153. številka. Ljubljana, v soboto 7. julija. XVI. leto, 1883. Iihaja VBak dan ivečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejcman za avstrijsk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.t jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa h 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. 4 Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „Gledališka stolba". U p ravni At v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Potovanje cesarjevo. Gradec 6. julija. Ob krasnem vremenu napotil se je bil vladar to jutro v zahodne gorske kraje, ki so tako bogati prirodinih lepot ter je obiskal industrijalno jako razvite kraje doline Kainacb, kakor Lieboch Voitsberg, Kbflach, Lankowitz iu Piber. Od zadnjega kraja šla je pot nazaj čez Lieboch in Nemške Lonče v Ho 11 enegg, grad kneza Frana Liechtensteina, kjer je zaužil cesar dejeuner. V prazničnih oblekah zbiralo se je mlado in staro na kolodvorih, da pozdravi svojega ljubljenega vladarja. Na s cveticami ovenčanih kolodvorih v Liebochu, Voitsbergu, Korlachu in Lončah bila so zbirališča prebivalcev sosednjih krajev, kjer so župani, načelniki okrajnih zastopov, duhovščina, uči teljstvo in šolska mladež vzprejem in pozdrav kolikor možno slovesno in veličastno opravljali. Na ogovore veljakov odgovarjalo je Nj. Veličanstvo najmilostnejše ter se je zelo zavzimalo za krajevne razmere. Z vidnim zadovoljstvom poizvedal je cesar o množečej se industriji teh krajev, kateri so znani tudi izven avstrijskih meja. Krajevne lepote dežele, njeni mnogobrojni gradovi, rezidence zamrlih rodov, kakor Ilobeuburg, Lannach, Kornegg itd. zanimali bo zelo vladarja, katerega je ob vsem potu v Kb-flah in nazaj navdušena množica živahno pozdravljala. Razglas. Spomin šeststoletnega združenja kranjske dežele s presvitlo Habsburško dinastijo se bode na Kranjskem slovesno obhajal od srede 11. julija do ponedeljka 16. julija t. 1. Njihovo Veličanstvo naš preljubljeni cesar Franc Josip I. bode v teh dneh s svojo Najvišjo navzočnostjo našo deželo osrečil. LISTEK. Nevski prospekt. (Povest, ruski spisal Nik. Vas. Gogolj. Poslovenil Y.) (Dalje.) Spal je torej! Bog, kakov sen je bil to! — a zakaj se je probudil! — zakaj le minuto del j ni Bpal, gotovo bi bila zopet prišla! Prilestna svitloba je s svojim neprijetnim medlim žarom gledala skozi okna. Po sob« je bilo vse tako pusto, žalostno neredno .... O, kako gnjusobna je resnica! Kaj je v primeri s snom? — Naglo se sleče in leže v posteljo, zavije bc v odejo in hotel je migoma zopet privabiti stoprv minulo prikazen. Spanec se res ni mudil, takoj ga je objel, ali ni pokazal mu tega, kar bi bil rad videl: prišel je poročnik Pigorov in prinesel lulo, precej za njim je pridiha! akademiški sluga, malo kasneje državni svetnik, naposled pa je prikimala glava neke beračice, po katerej je risal nekovo podobo, in vrstile se druge jednake neznatnosti. Slavnost se vrši po sledečm vzporedu: V sredo 11. julija: Popoludne ob B*U uri prestopi cesar kranjsko mejo pri Trebovljah ter dojde ob 5. v Ljubljano. Sprejem na Ljubljanskem kolodvoru po deželnem odboru, mestnem zastopu Ljubljanskem itd. Sprevod v mesto po Dunajski cesti, Schelen-burgovih ulicah in Kongresnem trgu do deželne hiše. Po vsem potu so ob obeh straneh postavljena razna društva in učenci srednjih šol. Ob 8. uri zvečer bakljada in serenada. Bakljada se premika od cesar Jožefovega trga skozi Vodnikove ulice, šolski drevored, čez Frančiškanski most, Marijin trg, Slonove in Franc Jo-žefove ulice, po Tržaški cesti, skozi Knaflove, Sche-lenburgove ulice in Kongresni trg pred deželno hišo. Serenada na Kongresnem trgu: 1. Godba. 2. Kantata, poje čitalniSki pevski zbor. 3. „Mein Oesterreich", poje filharmoničnega društva moški zbor. 4. Godba. V četrtek 12. julija; Zjutraj ob 8. uri velika maša v stolni cerkvi. Cesar se vozi v cerkev čez Kongresni trg, Gledališke ulice, Marijin trg, Frančiškanski most, Špitnlske ulice, Mestni trg pred Škofijo, kjer pri velikih cerkvenih vratih vstopi. V cerkev smejo razven dostojanstvenikov, deželnih poslancev, mestnih odbornikov itd. vstopiti le tiati, ki imajo vstopnice od stolnega župnijskega urada. Ob 10. uri se na Najvišjem dvoru v deželni hiši kranjski deželni zbor pokloni Nj. Veličanstvu. Potem se bodo predstavljali dvomi dostojanstveniki, duhovščina, vojaštvo, uradi itd. Kmetijska razstava se popoludne odpre. Ljudska veselica na travnikih pod Turuom (Tivoli) se začne ob 3. uri. Prav do poludne je ležal v postelji in želel, da bi zopet zaspal; ali ni je bilo več nazaj. Ko bi le na minuto pokazala svoje prekrasno obličje, ko bi le na minuto, na trenutek zašumela nje lehka stopinja, ko bi se nje gola, kakor padli sueg bela roka zablisnila pred njim ! Vse je pustil v nemar, zabil je vse, sedel je žalostnih, breznadnih očij, mislil je le na nočno prikazen. Niti se spomnil ni na to, da bi se bil doteknil česa; oki ste mu bili brez vsakojakega deležtva, brez vsakeršnega života, gledali ste skozi okna, obrnjeni ste bili na dvor, kder je vodar, zama/an, nalival vodo, zmrzujočo pod milim nebom, in kjer je nekega prekupnika kozji glas vreščal: ,,Stara obleka!" — Kar je bilo kaj vsakdanjega in resuič-nega, — vse je čudovito dotikalo se njegovih ušes. Sedel je na mestu prav do večera in željno skril se v posteljo. Dolgo časa je premetal se nespeč; naposled se posili s spancem. A zopet je imel nekove sanje — abotne, zoprne sanje. nBog! — usmili se me le na minuto, samo na jedno minuto mi jo pokaži!" — Zopet je Čakal večera, zopet je zaspal, zopet ae Zvečer ob 8. uri predstava in koncert v deželnem gledališči. Vstop je dovoljen le od deželnega odbora povabljenim gospodom in gospem. Ravsvitljava mesta. V petek 13. julija: Zjutraj ob 7. uri: Pregled garnizije. Ob 8. uri se odpre razstava pra- in kulturnozgodovinskih predmetov, domače industrije in Žeu-skih ročnih del v realkinem poslopji. Ob 10. uri dopoludne: Občne avdijence. Ob 1. uri popoludne: Najvišja ogledovanja. Ob 4. uri: Slavnostno streljanje na strelišči. Ljudska veselica pod Turnom (Tivoli.) Po prihodu cesarjevem sprevod kmetskih banderij, društev, občinskih deputacij, skupin, predstavljajo-čih poljedelstvo, vinorejo, rudarstvo, lov, ribarstvo itd. pred Njegovim Veličanstvom. Zvečer ob i), uri: Umeteljnt ogenj pri ljudski veselici. V soboto 14. julija: Ob G. uri zjutraj: Najvišje nadzorovanje vojaštva. Ob 10. uri dopoludne: Uložitev temeljnega kamna za Rudolfinum. Društva se zbirajo ob t), uri na Kongresnem trgu in se premikajo skozi Schelen-burgove in Knaflove ulice do slavnostnega prostora. Vstop na slavnostne tribune je le proti vstopnicam dovoljen. Pri uložitvi temeljnega kamna pojeta Čital-n i š k i pevski zbor in moški zbor t i 1 h a r ni o ti i č-nega društva. Potem Najvišja ogledovanja. Pri ljudski veselici pod Turnom (Tivoli) ob 5. uri koncert narodnih pevskih /borov. V nedeljo 15. julija: Ljubljana-Idrija-Postojna-Ljub-Ijan a. Zjutraj ob C. uri: Vožnja cesarja skozi Domu je senjalo o nekem uradniku, ki je bil tudi fagotar. O, to je nestrpno! Naposled so je vender prikazala! — njo glava s kodri vred . . . ona gleda . . . O, kako na kratko! — zopet 80 se mu priteknile uekove abotne sanje. Naposled so se njegove sanje poživotile — in malo po malo je vse njega življenje čudovito prome-nilo se: moramo trditi, da je bedeč spal, speč pa cul. Da ga je kdo videl, ko je molčal iu sedel pred prazno mizo, ali šel čez ulico, gotovo bi bil menil, da je mesečen ali pa, da je neizmerno pitje potrlo ga; njegova vnanjost je bila brez vsakojake znač-nosti, naposled je prirojena nemirnost vskipela v njem in resnično zamorila mu na obličji vse čutje iu ves ogenj. Oživel je vselej le o nastalej noči. Te okolnosti so slabile njegove moči, a grozna muka mu je bila to, ker je naposled spanec jel do cela zapuščati ga. Hotel je oteti svoje jedino imenje, zato je upotrebljal vsa otetna sredstva. Slišal je: kdor hoče spati, — ta naj le opij (opium) uživa. Ali kje bi dobil opija? — Spomni se na nekega Perzijca, ki je pahovke imel v zalogi in skoro Vte^ej, kadar sta se kje sešla, poprosil ga je, da bi mu tonji Logatec v Idrijo. Prihod zjutraj ob 93/4 uri: Ogled ruda rije Ob 11 '/4- uri: Skozi Logatec t Postojno. Prihod popoludne ob 3Vi« uri: Najvišje ogledovanje. Popoludne ob 5Vt« ur': Povrat v Ljubljano. Prihod zvečer ob llU. uri. V Ljubljani ob 10. uri zvečer konec ljudske veselice. V pondeljek 16. julija: Ljubljana -Kamnik- Kranj- Begunje-Bled. Zjutraj ob 7. uri: Vožnja v Kamnik. Najvišje ogledovanje. Dopoludne ob 11. uri: Nadaljevanje pota skozi Cerklje v Kranj. Prihod ob 1 Vi - uri: Najvišje ogledovanje. Popoludne ob l3/4. uri: Skozi Radovljico-Lesce v Begunje. Najvišje ogledovanje. Ob BVt« uri: Na Bled. Prihod ob 5. uri. Zvečer ob 0. uri: Veselica na jezeru. V torek 19 julija: Na Bledu. Zjutraj ob 5x/a« uri: Odpotovanje skozi Terbiž. Natančneji načrti za posamezne slavnostne dneve se bodo posebej razglašali. Ljubljana, 6. julija 1883. Kranjski deželni odbor. Politični razgled. Notranja dežele. V L j ubij an i 7. julija. Justični minister baron dr. I'ra/.ak podal se bode prihodnji mesec v Galicijo, da nadzoruje ondu-kajšnja sodišča. Izpeljavne naredbe k obrtni noveli priobčile se bodo po povratku trgovskega ministra iz Angleškega ter bodo obsegale dvajset toček. Dasiravno se za sedaj še ni bati, da bi se koleru v .IvMtrapo zanesla, piše „I\>1. Corr.", je vender vlada odredila celo vrsto varstvenih nare-deb ter uradom in ljudstvu priporočila vestno njihovo izpolnovanje. Kar pride iz Egipta, mora se v avstro ogerskih pristaniščih podvreči v zdravstvenem reglemeutu predpisanemu kontumačnemu postopanju ter se vse stvari čistijo in deainfieirajo. Železuična upraviteljstva imajo skrbeti za skrbno čiščenje čakalnic, restavracij in stranišč. Okrožnica deželnim vladam određuje, da se ima vsak slučaj sumljive bolezni lakoj telegratičuo naznaniti ter taki bolniki takoj izolirati. Večje občine imajo skrbeti za pravočasno prireditev potrebnih prostorov, za čiščenje in odstrauitev gnjilobe in zdravstveno nadzorovanje go-stilen, prenočišč po posebnih sanitetnih komisijah. Z ogersko in deželno vlado v Sarajevu stopila je vlada v dogovor glede potrebnih naprav ter bode tudi8krbela,da se takoj priobčijo dotične naredbe drugih držav. — Doslej postalo je 1116 ljudi j žrtva tej epidemiji, mej temi skoro nobeden Evropejec Vitanja *lržave. Mej Itiiftijo in Perzijo sklenila se je pogodba o mej uej ureditvi. Reuterjeva depeša iz Teherana poroča, da ima vsled te pogodbe Perzija obdržati Kelati in Nadir, Merv pa da je smatrati za rusko zemljo. Ta pogodba se bode v jednem mesci ratifikovala. Perzija se je zavezala, da bode vse Turkomane, kateri bi bili pribežali na perzijsko zemljo, izročila Rusom; samo oni Turkomani, ki so v Perziji naseljeni, ostanejo ondukaj. Pogodba tudi pravi, da bode, ako bi kaka tuja vlast, mej katerimi se Anglija izrecno imenuje, ugovarjala temu. dogovoru, Rusija sama imela odgovarjati na te proteste. Iz albauskega Skadra se poroča, da trpe uporni Albanci na hudem pomanjkanji živeža in streliva, kar da jih je že napotilo stopiti s Hafiz pašo v dogovor, s kakimi pogoji da se predade. Jeden del upornih rodov obrnil se je baje zastran zavetišča na Crnogoro in sicer z dobrim uspehom. As-s i m paša, kateri se je bil proti konzulom, ki so hoteli posredovati za milejše postopanje proti usta-šem, izrazil za skrajno strogost, dobil je iz Carigrada telegrafičen napotek, da ima za brezpogojno pod-vržbo podajati generalno amnestijo, varstvo pred-pravic in odškodnino za škodo na premoženji. V dan 24. junija podal se je Assim paša, da to sporoči, v kraje upornikov. Ob tem času mirovalo je orožje po celem vilajetu. Doslej nevtralni rodovi pošiljajo v Skader zatrjevanja zvestobe in udanosti. Irska dinamitna stranka imela je v Novem Yorku zborovanje, v katerem so se sklepale vsakovrstne dinamitske resolucije ter zbirali se doneski za »zaklad mučenikov". Sheridan imel je drzovit govor, v katerem je umore v gaji PbOabc in di-namitne atentate priporočal kot „ blagodejna sredstva." da se „Anglija spravi na kolena". Sklenilo se je tudi, da se ima 100 dolarjev, ki so došli H Kalifornije, upotrebiti za nakup dinamita. Dopisi. Iz fpiorice 5. julij}!. [lav. dop.] 'A ozirom na moj dopis iz Gorice, v katerem sem sine ira et tudio le z navođenjem neovrgljivih dokazov pobijal trditev ».Edinosti" o Tolminski kandidaturi ter ob-aloval dotični neutemeljeni in brezpotrebni dementi }iše „Edinost" v zadnjej številki, da jo hočejo njeni sovražniki pred slovenskim svitom sumničiti. Na to sledeče: Jaz nesem in nesem bil nikdar sovražnik kateregakoli slovenskih listov, tedaj tudi „Edinosti" ne (o Celjskem Prijatelji ne govorim, ker ga nikdar videl nesem) in ne poznam nobenega Slovenca v Gorici, kateri bi bil „ Edinosti" sovražnik. Sovražnik sem pa takim noticam, katere bijejo resnici v obraz na kvar našej sveti stvari, in v tem oziru nesem osamljen. Da ima „Edinost" sovražnike, verujem, a ti neso v Gorici, temveč v Trstu, in največji mej njimi tisti, kateri take in jednake notice pišejo. Da sem list sumničil ali namen imel sumničiti ga, ni res; ueovrgljiv protidokaz te trditve je moj dopis sam, v katerem sem le gola facta navajal. V polemiko glede novih napadov in novega poniževanja centralno-odborovih uspehov, nakopičenih v istej notici „Edinosti", se ne spuščam: prvič mi brani to delikatnost osobuih zavez in druzih zadev, katerih nečem brezpotrebno obešati na zvonec javnosti; drugič pa tudi uverjenje, da bi bil ves moj trud brez- uspešen, ker ne verujem, da bi se dala v tej zadevi „Edinost- o ničevosti njenih trditev prepričati; tretjič nadeja, da s tem narodno stranko na Goriškem in sebe pred novimi napadi zabranim. S tem basta. Iz Ptuja 6. julija. [Izv. dop.] Stoprav par dnij in presvitli vladar stopi na tla, kjer bivajo v velikej večini Slovenci. Toda, kakor se radujemo Najvišjega prihoda na jednej strani, nas žali na drugej, ka Slovenec ne bode smel pokazati, da je Slovenec. Znana pritožba na ministerskega predsednika grofa Taafteja glede pozdrava v naSčini bila je zavržena. Da, v istini bridko je za narod, da mora pred svojim vladarjem biti toli ponižan, ter mu ni dovoljeno, nagovoriti ga v svojem jeziku. Ali si v istini toli udani Slovenci zaslužijo tako ponižanje? Kdaj nam bodo že vender nehal pihati stari birokratiški veter? A vsi ti ukazi ne bodo hasnili nič, kajti, ko bode presvitli vladar stopil na slovenska tla na Štajerskem, osvedočil se bode takoj, da stanujejo tu vedno verno udani Slovenci in mogoče je, da tudi na teh tleh doleti koga Najviše vprašanje: „Neso tu Slovenci?" ■z Gornjega Orada 4. julija. [Izv. dop.] vakor po vsej deželi je tudi pri nas 2. julij bil praznovan. Brez števila strelov 8e je razlegalo po našej prijazni dolinici, in vse polno zastav cesarkih, narodnih in št irskih je kinčalo naš trg. Zvečer je bilo na ulici, kakor po dnevi, kajti razsvitljava bila je splošna in kaj mična, — godba pa je svirala neprenehoma, da je človeku srce veselja gralo. Zjutraj po budnici in postavljenji maja so se začeli reservisti in dopustniki zbirati in peljani od gospoda župana in vseh uradnikov so se po 9. uri podali k slovesni službi božji, kojim se je tudi vsa šolska mladina pridružila. Po maši začela se je veselica na prostem, kjer je bilo jako živahno in zabavno. Posebno pohvaliti moramo tukaj našega učitelja Spende-ja, kateri je pokazal pravo narodnost in pa udanost presvitli hiši Habsburški. Pod njegovim vodstvom prednašali so otroci prelepe pesni, — deklamovali itd. Vse točke bile so pomenu dneva primerne in so se zvršile na občno pohvalo. Tisočeri „živio"-klici presvitlemu cesarju, ce-sarskej rodbini itd. doneli bo pri zabavi in pozneje po celem trgu. Zvečer je bil slavnosten banket. ■z Sevnice 3. julija. [Izv. dop.] Slavnost GOOletnice Habsburžanov vršila se je 2. julija prav sijajno. Zjutraj nas je že streljanje spominjalo na zgodovinske čase Habsburžanov; ob 8. uri bila je slovesna sv. maša z leviti in zahvalno pesnijo. Po sv. opravilu zbralo se je v prostornej tri-razrednej šoli polno občinstva gosposkega in kmet-skega stanu. Vsa Sevniška inteligenca počastila in vzvišala je slavnost s svojo navzočnostjo. Slavnost se je pričela s pesnijo, potem so se vrstili govori z de-klamacijami in pesmami. O poludne bilo je 148 otrok, Dalje v prilogi. namalal krasotico. »Sklenil je, da pojde k njemu, kajti veroval je, da gotovo ima opij. Perzijec ga sprejme, sedel je na divanu in nogi pod-se imel podviti. „Čemu ti bode opij ?* povpraša ga. Piskarev mu pove, da ne mora spati. „Dobro, jaz ti dam opija, le uamalaj mi krasotico. Ali res krasotica mora biti! — Obrvi mora imeti črne, oči pa veliki, kakor dve olivi; a jaz sam — da bi ležal poleg nje in dim pulil iz lule ! — Čuj, da bi bila lepa! — da bi bila krasotica!" Piskarev je obljubil vse. Perzijec je odšel, po minuti vrnil se, prinesel rožič, napolnen s temno tekočino, nekoliko ulil je v drug rožič, dal Piska-revu in naročil mu, naj ne užije več, nego po Bedem kapljic vselej, pa na vodi. Piskarev je hlapno zgrabil dragoceni rožič, ki bi ga ne bil dal za grudo zlata, — in bežal je na vso moč domov. Ko je bil prišel v svojo sobo, odlil je nekoliko kapljic opija v kupico vode, i/pil in šel leč. Bog, kaka radost! — Ona! — zopet ona! — Ali že do cela v drugej podobi! — O, kako lepo sedi pri oknu bliščečega vaškega domca! — Nje obleka je tako priprosta, v kakoršno se more oblačiti le pesnikova misel. Kako ima glavo počesano . . . Čudo! — Kako priprosto je razčesana in kako jej pristuje to! — Tenek trak na lahko objemlje nje vrat; vse na njej je skromno, vse tajno, neizrekljivega čutja izraz. Kako mila in Ijubo-vidna (gracijozna) je nje hoja! — Kako blagoglasen je nje stopinj in nje priprostega krila šum! — Kako lepa je nje roka, ovenčana s zapestnico iz las! Govori z njim in prosi: „Ne zaničujte me; jaz nesem ta, katera menite, da sem. Pogledite me, pozorno pogledite in povedite, aii sem vredna tega, kar vi menite? — O! ne, nikakor! — da bi ta, ki bi se drznil kaj domišljati, da bi . . Ali probudil se je — zmočen, utrujen, solznih očij. „Boljše bi bilo, da bi ne živela! — da bi je na svetu ne bilo, da bi bila le navdušenega uine-teljnika sen! Jaz bi ne stopil od platna, jaz bi te večno gledal in poljubljal bi te. Jaz bi živel — in dihal va-te, kakor v najkrasnejšem snu, a bil bi srečen. Nikakoršnega druzega hrepenenja bi ne imel Jaz bi te na pomoč klical kakor angelja varuba, pred spanjem in bedenjem. Tebe bi izvolil, kadar koli bi moral obraziti kaj božanskega in uzornega. Zdaj pa . . . kako strašno življenje je to I — Kak dobiček mi je to, ker živi V — Kaj je zmočenega ljubovnika život znancem in prijateljem, kateri so ga nekdaj ljubili? — Bog! kakovo je naše živ-ljeajeI — Večno se domišlija bori z resnico!" Take misli so ga skoraj zmerom motile, drugega ničesar ni premišljal, skoro uičesa ni jedel in nestrpno je čakal večera in ponočnega prizora. Nepretrgane raz-vnete misli o tistem predmetu so naposled do njegove domišlije dobile tako moč, da je skoro vsak dan prikazal se mu tisti obraz in ves je predru-gačil se. Opij je še hujše razkalil njegove misli; a če je kdo bil kdaj za ... do najvišje stopinje brez-umnosti, silno, strašno, morilno, burno, gotovo je tak nesrečnež bil on. lzmej vseh nočnih prikaznij je jedna bila najzanimivejša: prikazala se mu je bila delavnica. Kako je bil vesel, kako razkošen je sedel in paleto držal v roci! A ona je bila pričujoča! Že je bila njegova soproga. Sedela je poleg njega, s svojim mičnim komolcem objemala stol in gledala V soboto so se v dalmatlmkem dežel nem zboru veriti kovale volitve kmetske občine Kninske, trgovinske zbornice Zadrške in Dubrovnik ko in pa mest Le h s i ti a in Cittavecchia. Nasproti pa so se po burnej debati zavrgle volitve mest Makarska in Curzola. Danes ima zbor zopet sejo. Avstrijska vlada nagovorila je neoticijalno druge države, kako da bi bilo ugodno, ako bi se varstvene naredbe proti koleri, ki se imajo na vsak način izvesti, odredile sicer ne vzajemno, a vender po jed-nakem načrtu. Doslej tuje vlade neso še odgovorile, kaj nameravajo v tej zadevi storiti. Zato tudi av etrijska vlada ni mogla še /vršiti nekaterih reform, katere se jej zde potrebne glede karantene, ker bi sicer tuje vlasti ne pripozuale teh naredeb. — Poročila omenjajo o neznosnem smradu, ki se čuti na deset milj okolu Damiette. V mestu samem ni skoro nič zdravnikov in prebivalstvo je popolnem zaprto od druzega sveta. — V Aleksandri]i sta bila doslej le dva slučaja kolere; prebivalstvo se nekoliko umiruje, vender je v dveh tednih zapustilo 4000 oseb to mesto. — Vest, da bi bil v Havre-u jeden človek za kolero umrl, se ni obistinila; kakor trdijo francoski listi, umrl je dotičnik za neizmernim po-užitkom upijanljivih pijač. Vsiaaij* države. Ruska policija nadaljuje z vso skrbnostjo svoja preiskovanja v Armeniji, posebno v Erivanu. Vlada baje veruje v obstanek zarote, katera namerava ustanoviti samostojno armensko državo v mejah stare kraljevine Armenije. Doslej pa se Rusom ni še posrečilo zaslediti kaj vidnega. Bolezen grofa Cliainborda se ni še obrnila ni na bolje ni na slabše; bolnik se popolnem zaveda svojega stanja. Zadnje dni pregledal je svoj testament ter napravil obširen dostavek. Kamorniku izrazil je željo, da bi ga pokopal: v gradu Brunnsee na Štajerskem poleg svoje pokojne matere. — Vojvoda Aumale-ski zahteval in dobil je od vojnega ministra odpust, da se poda v Frohsdorf k smrtni postelji grofa Chamborda. — Kakor se čuje, na meniva princ Napoleon po smrti grofa Chamborda napraviti pojav v obliki pisma do prijatelja, v katerem bo izjavil, da je tradicionalna monarhija s smrtjo Chamborda pri kraji, ostane samo revolucija, ali pa plebiscit s svojo spojeno demokracijo in avtoriteto, kar je princip Napoleonidov. Dopisi. Iz Celja 8. julija. [Izv. dop.] (Pozdrav cesarju.) Danes je naš župan dr. Neckermann dal na oglje nabiti poziv do svojih someščanov, naj okrasijo mesto v čast cesarju, ki pride 11. t. m. k nam. V tem uradnem pozivu prepušča po vzgledu Graškega župana glavar našega mesta barve, s katerimi naj se svetli vladar pozdravlja, taktu vsaka-terega meščana. V svojem časopisnem organu pa poživlja Celjski mestni zastop Celjane, naj razobesijo v Blavo cesarju črno-rudeče-zlate (t. j. nemške) za-Btave. Mi Celjski Slovenci se ne bomo ozirali na to provokacijo, ampak držali se bomo, kakor v dan deželne slavnosti 2. t. m., samo državnih, cesarskih in deželnih barv. Mi častimo svitlega cesarja posebno z velikoavstrijskimi prapori in odgovarjamo 8 temi po naših mislih najdostojniše na besede v zadnjem prestolnem govoru: „Avstrija ima prostor za vse svoje narode!" Za pristojni nam prostor v Avstriji se borimo in od nekdaj je Slovenec se povišanega čutil s postavljanjem Avstrije, v kateri pričakuje svojo srečo. Velikoavstrijski prapor je izražen v rečenih besedah prestolnega govora, nadejamo se, da ga bode sedanja cesarska vlada bolj in bolj po svojih razkritih načelih jednakopravnosti narodov razvijala, in zato bomo pod velikoavstrijskimi in Habsburškimi barvami v sredo iz celega srca klicali: „Živio svetli cesar!" Iz Suljeta 5. julija [Izv. dop.) (Praznik sv. Cirila in Metoda). Minulo je že dve leti, odkar se ta praznik s posebno slovesnostjo po vsej Dal maciji obhaja. Ali v Spljetu je bilo še le letos mogoče prirediti dostojno slavnost slovanskima aposto loma. Italijani, koji so imeli poprej vso oblast našem mestu, ne samo da se neso brigali za ta dva svetnik«, nego so celo ščuvali neomikano ljudstvo proti njima; pravili so mu, da Dalmatinci že imajo na stotine svojih domačih svetnikov, da skoro vsaka vas že ima svojega zaštitnika in da sta torej nova dva svetnika popolnoma nepotrebna. Govorili ^so ljudatvu, da sv. Ciril in Metod sta „puntarska svetnika" in omikani ljudje (doktorji s Padovanskoga vseučilišča) so javno sežgali podobo naših apostolov ter psovali škofa, ki je praznik priporočal, da je postal krivoverec in metali kamenje za njegovim vozom. Vse to je moralo poroditi veliko zmešnjavo med neukim ljudstvom in po ulici slišal si lahko mej ostalimi kletvinam tudi preklinjanje sv. Cirila in Metoda. — Letos pa se je obrnila stvar na bolje. Narodno društvo „Slavjanski napredak" priredilo ie s pomočjo občine pomenljivemu dnevu popolnoma dostojno slovesnost. Zjutraj ob osmih zbrali so se vsi udje omenjenega društva v svojih prostorih in korakali za „narodno glasbo" in novo krasno za-stnvo po mestu v stolno cerkev, ki je bila na uhodu in znotraj lepo okinčana. V njej se je zbralo lepo število omikanih gospe in gospodov ter uradnikov, ki neso bili službeno zadržani. Milosti j i vi škof Marko Kalogera, zapel je sv. mašo v staroslovenskem jeziku tako pobožno in ginljivo, da se je moralo vsakemu milo storiti. Kako bo se Časi spremenili od 1. 925 in 1059, ko so dijocezanski zbori ravno tu v Spljetu prokleli in zabranili slovansko liturgijo! Danes se je maščevala na istem mestu krivica, storjena pred malo ne tisoč leti našemu milemu jeziku! — Hiše narodnjakov po mestu so bile olepšane s trobojnico in rudečim platnom. Zvečer pa je bil prekrasno razsvetljen javni vrt, kjer so ta dan odprli dva nova ukusna vodometa. Narodna glasba je svirala od 8 do 10 ure slovanske arije (se ve, da tudi naš „Naprej") in ljudstvo, 'katerega se je vse trlo, radovalo se je pri čarobnem večeru in hladni pivi do pozne ure. ■ z Zagorja na Notranjskem 8. julija. [Izv. dop.] Kakor se po vsej Kranjskoj velikanske priprave delajo za slavnostni sprejem Nj. Veličanstva, tako tudi notranjski Zagorci nameravajo imenovani dan kolikor mogoče slovesno praznovati ter s tem dokazati, da so tudi Zagorci na Pivki prevzvišenej Habsburškej dinastiji iz vsega srca udani. Imenovana svečanost vršila se bode po sledečem programu. 1. Zjutraj ob 8. uri slovesna sv. maša, pri katerej se bode udeležil občinski zastop, krajni šolski svet in šolska mladina, pa tudi vsi udje na novo uBtanovljenega tukajšnjega bralnega društva. 2. Po dokončanoj službi božji ide šolska mladina v učilnico, kjer se bode obdarovala s svetinjami v spomin šeststoletnice, potem deklamovala in zapela cesarsko himno, a potem postregla se na prostem z jedili in pijačo. 3. Bode ob 3 l/a» uri popoludne mej slovesnim zvoneujem tudi pokanje možuarjev tukajšnjim občanom naznanilo, da se je slavnost na čast našega nam tako priljubljenega vladarja pričela. 4. Ob 7. uri zbero se v sobi bralnega društva zopet vsi udje, s streli možuarjev pozvuui, kjer se bode cesarska himna zapela ter se podajo potem od tam uvršteni z zastavo do tukajšnje ljudske učilnice, kjer jih bode že zbrana šolska mladina tudi z zastavo pričakovala. Zopetni streli iz možnarjev bodo občinstvu naznanili, da sedaj je odhod na grič nGr-mado"; prvi pojdejo udje bralnega društva z zastavo in lampijuni, za njimi šolska mladina, potem krajni šolski svet in občinski zastop in za temi drugo ob činstvo do tukajšnje c. kr. pošte, kjer se bode zapela zopet cesarska himna ter potem v redu na „Gr mado" korakalo. 5. Dospevši na grič „Grmado" bode zadonelo 21 strelov na čast iu slavo našega presvetlega vla darja, potem se bode zakuril kres, užigal bengalični ogenj in se spuščali raketi. Mej posameznimi točkami pa se bodo prepevale narodne pesmice in se prosto zabavalo. Ko bode zopet 21 strelov zadonelo izza nGrmade" v narodno dolino Zagorsko in ko bode še trikratni „živio!" zaklican presvitlemu cesarju Franu Jožefu, bode slavnost končana. Iz Vi><- 7. julija. [Izv. dop.] Včeraj storili so naš novoizvoljeni g. župan in svetovalca v pričo odbornikov obljubo gospodu glavarju, da bodo vestno opravljali svoj velevažni posel in združenimi močmi delali za občinski blagor. Bog daj ! Omenil sem ta slovesni čin zbog tega, ker bi rad opozoril naš občinski zastop, da odpravi in ozdravi š> OBtale ske- leče rane v tej občini, katere so mu predobro znane, z vso vztrajnostjo in nepopustljivostjo! Gnjiloba, koja je razjedala živo občinsko telo, je ozdravljena, menim za vse veke. Grdej nemškutariji odpel je mrtvaški zvon. Izvoljena sta bila že letos za Trebnje narodna volilna moža in upamo, da tudi za vse prihodnje volitve si smemo zmage gotovi biti. Tudi uraduje se pri županiji izključno vse slovenski. SI ava! Dveh omenjenih napak ne bodem razpravljal danes, ker sem si naredil smer le vesele zadeve zabilježiti in se zanašam, da se itak prej odpravijo, preden bode trebalo z bičem ali celo s „škor-pijonom" udariti, če bode tudi komu neljubo, ker skušnja uči, da taka pot v časih več izda ko lepa beseda! Naše „oralno društvo" priredilo je bilo po nasvetu „Slov. Naroda" na predvečer praznika slovanskih apostolov velikanski kres. Drugod ne bi to pomenilo toliko ko pa pri nas, ko smo ustali iz narodnega spanja in začeli ledino orati. Uspeh kaže, da pada seme v rodovitno zemljo in bode, če tudi ne še tako brzo, vender gotovo rodilo stoterni sad. Ker sem omenil „kresu, naj povem, da je vso čast delal vaškim fantom iu bil toliko velikansk, da ta-cega že menda davno neso kurili. Par dnij poprej pobiral je društveni g. predsednik prostovoljne darove za smodnik in nabral nepričakovano lepo svoto novcev, ki se je deloma uporabda za to slavnost, ostanek pridejal se bode svoti, ki je bode trebalo za predstojeće GOOletnico. Precej globoko v žep segla je gospa Helena Grilec. Čast komur čast! Opazoval sem, kako radodarno je ljudstvo pri takej priložnosti, kar dovolj izrazuje njega vernost pa tudi udanost premilostivemu vladarju. S 103 streli, bengaličnim ognjem, raketami, kresom in lepim petjem počastili smo vigilijo ss. apostoloma. Veličastno je odmeval grom topičev v nočni tihoti iz naših viso-cih hribov v prostrano Litijsko doliuo!! Slavnost bi bilo kaj dostojno poveličevalo pritrkavanje zvonov. Pa — No! — Neki pogreb ravno ta dan (5. julija) preprečil je bil slovesno sv. mašo, ki je bila sicer že namenjena ; se bode pa k letu osovrej dodalo dvakratno, kar sedaj okoliščine neso dopuščale. „Bralno društvo" dobiva vedno stalneje podpore, celo njegovi nasprotniki od začetka v dvomu, če bode mogoče kaj tacega izpeljati, sprevideli so le korist njegovo in postali mu prijazneji, in nadjamo se, da bo bili morda le nekim osebam nasprotniki, ne tako stvari samej. V tej reči če smo se motili, radi bodemo spoznali svojo krivdo! Naj omenim g. župnika M. Absec-a iz Hotiča, ki je prepustil društvu svojo tisharmoniko za vežbanje v petji in mu izreka društvo očitno zahvalo! „Celjski lisjak" recte „farizej" tudi ne bode odslej več zahajal v naš slovenski trg. Dotični gosp. naročnik, menda tudi prvič zapeljan, dal je častno besedo, da ga več ne naroči in pristopi društvu. Tudi veselo znamenje! Obilna dela zadržujejo nekaj ljudstvo od Čitanja časopisov, a ob dolgih zimskih večerih poravnale se bodo doline in nedostatki vročega letnega časa. Meseca septembra ali oktobra praznovalo bode „bralno društvo" slovesno odpretje. Društvo delalo bode tudi z vsemi močmi, da bodo GOOletnica se tudi v naših visocih gorah dostojno praznovala, vredna našega milega vladarja. Djpis slavnosti ne bode izostal, pa tudi še veliko druge tvari ne čaka za predale »Slovenskemu Narodu", če je gospod urednik ne bodete vrgli v nkošu, kar meni sicer še neste storili; slišal pa sem slišal že od tukajšnjih dopisovalcev, da kaj tacega kaj radi naredite. —d—m. Iz Trnovega 7. julija. [Izv. dop.] V spomin 600 let, kar je Kranjska združena s preBVitlo Habsburško rodovino in povodom prihoda Njegovega Veličanstva presvetlega cesarja v našo deželo priredi šolska mladina Trnovske trirazredne ljudske šole šolsko veselico zuuaj na prostem s sledečim vzporedom: 1. Dne 11. t. m. ob 8. uri zjutraj slovesna sv. maša v farni cerkvi sv. Petra v Trnovem. 2. Potem se pelje šolska mladina na odmenjeni prostor, kjer govori nadučitelj slavnostni govor. 3. Pesen „Cesarja nam Bog živi!" 4. Deklamacija: foliji Logatec v Idrijo. Prihod zjutraj ob 93/« uri: Ogled rudarije. Ob ll3/4. uri: Skozi Logatec y Postojno. Prihod popoludne ob 3V*, uri: Najvišje ogledovanje. Popoladoe ob 51 uri: Povrat v Ljubljano. Prihod zvečer ob 7*/4- uri. V Ljubljani ob 10. uri zvečer konec ljudske veselice. V pondeljek 16. julija: Ljubljana-Kamnik-Kranj-Begunje-Bled. Zjutraj ob 7. uri: Vožnja v Kamnik. Najvišje ogledovanje. Dopoludne ob 11. uri: Nadaljevanje pota skozi Cerklje v Kranj. Prihod ob l1/*- uri: Najvišje ogledovanje. Popoludne ob l3/r uri: Skozi Radovljico-Lesce v Begunje. Najvišje ogledovanje. Ob 3Va- uri: Na Bled. Prihod ob 5. uri. Zvečer oh 9. uri: Veselica na jezeru. V torek 19 julija: Na Bledu. Zjutraj ob 5 7a- uri: Odpotovanje skozi Terbiž. Natančneji načrti za posamezne slavnostne dneve se bodo posebej razglašali. Ljubljana, 6. julija 1883. Kranjski deželni odbor. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 7. julija. Justični minister baron dr. Prazak podal se bode prihodnji mesec v Galicijo, da nadzoruje ondu-kajšnja sodišča. Izpeljavne naredbe k obrtni noveli priobčile ho bodo po povratku trgovskega ministra iz Angleškega ter bodo obsegale dvajset toček. Dasiravuo se za sedaj še ni bati, da bi se Kolera v Avstrijci zanesla, piše „Pol- Corr.u, je vender vlada odredila celo vrsto varstvenih nare-deb ter uradom in ljudstvu priporočila vestno njihovo izpoluovanje. Kar pride iz Egipta, mora se v avstro-ogerskih pristaniščih podvreči v zdravstvenem reglemeutu predpisanemu kontumačnemu postopanju ter se vse stvari čistijo in desinficirajo. Železnična upraviteljstva imajo skrbeti za skrbno čiščenje čakalnic, restavracij in stranišč. Okrožnica deželnim vladam određuje, da se ima vsak slučaj sumljive bolezni takoj telegrafičuo naznaniti ter taki bolniki takoj izolirati. Večje občine imajo skrbeti za pravo časno prireditev potrebnih prostorov, za čiščenje in odstrauitev gnjilobe in zdravstveno nadzorovanje go stilen, prenočišč po posebnih sanitetnih komisijah Z ogersko in deželno vludo v Sarajevu stopila je vlada v dogovor glede potrebnih naprav ter bode tudi skrbela, da se takoj priobčijo dotične naredbe dru gih držav. — Doslej postalo je 11 IG ljudij žrtva tej epidemiji, mej temi skoro nobeden Evropejec. Viiauje države. Mej It uNij o in Perzijo sklenila se pogodba o mejnej ureditvi. Iteuterjeva depeša iz Teherana poroča, da ima vsled te pogodbe Perzija obdržati K e lat i in Nadir, Mer v pa da je smatrati za rusko zemljo. Ta pogodba se bode v jednem mesci ratifikovala. Perzija se je zavezala, da bode vse Turkomane, kateri bi bili pribežali na perzijsko zemljo, izročila Rusom; samo oni Turkomani, ki so v Perziji naseljeni, ostanejo ondukaj. Pogodba tudi pravi, da bode, ako bi kaka tuja vlast, mej katerimi se Anglija izrecno imenuje, ugovarjala temu dogovoru, Rusija sama imela odgovarjati na te proteste. Iz albanskega Skadra se poroča, da trpe uporni Albanci na hudem pomanjkanji živeža in streliva, kar da jih je že napotilo stopiti sHafiz pašo v dogovor, s kakimi pogoji da se predade. Jeden del upornih rodov obrnil se je baje zastran zavetišča na Črnogoro in sicer z dobrim uspehom. A s-s i m paša, kateri se je bil proti konzulom, ki so hoteli posredovati za milejše postopanje proti usta-šem, izrazil za skrajno strogost, dobil je iz Carigrada telegrafičen napotek, da ima za brezpogojno pod-vržbo podajati generalno amnestijo, varstvo pred-pravic in odškodnino za škodo na premoženji. V dan 24. junija podal se je Assim paša, da to sporoči, v kraje upornikov. Ob tem času mirovalo je orožje po celem vilajetu. Doslej nevtralni rodovi pošiljajo v Skader zatrjevanja zvestobe in udanosti. Irska dinamitna stranka imela je v Novem Yorku zborovanje, v katerem so se sklepale vsakovrstne dinamitske resolucije ter zbirali se doneski za „zaklad mučenikov". Sheridan imel je drzovit govor, v katerem je umore v gaji Phonbc in di-namitne atentate priporočal kot „blagodejna sredstva." da se „Anglija spravi na kolena". Sklenilo se je tudi, da se ima 1O0 dolarjev, ki so došli iz Kalifornije, upotrebiti za nakup dinamita. Dopisi. Iz firorice 5. julija. [Izv. dop.] Z ozirom na moj dopis iz Gorice, v katerem sem sine ira et studio le z navedenjem neovrgljivih dokazov pobijal trditev ,.Edinosti" o Tolminski kandidaturi ter obžaloval dotični neutemeljeni in brezpotrebui dementi jiše „Edinost" v za d njej številki, da jo hočejo njeni sovražniki pred slovenskim sv; tom sumničiti. Na to sledeče: Jaz nesem in nesem bil nikdar sovražnik katerega koli slovenskih listov, tedaj tudi „Edinosti" ne (o Celjskem Prijatelji ne govorim, ker ga nikdar videl nesem) in ne poznam nobenega Slovenca v Gorici, kateri bi bil „Edinosti" sovražnik. Sovražnik sem pa takim noticam, katere bijejo resnici v obraz na kvar našej sveti stvari, in v tem oziru nesem osamljen. Da ima „Edinost" sovražnike, verujem, a ti neso v Gorici, temveč v Trstu, in največji mej njimi tisti, kateri take in jednake notice pišejo. Da sem list sumničil ali namen imel sumničiti ga, ni res; ueovrgljiv protidokaz te trditve je moj dopis sam, v katerem sem le gola facta navajal. V polemiko glede novih napadov in novega poniževanja centralno-odborovih uspehov, nakopičenih v istej notici „Edinosti", se ne spuščam: prvič mi brani to delikatnost osobnih zavez in druzih zadev, katerih nečem brezpotrebnoobešati na zvonec javnosti; drugič pa tudi uverjenje, da bi bil ves moj trud brez- uspešen, ker ne verujem, da bi se dala v tej zadevi „Edinost" o ničevosti njenih trditev prepričati; tretjič nadeja, da s tem narodno stranko na Goriškem in sebe pred novimi napadi zabranim. S tem basta. ■z Ptuja 6. julija. [Izv. dop.] Stoprav par dnij in presvitli vladar stopi na tla, kjer bivajo v velikej veČini Slovenci. Toda, kakor se radujemo Najvišjega prihoda na jednej strani, nas žali na drugej, ka Slovenec ne bode smel pokazati, da je Slovenec. Znana pritožba na ministerskega predsednika grofa Taaffeja glede pozdrava v naščini bila je zavržena. Da, v istini bridko je za narod, da mora pred svojim vladarjem biti toli ponižan, ter mu ni dovoljeno, nagovoriti ga v svojem jeziku. Ali si v istini toli udani Slovenci zaslužijo tako ponižanje? Kdaj nam bodo že vender nehal pihati stari birokratiški veter? A vsi ti ukazi ne bodo hasnili nič, kajti, ko bode presvitli vladar stopil na slovenska tla na Štajerskem, osvedočil Be bode takoj, da stanujejo tu vedno verno udani Slovenci in mogoče je, da tudi na teh tleh doleti koga Najviše vprašanje: „Neso tu Slovenci?" Iz GtornJega Grada 4. julija. [Izv. dop.] Kakor po vsej deželi je tudi pri nas 2. julij bil praznovan. Brez števila strelov se je razlegalo po našej prijazni dolinici, in vse polno zastav cesarkih, narodnih in štirskih je kinčalo naš trg. Zvečer je bilo na ulici, kakor po dnevi, kajti razsvitljava bila je splošna in kaj mična, — godba pa je svirala neprenehoma, da je človeku srce veselja igralo. Zjutraj po budnici in postavljenji maja so se začeli reservisti in dopustniki zbirati in peljani od gospoda župana in vseh uradnikov so se po 9. uri podali k slovesni službi božji, kojim se je tudi vsa šolska mladina pridružila. Po maši začela se je veselica na prostem, kjer je bilo jako živahno in zabavno. Posebno pohvaliti moramo tukaj našega učitelja Spendd-ja, kateri je pokazal pravo narodnost in pa udanost presvitli hiši Habsburški. Pod njegovim vodstvom prednašali so otroci prelepe pesni, — deklaraovali itd. Vse točke bile so pomenu dneva primerne in so se zvršile na občno pohvalo. Tisočeri „živio"-klici presvitlemu cesarju, ce-sarskej rodbini itd. doneli so pri zabavi in pozneje po celem trgu. Zvečer je bil slavnosten banket. Iz Sevnice 3. julija. [Izv. dop.] Slavnost GOOletnice Habsburžanov vršila se je 2. julija prav sijajno. Zjutraj nas je že streljanje spominjalo na zgodovinske čase Habsburžanov; ob 8. uri bila je slovesna sv. maša z leviti in zahvalno pesnijo. Po sv. opravilu zbralo se je v proatornej tri-razrednej šoli polno občinstva gosposkega in kmet-skega stanu. Vsa Sevniška inteligenca počastila in vzvišala je slavnost s svojo navzočnostjo. Slavnost se je pričela s pesnijo, potem so se vrstili govori z de-klamacijami in peBmami. O poludne bilo je 148 otrok, Dalje v prilogi. namalal krasotico. Sklenil je, da pojde k njemu, kajti veroval ie, da gotovo ima opij. Perzijec ga sprejme, sedel je na divanu in nogi pod-se imel podviti. „Čemu ti bode opij?" povpraša ga. Piskarev mu pove, da ne morj spati. „Dobro, jaz ti dam opija, le uamalaj mi krasotico. Ali res krasotica mora biti! — Obrvi mora imeti črne, oči pa veliki, kakor dve olivi; a jaz sam — da bi ležal poleg nje in dim pulil iz lule ! — Čuj, da bi bila lepa! — da bi bila krasotica!" Piskerev je obljubil vse. Perzijec je odšel, po minuti vrnil se, prinesel rožič, napolnen s temno tekočino, nekoliko ulil je v drug rožič, dal Pisku revu in naročil mu, naj ne užije več, nego po sedem kapljic vselej, pa na vodi. Piskarev je hlapno zgrabil dragoceni rožič, ki bi ga ne bil dal za grudo zlata, — in bežal je na vso moč domov. Ko je bil prišel v svojo sobo, odlil je nekoliko kapljic opija v kupico vode, izpil in šel leč. Bog, kaka radost! — Ona! — zopet ona! — Ali že do cela v drugej podobi! — O, kako lepo sedi pri oknu bliščečega vaškega domca! — Nje obleka je tako priprosta, v kakoršno se more oblačiti le pesnikova misel. Kako ima glavo počesano . . . Čudo! — Kako priprosto je razčesana in kako jej pristuje to! — Tenek trak na lahko objemlje nje vrat; vse na njej je skromno, vse tajno, neizrekljivega čutja izraz. Kako mila in Ijubo-vidna (gracijozna) je nje hoja! — Kako blagoglasen je nje stopinj in nje priprostoga krila šum! — Kako lepa je nje roka, ovenčana s zapestnico iz las! Govori z njim in prosi: „Ne zaničujte me; jaz nesem ta, katera menite, da sem. Pogledite me, pozorno pogledite in povedite, aii sem vredna tega, kar vi menite? — O! ne, nikakor! — da bi ta, ki bi se drznil kaj domišljati, da bi . . Ali probudil se je — zmočen, utrujen, solznih očij. „Boljše bi bilo, da bi ne živela! — da bi je na svetu ne bilo, da bi bila le navdušenega uine-teljnika sen! Jaz bi ne stopil od platna, jaz bi te večno gledal in poljubljal bi te. ,Iaz bi živel — in dihal va-te, kakor v najkrasnejšem snu, a bil bi srečen. Nikakoršnega druzega hrepenenja bi ne imel. Jaz bi te na pomoč klical kakor angelja varuha, pred spanjem in bedenjem. Tebe bi izvolil, kadar koli bi moral obraziti kaj božanskega in uzornega. Zdaj pa . . . kako strašno življenje je to! — Kak dobitek mi je to, ker živi V — Kaj je zmočenega ljubovnika život znancem in prijateljem, kateri so ga nekdaj ljubili? — Bog! kakovo je naše življenje j _ Večno ae domišlija bori z resnico 1" Take misli so ga skoraj zmerom motile, drugega ničesar ni premišljal, skoro ničesa ni jedel in nestrpno je čakal večera in ponočnega prizora. Nepretrgane raz-vnete misli o tistem predmetu so naposled do njegove domišlije dobile tako moč, da je skoro vsak dan prikazal se mu tisti obraz in ves je predru-gačil se. Opij je še hujše razkalil njegove misli; a če je kdo bil kdaj za ... do najvišje stopinje brez-umnosti, silno, strašno, morilno, burno, gotovo je tak nesrečnež bil on. Izmej vseh nočnih prikaznij je jedna bila najzanimivejša: prikazala se mu je bila delavuica. Kako je bil vesel, kako razkošen je sedel in paleto držal v roci! A ona je bila pričujoča! Že je bila njegova soproga. Sedela je poleg njega, s svojim mičnim komolcem objemala stol in gledala Priloga „Slovenskenm Narodu" St. 153. 7. jnlija 1883. kateri v trgu ne stanujejo, povabljenih na kosilo, t kvišku. A glej usode! Spored barv je narobe, bela katero so jim šolski prijatelji pripravili. Popoludne je namreč spodaj, rodeča na vrhu. Doberlet, opo-zbrala se je zopet Šolska mlade?, v polnem številu (zoijen na nepriliku. urre stoprav zdaj prašat. kako in mnogo gospode z godbo prt d šolo. Ob dveh po- se vrste narodne barve in po mnogih potili in te-dali smo se z godbo naprej v Šmarije na prelepi žavah je naposled dekoracija in na njej narodni za- holmec bv. Ane, od koder je pač v našem kraji naj-krasnejši razgled. Kateri je to lepo vrsto z venci okinčanih okoli 250 otrok preveselega in prijaznega obraza s šolsko zastavo videl, moglo se mu je milo storiti, spomnivši se na prekrasne čase zlatih prete-čenih mladih let. V a vrh prijaznega holmca dospevši iznenadil nas je prekrasen slavolok z napisi: „Živio Habsburški rod!" — „Živio Franc Jožef L!" — „Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovenca ne gane!" Ko to zapazimo, zavriskali smo vsi srčno veseli: „Slava Habsburškemu rodu!" Veliko lepega sem že nekdaj slišal o prijaznem Sevniškem kraji in osobito o prijaznem trgu, kako vrli in značajni da so, iu tega sem se zadostno prepričal. Za mladino so se vrstile mnogotere vesele igre, deklamacije in petje. Telovadne vaje na drogu, garab, bradljah in plezaluicah, katere so bile ta dan postavljene, so nas jako razveseljevale in kratkočasile. Pozneje se je še mladi svet razveseljeval s plesom. — Zvečer bil je v razsvetljenem in okinčanem trgu sprevod godbe in trža-nov. Videlo se je mnogo bengaličnega ognja in ra-ketov. Povsem sem pa SevniSko občinstvo natančneje spoznal, da se ravna po Schillerjevih besedah, ki poje: „Nicht8\viirdig ist die Nation, Dio nicbt ihr Alles freudig actzt un ibro Ehre." Jaz pa se a uadnljnemu vzbujenju narodnu naše zavesti opomnim na besede slavnega Gotheju, ki pravi: „Kin stiller Geiat ist Jubro lan# gescMftig: Die Zeit macht orst dio Gilhrung kraftig." Domače stvari. — (O prihodu in vsprejemu Nj. Veličanstva) naročili smo iz vseh važnejših krojev po Slovenskem brzojavna puro-ila. Ker pa vender na vse kraje nesmo mogli pisati, prosimo prijatelje našega lista, da nam blagovoljno poročajo o vseh pripravah in o vseh pojavih lojalnosti, da dobomo kolikor možno živo sliko potovanja cesarjevega po slovenskih tleh. — („Tantae mollis erat!") Včeraj in danes stalo je občinstvo v tolpah pred deželnim gledališčem in gledalo, kako so kakor po rigal-nici" cesarskega orla z zastavami zdaj potegnili kvišku, zdaj zopet spustili navzdol. Stvar postala je že smešna, G. Doberlet hotel je na vsak način stavi v redu. V svesti smo si, da si bode gospod Doberlet odsehdob zapomnil spored narodnih barv. — (Po te m ki no v narod.) Nekateri ljudje imajo jako čudne nazore, kaj se spodobi o sprejemu presvitlepa cesarja. Da, gospod Nedved je pregovarjal učence Ljubljansko gimnazije, naj pozdravljajo rajši cesarja s tujim, zamolklim „boci]", nego z domačim, krepko in čisto zvonečim „ži\iou. No, gosp. Nedved ni jedini, ki bi rad naredil iz Kranjske del umetne Germanije. Neverjetno je skoraj, pa vender res, da tudi učitelj petji: na tukajšnji gimnaziji, rodom Čeh, hoče, pregovarja, sili in žuga z vsemi disciplinarnimi sredstvi, da bi peli gimnazijci celo cesarsko himno po nemškem tekstu. Pevski zbor, ki šteje 70 dijakov, mej njimi samo 8 Nemcev, je pripravljen peti součencem na ljubo „0 mein Oesterreich", zato pa zahteva in gotovo po vsej pravici, da se vsaj cesarska himna poje čisto po slovenskem tekstu. Nedved iu učitelj petja menda vender nesta ravnatelja na gimnaziji? Ako imamo Slovenci Čast iu srečo, biti avstrijski državljani, bomo mtnda smeli tudi cesarja sprejeti kakor Slovenci? Potemkin postavljal je umetne vasi, ti ljudje pa bi radi celo umeten Potemkin >v narod. Star d i j a k. — (K šest s tole t niči) pripelje se prihodnjo sredo 11. t. m. ob 10 uri 0 m. dopoludne semkaj s posebnim vlakom batalijon dolenjskih mestnih gard iz Rudolfovega (z godbo), iz Krškega, iz Metlike in iz Kostanjevice in bode iinel uhod skozi Dunajsko cesto, Slonove, Spitalske ulice in Poljansko cesto v nakazano mu stanovanje: v bivšo sladkornico. Želeti bi bilo, da bi se mnogo občinstva na kolodvora zbralo in prijate 1 jsko-srčuo pozdravilo vile narodnjake iz dolenjskih mest. — ( D 0 k »i t. r a v n o p r ■ v n o s t i,) k. kor se izvaja mej Slovenci, je gotovo tudi napis nad hišo fiuunčntga ravnateljstva. Tu * apis je namreč čisto nimšk, ko da bi v Ljubljani in na Kranjskem Slo vencev sploh ne bilo. — Upamo, da se bode to brezobznio žaljenje našega narodnega čutj". takoj odpravilo — (Pri veliki maši) v prestolni cerkvi 12. t. in. ob 8. uri zjutraj se bode pod vodstvom g. A nt. Foersterja pelo: Pri vstopu Nj. Veličanstva: Halerjev moŽki zbor s podložcrrin tek sloni: , Alnie Deus! Sancte Deusl Bone Deual Tu salvam fac no.truin unp<.-rutoivm rVanciscum Jo.se-phuui: et bostes Austriae non praevalebunt adversua vlak iz Ljub'j»ne 14 julija ob 5 u*i 35 min. popoludne* in pride v Litijo ob 0. uri 2G minut; na Zidani Most ob 7. uri 21 min.; v Sevnico ob 8. uri 11 min,; v Reicbeaburg ob 8. uri 38 min.; na Vi-deni-Krško 0 min*j iz Vidma ob 7. uri 15 min ; iz Reicli nburga ob7.uri 25 mio*; iz Sevnice ob 7. uri 52 mm.; iz Zidanega Mosta ob 8. mi 81 min.; iz Litije ob B. uri 20 min. in do.]«- v Ljubljano o^ IDhIju prin.»-Vb uri H min. dopoludne. Nas'jT&r.o gre tn poaebui .. ' ' , i U, . ' * i* lv. • — (Poštue hranilnice.; Do konca junija bilo je uloženih 4,327.027 gold. 80 kr. K tej svoti pripomoglo je v Vil. skupini (Tirolska, Predarlska, Goriška, Gradiška, Trst, Primorska in Dalmacija) 15,299 ulog oziroma strank, v VIII. skupini (Štajerska, Koroška, Kranjska) pa 01.559 strank. Po nar< dnoati bilo je do konca maja v VIL skupini 396 v VIII. Bkupini pa 848 slovenskih Btrank. V tej zadevi je razmerje naslednji ; Nemških 92.969, čeških 39.249, i>ol)skih 12.804, rusinskih 1.906, slovenskih 1244, hrvatskih 242, italijanskih 1.55G, ruinunskili 1 095. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Gradec 7. julija. Cesar obiskal je kaznilnico Karlau, ogledal delalnice, spalnice, bolnico, kuhinje, celične ječe, pohvalil je vzgledni red. Potem obiskal je deželno blaznico v Feld-hofu, kjer je tudi ogledal vse prostore ter vpisal Svoje ime v po blaznih mneteljiio izdelano spomenico. Zatem obiskal je pivovarno Reining-liaus, kjer je vsprejel povživek, Naposled ogledal je dopoludne Še delalnice na južnem kolodvoru in ljudsko kuhinjo. 1'ovs >d bil je prirejen cesarju entuziastieen vsprejem. Metlika 7. julija. Metliška izvrstna godba pride s požarno h ram bo vci k svečanosti. Ptuj 7. julija. Premerstein je na prošnje mestnega zastopa program svojevoljno tako spremenil, da se Nj. Veličanstvo ne pelje po poštnih ulicah, kakor poprej določeno, ker se tu nahaja „Narodni dom". Nova določena ulica pa lezi v jiik<> neprijetnem kraji mesta. Za četrtek 12. dan t. m. je ob povodu osrečujoče navzočnosti Nj. Veličanstva piesvitlega cesarja v Ljubljani napovedana ra%mv€»(lj»va v.«te|(a iuc«ta. X. r di i vaii t:. ■ pr lik.- bodo h is. • obilno okia sene in izvestno pogostem o/,uljsai:e a prapori in zastavami. Na okmh pa so o zdanjem letnem času skoro povsodi nataknene Saluzije, katere bodo mej razsvetlji.vo seveda morale biti odprto. Vsled tega te i f bati, da bi se kje kak prapor utegnil uneti ob ludih. Zato se mestnemu magistratu vzvidi ukazati, da je ob rusu razsvetljave natakniti zimska okna, će m , pa prapore xa ča^a razsvetljave ali uinukuiti, ali pa jih. da ne bodo plapolali po vetru, trdno prive-z ti s kratka, tudi prapore tako kakor druge stvari, ki alaiijo za o/.; Ijsavo, zavarovati tako, da bode za-branji'no \siki nevernosti po ognji. M estni magistrat v L j ubijani v 5. dan julija IttS.'L Zupan; (j rassel 1 i. * ' ' . v/ i S. oio ijo era Tujci: 5« julija. Pri Nionu: Petero« s Dunaja. PoppovM greba. — Mulo z Dunaju. — Skerjanee iz Gradca. Pri Malici: Tasani ti Trsta. — Brenn z Dunaja. i/. Za- li "in* iz Monnkova. IDuLric^jsI^s. borz dne 7. julija. (Izvirno telcgrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta ........ 5°/0 marčna renta....... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... . . London . . ..... Srebro ... ........ Napol. .......... C. kr. cekini. ...... Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 18(J4. 100 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/„...... 4°/ n rt n ^ /0...... „ papirna renta 5"/o..... 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 6°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Va°/o z'}iti zast. listi . Prior, oblig. Eiizabctino zapad, železnice Prr>r. oblig. Ferdinandove sev. železnico Kreditne srečke......100 gld. Rudolibve srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 1'20 „ Traninivvav-druSt. volj. 170 gld. a. v. Poslano. 78 gld. 65 k». 79 45 h 99 » 20 rt 93 40 n H37 » — n 'J94 n 80 rt 119 n 95 n 9 n r> 50 n rt 5 n 65 n 58 n 85 n 119 9 — rt 167 n 75 rt 99 n 45 rt 119 n 95 n 88 n 35 n 86 n 80 n 103 D — n 114 n 50 n 118 rt 20 rt 104 n n 90 rt rt 170 60 rt 19 n 25 rt 107 rt 50 rt 220 n 50 n (4—19) avE regi ter s upra kalim" GLAVNO SKLADIŠTE i s t i j e lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kat Izkušan liek proti trajnom kašlju plućevine I lelidoa bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru, ^iSKSS?" (PASTiLLEN) ntiuiMktd Hinke Mattonija . K ..iluvi van ii Čeikoj), vlada Kranjsko obrtno društvo vabi vse svoje ade in obrtnike sploh le razgovoru asiir*n«li udoložoii jki ]>i'i slu vno!*stili, v ponedeljek zvečer točno ob '/„!), tiri v gostilno „zur BIERQUELLE'. (460) Javno zahvalo izrekam gospodu dr. Samou iz Kamniku, kateri me jo v kratkem času popolnem ozdravil, da sem zdaj krepkeji kot pred boleznijo. Vsaeemu ga priporočam najiskrenejše. Gornji Grad dne 6. julija 1883. Alliin l\or«'i-i Solncu'*.) (462) Izvrstna in ceiin vina, Ihm kuhinja, catr-Hkega piva, Vi il,J:i 10 •»« Tudi se dve iiutiikitrlei vzameti v Blužbo, kateri bodeti v narodni obleki stregli. HENRIK LANZ na DUNAJ1, III. ZE-Jin-tere ^ollsuzritsg'a.sse 13 a.. Ki»«koiuol»ili od •- đo 8 konjskih moči). JI I it I i I ii i«'«' nune in h konjskim vlaioi-loni (1 do <> konj). lt< /ii lni« «• zii krmo, mlini na debelo uiuku i a«I. Najnovejše konstrukcije, najboljši sistemi, nizke cene. Kazpečanih že 100.000 tacib Btrojov. Ilustrovani katalogi gratis in franko. Iščejo so izvedeni, poiteni agenti in prekupol. Zastopstvo in stroji nu o»Ie«l v razstavi v l.jub-Ijiini oil 12. poleg Hnđeokjjevoga mostu, I. nadstropje. o i^aaii TtmrtM*'— m m m — — ——^ Pivovarna bratov Kosler-jev. t i I v zabojih po 25 in 50 steklenic so dobiva iz (83—22) I zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. Prevažanje ljudij in blaga v AMERIKO najbolje in najceneje pri (238—8) ARNOLD-u RElF-u, ■'R&BSE'F* Pravi francoski in avstrijski champagner, bordoaux, renska, avstrijska, štajerska, ogerska in dessert vina po zelo zmžanej ceni. — Cenik zastonj in Iranko. •J. I£. Pa.ii.liii, n (435—4) šur^rijtt pri „voglttlt, »o»roj Weii»r Zdatno znižane cene. Kava iii'|M)si'cili!o i/, Hamburgu razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti Karol Fr. Bunjhardt Hamburg v žakljih po 43/4 kg. netto, poštnine prosto z zs k oni vred nemudoma po poštnem povzetji. f> kg. av. v. Mocca. pristno arabska, plemenita „ „ „ a Menado, izvrstnega okusa . . . „ „ „ „ Perl-Ceylon, jako fina in mila . „ „ „ „ Mclange (/.nuis), posebno priporočati n n n n Ceylon Plantation, jako slastna „ „ „ „ Java, slatoi umena, jako fina . . n „ „ „ Cuba, Daodrozelena, briljantna . . „ „ „ „ Ai lik. Mocca. lina in /.datna . . „ „ „ „ Santos, lina in močna.....„ „ „ „ Rio, okusna....... . „ „ „„ CaJ v izvrstnej izberi, Va kdo od av. v. gld. (318—8) do gld. G.- ■al 1 ivit- gld. G.30 5.40 5.40 5.30 5.— 4.70 4.70 3.90 3 r>r> 8.. B L— L F EBERL. » J valeč slikanih napisov. Lakirnik. stavbeni in pohištveni barvar. Izdelo- ^ Lastna fst"bx!3a:acija. * oljnatih barv, lakov in flrnežev. ► Prodaja na debelo in drobno. k l,|iiblj:...-i. (113-20) \ Marijin trg, tik frančiškanskega mostu. f Cenilniki se pošiljajo na vse strani, kdor jih želi. P Salicyl-ustna voda, 4| uspešno sredstvo proti vacm boleznim v ustih in na S zobeh, ohrani prijetni duh in naravno bojo zob; ste-2 klcnica po 40 kr. < A n a t h e r i n-u s t n a voda % po ao kr, 1 Zobni prašek 2 podOkr.; priznano najboljše sredstvo za čiščenje ust. g Dr. Ffeflermann-ova j zabna i^asta t škatljah po 1 glđ. 25 kr. Dr. Popp-ova ustna voda po 1 gld. dO kr. prodaje (291—4) G-_ PICCOLI, ^ lekarnar v Ljubljani, na Dnnajskej cesti. >Op Iz lljiinlnii-^ji ttf, Siošinine prosto z zavitkom vred, kakor znano,_reelno, lohi'odisr«(* blago v vrečicah S kilo I»> poštnem povzetji. Gld. a. v. m C N « Rio, fin, močan............ H.45 Santos, izdaten, močan......... 3.60 Cuba, II., zelen, močan......... 4.10 Oylon, višnjevozelen, močan....... 5.— Zlat Java. izredno fin, mil........ 5.20 Portorico, delikaten, okusen....... 5.40 IVrl-kava, jako fin, zelen........ 5.95 Java, močan, delikaten......... 5.95 Java L, vzglodno fin.......... 7.20 Air. Perl-Mocca, ognjen . . •...... 4.45 Arah. Mocca, pravi, plemeniti....... 7.20 1'osebno priljubljena okusna slniiliiilska kavina zmes............... 4.70 Č3a,j per k:ilo: Congo, lin.............. 2.80 tSonchong, iin............ 3.50 Obiteljski t'aj, izredno iin........ 4.— l!i/, izredno fin, pr. 5 kilo........ 1.40 1'eii-Sago, pravi, pr. B kilo....... 1.90 Cenilniki o kolonijckem blagu, spirituozih in deli kat rs ali gratis in iranco. (151—15) A. II. ffjttling-cr, Maniburg^. J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenioe, bolhe, ščurke, mole, moke, mravljince, prešičko, ptične črvioo, sploh vse In-ži^lke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege nc ostane nobenega sledu. Travi prašek se dobiva v prodajalnici pri J. I -II. 13, „pri črnem psu", Hussgasse 13, (Doininlkanergasse 13, Kettengasse 11,) V LJubljani pri A-lbinu Sličarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (309—4) Službo iSče čvrst mož, v pisavi in računstvu dobro izveden, zmožen slovenskega, italijanskega in nemSkega jezika v govoru in pisavi. Pisma z naslovom h. j. prevzema iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (442—2) Za predstojeće cesarjeve dni priporočamo svoj pripoznano izvrstni šampanjec m vino v duu Naročila zvršujejo so točno in polteno. Z vsem spoštovanjem Paul Simon & Comp. (457—2) v Mariboru. Takoj delujoča. Uspeh zajamčen. JVei&OfjfiJbFJivo ! Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBOEAITTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plfSah, ispalili ali osivelih IumcIi. Uspeli po večkratnem moćnom a trenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. .r>0 kr. in v steklenicah za poskus po l gld. «T. Ori?oliJJ« ni. Specijalist za očala potrebujoče. Kdor si hoče ob prihodu Nj. Veličanstva iu predstojećih slav noslili omisliti do"ber dvojni daljnogled ali pa sicer primeren naočnik, temu priporočam svojo popolnem izbrano zalogo vsakovrstnih optieiiili orodij po prav nizkih cenah. ■»oprav«' zvrsevajo se toli hitro kolikor eemV (454 — 1) Naznanilo. DUNAJSKI BAZAR v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 14. $ t al na vmz.stmvm J.).ooo kom. za potrebo in luksus Prodaje ae po stalnih cenah a 5, 10, 20, 30, 40, 50, 75, 99 kr. in višje Ceniki ^^^P zastonj. * O' Dunajsko, Norimberško galanterijsko blago iz usnja in brona, kine in igrače. Lampijoni, solnč-Jd^>^ niki in dežniki. Ijl^^^ Visoko častito p. n. občinstvo se najuljudneje vabi v prijazno ogledanje. I Z vsem spoštovanjem EDVARD WITTE. (4G0—1) V Zagrebu, Na Dunaj i, V Požunu, Ilica 28. L, KJirntiiergtrasse 59. Michaelertlior 18. .—A najnovejšega sistema, zavzemajo malo prostora, tlačijo dvakrat hitreje ko drug<> prešo, n>rf»wp 'b 80 /,L'l° l»riro*IMJ» BO" \^ * ^ lidne In tr pel no se- stavljene, izdelujejo se v vseh velikostih za privatne osebo, kakor tudi za največje produeente k<»t specijaliteta, (laraneija, spričevala o več nego KM)<) izdelanih tlaCilnic. Olirisi in cene na zahtevan je gratis in franco. (404—4) filrozdiie irlic«' nuj novejšo sestavljene, [/•■h so v kratkem rasu naročil. iHiniij. ii., Prater- Btraase 66. Tovarna v ■ >aiik«»bro«lii n. M. cesta. Ph.Mayfarth&C, liilojra pri gospod« ». Debeveu, Ljubljana, Marije Terezij« 99 mmmmmmmmmmm 9 delniška zavarovalna družba za življenje v Stettinu. Zavarovalno stanje dne 1. junija IHK.'t: 148,986 polic z glavnico 186,462.809 gld. in 1G0.1H3 gld. letno rente. Na novo zavarovanih jo od dne 1. junija IH82. doslej 1888.! 9829 OBeb Letni dohodki v premijah In obrestih I. 1$*^.......... Drid.bino premoženje koncem I. 1NH2. . . -......... l/.plačene glavnice in rente izza 1. 1K;')7. 15,160.686 gld. 6,117.890 „ 2,441,448 n 25 884.687 « /, deležem dobička pri n(5.rmanijiM zavarovani, katerim se je od 1. 1H71. izplačalo 8,999.912 gld., deleftni so od poretka svojega aavarovanja vkupnega dobička vsega podjetja in dobivajo dividende že po dveh letin tako, da prejemajo po dividendnem obriBu A zavarovani dividendo po razmeri same letno premije, po (lividendneiii obrisu B. zavarovani pa po razmeri vkupne svote uplačuuih letnih premij. Blodnji dobivajo, držeč so doslej nastavljenih vkupne svote vseh uplačauih letnih premij, dividendo, ki počenja s 0u/o hi vsako leto narašča za 8°/« uplakane, letne premije, D. pr.: po !<> letih 20 letih .'50 lotih 86 h'tih 1<> letih 30»/a ' 60»/o »<>■".. i«»'r>7« lyo°/o Oni, ki so po obrisu l> zavarovani z dosmrtnim plačevali jem premije, neso le prosti plačevanja, kadar znaša dividenda več nego I< >« i > 1,-tue premijo, nego dobivajo eelo odslej rastočo dividendo v gotovini, dočiiu dobivajo h skrajšanim plačevanjem premije zavarovani žo po iiplačanej Badnjoj premiji ono dividendo kot dosmrtno rento, katera jim pristoje S oziroui na svoto iiplaeaiiili premij. Posojila za potrebne varščine (kavcije) djije „Germania" pri njej zavarovanim urailnikoiu z najugodnejšimi pogoji. \'s;iko pojasnilo podajeta radovoljno ni brezplačno: (469) (»lavni zastopnik g-. Karo! Kauschegtf in 8 Velika izbćr srajc in zavratnikov za gospode. mu zalou;« izdelanih oblek za gospode dečke in otroke. 16 gh « f jeden frak, •2« gl. cela. obleka s frakom Vela za oiai izdelanih ogrinjal, jaquetov pri LjiiMjaiia, Slonove ulice 11 deževnih plascev za gospe in g-ospice. Velika izbor (42»;—6) modnih klobukov za dame. 489168 Bele in imotoarvejie Dunajske rakovice za gospode in gospe; 1 častniške rofomce in uniformske zavratnike tel: zavratnike ii batista is atlasa vse v mnogi izberi piiporoča Albert Schaffer, (437—3) Kongresni trg št. 8, v Ljubljani. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXHXXX gi?©šk®a$ef n Povodom Najvišje navzočnosti Nj. Veličanstva presvitiega X oesarja v LJubljani priredi odano podpisani z dovoljenjem visokega iinan J# čnega ministarstva ob priliki ljudske veselice v Ljubljani * v dnevih od 13. do 16. julija 1883. na veselieinem prostoru blizu Latterina- X novega drevoreda s 5000 dobitki previđeno srečka nje, obstoječe iz stvarij, ki imajo vrednost od 10 kr. počenši do 200 gld. a. v. Izdalo se bode 15.000 srečk, in sioer 7500 po 20 kr. iu 7500 po 10 kr. Udano podpisani, kateri namenja čisti dobiček te loterije ubož-nemu zakladu mesta Ljubljanskega, in se je vsestransko potrudil, daje pridobil lepe in dragocene dobitke — oni imajo vrednost 2000 gld. — pričakuje «jt od znane darežljivosti kranjskega prebivalstva sijajen uspeh ter si usoja s tem #*> najuljudnejo povabiti vse p. n. obiskovalcu ljudske veselice, da se v mnogo- K brojnem številu udeleže te dobrodelne loterije. 4# Z odličnim spoštovanjem (458-2) _^d.olf Sterr^- g lxxxxxxxxxxxxxxnxxxxxxxxxxx JOSIP GEBA, urar, T7- 31or^.OT7-iIb. iJLlicsil^. št. ±±, priporoča svojo mnogovrstno in izbrano zalogo zlatih in srebrnih žepnih ur, in* na nihalo, da bij o ali pa tudi ne, salonskih. Stenskih lll% francoski!) iu ameriških v/Imi-jevalcev, ur iz S»r Pri zdatiio znižanih cen alt velika razprodaja bogato založenega, v konkumio nmso gospoda Iv. P. Schreyer, Špitalske ulice, •padajočega galanterijskega, Norimberškega I i in drobnega blaga i 'M^ ua debelo in drobuo. — Posebno so priporočila vrodnu krasna, v velikoj ?m . i/.lkori nahajajoča so (405—4) JffrJ) pisalna, pušilna in popotna orodja, albumi in fino blago iz usnja, m ;}:otročje igrače, namizno in jedilno orodje, kuhinjske posode, kinč, ^4 <^ parfumerije, lesorezni izdelki, podobe svetnikov, pobožni darovi itd. '■'cM Iz nt ujaka naročila izrrše se točno iu r zadovoljno*! jio postu nt t povzrtji. ^ HUGO EBERL, za frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilhsirjevi hiši štev. 4, stavbeni in hišne oprave mazalec, lakirar in izdelovalec raznih tabel za prodajalce, priporoča 80, tla provzamo vsa v svojo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. — Ob jcdncui naznanja, da ima bodalo «>skrbi|cuo /alo-o raznik I E M I C* B v G orna nrmzi jako po coni. Vnaiija naročila m toftno oskrbe, za spravljanje naročenih barv v potrebne zavitke se uičesa ne računi. Vsled prihoda Nj. Veličanstva cesarja v Ljubljano potrebne palice za zastave se prav ceno pobarvajo, (235— 7) lzdatelj in odgovorni urednik Maleno A^^ić. Lastnina in tiđk „Narodne tiskarne". 9554 37 20 SEY