i Francijo o moratorija iranjs Mi l naletele Franciji, M New Yet*. — (IT) — fcno-lelni moratorij, ki ga j« predia-gal predaedaik Hoover glede plačevanja avropaklh dolgov Združenim drlavam la ncmAkih reparacij bivAim m voznikom, zitačl po mnenju vodilnih ekonomov v New Yorku akrahira-nja Youngovega načrta. Ta načrt, kalari jo Ml imenovan po predsedniku Oeneral Klrct rte Ow« D. Youngu, kl Je bil »ad-nja lite najbolj oaovralena oeo-ha v Nemčiji. i« valoval določbo, da m nemAkih repara-dj lahko aačaaao suspendira, ako M ekonomako raamem lo aabtevale. Ker Hooverjova ake-ma uključuje aloodilotno au-ai»eniljo odplačil, Je Jnano, da aa io Youngov načrt aruAU pri pr-vem močnem aunku. Zgodilo m Jo tako kol ao prerokovali ekonomi. ko Je bU Youngov načrt aprejet. Medtem, ko nekateri ekonomi vidijo v Hooverjevem predlogu poAivlJenJe i M lama v mrtl na rudnih odnolajth. druffi cinično kaAeJo m ogromne vsoto, ki to Jih amerttki bankirji pošiljali v Nemčijo, da podprejo njeno finančno strukturo. Nem-Aka aunanja poaoJUa ao leta !9S9 anatela IB4.525.000. od katerih Ja $M.ltt,000, tU Mi V, priAlo ti Amerike. L 19S8 ao amoriAka poaejlla Nemčiji »naAala »7316.000. aH rvjih d vrh letih A« niao bila O^ JavlJenr, toda golov« Je, da niao i»dle. V -lučaju iabruha komu alatlčae revolte bl bUa nedvomno vaa U poeojlla hurubljt-na ia a meri Akc bankirja. T» Ja Wl« pa treba na vaak način prepr* čili, aato Je Hoover hitro poao-gel vmea ia predlolil avoj na-ifi : — dohodkov v ta namen. V akla-da bl morala MU |S1S,000. ampak lo vaate ai nlkier, kar ao priznali tu« uradniki druibe. Koparaka uprava ia pač amatra-la Aekanteo aa molano kravo, ljudatvo pa aa krmo. Proti komiaarjevl odredbi aa ie druibe, katero laatujejo elek-trarakl Interesi, aatekla aa ao-diAče po Infamkcijo, da prepreči anilanje vaanhie. ki Ima »topiti v veljavo a prvim julijem. Koncem prihodnjega leta poteče tu-di frenčaja, ki dala* k pat» oentno voAnjo, kar po Je prej AnJa komisija proarln. Kadi la odredba aa oMa IJot boj med prlvatalmi iMlafoel lit drla vo. dore Drelaer, avetovno gnani no-vellai ie ta dni prilal v plttAur-Akl dletrikt, kjer bo pralahoval kompaaijaki terorizma, kl Je re-aultiral v umom dveh oseb v avaal a atavko rudarjev. iMacf ia asdbvao braojavao protestiral pri goveraerju' rteshotu radi SERpc MgfNH, da bo oaebno proučit pololaj. Pričakuje ae. da ae bo piaatelj mudil več dni v atavkov-nem okroiju in da bo noptaa! ao-H Jo člankov o altuaeijl aa ameriške revije In teaaplae, kl bode Chicago. 29 Jun. — Pollaljakl sodnik Wllllam P. Kunta la pred-meetja Craatwood Je Ml včeraj aretiran v Iloltonu. ker ia v pijanem atnnju voall avoj avtomo bil po ulicah tega meeteca. Kunta. pred katerim aa morajo sagovarjatl avtomoMIlstl. ki ee pregraAe proti prometnim odred bam v njegovem meatu, aa bo moral aedaj Mm sagovarjatl pred poikljakim aodnlkom f Dottonu. _ tvoritvent govor na konvenciji fttrailbe Je dejal, da aU Oba aU-H etrnaki eno in da MatopaU e-nake intereee. Obe aU m larekll proti odpomoči m brsgpoaatea. Delegati m odobrili načela nove etranke. kl uključujejo med drugim opMielJo proti vaa« voi-nam. avobodo govora, vladno lastništvo Javnih naprav, Aostur nlk. petdnevni delovni teden In kompletno eoeialno Mkonodajo. (kicngo. Jun.—Konvencija farmar-detevok* atranke m o-kraj Cook. kl m Je včeraj ©tvorila v Mustctens HalU. ie olive-la gibanje an Mtenovltev tretje atranke. . Stara fannar-detaveka stran-ka v Chlcagu ia umrla pred no-kaj leti. po pamau pokojnega ao-natorja Robert La Polletta. kl Je kandidiral aa predeednika ZdruAenih drtav. David A. McVejr Je Ml včeraj Is voljen m predsednika atranke v okraju Cook In Bdward Ham-mond M tajnika. L. P. Straube. urednik glnai-la ClkaAke delavake federacij« "Pedsratioo Mnri" Je Imel o- Springfleld, IIL — Govemer Emmerson ie podpiaal predlogo. ki io ie eponeoriralo organi-sirano delavatvo ia katera določa. da morajo kontrnktorji. ki dobe pogodbe M konstrukcije Javnih del. plnčevati linijsko masdo datevcem. Predloga Je M*daj postala Mkon. Ta zakon Je edina pridoMtev. kl Jo ie fsvoiovaio delavatvo v proAiem saaedaju drtavne legi-slaturt. Druge, kakor na primer predloga o oeemurniku sa ionake v InduatHjah. m bile po- Danvlile, Va. — Rlveraide A Dan Ki ver Cotlon Co. ne bo mogla prvič po reorganlsacljl plačati dlvidaad na prefereačne delnice, aa glaai naananllo u pravnega odbora. Dividende M Imela Mti ioplnčane I. julija. To aasoanllo Je hud udarec m delničarje, ki m bili prepričani, da bodo s alomljenjem etevks tekstilnih delavcev, kl Je trajala več kot AUart meseca, postavili podjetje an noge in da Jim bo nosilo spet velike profile. M. J, Pltsgeraid. predeednlk dralbe. ki ie nasprotoval organiziranju daUveev, Jo nagioma umrl par dni potom, ko Je Mla aUvka kon- Drelaer ia načelnik komiteja kl Je opoeorll Pl nehote. da bo na svojo pest uvedel preiskavo, če bo govemer Ae nadalje vit raj al. di privatna komisija tn m Javna prelAče razmere. Poleg Drel serja m v komiteju Malcolm f'owley, Robert W. Dunn. John Dos Passos. Marjr llenton Voroe Anna Roehseter. Hovaee R. Da-vU in Frank L. Palgier. Slednja sta poročevaka Federallairanega JsAtvo preti Ir......lato 'monton, Kanada. —- Konje-in močna čete policije Je dla braippMlne delavce, ki monatrimli prod poolopjem inčne zbornice in zahtevali moč. Imontakl ftopan ie fle prej Bril delavce, kl m v dragih ik organizirali pohod v ka . naj m drle stran od me-— Mepokoj med brespoeel-M Mri In demonetrarlje tn-in v dragih mestih m aa San Krant»sco. Cal. ~ Premi-Jer Dnnoke nUuniag ie poelnl MoonejrJevemu obrobnemu ko-mitejo pismo, v katerem po-zdrevija MoooejrJa In mu Isreka svoje slmpntije. Stsuniag pojaanuie, da io imel m men obiskali ZdruA.no d rte ve In Top MooneyJa v drla vnl jetallnlal. toda uradne dolinoetl so vzrok, da Je opustil načrt gleda potevaaia. f _ Sofija. Rolgnrija, n, Jun. — Premijer Andro l.japčev Je včo-raj predlogu oolovko svojega ka-bmta kralja Rortau. Demisljs Je posladka oploAnih volitev, kl m ae vviile v prejlnjem tednu In eo reioHiraio neogodno m vlado Hi v Aem u premljerja Mallnovu Je Mla poverjena naloga, da seote vi novo vlade. _ Pm«Mgfc, ra. - V mojem prošlem dopisu sem omenil, da poročajo kapitalistični listi, da ao nekatere kompanije priatale v delavske zahteve ter da ao pod-pisale unljako pogodbe. Te veati pa razširjajo v svet zato, da potem kompanUaki agentje lagje lovijo premogarje pod pretveso da je pogodba te podpisana in da ae sedaj lahko podajo aa delo. Tc je navaden bluf. Agentje nabirajo skebe. TI agentje nabirala ljudi največ v msetlh, kjer nI stavke. Tu-di Sjens M vprašali, pa datao vem, da js v vsaki premegaraki naselbini'do, olj premogarjev, ki bi radi delali, a so sedaj aa atav-ki, de *i isvo)'»jejo svoje pravic ce, katere se jim oddreka. Na atavko oo bUi posiljeni. Msada je bila zelo reducirana ki razmere v rovih oo bile nesaoane. Te-ko je bilo, da niso mogli seski-liti nič. Torsj so morali neeaj u kreniti. Stavka se nadaljuje le v vseh premogorovlh v okolici PitUbur gha, kjer jo iabruhitfla v zednjih par tednih. Zato svarim vse nate rojake, da naj nikar ne ko-dijo sem za delom, kajti tukaj gs za poltene delavce v teh rovih ni! Stojte proč od teh rovov! Da* 24. junija aem oblekel naselbino Imperial. Tam aem, našel vae rojake doma. Naši rojaki ae borijo ze bol j te razmere. Kompa-nijam je seveda uspelo, de so nekje nabrale nekaj skebov in jih esdsj prevsisjo na dalo ln s dela v trukih in bueih, ki ao se- Sodnica je padla Najnovejša brezposelna KenSka v Združenih državah je sodnica Jean Norris v mestu New Torku. Najbrž pa U ženSka ne bo prooi-la jedli, obleke in prenočišča. Sodnica, ki nI več sodnica, se je dobro založila ze "deževne dni", prodno je bila Spdnjl teden odetavljene. Jean Norris je prva žensks v drževl New Yorku, ki jo je doletela čast meetne magistrat-ke. Tudi zs amerižke feministke, ki niso drugega kot feministke, jo bt|a to velika čaat. Rezke mnke organizacije, seveda družabne in pa- triotlčrte, so bile tudi ponosne na prvo sodnico v New Torku in pele so o veliki smsgi in zmož-noeti ameriškega šenatva. Zadnje je bilo kajpada neamlaelno. Ameriško ženatvo kot tako nI Imelo nič opraviti s njeno sodniško službo, niti ona sama kot ženska ne pride ta nič v po-štev. Jean Norris jo prilezla do svoje slujtbe po lestvi svoje politične strsnke, ki jo vodijo moški — In možje so Ji poklonili čast sodnice. In zadnji teden ao jI možje, vižji sodniki, odvsoli to čast in posodili so "njeno čaetje" ne- j ks vsi Irsko na ceeto. Ne radi tega, ker ja žen- | ska, temveč ssto, ker je zlorobila avojo Čast za svoja oeebne Interese ln kor Jo — ln to je vst-no — postopala kruto z ženskami, ki oo prišle pred nj« no sodišče. Priče so Isjevile, de noben sodnik, torej moški, ne bi mogel isreketl tako divjih kasni nad neorečnicami, kl so zakrivila razne dellkte: potepanje po ulicah, malenkostno tatvine Itd. kot jih je Jean Norris. Obtožnica JI je očltela, de je zlorabila svo-Jo službo prvič s manipulacijami na borsi ia. drugič, ker je dovolila Sa visoko vsoto denarja neki družbi za Izdelovanje kvaaa, da je ogla-žala njeno Ime s naslovom sodnloe ss redno na-ročevalko. Glavni del obtožnice oe pa bavi s njenimi okrutnimi obeodbaml. Neko deklo Je oboodlla v zapor na obtožbo manjšega prestopka, daal nI bilo nobenega dokass; drugo obto-ženko, dvajsetletno dekle, Je oboodlla v zapor bres vzakega zaslišanja s dekletove otranl. Enostavno Ji Je odrekla ustavno pravico zagovora. In tako dalje cel* vrsta. Na ženeke je Imela vražjo piko. Slavna sodnica je smatrala! da Je vsaka ženaka, kl ao Jo polieaji prijeli In privedli pred njo, valed tega že kriva in marž v ječo. Iz toga ae lahko aodl, da Jean Norris nI povsem normalna; nekaj je narobe s njo. Dejstvo pa Je In ostane, da Je čaat prve sodnloe v New Torku postala slaba čast za ameriško femlnlatlčno gibanje, medtem ko nI to nobena nečaat za poštene Žene. Ta članek nI namenjen prenapetim feministkam, vendar na ho odveč opaaka, da je evangelij femlniama velik bluff. Nismo že pozabili, kako ao kričale o "velikem preobratu", kl pride v Ameriki, čim doba žene volilno pravico. Ta pravica Je prišla ln — koliko je danes bolje? Nič. Večina šenak — z delavkami vred — voli prav tako bedaato kot večina moških. lato dejstvo je v drugih deželah, kl Imajo žensko volilno pravico. Napredek ne zaviei od fantazij, pač pa od organiziranega dela. kl ga vodi organialran razum vaeh nesebično ln aoctalno čutečih ljudi brez razlike na apol, polt ln narodnost. TOREK, 30. JUNIJA Vesti iz Jugoslavije j (Poročevalski hira Praavote ▼ KfiVIHTA VK ZAHTEVALA ČLO» ^■veskb zrtvM ^ *koda pa poijlh.-človeške irtve. — Tndl • y razsajala nevihta Ljubljana, 11. junija 1931 Ko smo v noči od torka na ^edo doživeli krog polnoči v jubljani velik naliv dežja, ki p je opremljalo ostro bliaknnje n treakanje, amo slutili, da je jena Dolenjskem to neurje aaj-ri napravilo veliko škodo in pikalo v hiše ln mogoče celo v udi. Zakaj treskalo je take iino in blizu, da ae je aklepalo najhujšem. Strela je udarila m>Io v transformator v Ljubljani in je del mesta bil nekaj šaaa i temi. Zdaj ao dospela poročili z Dolenjske in Štajerske^ ki poročajo o strahotnem divjanju pfne nevihte. I Unca pri Rakeku poročajo, ds je popoldne v torek 9. t. m, rtfsajaio tamkaj atrafao neurr je, Popoldne so se nakupkjili na pd>u črni oblaki, ki so.gfozill a tOto in ,treskanjem. Ljuidje so ie s polja zatekli pod strehe. Tako so ae zatekli pod kozolec porotnika Antona Bebca kmetje in kmetice z bližnjih ni v, med i jim i tudi gospodar Rebec. Zalilo je na moč deževati, bliskalo se je in treskalo na moč. Nenadoma je strela udarila v ko-talec Rebca, razrila atreho in po itebru Švignila v zemlju. Ob stebru je stala Marija Kavčič, že' ta delavca z Rakeka, in imela tvojega petletnega sinčka Fran-:ka v naročju. Poleg je stala tuli njena mati. Po tresku je za-inrdelo pod kozolcem, ki se je rael. Gospodar je a svojim sitom priskočil in pogasil ogenj, u tleh pa so omamljeni obleža-i Marija Kavčič, sinček Franck in stara mati. Staro mater to kasneje spravili k zavesti, Harija Kavčič in ainček pa sta »mrla na mestu. Poškodb na ijiju ni opaziti in je verjetno,. Is ju jc ubil zračni pritisk radi trelo, ne strela sama. Obenem i tema dvema človeškima črtva-na je obležal pod kozolcem tudi artev, od strele ubit vrabec. Kozolec pogorel — Neurje ja omočilo veliko škodo tudi pri takeku. Poleg tega, da je toča obiia polja in njive, je atrela ■žgala tudi kozolec posestniks Woja v Dolenji vssi pri Cerk-iei. Kljub nastopu gasilcev je ogorel kozolec do tal. Z Blok pa oročajo, da je tudi tamkaj ne-oga ubilo. ViAnjegorska okolica je mo6> o prizadeta po toči. Kot za oblico. Lani 4. junija je podob-o neurje uničilo polja in sa-ovnjake in napravilo škode za ,300.000 Din, ja praceni-k komisija. Letos je višnjegor-to okolico spet obiskalo neur- ki je bilo sicer milejše od lan-«'Ka, vendar je napravila toča mogo Akode, zlasti v vaseh pri «"*>"> kazala. Močno so prfeade-kraji Pristava, Stari trg in "i do Dobmiča. Uničeni so tu-mogrsdi okoli ftmarjs In Or-»de. TrU je bile vss v cvetju, t« Pa jo je oklestUa temeljito. Tedi »o Atajerakem je divja-n-urje ln treskalo, vendar pa bilo toče ter je deževje bilo svl blagoaiov za polja, če pa treaknnje povzročilo kje kak-o nesrečo, tega pa še ne pota jo. Kako hud je bil naliv, pričajo "like, ki jih ja ljubljanska emenaka opazovalnica zabele-s ns dan neurja. Pri naliv« poči je padlo dešja sa St.1 mm. škoda ogromna. Gasilci so se razšli šele ob 1. zjutraj. Bila ps ja Velika nevarnost sa vso vas, ki ima povečini s slamo krite hiše, in bi bila vas skoro gotovo pogorela, če ne bi prihiteli na pomoč mnogi gasilci a svojimi briagalnami. nl-im.ll v ilnLI Dn a^stnik Anton Kajdič na Plitvič-kem vrhu pri Radgoni je vzel k aebi za rejenca 6-letnega Tončka Orgoliča, katerega starši so se ločili; mati pa ni megla skrbeti za oba otroka, pa je Tončka dala sorodniku Kajdiču v rejo ia dek>* V petek pa je Tonček po nesreči utonil v mlaki nedsleč od hiše. Ko se je nazobal črešenj, je hotel najbrž piti, pa je šel k mlaki* kjer mu je spodranilo in je padel vanjo ter utonil. Tam ao ga našli že mrtvega. "Vltrthl kar rastejo." — V Ljubljani so te dni aretirali 38-letnega Ivana Bartoia, doma od St. Ruperta na Dolenjskem, ki ao ga policij ake oblaati že dolgo iskale, ker je oeumljen mnogih vlomov na dašell. Radi tatvin je bil že 14-krat' v zaporih. Nekaj časa je deloval v Ljubljani z drugimi svedrovci, potem pa je prenesel svojo "obrt" na de-želo. Zadnje čase je vlamljal v okolici Vranskega, potem v Tuhinjski dolini, prišel v Domžale, kjer so ga pri nekem vlomu zalotili in pregnali, a ne prijeli; te dni pa Je-prispel v Ljubljano. rinlk ga je na cesti arečsl la s sabo te? oddal v zapore. nJem precej denarja, uro ln pa cel sveženj vitrihov. Ko so gs vprašali, kje je dobil vltrlbe, je dejal: "Našel sem jih Um zs kolodvorom. tam jih je toliko, kot bi rastii iz tal..." — V tej hudi dobi brezposelnosti ln pomanj-kanja, js res lahko reči, da rastejo vitrihi kar iz tal.. . Strela zažgala koaslsr — Na Gornjo Savinjsko dolino se Je pred U dnevi zneela huda nevihta. v pondeljek 8. junija pa je spet divjalo nad njo neurje. Neurje je povzročilo tudi nesrečo. Strela je mlarlla v kozolec poaeetaika Cfrzejs v Parižljak. Kozolec je zagorel in vaa pogorel do tal, dočkn ao gasilci Is okoliških vmI uspeli rešiti eo-aednjs poslopja. Posestnik CieeJ Ima okrog 80,000 Din škode, ki je deloma krita z zavarovalnino. Huda toča aa Pflaaiski^ Včerajšnji dan je b« po nedeljskem deževnem vremenu lep. aolnčen dan, a ae je proti veše-ru zoblačllo In Je začelo deževati na vao moč. Na Meajakem pa je tedaj d-ševala toča. ki je storila mnoao škode. V okolici Trebnjega. It. Ruperta In Žužemberka je toča spremenila bogata polja v opustošene pokraji-Je ----- ------ ^ košjegs jajca. Bila je izredno gosta In je pobila zoreče pridelke po poljih, okleatila drevje in zbila travo po travnikih, flko-tha je salo velika. Proti osmi u-H se je deževje pomirilo, a pred paktočjo smo v Ljubljani sgat doživeli velik naliv a traskaaajem ia grmenjem. Ali je staela kje v > tnhMfclrtri okotici kaj zaastlla ia povzročila kaj .škode, šs ne imročal* Treskalo pa je kot aa stavo. Danes knamo spst jasen, solgčen dan. Umri radi alkohola.—25-letni Pran Koaovan la Jelš js bi) bolj bolne nature in se ja pogosto čez mero nspU alkohola. Prav tako Je v soboto zjutraj doma napil žganja. DomaČi ao odšli na pdlje, on pa je ostal aam doma ih odprl shrambo, kjer Je biMipolna zelenim žganja. Vae to žganje je popft, Radi prevelike množine alkohola je Koaovan umrl, - ' , s , j o je gasilno društvo v Gor-Radgoai priredilo Javno tona-o ln veselico v parku ob Mu-K1M pretečemu dešju ae Je zbralo precej ljudi, ki so po tomboli ostali na veeeličnsm prostoru in srkali kapljico domačih goric. Pri tem ae ja BMetni Jo-kip Sfnkovič opijanil in šel Vpo-ivst" na breg Mura. Neki pri-telj ga ja sieer odganjal, nai i ___ gre proč od bragg, da omamljen ne pade v reko, toda Siakovlč je ostal tam. Komaj se Je prijatelj okrenii, je atrmogiavi! omamljeni Binkovič v Muro, ki ga j»— narastla od zadnjega deševja — odnesla s seboj. Njegovega trupla niao še našli. Pokojnik je bil doma is Rogaške Slatine in je služil kot trgoveki pomočnik v Zgornji Radgoni pri Hrasts-lju. Baje ni bH alkoholik in gs je prav zsto vino zelo opijanilo, de je bU brca moči in tako strmoglavil v vodo. Klarlhalal veljak ohaajaa radi slabega postopanja s materjo,— V Rajbenburgu šivi kovač BI« tanc a svojo ženo, kovačijo Ima ki lep klerikalni ugled. Veljak nekdanje klerikalna stranke ln še zdaj v veliki čaati pri klerikalcih. Pri tem kovaču je živela tudi njegova 60 let stsra mati, ki pa jo je imel Bltgnc v nekem kotu v kovačnici, kjer Je ležala —-po zdravniški ugotovitvi — na zamazanem lešlšču iz cunj,, vaa onemogla ne la od ataroeti, marveč tudi od elabega postopanja a strani sina, pobošnegs Veljaka, srpdl umazance in uši itd. Orožniki so odkrili to nečlove-žko ravnanje s materjo ter Bl-tenca zaprli ln predali atvar sodišču. Bltanca Ja sieer okrajno sodišče v Sevnici sprostilo krivde, okrožno sodiššs v Celju pa je Bitanca te dni obeodllo na 1000 Bln ali 20 dni zapora, kar Ja nečloveško ravnal a materjo« a katero je poeto^al proti predpisom suhih zskonov in proti veeti človeškega srca. — Klerikalni veljak, poboftnjakar prve vrste, stal al gost farovžev — obeojen od ljudi ln aodišča radi mučenja matere, laatne matere, ^a ae toliko govori o edino zveličavni krščanski vzgojil pri Mosir- ju.—Poročali smo, da je neurje v Savinjski dolini zanetilo a strelo več hiš. Tako je atrela n-dsrils tudi v hišo poaeetnika Cvikla v Jazbini pri Mozirju. V hiši Je ležala mlada šena posestnika z dvojčki, ki ju Je 9+ dnevi rodila. Strela Jo Je omamila. Prebudila se Je šele, ko J« bila še vsa soba v ognju in ao ss Ji vnele že lase. RešiU Js sobe In otroka is dgnja. A radi opek H n je morala v celjsko bolni, co. kjer pa Je v soboto podlegla poAkodbam. ltogitlrM(|i taamtotv Vprašanje registra« ije igo-semcev je nsenkrst prišlo v gro-*eče ospredje in postalo je pred-*»«t brig in skrbi zs tttferodee vss* v eni dršavi. Država Mi-chigan sedaj prednja* v prisa-devsnju, da ae uvede priailna ra- Eistrscijs inosemcev. Do sedaj 1 uvedenje registracije propsd- > v kongresu, pa je država Mi-fchlgsn uvedla aa sebe. Vsllc mnogokrojnim protestom je mi» chiganska Vegialatura sprejela In governer podpisal drastišen registracijski aakon, ld v praksi uvaja nekak pasportni aia-tem to tujerodoe v državi Mi-ehikan. IV.; Ako bodo aodišča priznate ve-Ijavnoat michiganakaga aakona, kateremu ugovarja ia uatavnih razlogov, je pričakovati allšnlh registracij ak i h zakonov tudi v drugih dršavah. V teh čaalh ne-zaposlenosti prevladuje tendenca izrivati tujerodne delavce. Do sedaj je bilo isvrševanje michlgaaakega zakona ustavljena valed začaanega ukaza federalnega aodnika Erneata 0'Brie-na. Zaallšanje o predlogu za •talno injunkcijo proti uveljavljanju tega takona g bo vršilo pred pradaedujočim sodnikom federalnega prigivnega sodišča ? Clnclnnatl. Ta pravda, ki naj določi uatavnoet registracijskega zakona, Je bila začeta od strani raznih socialnih organizacij, ki Imajo podporo a strani rasnih ameriških in tujerodnth Žuraa-Hstov In drugih odličnih ljudi. Na drugI atranl mnogo miehi-ganakih organizacij zagovarja ta zakon. malo navada nositi vedno a seboj dokaz o državljanstvu,« Razni pravdnikl ao odkrili precej protislovij v mlchlgsn-sksm sakonu, ki aa ne ujemajo a konatltueijo in a federalnimi sakoni. Na primer, kakor ti pravniki trdijo, ta državni aakon koša urejevati imlgreetjaki aakon, ki spada le v federalni delokrog, in lakljušuje inozemee pred enakopravno aaššito aakon a, kar se grotivt 14. sraend- Mientu liatsve. Ugovori s strani ameriških socialnih organizacij, uradnikov ln raznfh tujerodnth društev gredo preko samega pravniškega stallžča. Oni protestirajo proti registraciji lno*emit ebnd snergijo. Klsjs mors biti sssteVljana Is več vrat snovi, ds se zsmore to doseči In ds Jo Imajo živali rada ter da nI pradrafg; Hrana Ja največj« važnosti tudi zato, da obdržimo živali idrave. Prehitra menjava kiaje ni priporočljiva, pač pa Je direktno žkodijlva. S tem nI rečeno, da mora rejec pokladati Is sne vrste klajo. iwč pa w Je treba čuvati prehitre menja* klajo; menja naj ae polagoma. " Vrttaklafr j Zajcem pokladamo različno zrnasto klajo, mešanico, razno aeno ln zeleno klajo, kakor k* renje, peso, zelje, travo Itd Trebs nam Js vedeti iastevo In vrednost vsaka krme, da ne M slučajno pokladali aamo nič vredne aU pa premočne krme. Treba sš Je nam naučiti praktičnega pokladanja rune krme. Prava In navadna krma za •ajce Je ječmen ln ovša, zdrob-I jen ali pa zmlet, zdrobljena ko-ruzs, praševlna lanenega rame-nja In prsševlns sojs flžols (Soylx-an meal), detelja »n seno mačjega repe (Tlmothy). Pač BI | gornje navedeno seno nI tn-I fpMbeati, kakor je nemška detelja (alfalfa). Roljže vrste nemška detelja js nsj bolj U ss aajee, Je tudi najfdravejia. Klaja mora biti v prvi vrsti nepokvsrjens (ne plesnlvs ali vgrete). Mešanica ne sme biti itiMa, pramshks sil prašns. Zdrobljeni Ječmen la oves Je zavedno teka srnate klsjs In Jo sajcl nsjbolj ljubijo Tudi c-de zrnato kMJo sajel ljubijo, mešs-fc rai ml šit Skutmj. em.i zsdostae maošiao protina. Protin, kot pri perutnini, je največje važnoatl tudi pri sajčji raji. Vlažna mešanl-oa je sa sajce mnogo boljša ln se bolje (KMpešuje reja, nego a suhim žitom, seveda, kot dodatek k aeneni krmi. Mešanica ne aaie biti prenmkra. Naj bi rabili aa mešanloo koruzni zdrob, zmisti ječmen in drugo. Tako zmleto lito zmešano a suhim posnetim mlekom. Zmočcna naj bo le toliko, da ae sprlme skupaj, kot trdi Iganci. Pbaebno dobra in navadna mešanica je napravljena la enakim delom čelega o vaa ln debelih pšenlčnih otrobov. Ovu naj ae namaka čez noč v vodi. Zjutraj odoedlmo vodo ln ovea tmciamo s suhimi otrobi. Taka mešanica Je selo dobra za zajoe. Pokladati teko mešanloo zajcem Jo selo v navadi pri umnih rejcih ijutraj in seno ponoči. Larry Brunk, državni blagajnik v Mkmourlju. ki Je obte«* jnniverbr^ državnega denarja. Kosmlšnl šaril v stralWari Prof. Ploaard Ja Imel v Bruslju predavanje o avojem poletu v stratosfero. Povsdsl Js, da as nI njsgov balon v nobenem hipu dvigal z večjo brzino nego 8~-4 metrov v sekundi. Bilo bi breft nadaljnjega mogoča doaečl to ve. čja višine, nafo Je bila višina 18,780 m, ki Jo Je doaegsl on. Traba bl bilo aamo apramaniti razmerje med težo In proatprnl-no balona. Kdor bi hotel doaečl na primer 91,008 m, bl moral vzeti dvakrat tolikšno površino kakor on, Med vožnjo je zašel balon v hudo nevihto, tabo da ae Je Mk mera val pral« Ptaunrd a svojim spremljevalcem spustiti šs na semljo • padalom. Kosmič ne-gs isšarevanja v stratosferi mu ni bilo mogoče meriti, ker so zračni toki prehudo tresli gondolo. Ugotovil pa Js, ds js to ša-renje mnogo večje nego na površini zemlje. Kar se tlče bodočih poletov v stratosfero. Je predavatelj Izjavil, da je njegov poskus v polni meri dokazal njihovo možnost i'i< 1 riinta hermstsko zaprte «ta-niea, v ksterl sla s dr. Klpferjem prebila celih 17 tir, as je Izkašala za aadestno. da ošuva Človeška zdravja v teh skoraj brezzrašnik višinah. Novi poskusi v to sarar bodo gotovo pripomogli do hi-trejšegs rravoja zračne plovba. Kako"spljjo Hvali O spanju živali pripoveduje anglelkl prlrodos lovec Wood-ward po lastnih opazovanjih tole: "Ik^tl živali Je, ki Imajo sil-no lahko spanja. Podlasice na boš nikdar ujel, čeprav spi, ln še manj zajca; tudi mačke, ki spe s odprtimi očmi, se selo lahko ln hitro prebuds. Jež ps spi zelo trdno ln tudi smrči. Lisica ■gl Jsko rsds zvita v klopčjč; glavo si (»loži ns sprednje noge, rep ps i ms podvit do gtsvs. Ptiči se oprimejo v spenju s svojimi krempeljčkl vsj, ns ksterih sa. de, tsko trdno, da ne p«pedsJo z vej alti v najglobljem snu; lato se pozimi dostikrat pripeti, da ptičem mige na veje pri-mrznejo, če naatopl nenadoma hud mraz. Mnogo je pa ptičev, ki hodijo spat tUdI podnevi, a to navadno le v svoja gnesda; podnevi hodijo slaatl vrabci radi umi. Nsvsdno as ps zbirajo ptl- v gručah, isredao gredo spat, in ar prav te»ao t Išče drag dra-da jim Js bolj toplo. Tednik elnne aa Evropo 11.71 lan! doplačajo samo SOc u "Samo trije?" Je vPr<*d ^lita. "les ismo trije f . Olfert Je viel svojo čepico In žel nsglo i* lObP rp Včersj Je pHiel v nslo wbo porodnik Te-ieky. mali vitki Msdžar. Vpraial meje. čsM lahko is hip i menoj ns ssmem govoril. Dobro » sem dej si, "takoj." In tvs Ha na dvo- rf%ri mrtvašnici, kjer ni bilo nikogar, svaas ustavila. "Nameravam zbežatl. Hočete s me- "^Hitro aem ai prižgal cigareto Roka ae mi i« tresla, ko aem del cigareto v uata. Kakor ICm "£e pol lete ae pripravljam na to% Včeraj ie mi je posrečilo dobiti pomočnika. V kopeli ..." "Euaa?" — "Kitajca. Pošten človek Ja, kolikor* ■ploh da dognati poštenoet pri teh toiUvcih. Segel Je v žep »vojega kožuha in pHvlekeI mal, . umazan iistič. "Piše in govori dobro ruski. \ mi ^Bertm?Pripravljen sem izpeljati štiri ljudi po skrivnih potih v Tlentsln. Imam ko-nje in orožje. Pridite čez tri dfI v kopelj 7 Spravil aem liatek k sebi.T*ekky * neipimo prestopal. "Za boga,, is boga ... T* šepetal. "Da, užli bomo!" J® Zgrabil me Je za roko. "Koga «>ova vze a že sobo J T Ugibala ava akoraj dve ari. MislU sem ns £otg. Mislil sem5ns 8altlna. Pasem obissd pri Seydl si psmetent' js dejal potem. "Todg če ne morež plsčatl, si bom poiskal pač premožnejših oficirjev ..." "fo si lahko prihraniš I" sem vzkliknil, pograbil ^vojo čepico In stopil k fartiodu. "V vsem taboru ne bol nažel niti enega, ki bi pra-mogel Več ko tristo rubljovl" "Kdo pa je tretji r je pričel znova In me zgrabil za gumb pri suknji. "klad Tursk," som dejal. "Kurd po rodu." "Da, gotovo jih Ima že kaj." "Po tristo, torej I" Js dejal hripavo. "Dobro I" "V aedmih tedneh ne bo nič več lune. Čakal vsa bom od pol polnoči dalje za gričem nasproti taboru. Poznal oni grič?" "Da." "Pa ae morate prfoMetlt" "Imeli bomo kitajske plalče!"* "Ob pol dvanajstih ponoči!" je zaklical le enkrat. Zaprl sem vrata. Srce mi bilo nepopisno. V sedmih dneh ... V Tientsinu je gospa Han-neken ... Od Um kurjač preko Indije ... Sle-kel asm se, skočil v parno izbo, in vili vode na razbeljeno kamenje. & Kmalu Je potrkal Kozak s sabljo go steni. "Slčas!" sem zaklical. Ko sem prišel ven, je jedel Kozak na moji obleki in si popeval. Hitro sem se oblekel in IU sva s dolgimi koraki po r menam pesku v tabor. Topot kolodvora niti pojgledal nisem. Zapazil sem, da si pojem. Kakor Kooak. • • g Od nikogar ae no morem posloviti To bi bilo zelo neprevidno, zakaj na tovariše ss ne niorsl nič vež zanesti. Ns, nihče ne bi nalašč Isdal, toda neoprezna beseda ... Kaj naj napravim s svojim dnevnikom? Vse bi rajše izgubil kakor to. Sklenil som, da ga, prodno odidem, potisnem pod Bergerjevo blazino. In mu priloHra pismo, v katerem bom poalovll ln ga prosil naj isroči dnevnik prvi delegaciji, ki obišče tabor ali pa Brftnd- strfimovl ,,, ■v t t (Dslje prihodaJU.) — Bagtist! Urno jpriprsvi svto! Potem Je pa pripomnil krat. Kakšen tepec ts Lalou! Koliko truda, brezplodnega tru-ds je bilo trebs, ds sem ga prisilil odpreti usta! FEOiVgT* je plsnil Iti Isse (Odlomek iz romana m#ghattan Transfer.) -; . Ko Je Bud Koperaning korakal čez Trilnpetdeaeto avenijo, se je nenadoma znašel pred kupom premoga, kl je bil sesut na trotoarju. Onkraj kupa Je stala sivolasa ženska v ožoltpli, čipkasti Muzi z veliko rofcpto ka-mejo na vzboklini svojilvprsi in motrila njegovo Itreljgžo brado n njegove zapestje, ki ao koščena, sesulena bingljala ia razdra-panth rokavov suknjiča. Potem e čul, kako ja dejal: "Saj najbrž ne t* bi jas tale premog milosti va?" HM je prevalil z ene .na drugo nogo. "No, pravili," kanim Brez ' besede je Bud' vtaknil četrt dolarja v žep in ae potulil ven. "Kakšna nehvaležnost," jo še slišal žensko zijati, ko Je sunil vrata za ssbpj. Nekak krč mu je stiskal vozle želodcu. Krenil je spet proti vzhodu ln Je korakal bo dolgih blokih ob reki in trdo tižčal posti pod rebra. Zdaj zdaj bom bruhnil, si je mislil Ce mi izpade, bom ps ros imel vraga od vsegs tega. Ko je prižel ns konec ceste, se je ulegel na sivo gladko polzel ob pristanišču. Vonj po hmelju je mokasto in sladko puhtel U brneče pivovarno. Luč zahajajočega solnca je plamenela v oknih tovarne na obali Long Island, se bleščala ssah med vlsčilcl, ležala v žolto oranžno nabranem čadu nad t>rzo rjavozeleno vodo; žarela v nadutih jadrife dvojamborke, Id ss je počasi pehala proti toku Hell Gete. Bolečina v njegovem drobju je odjenjala. Kakor solnčni zahod mu je curkoma >lamenelo ia žarelo skozi vse alo. Sedel je. Hvala Bogu, ostalo, bo v meni. M. AUorge: Prmi |i M stpttlM AUmaker Je bil mož Izredne agllnostl, marljiv ln energičen trgovec, kl Je vodil Istočasno papirnico, tiskarno, banko ln gledališče. Zaslužil Je milijone, toda priznati Je treba, da ni nihče delal tako neumorno, kakor on. Delal je po najmodernejših metodah. In teh metod se Je držal ne le v avojih tovarnah in piaarnah, temveč tudi doma v privatnem etanovanju. Nihče ni mogel k njemu, dokler ai ni Izprosil po-aebne svdijence. Pogovor ni smel trsjsti nsd deset minut. Njegova delavnica je bila o-krašens z rssniml napisi In nasveti. namenjenimi poeetnikom. To sredstvo mu je prihrsnllo trud odgovsrjsti ns vsiljiva vprašsnjs. Rabil je tudi vedno is principa telefon. Na drugi strani Je pa strogo prepovedal uradnikom klicati ga k telefonu. Izvzeti so bili načelniki oddelkov, pa še ti le v nujnih primerih. Strah gs je bilo čvekačev In znal se jih Je zelo hitro otreeti. Pašnik v papirnici 1*1 ou ni bil nikoli mož po njegovem okusu. AUmaker ga Je sprejel v službo »amo na priporočilo enega svojih glavnih delničarjev. — To Je pravi tip človeka, ki zlorablja dar govora. — je trdil o njem. — Sicer pa vedno tlm, kaj ml hoče povedati, kaj Ima na Jeziku. Danca ali jutri spravi Is sebe prožnjo, naj mu povišam plačo. Ah! Sprejmem ga, kakor Je treba, le naj ml stopi pred oči! Nekega soparnega poletnega dne je gošpott AUmaker dremal nad kupom aktov, ko js nenadoma zapel telefon. Halo! Kdo tam? ... Gospod AUmaker? — Da. Kdo pa govori? — Lalou, paznik ... • — Ah, dragi moj, nimam časa poslušati vaa. Cez četrt ure je nekdo pozvonil na domu gospoda AUmakra. — Paznik lz papirnice, —- je naznanil sluga Baptist. — Pravi, da mora nemudoma govoriti z gospodom. — Kaj je pa nJega že sopet prineslo? * — Prsvl, da gre sa zelo nujno zadevo. — O romska strela! PoVižanJs plače ... to Je njegova nujna zadeva. Mu še pokažem, le naj pride s to svojo zadevo. IaIou Je vstopil ln nerodno pozdrsvll. Komaj Je odpri uata. te mu Jih Je Allioaker ssmaši rekoč: . * — Nimam časa .. • Pri tem je pa pok asa) s pr stom ns eno neštetih tablic, visečih po stenah kabineta: (fovorlte kratko! — Oprostite prosim gospod ravnatelj, da si drznem . .. AUmaker je pokazal ta- koj na drugo tablico, na kateri je bilo napisano: — Počutim ae dobro, hvala! Obenem je napravil i roko naglo kretnjo, kl je pomenila: Molči! — Dovoljujem al sporočiti, da se Je prav kar pripetilo ... ■ In zopet: Molči.! Tretja tablica: — Cltal aem novlnet" ... morda zaradi prehude vročine . v Četrta tablica: — Imam toplomer! — Gospod ravnatelj, moram vam sporočiti, — ae je posrečilo končno pazniku spraviti ia aebe, da gre sa salo važno atvsr —* — No dobro. Nspižite ml. ksj vsm teži srce. Pojdite v sosedno sobo. Tsm dobite pspir in kuverto. Pismo Izročite Baptistu. Lalou ♦mehanično ubogal Cez dvajset minut Je prineeel Baptist svojemu goepodarju na krožniku pismo, glaaeče ae: Gospodi 9 Prlmem v roko pero, da sporočim gospodu ravnatelju, da je v ps pernici ogenj. 2e tri četrt ure divja v tovarni ogenj, pisarna gospoda ravnatelja je zaprta. ml pa nimamo ključa. Okna ao zamrežena. Ogenj že prasketa na oknih pisalne, kjer I-msjo gospod ravnatelj važne papirja. Ce bi nam hoteli gospod ravnatelj za trenutek posoditi Mjuž .., to na-zmeč-b daVi stresel da se vrne Najbrž jo vsa ta banda. ne vem, sli vas lahko pu-hižo." „az sem z dežele, gospa," Je zaječi j al Bud. "Odkod pa?" "Is Coopcrstoavna," "Hm ... Jaz sem pa iz Buf-fala. To Js pač mesto« v katerem Je vsakdo odkod drugod. Jesasta, najbrž ste kompllc kak-žnega vlomilca, ampak tukaj ne da nič spremeniti, jas moram spraviti prrinog v hišo Stopite noter, prijatelj, dala vam bom Is tagpto in kol, in če vsm po veži in po kuhtnji ne bo prsvsč padalo na tla, pravkar js pomtvaljca odšla seveda mora premog priti ravno tedaj, kadar so tla odrgnjengirr- potem vam bom dala en dolar." Ko ja prvikmfcnsssl, gs jg naslanjala po kuhinji okrog. Po votlem želodcu mu je ril glad, noga so mu mcdlcle in se spod-tlkale, tods bil je srečen,, da smel delati, namssto da bi svojo nogo brez končaj kraja vlačil po trotoarjih, koračil žez ceste in bežal pred vospvl piva in ko* retaml in tramvaji. "Kako pa je to, da nimate nobenega rednega posla r ga vpralala, ko ss je brez sape vračal s praznim košem. "Jas mislim, da samo zato, ker se še nisem privadil na mesto. Jas sem bil na farmi rojen vzgojen." "Zakaj pa sto morali priti to grdo mesto?" "Nisem mogel dlje ostati na farmi." 'To je strašno, ksj ss bo še vse zgodilo s to dsželo, če bodo vsi ti lepi, močni mladi možje zapuščali 'farme ln begali v mesta." "Mlalll aem, da bom qašel posla kot pristaniški delavec, gospa, toda doli po ladjedelnicah odpuščajo ljudi. Morda bi kot mornar !el lahko na morje, toda nihče vam ne grs najemati ae-lenca .. . Dva dni še nisem nič Jedel." "To Je nekaj strašnega .... Ampak, revček, kaj ne bi mogli Iti h kakšnemu mialjonu ali kaj takega T' ' Ko je Bud odneael zadnji kož, je nalel na voglu kuhinjske ml-ss krožnik- mrslegs mesa, pol hUfos zadehlega kruha in koaa-rec mleka, kl je cikalo na klalo. 8 slastjo je jedel, ne da bi prav prežvečil, In ostanek suhega kruha Je zmažll v žep. 44. "No, vsm jo teknila nmltcar "Hvala lepa, gospa T ,» Pokimal je s polnimi usti. "No, seda} pa?lahko greste, prav lepa hvala." • Četrt dolarja mu jo stisnila v roko. Z mežikajočim oČssoin Je Bud motril petlftdvsjsst centov v svoji dlsnl. "Ampak, gospa, rekli ste, ds ml boste dsll dolar" "Ksj takega nlasm Jas nikoli rekla. Kaj vam pride ns mi-ssl . . . Poklicala bom moža. če se mi takoj ne zgubite. O, Marija. najboljle bo, poklicati po-tičijo, kako je nekf mogoče ... 30, 1»31>, po- jO u ker nI Ust Je val vatavljen pišite mm navedite stari TOREK, so jmu . 1 SLOVENSKA NAHODNAK^ PORNA JEDNOTA .csrvh ™e*eta sa koristi agitacijo In fiaastva is rt proT »ando svojih Mej. Nlkakar^ 0 drugih pod. U- Vsaka ol! .__M _ običajno svsk glasilo. Torej sgitatoričai d«oi2 te naznanila drugih podpor^ organizacij la ajih društev Ti os as pošiljajo listu štreni tajnfld In drog! Id, pri kater* k lahko plsčate na- SmS te gg pol SNPJ dopUa> $4j| Za aissts Ckdcago ia Ucero Iste $7 JO, pel leta $S.7ft, ga t m pel pa HJO. j SSj --S----« g— H|k.g mm. .fPPR pv fw«ii AH sto !• Bsroffl Prggvn-lo stt MMiiMki Ost stoJm prijatelja •» TV) It Jj^" pošljete Za Evropo AH gte naročeni na dne?, nik "Proeveto"? PodnirtlU svojligt! List stane u eck Isto 91 JO. Uprgvniltvo "PROSVETA" SM7 S. Lasmdale Ave^ Ckiczn V SPOMIN 25 LETNICE SMRTI ssšs drete suCere JOŽEFE PjLEŠKO -Ji- H,4|Mi« ^ va^Neve« M^tu I)olfnjnkfw m t ■-- te |e minulo ZS let od kar draga a»U ste sapaeUU aas , koliko gorja la koTk soba pretekle le ta čas. Oč« asi in vaš soprog, redao obiskuje vašo gomilo la se sfoadals va Draga ^e min U M jo imam Jas tadi sati, pogrešam s vsa, odšli ete ed aas v prersni grob, dan. da Sf iudi mi ae M spomnili vss. da U obiskala gomilo vašo v oddkljcni ml domovini In poto«ls M vam gorje mej«, da šatlll M kot mati draga, bM mora vae gorje. Počfrajte v mira la lahka aaj Vam bode demačs seailjict. Žalujoči oetaM: Joka Pleško, soprog. Frank Pleiko. sla, ia Fr«. čiška Zore. emošeaa kčl v starem kraju. Jožefa Podboj. Losi* Valentin« la Mary Potočnik, omošene hčere v Waekegsas. III STAR IN ZVESTI PRIJATELJ js ta poznana banka vsa* svojim odjemalcem, katerim vedno rada pomaga In daje nasvete. Ona obkvlja vseh vrst bančno posle In prodaja "šlfksrte" vseh družb. Ne possbite ge obrniti nn njo kadar ksj potrebujete. V TISKARSKO OBRT SPAMJOČA KLA Vali prihranki so savarovanl pri KASPAR AMERICAN STATE BARK CHICAGO, ILL. 1900 BLUE ISLAND AVENUE SB4 SPREJEMA koledar- knjige, shode, Tiska in flsitnice, čagnfke, vabila M glorengkem, hrvatgkem, ilovalkem, Mkem, nemškem, Krnske itd. jezOra drugih in S.N.PJ. ČLANSTVO 8 IJI TISKARNI [VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CL DA TDBKOTINI NAROČA V SVOJI valjeSo delo prvi mte. Vss pojasnila daje vodstvo Mtttfl 8. N. P. J. PRINTERT POJASNILA TAM DOBE NA TUDI VSA U8TMENA M749 Se. L«waiale Arm* CHKAOO, ILC. ZELJO