelo burno,, Nekateri ministri so bili za demisijo, druga pa za to, da se počaka resultai glasovanja v parlamentu, ker vsled poraza v senatu še ni formalnega vzroka za demisijo. Formalno je namreč veljaven le uradni rezultat glasovanja, ki izkazuje 2 glasova večine. Če sta pozneje dva glasovalca svoje glasove preklicala, se ne iz-premeni uradni izid. Ker pa interes Francije zahteva; da vlada,izvede svoj finančni program, bo vstrajala na svojem mestu, dokler ji parlament zaupa. Končni rezultat volitev v Belgiji. Po službenem poročilu belgijske vlade je rezultat zadnjih volitev sledeč: Katoličani 78, socijalisti 77, liberalci 24, komunisti, 5 in I nadstrankarski. Socijalisti so dobili skupno 800.000 glasov. Za 100.000 več, nego pri prošlih volitvah. Katoličani so napredovali za 16.000 glasov, liberalci pa nazadovali za 7000. Komunisti, ki so to pot prvič nastopili v volilni borbi, so dobili 10.000 glasov. Ker ni nobena stranka dosegla absolutne večine, se bode zopet morala stvoriti dična vladna koalicija; kot je bila do sedaj na krmilu. Jeziček tvorijo liberalci, ki se lahko združijo v koalicijo ali s socijalisti, ali pa, ikot do sedaj, s (katoliško stranko. Širite ,Našo Stražo“! »Joj, tako dolgo ne vzdržim v sobi.,« »Pa zakaj tako hrepeniš po trati«? vprašal sem Mirka. »O ne samo po trati, po ptičkah in rožicah in solncu tudi Mama so rekli, da se je vigred že začela.« »Res je, toda po globelih ih jarkih je še polno snega. Mrzel veter piše, zato noče skopneti Mirko, za tebe je še zunaj premrzlo. Utegnil bi se prehladiti in potem bi bilo zopet joj, za te in za vse.« -»Ali me boste kaj obiskali, gospod?« »Seveda, saj sem te v tvoji boiezni večkrat, pa me nisi poznal. Pogledali me je začudeno. »To ni mogoče.« »Nikogar nisi poznal, tako 'sj bil zmešan«, odvrnila je mati. •.»Kajpada bolan, toda Bog je pomagal in ozdravel si* »Kaj ne, mama, da mi je Bog zato pomagal, ker noshn svetinjico?« ^ . »Ravno zaradi tega.« Izpod srajčice je potegnil vrvico, na kateri je visela drobna svetinjica. »Gospod, to-le svetinjico ste mi dali za godi Vedno jo imam pri sebi in je nikomur ne dam.« »Bog varuj, da bi jo dal, ker ti je rešila življenje.« In sedaj je storil Mirko, česar ne pozabim nikoli več. Pritisnil je svetinjo na usta ter zaprl oči: v trpljenju preizkušena duša nedolžnega otroka se je zahvaljevala božjemu Srcu za zdravje. Materi in meni so se perosile oči spričo te iskrene in čiste molitve. Prepričana sva bila oba, da, aiko bi Bog poklical v tem trenutku Mirkovo dušo k sebi, bi ona splavala naravnost na Srce božje. Pogladi sem Mirka po glavici; rad bi ga bil pohvali, pa beseda ni šla iz grla. »Gospod, kdaj bo Velika noč?« »čez tri tedne.« »Kaj ne, mama, da pojdem k vstajenju, saj bom db takrat že zdrav?« Vatno aa rimske romarje. Vsem, Iti so se oglasili za romanje v Rim, se sporoma sledeče: 1. Ministrstvo železnic je dovolilo na drž. železnicah za vse romarje od postaje, kjer vstopijo do Rakeka polovično vožnjo. 2. Romarji, ki potujejo v Rim in nazaj skupno, ne potrebujejo potnega lista. Tisti romarji pa, ki hočejo nazaj iz Rima potovati ločeno sami za se, pa morajo imeti posebno izkaznico s fotografijo, ki jim jo izda pripravljalni odbor. Kdor se torej v Rimu loči od romarjev in potuje sam domov, naj pošlje odboru vsaj do 20. aprila svojo fotografijo. Opozarjamo pa tudi na to, da imajo tisti romarji, ki se v Rimu ločijo od drugih, pri vožnji po italijanskih železnicah v Rim m nazaj samo 30% popusta, med tem ko imajo drugi 30%. 3. Kdor bi hotel iti v Neapol, bo za ta izlet lahko porabil en dan iz Rima in se bo lahko zopet vrnil nazaj v Rim ter se pridružil drugim romarjem in se z njimi vrnil domov. Vožnja iz Rima v Neapol in nazaj stane danes v tretjem razredu 73 lir, t. j. 190 dinarjev. V«i stroški za obisk Neapola bodo znašali po našem mnenju okroglo 400 D. Te stroške plača vsak romar sam. Vsak si lahko še v Rimu premisli, ali gre v Neapol ali ne. 4. Za skupni potni list potrebujemo od vsakega romarja te-le podatke: Ime romarja, ime njegovega očeta, rojstni dan in leto ter bivališče romarja, kakor tudi lastnoročni njegov podpis. Da dobimo te podatke skupaj, smo poslali veleč. gosp. župnikom posebne tis— kovine, na katere nam bodo vpisali gora j zahtevane podatke. Prosimo torej vse romarje, da gredo taaoj k g. župniku in tam dajo potrebna pojasnila in se podpišejo na omenjeni tiskovini. To je nujno. Mi moramo dotične tiskovine zopet imeti v rokah najpozneje do 20. aprila. 3. Romarje tudi opozarjamo, da se bodo baje italijanske Železnice s 15. aprilom podražile. Za koliko, ne vemo. Upamo pa, da zaradi tega nobenemu romarju ne bo treba še doplačevati k tisti svoti, ki jo je poslal. 6. Romarji bodo v Italiji rabili tudi italijanski denar. Plačati sS bodo morali hrano med potjo od Postojne do Rima in na povratku iz Rima v domovino. Istotako bodo rabili italijanski denar, če si kupijo kake spominke, mogoče bodo imeli tudi kake izdatke za tramvaj in drugo. Ako bodo romarji skromni, jim bode za v še to 100 do 150 lir zadostovalo. Romarjem svetujemo, da si torej potrebni italijanski denar že zdaj oskrbijo, kjer le morejo. Pripravljalni odbor je tudi pripravljen, romarjem oskrbeti italijanski denar, in jim ga izročiti na železnici. Ako kateri romar želi, da mu odbor oskrbi laški denar, naj pošlje toliko našega denarja, za koliko želi imeti Saškega, na naslov: dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru. Pripomnimo, da stane danes ena laška lira s stroški zamenjave okroglo 2.6 D, mogoče tudi nekoliko več, ker se to vsak dan izpreminja in lahko tudi naglo in zelo visoko poskoči. Ako bi romar-i? še le na Laškem menjavali denar, se lahko zgodi, da bodo za eno liro dali po 3 D in še več in da bodo občutno ogoljufani. 7. Do konca tega mesca dobi vsak romar priposlaoo knjižico, ki bo vsebovala potrebna na-vbdila za romarje ter popis rimskih svetišč. 8. Vseh slovenskih romarjev je priglašenih 595, od teh iz ljubljanske škofije 355, iz mariborske pa 240. 8. Glede obleke veljajo za romarje sledeči predpisi: Duhovniki morajo imeti seboj talar, ker drugače ne morejo maševati. Drugi romarji naj imajo obleko bolj temne barve- ženska obleka mora biti dostojna, da v resnici pokriva život. Z romarskim pozdravom! Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne. isa V petek, 17. aprila t. L zvečer ob pol osmih bo v dvorani Zadružne gospodarske banke v Maribora VI • večer, ki ga priredi kot svoj III. prosvetni večer Prosvetna zveza v Mariboru. Predava profesor dr. K- Capuder iz Ljubljane. Krasne skioptične slike,' koroške narodne -pesmi, glasbene točke! S®®®®®®®®®®®®®®®®®® Dnevne novice. Veselje Gospodovega vstajenja želita p. t. naročnikom in čitateljem »Naše Straße« er uredništvo in upravništvo. Pondeljkova številka »Nase Straže« odpade radi praznika. Glasovanje dr. Pivka v finančnem odboru in v narodni skupščini. V finančnem odboru in v narodni skupščini je dr .Pivko- mirno glasoval za nove davke, ni se spomnil na delavce, železničarje itd., bivše socijaliste, kateri so mu pripomogli do mandata, ni se spomnil na vpokojence in uradnike, ki so poleg delavcev-socijalistov glavni- njegovi volilci, on je molčal in — glasoval. Pardon, ne sme se govoriti in pisati neresnice: i govoril je dr. Pivko v razpravi ’o dvanajstinah in sicer o pridigah, o katerih mu poroča Špindler, o neki Štoriji o Pilatu (v prvem govoru je govoril o Herodežu) in sicer tako resnicoljubno, da mu je v odgovoru poslanec -Smodej trikrat zabrusil v obraz, da laže. Delavci, uradniki, penzijonisti itd. premislite, ali ste zato volili dr, Pivka, da razlaga p-o svoje pridige, katerih pi- slišal ne on, ne njegovi »bogaboječi« Sokoli, ali pa zato, da deluje v smislu obljub, katere je dajal on in cela demokratska stranka ob času volitev. — Gospode, ki imajo glavno 'besedo pri gledališču v Mariboru, Id so volili Pivka in zanj agitirali, pa opozarjamo nato, da je dr. Pivko glasoval za povišanje budžeta za 2 milijardi dinarjev, a se ni potrudil zato, da bi se podpora za gledališče v Mariboru zvišala. Ostala bo za celo leto 1925 sramotno nizka podpora, ostala bo i v novem proračunu, saj sta dr. Žerjav in Pivko molčala in glasovala za nove davke. Mogoče bo pa naš opomin, kakor zadnjič, spodbodel velikega župana, da gre intervenirat v Beograd za gledališče. Kako dolgo bo Pivko poslanec? V tukajšnjih demokr. krogih se govori, da bo kmalu moral pustiti Pivko poslan-čevanje, ker- dr. Lipold v smislu pogodbe hoče na vsak način v BeogTad. Ponesrečeni govori Pivka in njegova »klobasanja« (izraz demokratov) v »Taboru« ped-naslovom »Ozko obzorje«, ki priča o strašno plitvem političnem obzorju Pivka, ki zna par sokolskih govoranc na pamet, a o političnih, gospodarskih in socijalnih vprašanjih nima niti pojma, so »štimungo« za Lipolda še povečali. Sicer ne bo nobena nesreča za slovenski narod, ako Pivko zapusti Beograd, ker se dosedaj ni nobeden slovenski poslanec tako blamiral kot Pivko. Zahteva po anketi-, denunciranje predsednikov volišč, po večini demokratov, blatenje slovenskih županov, njegov lakajski nastop ni niti po godu tovarišem iz njegovega kluba r— sam Žerjav mu daje v zbornici »Zahvalit se pojdeva za zdravje.« »In pri božjem grobu bom moM.« Mirku so žarele oči otroškega veselja. »Pisanko dobiš od botre.« »Joj, to bo veselo! Komaj bom pričakal Velike noči.« V »Dvojno vstajenje boš obhajal.« ■. »Dvojno?« Bil je še premlad1, da bi me popolnoma razumel, toda iz njegovih oči je odsevalo hrepenenje po zdravju in po velikonočnem vstajenju, 'Prišla je Velika sobota, dan, ki se ga vse veseli. Če hi me kdo vprašal, kateri dan se mi zdi lepši: Velika noč «Ji Velika sobota — bi se odločil za slednjo! Mislim, da zato, ker se ta dan zapoje prvič aleluja. Pri nas obhajamo vstajenje na krstnico. Požuriti se moram, da -pridem do vstajenja domov. S prijateljem Jožetom pTeromava namreč ta dan večji del župnije. Ne godi se nama slabo, še predobro, toda služba je služba in Joža je strog, dasiravno mi je nadvse drag prijatelj, kakor njegova brata Ivan in Matija, in še Ludvik povrh. Vrnil sem se torej pod strogim nadzorstvom Jožetovim pravočasno domov. Bil sem od njega pohvaljen, da sem se vzorno obnašal. Verniki so se že zbirali k vstajenju. Stopil sem mimogrede v cerkev, da počastim Zveličarja v grobu. Komaj sem dobil toliko prostora, da sem lahko pokleknil, ker kapelica, v kateri je naš božji grob, je bila nepretrgano polna po največ mladih molilcev. Božji grob je cilj otroških sanj in hrepenej. Najmlajšim junakom oblečejo dobre mamice za ta dan prve hlačke. Kdo bi torej tajil, da Velika noč ni pomenljiva sa otroke, posebno za one, ki se ob teh praznikih prvokrat postavijo z moško obleko! Med pobožnimi -mladimi mo li lei sem zapazil Gorenče-vega Mirka. Klečal je poleg matere; roke je imel sklenjene na prsih, oči pa je upiral v prelepo, v zlat pajčolan zagrnjeno monštranco. O, to je bila iskrena in pobožna molitev! Deček se je zahvaljeval za zdravje in za milost, da je smel moliti pred božjim grobom. Le prehibo je moral v stran, ker so že prihajali pevci, ministranti, svečar ji in duhovniki. Trenutki, ko zapoje duhovnik alelujo in mu pevci odgovorijo, so nedvomno najlepši in najveličastnejši. Nehote se ti! porodijo misli, kako lepo bo šele v nebesih. Vstajenje s procesijo se je pričelo. Muko je imel premalo oči, da bi si vse ogledal Zastave, bela. dekletai, kroji, godba, Zveličar, ministranti z zvončki, duhovniki in v sredini' zlata monstranca — za vse to je dvoje oči res premalo. • Mirko bi se bil rad z mamo udelézil procesije, pa bi ga bile ženske skoro pohodile, tako so se vsule za nebom» Nosilci neba so res velikokrat jv nevarnosti, da jih -prego-reče ženske pohodijo. Zdi se, da so se te gorečnosti naučile od onih svetopisemskih pobožnih žen, ki so na Veli-kpnoč n-a vse zgodaj hitele h grobu, da bi mazilile mrtvega Zveličarja. Zato našilm ženskam ne smemo zameriti-, če so ob takih -prilikah nekoliko pregoreče. Minilo je vstajenje, le v duši je še odmevala čudovita angeljska pesem: aleluja-. Mirko in mama sta me počakala. »No, Mirko, kako je bilo?« »Gospod, tako lepo, da vam tega ne morem povedati. Ali bo v nebesih tudi tako lepo?« »Se veliko lepše.« »Skoda, da nisem umrl!« Z mamo sva ga pogledala začudeno. Ta skrivnostni deček! -Komaj je vstal iz težke bolezni k novemu življenju, pa si želi smrti. Prepričan sem bil, da se je Mirkova želja po smrti rodila v njegovi dušil, ki je bila ravno zaradi svoje čistosti in nedolžn-esti- tako blizu Bogu. »Mirko, božja volja je, da si ozdravel. Če boš priden, prideš v nebesa.« »Ker ste mi rekli, da pridem v nebesa, vam dam pisanko.« Segel je v žep ter mi izroči rdečo pisanko. Morda se je težko loči od nje, toda zagotovilo nebes irai je bilo več vredno, nego drobna pisanka. Mami se je mudilo, zato sta se z Mirkom poslovila. Dolgo sem gledal za nedolžnim dečkom ter misli na besede Kristusove: Resnično, -povem vam, ako ne postanete kakor otroci, ne pojdete v nebeško kraljestvo. Bio je to vstajenje najlepše v mojem življenju. »opomine« —, radikalni poslanci pa mu hud. mušjq^ ploskajo in iz njegovih nastopov norce brijejo. Pridige', štorije o Herodu in Pilatu — ne vlečejo! Hinavščina, ki prekaša vse meje. Delavci, obrtniki in vsi davkoplačevalci so dobili- kot. pisanko od Žerjava in Pivka zvišane davke; da pa potolažita one zapeljance, ki so njima pripomogli do mandatov, razglasujeta potem, ko sta s svojim klubom omogočila sprejetje zakona, da je klub —-po glase vanju protestiral proti povišanju invalidskega davka. Ali si morete misliti večje hinavščine, večje brezvestnosti napra-m volil-cem? Kaj takega- so zmožni samo brezverski liberalci, katerim ni nič sveto, -kateri za svoje lastne interese mirno izdajo interese naroda Samostalna demokratska stranka in njeni1 voditelji so zaslužili -pri sekvestru Thum-Taxis nad 300 milijonov, rešili so svoje banke in liste propada, ljudstvu pa naložili zato nova bremena — Kljub temu bodo razni vladni organi še naprej agitirati za Žerjavovo stranko. Dodatno k naši notici o nagradah za veroučitelje in pomoćne učitelje dostavljamo, da je prijave do 18. aprila t i nasloviti' naravnost na računovodstvo delegacije financ, odsek za ljubljansko in mariborsko oblast v Ljubljani. V Št. liju v Slov. gor. je v noči od 7. na 8. april umrla Trazika Polak, šivilja in posestnica v Štrihovcu. Rajna je bi-la znana po Slovenskih goricah kot izborna kuharice. Na številnih primicijah in gostijah je izvrševala svojo kuhinjsko umetnost. Stara je bila- 76 let. -Bolehala je že več let, a zadnje leto se je je lotil rak. Pokojna Treziika je bila iskrena rcdo-ljubkinja. Za časa hudih narodnih bojev za naš Št lij je bila njena hiša pogosto zbirališče naših voditeljev in agitatorjev. Kot voHlka je pri občinskih volitvah vedno dala pooblastilo slovenski stranki in je pri drugih volilkah agitirala za našo zmago. Ko smo vršili hudo borbo za naše obmejne postojanke, je vedno naglašala: »Vi moški se le neustrašeno borite, a me ženske bomo pri Bogu prosile za zmago Slovencev.« In kako iskreno se je Trezika radovala, ko sm-o zmagali. Pogreb je bil danes na veliki petek. Blagi katoliško zavedni- Slovenki bodli slovenska zemljica lahka! Orlovski odsek v Hočah pri Mariboru priredi na velikonočni- pond-eljek, dne 13. aprila gledališko igro ANa dan sodbe«. Prijatelji ipoš-tene zabave vabljeni! Bo-g živi! Boris Put jata umrl. V sredo je umil v ruski bolnici v Pančevu -režiser in član Narodnega gledališča v Ljubljani, Boris Putjata, ki je od leta 1920, posvečal svoje bo gate sposobnosti našemu odru. Dolgotrajna bolezen ga je mučila že več let, bil je že težko bolan, ko je še vedno nastopal, dokler ga ni pograbila smrt. Boris Putjata je prišel v Ljubljano z rusko družino Muratovo, bil je angažiran kot režiser in igralec ter našel svoje polje zlasti v ruskih dramah in francoskih veseloigrah, nastopal je tudi v klasičnem in v domačem repertoarju. Režiral je na našem odru okoli 20 dram in igral veliko večje število vlog, .spočetka v ruskem, pozneje v slovenskem jeziku, ki ga je dovolj dobro obvladal, ker ga je vkljub težki bolezni z vnemo študiral. Zadnje delo, ki ga je Ha našem odru režiral, je bila njegova lastna dramatizacija Dostojevskega »Stričkove sanje«, v kateri je stvoril iz naslovne vloge izvrstno odersko figuro. Od leta Ì923, ko je prestal težko operacijo, je prenašal junaško silne bolečine in je igral, dokler ni na smrt izmučen odšel v bolnico. Pokojnemu umetniku časten in večen spomin. Novi poslanik v Turčiji. Mesto Ljube Babiča je imenovan za poslanika v Angori dr. Otokar Rybar, dosedanji vodja oddelka za mednarodne, pogodbe. Kakor je znano, je vlada pred volitvami- imenovala Bakiča za poslanika v Turčiji samo radi tega, da ni nastopil pri volitvah v čmigori s samostojno listo. Ker je sedaj ta nevarnost odstranjena in Bakič ni več nevaren, so ga odpoklicali. Koliko odpade od naših državnih dolgov na vsace-ga posameznega? Beograjska »Politika« je objavila svoto dolgov bivše Srbije in sedanje. V to svoto so 'vračunani notranji in dolgovi v inozemstvu, stari in novi, vojni in oni za obnovo zemlje. Skupna svota teh naših dolgov znaša 30 milijard 297 milijonov dinarjev. Od tega odpade ira notranje dolgove 8 milijard 826,889.941 dinarjev. Ostalo so zunanji dolgovi. Alvo računamo, da šteje naša država 13 milijonov prebivalcev," potem odpade od teh državnih dolgov na vsacega posameznega državljana 2.380 dinarjev. Ako pa še upoštevamo Blairov avans od 3 milijonov dolarjev, potem smo dolžni 32 milijard' in 112 milijonov dinarjev in odpade na posameznika dolg od 2.470 D. Strahovit umor pri Trški gori. V Grčevju pri Trški gori na Kranjskem so odkrili strahovit .zločin, ki- se je dogodil v noči cd 7. na 8. t, m. Sosedje, ki so prišli obiskat posestnika Antona Moharja, čigar hiša stoji -bolj na samem, so našli gospodarja- in njegovo ženo umorjena in strahovito razmesarjena. Stanovanje je bilò izropano in manjkalo je mnogo stvari. Roparji sigurno niso imeli- s 701etnim starcem in njegovo- slabotno ženo mnogo opravka in je zato nerazumljiv njihov bes, -da so trupla tako zverinsko razmesarili. Orožništvo je začelo z energično preiskavo^ da izsledi zločince. Tragična smrt v rovu. V rudokopu Breza se je ponesrečil delavec Savo Piranovič vsled naprevidnosti. Ko je šel po rovu, je hotel obesiti svojo svetilko na električni kabel, ki je pritrjen pod stropom ter dovaja tok za- pogon strojev. Ker je kabel slabo izoliran, je v trenutku, ko se ga je ponesrečeni delavec dotaknil s svetilko, nastal kratek stik in tok -ga je na mestu- ubili Zastrupila dva moža in lastnega sina. V Velikem Beč--kereku je v preiskovalnem zaporu kmetica Julka Rem-ič, ki je obdolžena kar štirih umorov. Pred vsem je prišla v zapor radi obdolžitve, da je zastrupila svojega drugega moža Nikola Remiča in njegovega si-nà. Ko je že bila v zap-oru, je prejelo državno pravdništvo ovadbo, da je ta ženska kriva nenadne smrti-njenega prvega moža Keglevioa. Ta Kegle-vič je nenadoma umrl leta 1914. Sedaj so gu izkopali in njegovi ostanki'šb romali na kemični zavod v Zagreb. V. Zagrebu so dognali, da je bil Keglevič zastrupljen z arzenikom. Komaj se je dognalo, da je Remička zastrupila pravega moža, je dospela na državnega pravdnika v Veliki Becker ek še ena ovadba z obdolžitvijo, da je Julka Remic zastrupila celo svojega lastnega sina, ki je nenadoma umrl pred tremi leti. » Goljufiva brata. Pred par meseci je pobegnil iz Zagreba neki Dragutin Horvat, računski revident, ter odnesel s seboj 125.000 din., last karlovškega kcnvikta. Poneverba je bila odkrita, ko je bil Horvat že na varnem. Preteklo nedeljo pa je po zgledu svojega brata izginil iz Zagreba Veko slav Horvat, istotako računski revident pri delegaciji fin. ministra. Pri pretresu 'blagajne in knjig so prišli na sled njegovim poneverbam. Prvotno so menili, da je odnesel le samo 200.000 din., pozneje pa se je ugotovilo, da je poneveril 600.000 din. invalidskega denarja. Bržkone je pobegnil k svojemu bratu, cigar bivališče mu je bilo gotovo znano. Katolicizem v Srbiji. Razmeroma malo je še našim ljudem znano o razvoju in stanju katolicizma v Srbiji. Katoliško gibanje je bilo že pred vojno v Srbiji precej živahno. Katoličani so živeli večinoma po mestih, redkokje pa -So imeli svoje dušne pastirje. Po vojni se je s priklopitvijo katoliških delov državi tudi katoličanstvo v Srbiji oživilo ài danes opažamo razveseljivo dejstvo, da se število katolikov vedno bolj množi. Katoliško gibanje znatno ovira pomanjkanje božjih hiš. V mnogih mestih je precej katoličan nov, ki majo- tudi svojega duhovnega pastirja, toda cerkve nimajo. Katoličani so večinoma reveži delavci, ki si z lastnimi sredstvi ne morejo zgraditi cerkve. Pod; beograjsko nadškofijo, pod katero spada cela Srbija, se nahajajo štiri cerkvene občine, ki so kolikor toliko urejene in to je Beograd, Niš, Kragujevac in Bor. Niška cerkvena občina šteje 600 članov, v Kragujevcu je okrog 300 katolikov, 600 jih Je približno tudi v Boru. Precej katoličanov je tudi v Jagodini, Ćupriji in Zaječaru. V teh krajih so katoličani razni doseljen: obrtniki in rudniški ter tovarniški delavci. V Beogradu samem živi 14.000 katoličanov. Za zidanje katoliške katedrale v prestolnici vlada veliko zanimanje in nabranih je v to svrho že par milijonov dinarjev. Katedrala bo veličastno umetniško delo. Katoličani se v Srbiji zelo dobro razumejo s svojimi pravoslavnimi brati, ki- spoštujejo zlasti 'katoliške duhovnike, ker živijo vzgledneje, kot pa njihovi popi. Štrajk na rečnih lađijah. Vsled prekida pregovorov med zvezo rečnih brodarjev in brodarskim sindikatom so začeli delavci na ladijah izvajati represalije ter so uvedli na vseh tovornih ladijah deveturno delo. Po preteku tega časa so se vse ladije ustavile na mestu, kjer so se v hipu nahajale ih šele po preteku 1 burnega počitka krenile zopet naprej. Brodarski sindikat je zapretil upornim mornarjem, da jih požene iz službe, ti pa so zapretili z uvedbo Qurnega delavnega časa tudi na potniških ladijah in v skrajnem slučaju s popolnim štrajkom. Zgradba uradniških stanovanj v Beogradu. Te dni se je vršil v Bectgradu občni zbor tamkajšnje Zadruge za zgradbo uradniški stanovanj, ki tvori avtonomni odsek Zveze državnih uradnikov. Iz poročil je razvidno, da ima zadruga v Belgradu dve zemljišči s 40 parcelami, od teh 6 za skupne zadružne hiše, ostale pa za posamezne domove zadružnih članov. V Zemunu je zadruga izgubila dve- stavbišči, ker zaradi pomanjkanja sredstev ni začela z zidanjem v določenem roku. Zgradila je le štiri enodružinske hiše. V Bel-gradu grade člani sedaj pet hiš. V vprašanju zgradbe mad niškega doma v Belgradu je navzoči predsednik Zveze drž. uradnikov izjavil, da bo dala Zveza v to svrho zadrugi lui razpolago I milijon dinarjev. Dom zgradi zadruga na lastni račun; potem pa bodo megli uradniki, ki dobijo v domu sta novanje, ta stanovanja z odplačili pridobiti v svojo trajno last V domu bo 19 stanovanj in 4 prodajalne. Članom, ki si hočejo s svojimi stroški graditi hiše, bo zadruga dala stavbišča. Ker posameznik navadno ne zmore stroškov, se priporoča, da se združita po 2 ali 3 člani in si zgTade hiše, v katerih je vsak trajni lastnik svojega stanovanja. Izum grško-katoliškega župnika. Župnik v Piškovecih na Hrvatskom Mihajlo Delimirovič je izumil glazbeni pisalni stroj, ki avtomatično beleži vse proizvajane glasove ter jih piše kot note na notni papir. Izumitelj je svoj stroj patentiral in dobil je že iz Amerike ponudbo, da svoj izum drago proda nekemu tamošnjemu podjetju. Revizija procesa proti Carisene Zagovornik francoskega kapetana Carliera, ki je bil v Beogradu obsojen radi umora švicarskega trgovca Isellija na 20 let ječe ter se sedaj nahaja v kaznilnici v Požarevcu, je vložil priziv in sodišče je pristalo na revizijo procesa. Zagovornik ima baje v rokah dokaze, da jé Carlier nedolžen in da je Isellija umoril nekdo drugi. Nova razprava se vrši dne 26. aprila t. 1. Novo železniško tarifo je izgotovila posebna komisija železniškega ministrstva. Načrt pride pred skupščino v mesecu juniju. Nova tarifa se uvede po celi državi, kar bo znatno izenačilo dosedanje tarifno postopanje. Izdelana je tako, da bo v glavnem zaščitila interese trgovcev in industrije. Zlasti izvozna tarifa bo izredno nizka, da omogoči našim produktom lažjo konkurenco. Osobito kar se tiče Slovenije, bi bilo želeti, da bi se zlasti pri izvozu lesa računih» čim najnizja tarifa. Petrolejski vrelci v Slavoniji. Že dolgo je znano, da se v naši državi nahaja mnrgo mest kjer bi izviral petrolej, če bi se navrtala zemlja dovolj, globoko. V mnogih krajih, tako pri nas v okolici Ormoža in v Slavoniji se že vrši poskusno vrtanje. Blizu Bosanske Gradiške v Slavoniji so te dni povsem slučajno naleteli na izvir petroleja, ki obeta, da bo v okolici najdišča kmalu odkritih še več bogatih izvirov. Delavci, ki kopljejo zaseko v hrib radi graditve železniške proge, so naleteli precej globoko na plasti zemlje, ki je zek» mastna in ki smrdi po petroleju. Vest o najdbi se je j takoj raznesla in na lice mesta je prišel neki inžener, ki je takoj dognal, da se mora v zemlji nahajati petrolej. Z na- daljnjim kopanjem so naleteli kmalu na izvir nafte in ko je čez nekaj dni prišla posebna komisija, je po strokovnjakih ugotovila, da je odkritje petrolejskega vira zelo važno. Z eksploatacijo novega izvira bo pričela kmalu ameriško-jugoslovanska petrolejska družba, V smrt radi nesrečne ljubezni* V Novi Gradiški se je doigrala 8. t. m. tale ljubezenska tragedija: Matija Beranec in Marjeta Fischer oba iz Nove Gradiške sta se vrgla iz nesrečne ljubezni pod tovorni vlak, ki je vozil iz Zagreba proti Brodu. Beranec je obležal na mestu mrtev, Marjeto pa je vlak samo vrgel iz tira in je ostala malodane nepoškodovana. Vsem prijateljem in znancem želimo srečne in vesele velikonočne praznike fantje-vojaki 12. pešadijskega puka v Velikem Bečkereku. Tomaž Korpas in Andrej Marin od iTTT-inimi runu...........■m........iiimiiii« .i,,. St. Lenarta pri Veliki Nedelji, Ferdinand: Trop od Veh Nedelje, Konrad Korošec, Matjašič Ivan od Sv. Marka, Matj. Trstenjak iz Ormoža. Borza. Na zagrebški borzi notirajo: Berlin 14.75 dw 14.85 (14.6950 db 14.8450). Italija 2.5340 do 2.5640 --(2.52625 do 2.55626), .London 295.3750 do .298.3750 (298 do 298), Newyork 61.40 do 62.40 (61.37 do 62.37), Pari« 3.19 do 3.21 (3.19 do 3.20), Praga 1.826250 do 1.8562g (1.8250 do 1.8550), Dunaj 8.64 do 8.84 (8.63 do 8.83), Curdi 11.9350 do 12.0350 (11.9250 do 12.0250). V Curihu notira dinar 8.37 centimov. Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. — Glej današnji iinserat! Celjske IZ SEJE MESTNEGA MAGISTRATA CELJSKEGA. Dne 8. t. m. se je vršila redna seja občinskega sveta, v kateri so se reševale večinoma zadeve rednega značaja. Pravno personalni odsek poroča o raznih domovinskih zadevah ter v zadevi poenotenja mestnih dolgov pri Mestni hranilnici. Županstvo se je obrnilo na generalno direkcijo posrednih poreza v Beogradu, da bii se mu dovolila oprostitev koletkovanja enotne zadolžnice pri Mestni 'hranilnici. Generalna direkcija pa tej prošnji ni ugodila. Pritožba na državni svet se ne priporoča, ker ,je oprostitev taks podvržena prostemu prevdarku generalne direkcije. (Op.; Radovedni srno le, ako je g, gen. direktor v takih zadevah tedi pri drugih občinah tako trdosrčen, ali samo pri slovenskih.) Kot zakupniki za takozvano Hudičekovo posestvo in tozadevni lov so se javili trije reflefctanti: bančni ravnatelj Kralj, družba Urch—Kotschier—Icba ter novo društvo »Vipota«. Izklicna cena je bila določena na tri tisoč dinarjev letno. Navedeni reflektanti pa so nagnali zakupno ceno za 10.050 dinarjev letno, kojo svoto je ponudila družba Urch, najboljšo svoto pa je stavilo društvo »Vipota«. Po odsek oveni predlogu je občinski svet sklenil, da se zakup odda družbi Urch, ki pa mora v gotovini ali hranilnih knjižicah kot kavcijo med drugim položiti 10.000 D. Zakup velja 6 let. Vinograd1 se mora z novo trto zasaditi in v dobrem stanu vzdrževati; ako ho družba čez 6 let vinograd oddala občini v dobrem stanju, ji občina povrne 1.500 dinarjev na stroških nasaditve nove trte. Svoječasen »Studentenheim«, v kojem je nastanjena sedaj rudarska šola, je kupila država za 475.000 dinarjev ter kupnino tudi že odštela. Ker je svoječasni j mestni svet to hišo kupil namenoma za Dijaški dom, se i je razvila debata, kako se naj ta denar uporabi. Z ozirom na mestne dolgove je bilo soglasno mnenje, da se naj predTsem plačajo oni dolgovi, koje moramo najvišje obrestovati. Da se pa ne bi denar odtujil pravemu namenu, to je za Dijaški dom, se je končno sklenilo, da se ta denar da na račun mestnega dolga pri Južnoštajerski hranilnici v Celju, kjer ho ostalo dolga samo še 191.000 D, vendar pa ;se smatra ta denar kot posebno namembno premoženje (Dijaški dom), ter se smatra v tem smislu pri knjigovodstvu izpeljati ter mora svoje-časno občina ta denar zopet dati na razpolago za ureditev Dijaškega doma. Obresti pa občina od tega denarja ne nalaga, ker tudi hiša ne hi občini ničesar nesla in je celo morala občina zadnje čase doplačevati. Glede plinarne je bil na razgovoru predlog, da se naj poskusi z angleškim premogom kuriti, da bi se dosegel večji uspeh z ozirom na kakovost tega premoga. Občinski svet pa je bil mnenja, da naj1 zadeva gre nazaj v odsek, ki naj končnoveljavno plinarno likvidira, ker se je že poskušalo dosti, pa je plinarna vedno bolj pasivna. Izrazilo se je tudi mnenje, naj mestni magistrat skuša v kakem večjem mestu, ki še nima dvoplin-ske naprave, poizvedeti, ako morda ne bi bilo reflektant na našo napravo. Znano je namreč, da se taka naprava tam obnese, kjer je zadostni konzum. To pa je mogoče pričakovati le v večjih mestih z ozirom na; povsod npeljano električno razsvetljavo. Mestna tržnica ostane pri starem, to je na Glavnem : trgu. Prestavitev tržnice na dvorišče stare Kresije in ! ureditev bi stala najmanj 150.000 D. Vrhu tega bi na I tem mestu tržnica bila le provizorična, ker bo vendar i moral erar v doglednem času zidati novo juštično palačo. Pri tej priliki se je tudi razpravljajo vprašanje o redu in snagi na tem justičnem prostoru. Naložilo se je mestnemu magistrate, da naj z vsemi sredstvi pritiska, novice. da se bo jnstični erar in vojaška uprava držala -Splošnih sanitarnih predpisov, kakor se jih mora držati vsak občan, ker je res neverjetno, da se ra ino glede prostorov, ki so v vojaški upravi, največje pritožbe radi nesnage. Stanovanje mestnega hlapca Ivana Čakša se z odobrenjem stanovanjske oblasti dodeli Juriju Šaneu, osobito iz sanitarnih ozirov. Prevoz bolnikov iz kolodvora v bolnico je jako slabo urejen. Ni prave določbe, kdo mora to oskrbovati, — . Sklene se, da naj zdravstveni odsek o tem razpravlja in napravi temeljit načrt, da ne bo Celje glede tega vpr» sanja na zadnjem meste. Stvar je sedaj tem bolj akte-elna, ker prihaja vedno več bolnikov v Celje in se meste Škrlatice nikakor ne more iznebiti. Tri hidranti se dovolijo občini okolica Gel je v svrho ureditve požarov pod istimi pogoji, kakor se je dovolite občini Škofja vas. Pri tej priliki se je .obenem sklenilo, postaviti hidrante v dvorišču mestnega magistrata. Po nasvete stavbenega odseka se sklene temeljite popraviti hišo v Kocenov! ulici št. 9, kjer stanuje kolar Usar. Popravilo je predvideno v znesku po 16.(60 D. Kavama v mestnem vrtu. Na prostoru v Mestnem vrtu, doslej cvetličnjak, se sklene postaviti vrtno kavarno, kakor jo ima Maribor in druga večja mesta. — Mestnemu magistratu se naroča, da poizve, kako imajo to urejeno druga mesta, Načeloma pa se sklene, da mora stavba biti napravljena od dobrega arhitekta, da n* bi kazila lica mestnega vrha. Reflektant za kavarno p® bo moral sam zidati ter se bodo natančno določili, pogoji, pod katerimi se bo to storilo. Zaupni sestanek somišljenikov SLS za Celje in okolic« v nedeljo, dne 5. aprila je bil dobro obiskan, alasti od okoličanov. Poročilo narodnega poslanca dr. Hodžarja o političnem položaju in delu v narodni skupščini so zborovalci» vzeli na znanje. Obsojali so ostro nove davke in težka bremena, predvidena v dvanajstinah, ki so bile na zadnji seji narodne skupščine od vladne večine gladko in brez vsake* spremembe po predlogu finančnega ministra sprejete; nova in težka bremena bodo zlasti hudo zadela kmete, delavce in obrtnike, ki že itak pod težo ogromnih davkov s strahom za svojo eksistenco gledajo v bodočnost Po razmahivanju raznih strankinih in po pretresu nekaterih krajevnih zadev se je lepo uspeli sestanek zaključil. Iz te moke ne bo kruha I Iz Žalca pri Celju poročajoč Kakor se sliši, se namerava prirediti večji protestni sho4; menda v Žalcu proti novim davkem, predvsem proti visoki dohodnini. Dasiravno je najimanj dvomljivo, da bi pod obstoječim PP režimom tudi največji protestni shod kaj pomagal, bi bila vendar ta stvar v redu, da da ljudstvo duška svoji kritiki nad davčnim vijakom, ki grozi sčasoma upropastiti naše gospodarstvo. Ne moremo pa razumeti, da nameravajo, kakor se čuje, povabiti na protestni shod samega dr. Žerjava in njegovega zvestega pobočnika dr. Pivka. Ta dva. gospoda sta vendar v narodni skupščini slepo šla z vladno večino v boj za dvanajstine in glasovala za vsa težka bremena, predvidena v. proračunu, torej tudi za dohodi-' nino. Pristaši SLS, ne nasedajte takim limanicam naših političnih nasprotnikov, da bi si ti na takozvanih skupnih: protestnih shodih prali svojo težko vest, vas pa porabljali pri tem za štafažo! Pustite jim blamažo, da sami. skličejo protestne shode proti'davku, če si upajo, ko so jih sanu povzročili in zanje glasovali. Dr. Žerjav in dr. Fi.vko se bojita sodbe ljudstva, zato bi jima ravno prav prišli skupni shodi, da bi; proti njima naperjena ost potem zadela vse stranke. Pristaši SLS, udeležite se naših sestankov, ki se bodo vršili povsod še ta mesec! Samostojnim demokratom ! itd. pa pustite njih težko vest» v kratkem predavanju skladatelje. Ker je večina sedežev radi zelo ugodne pogodbe z umetniki, prav cena (1Ö in 8 D), je vsakomur omogočeno, da si privošči muzikaličen užitek. Predprodaja vstopnic bo od torka naprej pri g. Hčferju in ge. Zl. Brišnik. j Ljudski oder v Mariboru nam 'je s svojo predstavo ,»Sv. Janez in ropar«, .ki se je vršila dne 5. aprila' t 1. v novi dvorani Zadružne gospodarske banke, nudil priliko videti sad tihega in mirnega svojega delovanja. Prav jasno je pokazala ta predstava, da delo v Ljudskem odru v tej sezoni ni počivalo, navzlic temu, da ni imel Ljudski oder niti svojega lokala, še manj pa primernega odra, ki je za to in za vsako enako- organizacijo pač nekaj najpotrebnejšega. Ž© sama izbira igre, M je sicer precej 'kratka, nam veliko pove. Na eni strani je bil Ljudski oder prisiljen vsled že zgoraj omenjenih ovir izbrati si nekaj malega, na drugi strani pa ni mogel najti bolj primerne igre, ki bi v sedanjem času mogla bolj blagodejno vpliv-ati. Izvajanje igre, nastopi od glavne vlode do zadnjega statista so bili res, razven par malih pogreškov, umetniško izvedeni Marsikateri gledalec, ki je igro že prej prečrtal, si gotovo ni mislil, da se da tako dramatično delce s tako dobrim uspehom vprizoriti. In tu smo lahko opazili smo treno in resno stremljenje Ljudskega odra. Občudovali pa so gledalci zlasti 'izvrstno scenerijo, ki je k uspehu igre same «precej pripomogla, Tudi bi ne bilo mogoče, k tej igri in za Veliko noč bolj primermn deklamacij, kakor sta bili: Skender: »Getze-i&ank in XV. psalm. Oboje je bilo z iskrenostjo in pravim razumevanjem podano. O orkestru pa bi bilo- škoda izgubljati besede in vsaka kritika, še tako laskava, bi bila preslaba» «da bi mogla izreči zadostno priznanje orkestru Ljudskega odra, ki se pod spretnim vodjem g. Gračnerja Drago vedno dviga. Iskreno porzdravljamo prvi nastop Ljudskega odra v tej sezoni. Velika javna tombola poštnih uslužbencev. Dne 10. maja t 1. priredi mariborska podružnica Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev na Glavnem trgu veliko javno tombolo z mnogimi lepimi dobitki in to: L tombola: spalna oprava, vrednost 6000 din.; II. tombola; ženski šivalni stroj, vrednost 4000 din.; IH. tombola: Oblastna strokovna zadruga brivcev, la sni carjev ki sorodnih skok v Mariboru naznanja vsem svojim članom in p. t. občinstvu, da so brivnice, in damski česa Lai saloni tna velikonočno nedeljo odprte od pol 8. do 12. ure dopoldne, na velikonočni, ponedeljek pa celi dan zaprte. Na Velikonočno soboto, t. j. dne 11. t im, mariborske banke ne poslujejo. Zgodovinskemu društvu v Mariboru je daroval učiteljski zbor pri Sv. Juriju na Ščavnici 100 din. mesto venca na grob bratu g. šolskega upravitelja Ivanjšiča. Lepa hvala! Sv. Urban nad Mariborom (595 m) vabi vse prijatelje narave, da ga cb praznikih obiščejo, ne bode prav nikomur žali Staro in mlado se tamkaj radule, kar zlata prostost tam zgoraj kraljuje! Razpis službe. Pri mestnem magistratu v Mariboru se razpisuje mesto računskega uradnika. Pogoji za sprejem so: dovršena vsaj srednja šola in večletna praksa«. Prošnje s prilogami naj se vložijo do dne 23, aprila 1925 pri mestnem magistratu. Mariborski velikonočni trg. Vsled bližajočih se velikonočnih praznikov je bil v sredo, dne 8. 1. m. mariborski trg prav dobro preskrbljen in obiskan, kljub temu, da je bilo deževno vreme. Sianinarjev sicer ni bilo, ali drugih kmetov in kmetic je bilo na trgu, da je vse kar mrgolelo. Gene so bile splošno višje kakor po navadi. Tudi pri domačih mesarjih ni bilo videti cen po 13 in 14 dinarjev za kg govedine, temveč prodajali so jo po 15 do 20 I), teletino 17 do 20 in svinjino 20 do 22 D 1 kg. V mestni mesnici so ostale cene pretečenega tedna. P e r u l n i n a. Te je bilo črez 1000 komadov a kl jub temu je bila dražja kot po navadi. Cene so bile kokošem 25—70, racam in gosem 60—125, puranom pa 100—200 dinarjev za komad. Okoli 10. ure je bilo več «kot polovico prodanih. Domači zajčki. Samo ti so ostali pri navadni ceni, to je 10 do 40 dinarjev komad. Kozli č ik i so bili mnogo dražji in sicer 100 do 150 D komad. Krompir, zelenjava, sadje in druga živila. Bilo je 20 vozov na trgu. Cene so bile krompirju 9.50 do 11 dinarjev za mernik (7 in pol kg), čebuli 3—6, češnju 4 do 12 dinarjev venec, kislemu zelju 3—4, kisli repi« 2, jabolkam 3 do 8, hruškam 6 do 12 dinarjev kg, pomarančam 1 do 3, limonam 0.75 do 1.25, jajcam 1.25 d«o 1.50 dinarjev komad, bučnemu olju 22 do 26 «dinarjev liter, solati 2 do 4 dinarje kupček. Zanimivo je destvo, da se je mleko prodajalo «po 6 dinarjev liter, čeravno je bila tržna cena 3 do 4 dinarje liter, med tem ko ga je mlekarna Bombard na Koroški cesti prodajala po 3 dinarje liter. Tu so se ljudje nastavili že ob «pol 7. uri zjutraj in so gnečah do 8. ure zjutraj. Ob tem času je bilo vso mleko razprodano in nekateri so šli prazni proč. \ Smetana se je prodajala po 16 do 20 dinarjev liter. Maslo, .surovo kakor tudi kuhano po 60 dinarjev kg. Lončena in lesena roba 0.75 do 100 dinarjev komad. Lesene robe je bilo prav malo, ker Ribničani'so šli m .praznike dorabv. Seno in slama na mmiborskem trgu. Kljub deževnemu vremenu so kmetje pripeljali 4 vozove sena in 4 vok otave ter 1 voz stelje na trg in so prodajali seno po 75 do 80, otavo 75, steljo pa po 50 dinarjev za 100 kg. Slame to pot ni bilo na trgu. Književnost. SVETO PISMO NOVEGA ZAKONA. Prvi del. Evangeliji in Apostolska dela. Ljubljana 19%. Prevoti po grškem izvirniku.*) Mnogi gospodje so me zaprosili, naj napišem kratko oceno te nove izdaje »Sv. P. N. Z.« Odkrito povem, da storim to zelo nerad, ker je stvar iz raznih razlogov za mene zelo neprijetna in odiozna. In vendar sem se odločil, da spišem nekaj vrst; zakaj, k temu me je «prisilila živahna reklama, vsled katere celo nekateri' gg. j duhovniki mislijo, da je zares v vsakem, oziru izvrstno I in naravnost epohalno delo. Ta predsodek ali to javno j mnenje bi se jaz -dimil v nekoliko popraviti. Seveda v tem kratkem« času mi ni bilo mogoče, s kritičnim oče-, som pregledati cele 'knjige; ampak tu pa tam sem jo odprl in si zabeležil to-le: Mat. 1, 2: »Abraham je imel sina Izaka«. Zakaj' ne »rodil«? kakor smo že navajeni in imajo Srbi in Hrvatje tukaj isti izraz. Tudi Fleteršnsk ima za »roditi« na prvem mestu »zeugen« in potem še le »gebären«. Da je «roditi« dvoumno, je res, a take besede se nahajajo v-vseh jezikih. Če znam le nekoliko grščine in ako prevajam brez predsodkov, moram 1 prestaviti »je redil«. Mat. 1, 25: »Živel je z njo deviško.« To naj bo .prevod grškega stavka 2? To je lepa parafraza, ki spada, pod' črto, a prevod to ni. Če ste hoteli »Sv. pismo« parafrazirati, dobro; a v tem slučaju pa bi spredaj ne smelo stati »Prevod«. Mat. 27, 37: To je Jezus. Zakaj ne »ta«? Kakor je v izvirniku. s. Mislim, da takih nepotrebnih sprememb ne terja slovenski jezik. Mat. 27, 45: »in j;e bila tema«; ta stavek se »e nahaja ne v grškem in tudi« ne v latinskem besedilu, torej je samovoljno interpoiiran. Nasprotno pa se Mat. 28, 5 V ki je naglasen, celo izpusti; istotako je izpuščen 5 Mat. 2, 23. Mat. 26, 50: »Prijatelj, za to si prišel!« V izvirniku e; Vulg. Amice, ad quid venisti? To se prestavi: P., po kaj si prišel? ali zakaj si tu? Ako bi bilo 7, potem bi morda bil zgorajšnji prevod pravilen. Sicer pa je tudi omeniti, da ima tudi Vogel« (najnovejši kritičen tekst) tukaj vprašanje. Piše (v Vestniku) se namreč, da so prevajali .po Vogelšu. Luk. 2, 14: »ki so Bogu po volji«. To je zopet dobra, parafraza, a ne proved. Act. 17, 22: »Ste zelo pobožni« to je napačno prestavljeno 8 (se je celo ignoriral), kajti Pavel ne namerava Atence samo pohvaliti, da se brigajo ze verske reči, ampak jih tudi «grajati, ker malike častijo. Act. 21, 32: »poveljnik« za 9 «lat. tribunu« je premalo, kajti poveljnik je lahko tudi podporočnik ali stotnik. Ali ni pravilen in lep izraz »tisočnik«, kakor gaf rabi že Napotnik in se nahaja tudi v moji izdaji? Ali se tega izraza bojite, ker so ga dognali Štajerci? Za zdaj naj bo to dovolj. Če bo treba, bom pa navedel še več takih več ali manj ponesrečenih mest Sicer priznam, da se da mnogo teh mest nekoliko opravičiti, namreč z ozirom na to, da so hoteli gg. prelagatelji vse hehraizme odpraviti in jih v «lepi, modemi« slovenščini izraziti. Sv. Jeronim je drugače in bolj previdno postopal; on je pustil hebraizme pri miru in je latinski tekst samo tam popravil, kjer je to bilo neobbodiio potrebno radi pravilnega smisla. Zakaj bi naj tudi v slovenskem prevedri ne ostali sledovi in dokazi, da so biti N. Z. avtorji sinovi judovskega, ljudstva? Kakor «pravim, to bi se dalo odpustiti; a nikakor se ne da opravičiti, da so se v ta prevod sprejele ne samo posamezne besede, ampak tuđi stavki, Id jih ne najdeš ne v izvirniku in tudi ne v vulgati; nasprotno pa so izpuščene besede, ki so tam. To je glavna hiba lega novega prevoda; druga pa je ta, da ni kolikor mogoče, dostaven in točen, ampak parafrastičen. Glavna lastnost dobrega «prevoda je namreč fidelità«, točnost, in to je ravno pri Sv. pismu bistvenega pomena, tako da prevod brez tega ne more biti dober. Ča pa kakšen roman, prestavljaš, se smeš bolj potruditi za »perspicritas in eleganti»«, kakor «pa za fidelità«. Gg. prelagatelji se sklicujejo na načela, ki «so jih v Rimu dobili za prevajanje. Dobro; verjamem, da je Rim nekoliko, odjenjal od prejšnje strogosti, kar se tiče prevanjanja izv. teksta. Toda Rim še ni preklical svojega dekreta o autenticami tekstu; in to je vulgata, ki se mora rabiti v cerkvi in v šoli. Zato tudi da (kakor znano) Rim vulgato popraviti po benediktincih, ne pa izvirnega teksta. Ali bi ne bilo mnogo bolj enostavno, da bi se napravil krasen in nekako modem latinski prevod po najboljših grških rokopisih? A Rim tega ni storil, ampak se oklepa vulgate, ki je in ostane autentičan tekst. Pred’ par leti je izdal «Schlögl na Dunaju »die erste, richtige deutsche Übersetzung« kakor je reklama siino povdarjala. Njegov prevod je imel aprobacijo dunajskega nadškofijskega ordinariata, bili so celo podpisani vsi trije cenzorji — doktorji bogoslovja; nadalje se je Sch. skliceval na «kardinala Mery de Val-a, ki je baje potrdil način njegovega prevajanja, in vendar je prišel na indeks. (Mimogrede omenim, da sem tudi Schlögla. tol opozorit na velike nedostatke njegovega prevoda, navzlic vsem drugim vrlinam.) In zakaj' ga je Rim obsodil? Ker je samovoljno prestavljal in se ni držal her-meneutičnih pravil. Moja končna sodba o novem slovenskem prevodu je torej ta: Oblika knjige je lepa, papir dober, slovenščina na mnogih mestih nepravilna; ptrevod sam je deloma interpoliran, deloma okrnjen, ni dovolj kritičen in točen; radi tega ga ni mogoče prištevati dobrim katoliškim prevodom. Opombe pa so dobre. Zidanšek. *) Ker nismo mogli s strojem staviti grških citatov, prinašamo jih pod zaporednimi številkami. 1 èféwipev, 2 xou Soz ipvwaxsv àorav, 3 ’’Ouxóc èativ Ipaoòc, 4 epejc, ’■> xk»]tbjaeTai, 6 Iratpe, iegap, Maribor, Gosposka ulica 16, kjer se dobijo močni klobuki najboljših svetovnih tvrdk po nizkih cenah. — Ed enkratni poskus zadostuje. — 124 Lastna delavnica za popravila. 5—1 m K* INA i rvN ; j ivu i Ps/4 i m i sn* | hA j in* rs/i 1 A*, ! k A A 1 k A }k. A k. A i k A i k. A i k A. ! k A ! k A 1 k A AAj.A* ISAiPSAi k. Vk Vk^k.^ Nfl Ai» : SN/4 1»N* 1 INA m* »NA 'ki’kiìki'ki ;k' jfk A\±a AAIjN^f.iyS k Ä\ lk^4 1 hod Naznanjam cenjenemu občinstvu, da vodim slikarsko in pleskarsko obrt po svojem umrlem možu nespremenjeno naprej Pr zadevala si bodem s sdidnim strokeynim de'om, z uporabo najboljšega materijala in pn nizkih cenah obvarovati dosedanje zaupanje v tvrdko. Mihael Nonuep-jevra vdova Maribor, Vrazova ulica 3. •v ; r^r/\~'\r ''v* i r* r ^ j I r ^ j r ^ I r ^ I r ir nif?; r v fT; f.ni i rmn - yy \ysj i.kAd 1 kA* I fcM ! VN, I fcAd I fcA* i kAj I bAd »Al bčSd.I VNi I V\4 ! v** I »Ari WNT I »A» I »Aj kNT kM T W I k** ! k*VT BEBI now moderne veletrgovine ajhusajše MARIBOR. ALEKSANDROVA CESTA 25 latuai išljeniki, širite naše liste. nižiio go>|n*darska banko d. d • • Podružnica v Mariboru. V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, / Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovan je vlog na knjižice in v tek. računu. JPiiotolii&tfrM rotlifejiftl«*« drŽDfnr n»?r , r.'1 . r(i ; . r#v ' r.v. n i r v . n, rv ; rr% if/i t n , wm^, :r’ : m • rt ; r 41 ; r n ! +n ir,'*. r/ j n j r v, r v, r i, r>. r,*, n f r ai . rv > n, r/ k 4 k A ki U kikilkiAz'k^lki'ki kiAi ki k J fh -J.! L '.k ^ \ i ki V i|ki!ki|ki k Vi , r.^ ; r N i ' F "Sl M ; M : M j M , M , M M 1 k J kJk/UAJ'U'kJAJjkJ'wjU'i l.kA Ustan. leta 1879. Tiskarna st. Cirila t Marim. Ì Za poljske kpiže •si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Maribora, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, 1 -o cm veliki po 1700 D. Stenski križi z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm p-> 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D, 40 cm po 140 D. Stenski križi s kovinasto podobo stanejo v znih velikostih p 4, 12, 18 in 24 D. Stoječi kr>i£i s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D. Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, ist* kupi v Tisk. sv. Cirila v Maribora. TeMon št.m Kij učavničanst ir o LJUBLJANA, Rimska cesta M — prvo in edino plod jet je za napravo jeklenih valčnih zastorov v Sloveniji — priporoča napravo novih valčnih zastorov in popravo istih po konkurenčnih cenah ter ima vse pripadajoče blago stalno na skladišču, / " Izdeluje in se priporoča za naročilo solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najbogatejše izpeljave, škar-jasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpečnike iz železa in bakra. Stalna zaloga štedilnikom v priznani vestni in solidni izvršitvi! m Volti S3MACA ŽARNICA TOVAitMA VOITA^ MARIBOR Vesele Velikonočne praznike želi vetetrff&vt**« BS «V Turna, yinribor ^Aleksandrova cesta 7, telef 169 HÜmlHM Najcenejše tn najuspešo jše oglašujete samo potom Oglasnega zatoda F.Voršic-a naslednU, Kiiibor, Stcmškov trg 16. Pojasnila brezplačno! kfckfekMHiM na« CEMENT aPNOla. TRAVERZE in vse vrste železnine po najnižji ceni se dobi na drobno in debelo pri tvrdki kan Korežija trgovina z železnino ; Maribor : Aleksandrova cesta 42 Meljska cesta 1. KAVARNA ,MESTNI PARK' ČezVelikonočne praznike celi dan odprta ! Pri lepem vremenu se vrši o od 16.—18. ure popoldanski koncerti. Zvečer dnevno koncert od 21. do VisS. ure. Za obilen obisk se prip ročata Valjak & Klemenčič Lastne delavnice, najboljše ročno delo! ZAJČEK OOBfiO Vt »A JE NAJLEPŠE VELIKONOČNO DARffd Pri nakupu za praznike 1 dobi vsak, ki nakupi pri meni srajce, kravate, klobuke, nogavice, rokavice za svoto D 450 — m več, 1 škatljo toaletnega mila kot dar. IGO BALOH ! Maribor, Gosposka ul. IS BBBBBBBBBIB Velika zaloga vseh vrst čevljev za strapaco, lov in pro------menado.-------- la gojzerci (hribovski čevlji) la zbiti sandali (popravilo kakor čevlji) Varstv. znamka samo Msrilio?, Komika c. 19 ^ I j r.v j n mtn m ki, m | rt n m ; m rmy i r.N | r/i ■ " '1 ‘ *a j k.yj c a ICa I c a kVj.kVlfc% U!i c*i ! lV k% ; c a j ^} c a j c a imm najboljše in najvax*nejše © pri I Spodnještajerski ljudski posojilnici t Mariboru, g Stolna allea št. 6 m m m r.nnj., Stoina.nlica št § ki obrestuje hranilne vloge po % m ior. oziroma po dogovoru. r i rry i I r\\ r > m j-r_i i ri I r r n j r ^ ri] rà* | f.ijF.T. r i < r.Nj k, A a iv 4jvV : v % [■ v % j Ca> I Ca \Ca j kV Ca I Ca 1 Ca\ Cj\Cj ! k il>4jk.d| EMBgaBH9fi9»ttl Prva žebljarska in žeiezoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici. Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija), lji - -------------T" .. , Spojke za odre in prage, spOjkev za Telefon interurban: Podnart Žeblji za normalne in ozkotirne železnice, Spojke za odre in prage, spojim za Vijaki z maticami. Podložne plocice. Brzojavke: Zadruga Tropa. žeblii sl čevlje, 5 v,ebe i i d, Verige. Val v nafto stP«ko ipadajočt železni izdelbl P» vaonoib i«t Mtak nutFOvani ceniki nei paepolagol — ppedajfe se samo n» debelo «»ffovoem. ri Tisk Tiskarne sv. Cirila v Maribora Odgovorni urednik: Januš Goleč. Izdaja konzorcij »Naie Straše«.