21. januarja 1993 70 tolarjev številka 2 VREME J V1ZUELNE KOMUNIKACIJE grafično oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis SraMOHCTM tet: 06MS5I-9N1, fax: 0631M1-6M Mm gorenje point Žarova 10, Velenje tet.: 854 741, fax: 853 944 Jez v Grušovljah podrla suša! Tako menijo "strokovnjaki", na posnetkih pa so posledice nad in pod jezom. Strun 5. (foto-.jp) Tri desetletja garaštva - Kot posledica aktivnega gledališkega dela v Velenju seje raz-vilo Amatersko gledališče in z njim vred Mladi oder. Prvi je svojo gledališko zaveso odgrnil prejšnji teden in z delom Plakat označil 30 - letnico garaštva na nepoklicnih odrskih deskah v Velenju. Več mi strani S. KMStfO Bi 8/t.o, ft 5MVC0 tfllElSev J/IL A 3C *VA.. V Gornjem Gradu (tiho) pridno delajo Prostore za bodočo občino že imajo _stran 5 Vinska gora - občina? V novi lokalni ureditvi naj bi dobili status samostojne gorske občine. _stran 6 Novice, ki odkrivajo tančice V občinski volilni komisiji so prejšnji teden zapiti izgubljene stave. _stran 7 Akne, večne težave mladih Izogibajte se čokolade, salam, konzervirane hrane... _stran 9 Najglasnejši v 2.c Dvoizmenski pouk na OŠ Antona Aškerca v Velenju razburil starše. Obiskali so predsednika velenjske vlade. _stran 10 Šport Ekipa Gorenja presenetila v Trbovljah _stran 12 Šaleški jamarji dosegli viden uspeh Združili so jami Ledeno devico in Zadnikovo brezno v spoštljivi globini 630 metrov. _stran 13 S skakalnice na sodišče Obtožnica očita obdolžencem, da naj bi skakalnico zgradili iz materiala, ki bi moral biti v rudniških rovih h stran 14 TV spored stran 15 in 16 Nagradna križanka stran 17 Video igrice na Gorici nezaželjene Obrtnik je moral prostor izprazniti tudi zaradi pritiskov okolice stran 20 Grozi Velenju vladna kriza? Za prihodnji teden je sklicano zasedanje zborov velenjske občinske skupščinske skupščine, na njem pa naj bi dobili novega mandatarja. Vse skupaj je zaenkrat zavito v meglo. Po Velenju se sicer veliko govori o tem, kdo naj bi prevzel taktirko velenjske vlade, uradnih informacij pa stranke zaenkrat ne dajejo. Na volitvah naj bi s svojimi kandidati sodelovale LDS, SDP in Zeleni. Desno usmetjene stranke pa menda ne bodo predlagale svojih kandidatov, izjavile pa so, da izvolitve novega vodstva ne bodo ovirale in bodo podprle kandidata, ki bo zanje sprejemljiv. Sedanja vlada sicer še opravlja svoje delo, vendar pa je slišati, da mnogi že odhajajo na nova delovna mesta in bi bili radi čim prej razrešeni. Kaj lahko se Velenjčanom zgodi, da bo nastopila resna vladna kriza, če stranke do prihodnjega torka ne bodo našle sprejemljivih kandidatov za novega mandataija. Po poslovniku imajo sicer pravico, da mandataija predlagajo pred samim zasedanjem ali pa celo med njim. Vsekakor pa se postavlja vprašanje, ali je to smiselno, ali morda ne bo to, da se delegati ne bodo mogli uskladiti, podaljšalo izvolitve mandataija? N ■ MlraZakošek 2 z vseh vetrov Norice Splošna stavka v šolstvu in vrtcih? LJUBLJANA • Ker se slovenska vlada še nI odzvala na predlog sindikatov, da bi na skupnem pogovoru poiskali ustrezno rešitev v zvezi s premalo Izplačanimi plačami delavcev v vzgojno- Izobraževalni dejavnosti, je Republiški odbor Sindikata delavcev v vzgojni, Izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije 12. januarja sprejel sklep, o najavi tridnevne splošne stavke v šolstvu za 10., 11. In 12. februar In v vrtcih za 10. februar. Terjajo Januarsko osnovo za določitev izhodiščne plače v višini 26.526 tolarjev in enako višino poračuna premalo izplačanih Izhodiščnih plač v enakih časovnih termlrrih, kot jo je vlada Republike Slovenije priznala delavcem v državnih organih. H mkp **mm»m»*a*mmmmm*mm***Mm»****mmm 26.januarja zaseda velenjski parlament VELENJE - Za torek, 26. Januarja, je sklicana skupna seja vseh treh zborov velenjske občinske skupščine. Na njej naj bi obravnavali Izjavo o nepreklicnem kolektivnem odstopu Izvršnega sveta, predlagali kandidate za sestavo liste Izvršnega sveta in tudi volili mandatarja. Na dnevnem redu Imajo še predlog odloka o preimenovat^ ulice vmjačke banje, o določitvi uradnih prostorov za sktepartfe zakonskih zvez, spremembo odloka zazidalnega načrta za Staro Velele, osnutek programa deta skupščine, osnutek zakona o lokalni samoupravi ter Informacijo o Izvajanju odloka o varstvu zraka. Družbenopolitični zbor pa bo obravnaval tudi predlog odloka o preimenovanju ulice Veljka Vlahoviča v Goriško cesto, kar sta ostala dva zbora že sprejela. ■ mkp Ze prvič (samo) nadaljevanje MOZIRJE • Poslanci vseh treh zborov mozirske občinske skupščine se bodo na 20.skupnl seji in prvi letošnji zbrali v petek, 22.Januarja. To bo v bistvu nadaljevanje zaradi nesklepčnosti prekinjenega decembrskega zasedanja In temu primeren bo začetek dnevnega reda. najprej bodo namreč na vrsti potrditve zapisnikov s tega zasedanja In še vrsta zapisnikov kasnejših ločenih sej posameznih zborov. Bodo poslanci vsaj na začetku leta zbrali dovolj časa In odgovornosti in z udeležbo zagotovili sklepčnost? Upajmo, saj bo (vsaj na začetku) potrebna dvotretjinska večina, ko bodo sprejemali statut občine in poslovnik njene skupščine, kar jim doslej že nek^krat nI uspelo. Med ostalimi zanimivimi točkami kaže omeniti poročila o delu komisije za denacionalizacijo, komisije za raziskavo prisluškovala telefonskim pogovorom In komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev in pravno dvomljivih procesov, navsezadnje tudi poročilo o izvajanju det na vodnogospodarskih objektih, za kar so na prejšnjem zasedanju poslanci terjali prisotnost Izvajalcev. Seja se bo v nazarskem delavskem domu pričela ob 7.uri. ■ iP itiiiiii•ii•iIIiiiiiiiii■iii«ii Obnova s težavami CEUE - Le redkokateri objekt, to pa gotovo ne velja le za Celje, obnava|jajo tako počasi kot celjsko železniško postajo. S prvimi deli so namreč začeli Že pred leti, tedaj tudi obljubili, da bodo obnovo hitro sklenili, potem pa so se zastoji kar vrstili. Res Je sicer, da se Je kmalu pokazalo, da bo potrebnih veliko več del, kot so sprva predvidevali, še bolj od tega pa Je obnovo zavrla kriza, v kateri se je znašlo celotno slovensko železniško gospodarstvo. Celjsko železniško postajno poslopje Je tako še vedno zagraje-no z zidarskimi odri, nihče • ne v Celju, ne v Ljubljani - pa si ne upa napovedati, kdaj bodo obnovo sklenili. ■ k ............................... Do zlata z varčevanjem CELJE • V celjski Zlatarni so se odločili za posebno akcijo, da bi si zagotovili dodatne količine surovine • to je zlata. Uvedli so takoi-menovano "zlato varčevanje", v razpisani natečaj pa so za začetek pritegnili svoje delavce in upokojence. Kot "mamilo" so obljubili lOodstotne obresti in kot pravijo, se je na natečaj že odzvalo veliko delavcev In upokojencev. V tem podjetju zlato potrebujejo, če želijo uresničiti smel delovni načrt, ki so ga zastavili za letos. Proizvodnjo naj bi namreč zvečali kar za nek^j nad 50 odstotkov, 80 odstotkov vseh izdelkov pa naj bi Izvozili. ■ k lili II R II K II IVI RRISIIIIIIIIKlil Poroke na velenjskem gradu VELENJE - Vse več bodočih zakoncev Iz občine Velenje, bi si za sklenitev zakonske zveze, namesto skupščinske dvorane, raje Izbralo primernejši prostor. Recimo velenjski grad. Skupščinska dvorana se mnogim ne zdi primerna niti po velikosti, niti po izgledu za tak svečan dogodek, kot naj bi poroka bila. Zdaj so v Velenju pripravili odlok, po katerem bo možno, če bo sprejet, skleniti zakonsko zvezo tudi v prostorih velenjskega gradu h to vsako prvo soboto v mesecu. ■ mkp iiiiiiiRiiiiiiii|iilliiiiRiiiii 114. občni zbor gasilskega društva ŠOŠTANJ - Gasilsko društvo Šoštanj - mesto je vsekakor najstarejše društvo v Šaleški dolini. Ker so kot gasilci vedno zelo hitri, bodo letos kot prvi Imeli 9voJ, že 114. občni zbor, ki bo v soboto, 23. januarja ob 17. uri, v Gasilskem domu v Šoštanju. Nanj so povabil vsa sosednja društva In slmpatizerje. Še posebno aktivni so bili lani, ko so v sušnem obdobju z vodo oskrbovali višje ležeče zaselke in vasi. Vsak četrtek pa imajo redne vaje In sestanke. Tojeeditv) nestrankarsko društvo, ki nepretrgoma deluje vseh 114 let kar je zavidanja In občudovanja vredna aktivnost Društvo se je proslavilo tudi v državnem merilu. Vsako leto prireja baddonaMŽunkovičevmemo-riaL tekmovale s starimi točnimi brizgalnamL Letos bodo poskrbeli še za presenečenje, ki pa nal zaenkrat ostane skrivnost Društvo bo tudlvbodoče vodil Peter Drev, poveljnik pa bo agilni Tone Mežnar. Občina Velenje »»»»»»»»»»»»»«»»»»»»» 65 novih vojakov Včeraj je iz občine Velenje odšlo na služenje vojaškega roka 65 mladih fantov. Za šest mesecev bodo njihovi novi domovi učni centri v Ljubljani, na Vrhniki, v Kranju in Slovenski Bistrici. Kot pravijo na občinskem sekretariatu za obrambo, posebnih težav pri tem ni. Celo nasprotno. Zaradi skrajšanega roka in slovenskih vojašnic fantje prav radi za pol leta spremenijo okolje, svoje navade,... Na krajšem sprejemu ob tej priložnosti je vsem sprejemnikom rdečega nageljna (danes že vojakom) spregovoril sekretar občinskega sekretariata za obrambo Tone De Costa, pozdravil pa jih je tudi pomočnik sekretaija Zdenko Slapner. ■ tp Mozirje *£*SS8S*$S* Tri desetnije zdravih fantov Iz Zgornje Savinjske doline je v torek odšlo na služenje vojaškega roka 30 mladih fantov. Vsi so odšli v učni center v Ljubljano, na skere-tariatu za obrambo pa so tudi ob tej napotitvi z zadovoljstvom ugotovili, daje to zares zdrava generacija, ki si služenja vojaškega roka tudi želi. Pred odhodom so mladim fantom na sedežu občinske skupščine pripravili sprejem, na katerem sta bodoče vojake pozdravila predsednik izvršnega sveta Alfred Božič in sekretar sekretariata za obrambo Niko Purnat. Ujp Občinska organizacija Rdečega križa Za 4 milijarde dolarjev orožja Rusija želi v tem letu s prodajo orožja zaslužiti štiri milijarde dolarjev, toliko kot leta 1992. Glavni odjemalki ruske vojaške industrije sta Kitajska, ki je lani v Moskvi kupila vojaško tehniki v vrednosti milijarde dolarjev, ter Indija. Obema državama bodo Rusi najprej ponudili letala in obrambne raketne sisteme S-300, ki veljajo za boljše kot v Zalivski vojni uporabljeni ameriški "patrioti". Otroci v ZRJ brez Miki Miške Ameriški koncem Walt Di-sney je v skladu z resolucijo ZN o trgovinski blokadi ZRJ prepovedal tiskanje svojih risanih serij v srbiji in Črni Gori. Veliki in mali otroci v Srbiji in Črni Gori tako po 61 letih ne bodo več mogli spremljati dogodivščin miške Miki in racmana Jaka. In se v Srbiji sprašujejo, zakaj bi morali biti prav njihovi otroci tako zelo prikrajšani! Res, zakaj? Kondomi v kinodvoranah V londonskih kinodvoranah so se odločili, da bodo zaljubljenim parom v zadnji vrsti dvorane v prihodnje delili kondome. Novost bodo uvedli 14.februarja, na dan svetega Valentina torej. "Petdeset odstokov obiskovalcev filmskih predstav so zaljubljeni pari, ki imajo tam ljubezenski sestanek in odločili smo se, da jim bomo pomagali," pravijo upravljalcvi kinodvoran. Kondome bodo delili brezplačno. Slovenj Gradec Dobro delo seje rezultate Zimske počitnice so tu! Vse dosedanje krvodajlske akcije so bile v Slovenj Gradcu uspešne. Zasluge za to imajo v celoti aktivisti Rdečega križa na terenu, še posebno pa Anka Matvoz, strokovana delavka v občinski organizaciji Rdečega križa. Letos bodo dali prednost socialni dejavnosti in to zaradi povečanega števila pomoči potrebnih, tako beguncev kot domčih družin in posameznikov. V lanskem letu je bila vse do 20. novembra pomoč usmerjena v oskrbovanje centra za begunce na Grmovškovem domu na Kopah, kjer jih je bilo okoli dvesto. Skrb pa je bila posvečena tudi 76. domačim pomoči potrebnim družinam s 197 družinskimi člani. Po ukinitvi centra za begunce na Kopah, bodo domače družine deležne največje skrbi ob stotih beguncih seveda, ki živijo pri sorodnikih v občini Slovenj Gradec. Pohvalo za sprejem beguncev si zaslužijo mnoga podjetja, šole in posamezniki, kot tudi organizacija Volkshilfe (ljudska pomoč) z Dunaja in muslimansko društvo Merhamet iz Maribora. Pohvaliti je treba tudi zgledno sodelovanje Občinske organizacije RK s Karitasom in socialno službo. I Jože Dolar Je že tako, da naši najmljaši veliko časa med počitnicami preživijo kar za televizijskimi sprejemniki. Morda tudi zato, ker jim ne ponudimo kaj drugega, zanimivejšega. Letos vsekakor ne bo tako. Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je kot koordinator različnih organizatorjev pripravila pester program aktivnosti v tednu od 25. januarja dalje. Računali so tudi na muhaste, s snegom skope zime. Poleg smučarskega tečaja na Kopah bo v primeru, da bo snega dovolj, na smučišču v Šaleku potekala alpska šola smučanja, tekmovanje za Svizcev pokal in veseloigre na snegu. Novosti iz Zakona o socialnem varstvu Konec novembra lani je bil v skupščini Republike Slovenije sprejet nov Zakon o socialnem varstvu, ki prinaša precej sprememb. Centre za socialno delo kot javne zavode postavlja pod državno pristojnost. Kajjevnjem novega v zvezi z denarnimi pomočmi? Denarno pomoč lahko prejemajo državljani RS, s stalnim bivališčem v Sloveniji, ki so stari nad 60 let, nimajo lastnega dohodka, so nesposobni za delo in nimajo premoženja. Denarna pomoč jim postane edini vir dohodka. Mlajši od 60 let, morajo poleg že naštetega, predložiti tudi ustrezno mnenje invalidske komisije, ki potrjuje, da občan ni pridobitno sposoben, in da si ni sposoben zagotavljati socialne varnosti sam. Denarni dodatek je nova oblika denarne pomoči, do katere so upravičeni iskalci prve zaposlitve, posamezniki, ki si s svojim delom ne morejo zagotoviti socialne varnosti ter družine, ki si s svojimi dohodki ne morejo zagotoviti socilane varnosti. Pogoj je slovensko državljanstvo in stalno bivališče v Sloveniji. Za tiste, ki nimajo slovenskega državljanstva, pa je pogoj za prido- bitev denarnega dodatka, dovoljenje za stalno bivanje v Sloveniji. Tisti, ki živijo v družbenih stanovanjih in prejemajo denarne dodatke, lahko prejmejo tudi subvencijo stanarine. Denarni dodatek odobrijo za 6 mesecev. Po izteku, se na podlagi izračuna, lahko ponovno odobri za naslednjih 6 mesecev. Višina denarnega dodatka ne sme presegati višine netto zajamčenega osebnega dohodka, ki trenutno znaša 13.800 tolarjev. Jd Na Konovem bodo lahko drsali, na zimskem bazenu plavali, v Rdeči dvorani igrali namizni tenis, plezali po umetni steni, lahko pa se bodo vključili tudi v zimsko šolo rokometa ali rekreativno igrali nogomet. Športno društvo Šoštanj bo organiziralo splošno vadbo v njihovi telovadnici. Tudi šah bodo lahko igrali naši šolarji in to v prostorih Šahovskega kluba v Starem Velenju. 28. januarja bo na OŠ Livada, ob 16. uri .Otroška olimpiada, ves teden pa bodo potekale tudi ustvarjalne delavnice v prostorih DPM Edvarda Kardelja. Otorci si bodo lahko ogledal i kar nekaj filmskih uspešnic, namenjenih njim, v velenjski knjižnici,pa lahko v sredo prisluhnejo uram pravljic in ugank. ■ bš DELAVSKA UNIVERZA _VELENJE organiziramo TEČAJE RAČUNALNIŠTVA 'OSNOVE, DOS, WS7.0 * PRILAGOJEN TEČAJ ZA MLADE * NADALJEVALNI TEČAJ WS 7.0 (3 dni) Informacije in prijave: tel. 854-539 V vodi je naš obraz Če že gre vse drugo na jug, naj gre pa še to! smo pogostokrat v preteklosti vsklikali in metali ali spuščali v potoke in reke najrazličnejšo nesnago. Tudi po zadnjih spremembah naše reke še vedno tečejo na ista območja - in tudi pri mnogih ljudeh se odnos do naših potokov, rek injezer ni dosti spremenil. Kot da se ne bi zavedali, da nam pogled v vodo najbolj pokaže naš obraz. Če ga v vodi ne moremo videti, potem je nekaj hudo narobe. Saj ne rečem, da pri nas v skrbi za vodo nismo nič naredili. Res pa je, da smo bili pri tem pogosto bolj dejavni na jeziku ali na papirju, kot pa v praksi. Res je tudi, da smo ob izgradnji nekaterih novih objektov spoštovali določila, da so potrebne tudi primerne čistilne naprave; pa kaj ko seje marsikaj pogosto zgodilo, da so take naprave bolj za okras. Oziroma jih imajo marsikje le za primere, ko jih obiščejo kakšne delegacije ali inšpekcije. Pa tudi ne gre le za razne tovarne in druga podjetja Tudi posamezniki sami najbolje kažejo naš odnos do vode. V teh lepih dneh, ko nas je že spet bolj zvleklo ven, smo lahko spet pričagrozne nesnage ob potokih, rekah, na bregovih jezer. To so namreč še vedno najprimernejša odlagališča za najraazličnejše odpadke. Pa nam ni treba izbirati potokov in rek. Je kar podobno v porečju Pake, Savinje ali kake druge reke. Že nekaj časa/vsaj občasno/ nekateri s prstom kažejo po rekah navzgor, ko kažejo na krivca za onesnažene reke. Laščani kažejo na Celje naZalec, Žalec na Mozirje in po drugi veji na Velenjčane. Tisti, ki so pri izviru, seveda nimajo več na koga kazati, razen na obiskovalce, ki prihajajo k njim od drugod, ali pa na podjetja: družbena in tudi zasebna, ki v želji za čimvečjim dohodkom pozabljajo na vode in okolje nasploh. Zakaj bi se mučili in sode odpadnega olja vozili na ustrezna zbirališča, če jih lahko odložijo kje na kakšno zapuščeno mesto. In zakaj se ne bi na enak način znebili še česa drugega nekoristnega. Saj zemlja vse posrka in voda vse odnese. Že dolgo je tega, ko smo rekli, da moramo Savinjo dvigniti v višji kakovostni razred. Pogoj za to pa seveda je, da vanjo nehamo spuščati odpadke najrazličnejših vrst in barv. Mi smo gotovo fenomen, da naše vode "združujejo" veliko tega, s Čimer se sicer ponašajo drugod širom sveta. Kitajci imajo rumeno reko - mi imamo več rek in potokov s tako barvo. Razen tega imamo še rdeče reke in potoke, pa zelene, pretirano modre, rjave in še raznih drugih barv. Bogastvo barv naših voda res ne pozna meja. Pa ne le barv, tudi vonje in /to najbolje ve vodni živelj/ okusov. Nekako podobno tudi spreminjajo barve ribiči, ki iščejo po vodo plavajoči živelj. Še sreča, da so se tudi že nekatere ribe prilagodile novim razmeram in živijo že tudi v vodi, v kateri nekoč ne bi preživele. Še vedno pa je tudi veliko takih, ki so jih razni onesnaževalci naučili plavati hrbtni slog. Se pa tudi najdejo ribiči in ribiška društva, ki so veseli, ko opazijo kaj mrtvega ribjega "življa", ker jim odškodnina pomeni več kot žive reke.Seveda bi zapis lahko končal s kakšnim podukom za bodoče ravnanje; lahko bi potrkal na dušo in zavest ljudi in zapisal prepričanje, da bodo v bodoče gotovo bolje. Ampak je bilo doslej takih koncev že preveč - naše vode pa vseeno še vedno jemlje konec. ■ k Velenjski rudarji pred novimi nalogami ..................................... Vse bolj trden korak Gorenieva Procesna oprema iz profitnih centrov v podjetja Zaradi še vedno nerazrešenih ekoloških vprašanj v Šaleški dolini, je usoda premogovništva in energetike v našem okolju še naprej negotova. A vendar so si velenjski rudaiji 7. dobrim delom svoj položaj v slovenski energetiki okrepili in si zagotovili trdno pot. Delovni rezultati, ki jih dosegajo, jih postavljajo povsem ob bok z najboljšimi evropskimi premogovniki, konkurenčna pa je tudi cena njihovega premoga. V preteklem letu so potegnili na površje 4 milijone 252 tisoč ton premoga, kar je dobrih 150 tisoč ton več kot so načrtovali. S še boljšo organizacijo jim je uspelo povečati produktivnost za 13 odstotkov, jamski in rudniški učinki pa so tudi porastli v povprečju za deset odstotkov. Na odkopnih poljih so zabeležili štirinajst odstotkov boljšo izkoriščenost. Finančni rezultati še niso znani, pričakujejo pa, da bodo ugodni, da v preteklem letu niso ustvarjali izgube. Seveda pa ostaja ravno na tem področju še veliko nedorečenega. Predvsem to, da niso dosegali načrtovane cene na joul toplotne energije premoga. Na začetku leta so se dogovorili, da bodo dobivali zanj po pet in pol nemških mark, realno pa niso dosegali niti štiri. Za to leto so si zastavili še nekoliko nižjo proizvodnjo. "Nakopali naj bi štiri milijone ton premoga, to je toliko kot ga bomo lahko prodali," pravi direktor velenjskega rudnika Franc Žerdin. "Takšno znižanje proizvodnje bo seveda vplivalo na finančne rezultate. V tem času pa si zlasti prizadevamo, da bi dosegli za joul plačilo v višini pet in pol mark. Naši kupci so zagotovili, da so toliko pripravljeni Franc Žerdin:"Flnančni rezultati še niso znani, pričakujemo pa, da v preteklem letu nismo ustvarjali izgube. Rezultati, kijih dosegajo velenjski rudarji, sodijo v sam evropski vrh, pa tudi cena njihovega premoga je konkurenčna. plačati. Seveda pa izpada proizvodnje v višini 252 tisoč ton ne bo mogoče nadoknaditi." Njihovi kupci ostajajo standardni. Tri milijone dvestoštiride-set tisoč ton premoga bodo prodali šoštanjskim termoelektrarnam za proizvodnjo električne energije, stošestdeset tisoč ton za toplotno energijo, prav toliko ga bo odkupila papirnica Videm Krško, sto tisoč ton toplarna Ljubljana, preostanek pa bo namenjen široki potrošnji. Tudi v tem letu bodo na velenjskem rudniku nadaljevali z zmanjšanjem števila zaposlenih. Sicer pa so že blizu željene številke. Trenutno jih dela 4362, pov-prečjo pa naj bi jih v tem letu 4321. Torej imajo le še 40 delavcev preveč. Tudi dodatnih prostih dni v tem letu ne načrtujejo. Lani so jih imeli kar enajst, opravili so 241 delovnih dni. Letos prehajajo na štirideseturni delovnik, opravili bodo 255 delovnih dni. Program zmanjšanja števila zaposlenih je dobro izdelan in predvideva zaposlitev celotne generacije njihovih štipendistov, kar seveda pomeni, da se kadrovska struktura zaposlenih na velenjskem rudniku nenehno izboljšuje. To je seveda nujno, saj sodijo med tehnološko najsodobnejše rudnike. V tem letu pa načrtujejo na velenjskem rudniku kopico organizacijskih sprememb, ki naj bi doprinesle k še boljšim delovnim, predvsem pa finančnim rezultatom. ■ Mira Zakošek Presežke bodo prerazporedili Od prvih dni letošnjega leta ima Gorenjeva Procesna oprema novega direktorja, oziroma v.d. direktorja, dipl. inž. strojništva Marjana Kovača, kije pred tem opravljal naloge namestnika direktorja. Sestavljajo jo trije profitni centri: orodjarstvo, strojegradnja in merilni sistemi, s 461 zaposlenimi. Ker se v zvezi s Procesno opremo v javnosti v zadnjem času precej govori, smo povabili na kratek pogovor v.d. direktorja Marjana Kovača, z željo, da razjasnimo nekatere dileme, ki ljudi najbolj zanimajo. * Predvidevate, da bo zaradi tega prišlo do kakšnih večjih presežkov delavcev? Marjan Kovač: "Ugotavljamo, daje glede na način, * Kaj se dogaja s Procesno opremo danes? Marjan Kovač: "V zadnjem obdobju se je Procesna oprema srečevala s precejšnjimi težavami, ki so v veliki meri posledica izpada jugoslovanskega tržišča, zelo majhnih investicijskih vlaganj v Procesni in zmanjšanih pri svojem največjem kupcu, ki je v bistvu Procesno opremo ustanovil, to je Gorenju. Tako smo se znašli v velikem vakumu in bilo je potrebno mukotrpno delo, da smo uspeli ponovno zagoviti normalno proizvodnjo. Danes imamo zmogljivosti v veliki meri zasedene." * Naj bom bolj konkretna. Govori se o tem, da se Procesno opremo pripravlja na stečaj? Marjan Kovač: "Likvidnostna situacija vsekakor ni rožnata. S tem se srečujemo že daljše obdobje. Če pogledamo poslovanje, lahko trdimo, da je tekoče pozitivno, vendar pa so stari grehi oziroma likvidnostna situacija, ki nam prinaša dodatne stroške, tista boleča točka, na kateri v tem trenutku največ delamo pri izvajanju sanacijskega programa, katerega glavne obrise smo oblikovali že v lanskem letu." * Kaj bo s Procesno opremo jutri? Marjan Kovač: "Iz treh profitnih centrov naj bi nastala tri podjetja z vsemi poslovnimi funkcijami, ki jih morajo imeti. Oblikovati jih nameravamo že v prvi polovici letošnjega leta Osnova teh podjetij je dana Profitni centri že danes obvladujejo tržno funkcijo, prodajo, nabavo, nimajo samo še nekaterih organizacijskih funkcij in finančno - računovodskih." na kakršen je Procesna oprema nastajala, v njej ostalo tudi nekaj delavcev, za katere moramo žal ugotavljati, da bodo tehnološki presežki. Vne-darbomo skušali zadevo reševati v sodelovanju z Gorenjem, predvsem Gospodinjskimi aparati, ki imajo v zadnjem času določene potrbe po delavcih. Računamo, da bomo večino teh primerov lahko rešili s prezaposlitvijo." * Za kakšen profil teh delavcev gre? Marjan Kovač: "Nekvalificirane in kvalificirane, ki razpolagajo z določenimi izkušnjami, ki pa niso več v programu te Procesne opreme tudi za bodoče." * Kakšno število in ali ste za Procesno opremo optimist? Marjan Kovač: "Glede presežkov je treba vedeti, da se prav ta čas pripravljajo elaborati za vsa tri podjetja. Šele iz tega bo razvidno število. O optimizmu pa: v principu sem vedno optimist. V Procesni sem osmo leto, vem kaj se dogaja z njo, vidim velike možnosti na tržišču. V zadnjem času izvozimo več kot 30 odstotkov. To pa je, če pogledamo tri leta nazaj, ko nismo nič, kar nekaj, mar ne? V naših izdelkih je vgrajenega veliko znanja in dela, materialni delež pa je relativno majhen. Z zvezami, ki smo jih uspeli navezati v zadnjih dveh, treh letih v tujini, menim, da so naše možnosti na tržišču dokaj ugodne." ■ Milena Krstič - Planine Marjan Kovač: "V naših izdelkih je veliko znanja, materialni delež pa je relativno majhen." Velenjska enota Republiškega zavoda za zaposlovanje -----------------""--»--»»»»^»»»»b«®®««®®®®®® »»»»»»»»»»»»»a«««®*««****®®®**«**®*®***5 ®«8®®«®»®il Aktiven igralec v politiki zaposlovanja Velenjska enota Republiškega zavoda za zaposlovanje pokriva območje šestih občin, celotno Koroško ter Velenje in Mozirje. Položaj na področju zaposlovanja in brezposelnosti se pozitivno razlikuje od drugih regij v Sloveniji. Nezaposlenost na območju dveh občin, Velenja in Mozirja, je kar za pet odstotkov manjša kot v Sloveniji. Brez dvoma je to rezultat pravočasnega in trdega dela velenjske enote Republiškega zavoda za zaposlovanje, ki je v dogajanje tvorno posegla z množico ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Res je, daje danes tudi tukaj toliko in toliko več brezposelnih, kot jih je bilo pred tremi leti. A je za razliko od mnogih regij v Sloveniji, ki so beležile in še beležijo porast brezposlenih in zmanjševanje števila zaposlenih, to dogajanje tukaj stagniralo, se nekako ustalilo. "Je pa nekaj, kar nas bo še gotovo doletelo, Štefka Kordež: "Struktura Iskalcev zaposlitve se je danes bistveno spremenila..." god. Lani so se nekatera pod jetja prijavila za takoimenovano državno sanacijo. V celi regiji imamo deset takih podjetij; v občini Velenje dve, v Mozirju pa eno. Zdaj bomo dobili iz njih prve brezposelne. S temi podjetji tesno sodelujemo pri reševanju presežnih delavcev. Tako ne bodo vsi, ki jih tam imenujejo presežke, prišli k nam kot brezposelni, ampak bomo pred tem naredili vse, da jih prezaposlimo, jim dokupimo delovno dobo ali jim pomagamo pri samozaposlitvi. Vse ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki jih izvajamo, v teh podjetjih še potenciramo," pravi direktorica velenjske enote Republiškega zavoda za zaposlovanje, Štefka Kordež. Verjetno bi tudi na tem območju imeli večjo brezposelnost, če ne bi naredili toliko! O tem zgovorno govorijo čisto konkretni podatki: lani so sofinancirali bilo toliko brezposelnih aktiviranih. Usposabljalo se jih je še okoli tisoč, prijavnih delih sodelovalo tristo, samozaposlilo blizu stopetdeset, da so preko Še vedno so dela, kijih naši ljudje, nočejo opravljati. Ne glede na to, da govorimo, kako hudo je danes za delo. Konkreten primer: v Termoelektrarni Šoštanj so iskali delavce za čiščenje dimnikov. Pa jih med domačimi ljudmi ni bilo mogoče najti. Izogibajo se tudi težjih del v gradbeništvu. V teh primerih si pomagajo s tujo delovno silo. upam pa, da ne v tako močnem obsegu kot dru- preko tisoč pripravnikov v regiji, kar pomeni, daje sofinanciranja novih delovnih mest uspeli zaposliti preko 140 brezposelnih. Te številke se komu morda ne zdijo velike, pa vendar povedo, da bi bil obseg iskalcev zaposlitve dobesedno enkrat večji, če ne bi izvajali vsega tega in to z individualnim pristopom. Ta daje rezultate tudi pri izvajanju štipendijske politike, kjer je izredno veliko problemov in kjer so izredno zaostreni kriteriji. Individualno se ukvarjajo s šest tisoč štipendisti, česar pa ne delajo povsod, ker je to zahtevno in naporno delo. Zavodi za zaposlovanje postajajo tako vse bolj tisto, kar naj bi bili, aktivni usmeijevalci, aktivni igralci v politiki zaposlovanja. "To se v zadnjih dveh letih močno čuti in vidi navzven. Če so bili še včasih pasivni iskalci zaposlitev, danes niso več. Tudi struktura brezposelnih seje spremenila. Ce je bilo še v časih med njimi veliko tistih, ki se jim ni prav ljubilo delati, jih danes ni več. Struktura iskalcev zaposlitve se je bistveno menjala. Res pa je, da tistih težkih del naši ljudje še vedno nočejo delati. Po tistem, ko smo lani sprejeli Zakon o zaposlovanju tujcev, ugotavljamo, da so dela, ki jih naši ljudje nočejo opravljati. Kljub temu, da govorimo, kako hudo je za delo," pravi Štefka Kordež. Javna dela so v sklopu aktivne politike zaposlovanja izjemo pomebna. "V Velenju recimo izvajamo javno delo, ki izstopa v republiškem merilu, ki zaposluje delavce z višjo strokovno izobrazbo. Tisti, ki sodelujejo v različnih oblikah javnih del, do-bijo novo vero v življenje. Velikokrat pa sodelovanje pri javnem delu prinese tudi redno zaposlitev in to je cilj, ki ga zasledujemo." ■ Milena Krstič-Planine POSLOVNE NOVICE Vabimo vas, da si ogledate nov izpisek borze ponudbe in povpraševanja, v katerem so zajete poleg domačih tudi tuje firme. Pomagali vam bomo preiskati področja, ki vas zanimajo. Obveščamo vas, da hrvaška vlada do sedaj ni podaljšala veljavnosti Odloka o blagu, za katero se plačuje posebna dvaščina za izravnavo davčne obremenitve uvoženega blaga, na čigar osnovi so morala podjetja plačati 7.5 % dajatev. Po informacijah hrvaškega Ministrstva za trgovino, omenjeni odlok ne bo podaljšan. V pogovoru z nekaterimi slovenskimi izvozniki, se ta davščina de- jansko ne obračunava od 1 .januarja, kar pomeni, da so se dajatve za izvoz blaga na Hrvaško znižale iz 23.5 % na 16.0 % in ustrezno manj za vrste blaga, navedene v Odloku. GZS - Območna zbornica Maribor pripravlja v sodelovanju z Trgovinsko zbornico Štajerske iz Gradca individualne razgovore o poslovanju z Avstrijo oz. o poslovanju s Slovenijo izmenično v Gradcu in v Mariboru. S temi razgovori želijo slovenskim in avstrijskim podjetjem dati možnost, da v individualnem in neposrednem razgovoru z zborničnim strokovnim svetovalcem dobite pojasnilo o posameznih specifičnih vprašanjih, s katerimi se srečujete pri svojem poslovanju. Govorilne ure bodo vsako drugo sredo v mesecu. Priporočamo vnaprejšne prijave. Kotizacije ni. Informacije lahkodobite na tel. 062/28-371, Dubravka Breznik. Obveščamo vas, da bo od 27.1. -31.1.1993 na Dunaju mednarodni turistični sejem. Ministrstvo za malo gospodarstvo objavlja razpis za pridobivanje sredstev malega gospodarstva. Ministrstvo za varstvo voda in urejanje okolja prireja javni razpis za pridobitev sredstev iz proračuna Republike Slovenije za leto 1993. Sredstva so namenjena pospeševanju okolju prijaznih snovi. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA GZS - OBMOČNI ENOTI VELENJE, tel.: 063/856-920. EjTA K0PLAS d.o.o., inženiring in tehnološke storitve VELENJE išče sodelavce za zasedbo delovnih mest VODENJE POSLOVNE ENOTE KOVINE in VODENJE POSLOVNE ENOTE NEKOVINE 1. Ia vodenje PE KOVINE in Pt NEKOVINE Urno kreativne in tržno usmerjene sodelavce. Pričakujemo, da imajo kandidati poleg splošnih pogojev, navederih v zakonu - višješolsko izobrazbo ekonomskokomeraalne smeri • sposoirast za vodenje in orgoniziranje PE v smeri doseganja sprejeNh cit|« diužbe • do so pri svojem delu samostojni In iniciativni ■ da vsaj pasivno obvladajo en tuj jeA. tk2beEmOFUSil.o.o.. Vse informadje, potrebne za izdelavo programa dela Pf, dobijo kandidati pri direktorju ERA KOPIAS d.o.o., no sedežu podjetja • Prešernovo 10, Velenje, dne 25.1.1993 od 13.00 do 15.00 ure. 3.1 Pisne prijave z dokazili sprejemamo 8 dni od objave no naslov: BJM- Kadrovska službo, htitmm 10, Velenje. Konidate bomo o Mi pismeno obvestili. N TRGOVINA, STORITVE, POSREDNIŠTVO, Šentjur "SONY CENTER" Benkova 6, Žalec tel. in fax: 063/ 711-427 v&l&prodaja diskont m&njalnlca rena a car . GROSISDČNA PRODAJA sladkor 50/1 51,90 olje 1/1 95,00 MARS 58g 33,90 testenine Miramar 1/2 49,00 sol 1/1 34,90 uncle Bens 500g dolgo zrnat 120,90 brivniki BIc 5/1 «0,00 čistila za posodo (b.f.) 1,5 - 4 I 198,90 - 269,90 toaletni papir 10/1 119,90 VLJUDNO VABUENII Domače zdravilstvo in zdravilci XXIX. Strgarjev zapis 12 V dveh nadaljevanjih se bomo še nekoliko KUN ukvarjali z vsebino Strgaijevih zapisov. Potem pa 1 sledijo nekatere podrobnosti iz Vršnikovega zapisa, pisec je živel v prejšnjem stoletju v Novi Štifti, temu pa bi sledil opis zapisov, ki jih je našel1 in shranil Zvone Čebul iz Šoštanja. Slednji so starejši, za starejšega od obeh, bi lahko trdili, da izvira iz sedemdesetih let 18. stoletja. Prav zato bodo primerjave objavljenih vsebin zelo zanimive in podučne. Pa poglejmo kaj je še v Strgaijevem zapisu! Zdravila za nos - če se v nosu pojavi izrastek, ki zelo smrdi, ga s kleščami izvleci in z britvijo odreži. Da ne bo težav pri celjenju, vtakni preko noči v nosnico korenino encijana Dobro je nato mazali rano v nosu z mazilom iz korenine "kravje žajfe", to dobro stolči in dodaj mastika za 2 groša, toliko kadila, za groš rišpata?, toliko laškega olja, vse to dobro zmešaj in maži. Očitno gre za sestav mazila iz deloma kupljenih snovi, saj navaja Strgar njihovo vrednost in na ta način določi količino. Težko je z gotovostjo trditi za katere snovi gre, saj tudi starejši lekarnarji izrazov, kijih Strgar navaja, ne poznajo. Prav tako ni povsem jasno kaj misli Strgar z besedo "kravja žajfa", domnevamo lahko da gre za "kravje zelišče" (krvavi mlečnik) ali za "kravje resje" (resa). Natančno bo to mogoče ugotoviti s pomočjo ustreznih strokovnjakov. Kako kri zaustaviti V tem primeru gre očitno za krvavenje iz nosa. - kadar preveč krvaviš iz nosa, naredi "koravde" na vrat. Zreži hren na krhljc, dobi korenino živih kopriv, oboje napelji na vrvico in obese za vrat, - bezgovo listje stolči in ga od blizu vdihavaj ("šnufraj"), - dobro stolčeno hrastovo šiško pomešaj zgalunom in to vdihavaj, - priporočali so še vdihavanje hrastove, jabolčne ali hruško,ve gobe, seveda je bilo treba katerokoli od njih, stolči in nato pripraviti za vdihavanje. Zdravila za usta V tem delu nasvetov gre za najrazličnejše bolezenske pojave v ustni votlini. - razne izpuščaje v ustih odpraviš s sokom gosposke kiseljice, - razpokane in boleče ustnice pozdraviš, če jih mažeš z vijočilnim oljem, - plajbajs na olju skuhaj in s tem moči razpokane ustnice, - gnojenje v ustih pozdraviš z obkladkom, na lanenem olju prekuhanega silbergleta, plajbajsa in voska, - poškodbe na jeziku odpraviš z mešanico lopatke, vina in medu, to je dobro mazilo, - gumiarabikum v vodi razstopi in s tem izpiraj usta, - petperstenko z medom zmešano v ustih zadržuj, - izmi vaj usta z vinom, v katerih so bile kuhane korenine kopriv, - dobro pomaga tudi izpiranje ust s kisom, v katerem je raztopljen galun, - žvečenje širokega terpotca in zadrževanje v ustih, tudi pomaga, - dobro jc izmivanje ust z vodo, v kateri je kuhana telohova korenina. Bolečine zob Več kot razumljivo je, da so prav tovrstne težave bile pri ljudeh dokaj pogoste, zato tudi toliko zdravilskih nasvetov! ■ Aleksander Vldečnlk Sociološki vidiki privatizacije podjetij Lastninsko preoblikovanje podjetij 1.Namen zakona Cijl zakona je lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom v podjetja z znanimi lastniki. Zakon v splošnih določbah ne vsebuje oziroma ne navaja načel, na katerih temelji. Predpostavljam, da zakonodajalec ni bil sposoben opredeliti meril pravičnosti in nepravičnosti, ki je še v predlogu zakona predstavljalo temeljno načelo in v zvezi s katerim so se pojavljala različna razmišljanja in polemike. Zakon ne zasleduje temeljnih ciljev privatizacije, to je liberalizacija družbe, uveljavljanje socialnih parvic državljanov ter učinkovitost in uspešnost podjetij, temveč zgolj cilj spremembe nelastnine v lastnino. Pri tem je popolnoma vseeno kdo bo(do) novi lastik(i). Zakon je sprejet v predvolilni mrzlici, zato je neučinkovit Glede na to, da niso sprejeti tudi ostali dokumenti, potrebni za kvalitetno izvedbo procesa privatizacije (zakon o soupravljanju, socialni pakt), je zakon celo škodljiv, saj postavlja v ospredje kapital pred zaposlenimi. Če v podjetju ne vzpostavimo homeostaze med cilji podjetja in interesi kolektiva, med profitom in plačami, med organizacijskimi enotami in delovnimi skupinami, med posamezno osebo in njeno vlogo, je onemogočeno uspešno in učinkovito upravljanje. "Kako hude so posledice v primeru, če ni ohranjeno ravnovesje med podjetjem kot racionalnim sistemom vlog in kolektivom, katerega interes je predvsem preživetje, opisuje Marshal Mayer v svoji knjigi Permanentno neuspešne organizacije." (Rus. 1992:62) Zakon je tudi neoperativen, saj še nimamo sprejetih zakonov o gospodarskih družbah, o javnih družbah, o investicijskih družbah, o vzajemnih skladih, o vrednostnih papirjih in o borzi, ki imajo pomembno vlogo v procesu privatizacije. Pravilneje bi bilo govoriti o lastninjenju, saj zakon čisto privatizacijo v prvi fazi onemogoča, saj se 40% vsega družbenega kapitala prenese na državne sklade. Državljani, ki so priviligirani v zakonu, so nacionalizirani lastniki ozi- Bolje preprečiti, kakor zdraviti Ktt«flgft«K«l«KK)8«*lft««««8M Bolezni perifernih žil Periferne krvne žile so vene, arterije in limfne žile zgornjih in spodnjih okončin. Po venah ali žilah dovodnicah se pretaka temna kri, polna ogljikovega dioksida iz periferije proti srcu. Po arterijah ali žilah odvodnicah pa se pretaka svetla kri, polna kisika iz srca proti periferiji (okončinam). I. Bolezni perifernih arterij Bolezni arterij razdelimo na obdobja, ki povzročajo - zaporo krvnih žil (Ateroskleroza, Mb Burger, Embolije) - spazem (krc) krvnih žil (Mb Raynond) ATEROSKLEROZA je v 95% vzrok za zaporo krvnih žil. Pri sladkornih bolnikih se ateroskleroza pojavi 11 x pogosteje kot pri drugih ljudeh. Moški so 6 x bolj nagnjeni k razvoju aterosklcroze kot ženske. Zdrava arterija jc glatka, elastična cev, ki ima sposobnost prilagajanja višini krvnega pritiska. Če se tlak v žili poveča, se žila razširi, če tlak pade, se žila skrči. Pri razvoju ateroskleroze se poškoduje notranja stena žile. Na to poškodovano žilo se nabira maščoba krvi, razraste se vezivo in tako nastane aterosklerotska plošča, ki povzroči, da se svetlina žile zoži, sama žila pa postane trda, rigidna cev. Ta se ni več sposobna prilagajati spremembam krvnega pritiska. Ateroskleroza se razvija počasi. Težave, ki nastajajo, so sorazmerne višini zapore v žilah. Okončina, ki jo taka žila oskrbuje, dobi manj krvi, s tem pa tudi manj hrane in manj kisika. Okončina postane hladna, bleda, koža na stopalu je suha, tanka, gladka, nohti so grobi in zadebeljeni. V okončini se pojavijo bolečine, v začetku pri hoji, kasneje pa tudi pri mirovanju. Na koncu prstov se pojavijo ranče, ki se težko zacelijo. Bolečine postajajo vedno hujše in pogosto je potrebno stopalo ali pa celo nogo amputirali. Glavni vzroki za nastanek aterosklcroze so: - povišani krvni pritisk - povišana maščoba v krvi (holesterol, Trigliceridi) - sladkorna bolezen - kajenje - debelost roma bivši lastniki in njihovi dediči v zvezi z vračanjem premoženja v skladu z zakonom o denacionalizaciji in zakonom o zadrugah. Tisti bivši lastniki, ki ne bodo poplačani v naravi, bodo prejeli ustrezno odškodnino iz odškodninskega sklada, ki pridobi 10% vrednosti posameznega podjetja z družbenim kapitalom v delnicah ali v kupnini. 2. Interna razdelitev delnic in notranji odkup delnic Zaposleni v podjetjih, ki se bodo lastninsko preoblikovala, niso obravnavani posebej, zakon jih torej ne favorizira, temveč jih skrije pod plašč vseh državljanov Slovenije, rojenih do dneva uveljavitve zakona, ki bodo prejeli lastniške certifikate z omejeno uporabo. Lastniške certifikate lahko imetnik zamenja med drugim za delnice ali delež v podjetju, kjer je (bil) zaposlen, v okviru interne razdelitve delnic. Podjetje namreč lahko razdeli navadne delnice za največ 20% vrednosti družbenega kapitala po otvoritveni bilanci. Otvoritvena bilanca pa se izdela po Metodologiji, ki jo na predlog Agencije RS predpiše vlada RS. Gre torej za realno vrednost in ne knjigovodsko vrednost. V tem delu interne razdelitve delnic, ni upravičencem dana nikakršna možnost cenejše pridobitve delnic. Notranji odkup je možen za naslednjih 40% družbenega kapitala, pri čemer se upošteva 25% popust le za 20% družbenega kapitala, ki ga je potrebno odkupiti takoj. Pri odkupu mora sodelovati več kot 1/3 zaposlenih. Naslednjih 20% se lahko odkupi v naslednj ih 4 letih (1 /4 letno). Določbi interne razdelitve delnicin internega odkupa delnic sta naravnani tako, da praktično v večjih podjetjih (velik družbeni kapital in veliko število zaposlenih) onemogočata zaposlenim olastniniti podjetje. Državljani bodo lastniške certifikate uporabili za zamenjavo v delnice podjetja samo v primeru, če bodo imeli tudi možnost nadaljnega odkupa in s tem vzpostavitev položaja, v katerem bodo napram državi večinski lastnik. Teoretično obstaja možnost deležev v razmerju: država 40%, zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci 60%. Naslednja ovira, ki bo državljanom onemogočala zamenjavo lastniških certifikatov za delnice podjetja, ki so 2 leti neprenosljive in nadaljni notranji odkup delnic podjetja, je prepozen sprejem zakona o lastninskem preoblikovanju. Večina podjetij z družbenim kapitalom je namreč popolnoma izčrpana in bodo v primeru odmrznitve moratorija na stečaje, propadla. Že prej omenjene homeostaze med cilji podjetja in interesi kolektiva v naših podjetjih ni. Lahko bi celo trdili, da so interesi kolektiva (in-eres po preživetju) pred interesi podjetja, vsled česar so naša podjetja permanentno neuspešna. Pričakovati je, da bodo državljani zamenjevali lastniške certifikate za delnice investicijskih družb. Pričakovati je torej tudi veliko število delničarjev, ki pa se bo zelo hitro zmanjševalo. Večji del osiromašenih državljanov bo delnice hitro in pod ceno prodal, kupovali pa jih bodo tisti, ki so si do danes, zlasti pa v zadnjih 2 letih, ustvarili dovolj veliko akumulacijo. "To pa so zlasti obrtniki in cerkev. Dobili bomo torej precej obrtniško strukturo lastnikov." (Ve-selinovič, 1992). V pogovoru za Gospodarski vestnik pravi glavni direktor borze Veselinovič Draško še: "Bolj bi bil vesel, če bi postali narod delničarjev, kot pa če bi dobili zelo ozek krog neprimernih lastnikov. " Zakon dopušča formiranje novih centrov moči in ga iz vidika prerazdelitve kapitala in moči, nikakor ni možno obravnavati ločeno od zakona o denacionalizaciji in zakona o zadrugah. Analiza vseh treh zakonov nam pokaže, da se del premoženja neposredno in pod pravnim varstvom razdeli bivšim lastnikom, kmetom in cerkvi, med tem ko je zaposlenim v podjetjih dana le možnost nakupa premoženja. Posledice te diskriminacije zaposlenih bodo dolgoročne, saj gre očitno za ustvarjanje pasivnih privatnih lastnikov, za katere je značilno brezdelje in parazitstvo in ne aktivnih lastnikov, ki edini zagotavljajo učinkovitost podjetja. John Naisbitt v svoji znani knjigi Megatrendi, navaja deset trendov, ki bodo zaznamovali prihodnost razvitega sveta. Peti megatrend je privatizacija gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. V zvezi s tem trdi, da bo do konca tega stoletja predvsem v Angliji in ZDA med zaposlenimi večje število delničaijev kot pa članov sindikata. Da je privatizacija proces so se zavedali tudi v Franciji, kjer so izpeljavo privatizacije javnih podjetij načrtovali v roku 5 let. Odvijala se je hitrje kot so pričakovali, saj so del premoženja z velikimi popusti razdelili med zaposlene, večji del med državljane, del stalnim poslovnim partnerjem, manjši del z velikimi omejitvami pa tujcem. Se nadaljuje ■ Cvetka Tinauer, dipl. pravnica - telesna neaktivnost Vse te vzroke lahko z zdravim načinom življenja odpravimo in tako preprečimo ali vsaj omilimo razvoj ateroskleroze. MB BURGER: Pravi vzrok za nastanek obolenja ni poznan, vsekakor pa gre za povezavo s kajenjem. Obolenje nastane pri kadilcih in verjetno gre za alergično reakcijo na nikotin. Arterije se zaradi procenta v notranjosti žile ožijo in pri hoji se pojavijo bolečine v mečih. V začetku obolenja se pojavijo bolečine pri hoji na daljšo razdaljo, ta pa se krajša sorazmerno z napredovanjem bolezni. Kasneje nastanejo bolečine tudi v mirovanju. Na okončinah nastanejo enake spremembe kot pri aterosklerozi. Bolniki, pri katerih se začne razvijali bolezen, morajo nujno opustiti kajenje, vendar iz izkušenj vemo, da tega zlepa ne storijo, zato se obolenje razvija naprej, pride do popolne zapore žile, nastanejo gangrene in zaradi močnih bolečin je potrebno okončino amputirati. EMBOLIJA nastane, kadar krvni strdek nenadoma zapre krvno žilo. V okončini nastane nenadna močna bolečina, okončina je hladna in bleda. Pulzi arterije izpod mesta zapore žile so odsotni. Pri tem obolenju je potrebna takojšnja napotitev v bolnico, kjer se z zdravili strdek raztopi in se ponovno vzpostavi cirkulacija krvi. M B RAYNOND: Tu pride do krča malih arterij na prstih rok. Pojavi se prehodna bledica prstov. Do krča žil pride zaradi mraza ali pa zaradi večjega duševnega pretresa. Krč traja par minut. Nastane bledica prstov, ki se spremeni v ci-janozo, (prsti pomodrijo), po parih minutah nastane barva kože zopet normalna. Obolenje nastane pri dekletih in mladih ženah. Za preprečitev obolenja je potrebno poskrbeti za toplo obleko (rokavice) in nujno je potrebno prenehati s kajenjem, ker nikotin že sam po sebi krči žile. Se nadaljuje H Nada Hribar, dr. med., spec. spi. med. ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Plačilna kartica ACTIVA - prava poslovna odločitev! Vsakodnevno denarno poslovanje lahko spremlja vrsta problemov in neprijetnosti, če ne vemo, kako enostavneje urejati naše denarne zadeve. LB Splošna banka Velenje d. d. je široki paleti storitev, s katerimi rešuje večino tovrstnih problemov, dodala plačilno kartico ACTIVA. PLAČEVANJE S PLAČILNO KARTICO ACTIVA JE PREPROSTO! Plačilna kartica ACTIVA predstavlja novo obliko brezgotovinskega poslovanja, namenjeno imetnikom tekočih računov za sodobno in enostavno plačevanje blaga in storitev na prodajnih mestih širom Slovenije. Za plačevanje na prodajnih mestih zadostuje, da predložite plačilno kartico in s podpisom overite račun, za vse ostale formalnosti glede plačila pa poskrbi banka v sodelovanju s prodajnim mestom. POSLOVANJE S PLAČILNO KARTICO ACTIVA JE GOSPODARNO! Poravnava računov, nastalih s plačilno kartico ACTIVA, se opravlja le trikrat, in sicer 8., 18. in 28. v mesecu. 0 plačilu računov vas banka obvešča z rednimi izpiski tekočega računa. KJE LAHKO POSLUJETE S PLAČILNO KARTICO ACTIVA? S kartico ACTIVA lahko plačujete blago in storitve na vseh prodajnih mestih, označenih z nalepko ACTIVA. Teh je v Sloveniji že preko 2200. Mreža prodajnih mest se neprestano dopolnjuje in bo po fazi uvajanja kartice zajemala vse pomembnejše trgovske in storitvene dejavnosti v Sloveniji, če se želite pridružiti mnogim, katerim je plačilna kartica ACTIVA že postala nepogrešljiv pripomoček za enostavnejše in sodobnejše poslovanje, se oglasite v vaši matični enoti banke, kjer boste dobili vse informacije in uredili vse potrebno za pridobitev plačilne kartice ACTIVA. Poskrbeli bomo, da boste v najkrajšem času ugotovili, da je ACTIVA prava poslovna odločitev! 21. januarja 1993 mSias s Varstveno delovni center »»»»■■■••■■»■•»»»»'O'««*«"« "Saj še sanjali nisem upala o tem" MKM S temi in podobnimi besedami se je predsednica Društva za pomoč duševno prizadetim občine Mozirje Darinka Marolt ganjena zhavalila vsem, ki so pomagali, da so Varstveno delovni center za duševno in telesno prizadete občane v Mozirju tako hitro uredili. Zahvalo in priznanje je vsem izrekel tudi župan Andrej Presečnik, kije ob drugih pomembnih nalogah centra posebej poudaril prostore za delo omenjenega društva in za druženje prizadetih, njihovih staršev in skrbnikov. Namestnik ministra za zdravstvo, družino in socialno varnost Franc Imperije med drugimi posebej pohvalil razumevanje skupščine občine Mozirje in njenega izvršnega sveta, predvsem pa gaje veselilo dejstvo, da so v Mozirju malo govorili in v kratkem času veliko naredili. Novega centra je bil zlasti vesel direktor Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije Tomaž Jereb, ki je poudaril pomen širjenja mreže centrov, mozirskemu pa je v imenu zveze izročil ključe novega kombija, brez katerega si dela centra ni mogoče predstavljati. O vlogi centra za občino Mozirje in naporih pri njegovi ureditvi je obširno spregovoril sekretar sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti občine Mozirje Darko Repenšek, ki je bil tudi vodja projektne skupine za izgradnjo in brez katerega vse skupaj ne bi tako hitro teklo. Izjemno prisrčen kulturni spored so pripravili varovanci Centra za varstvo in delo Golovec iz Celja, razstavo njihovih del pa so kasne- je odprli v Galeriji mozirskega kulturnega doma. Vrniti prizadete v domače okolje V mozirski občini so se za ustanovitev centra odločili lani aprila. Razlog je preprost. Preko 70 zmerno, težje in težko prizadetih občanov je danes razporejenih po vsej Sloveniji, od Primorske do Prekmurja, odtrganih od doma že od rane mladosti. Prva želja je torej bila, da jih vsaj del vrnejo v domače okolje. Tudi na pobudo ministrstva in zveze so lani aprila pričeli in v petek, ko so center odprli, več kot upravičeno slavili. Vsi. Center je v Mozirju, v stavbi za gasilskim domom, posebej velja pohvaliti lastnika stavbe, ki je odstopil del prostorov, mesto je zelo primerno, saj je blizu osnovna šola, ki bo poskrbela za hrano, blizu je zdravstveni dom, skratka vse. Do poletja bo v centru osem varovancev, potem dvanajst, v letu ali dveh pa jih bo dvajset, kar bo nekako končno število. Srečo so imeli tudi pri kadrovskih rešitvah, saj takoj našli delovno terapevtko in delovnega inštruktorja, oba dovolj usposobljena in pripravljena, varovanci pa bodo opravljali drobna in primerna dela za zasebnike in ustanove. Res - priznanje vsem! Center v novem poslopju Je lepo urejen In opremljen V Gornjem Gradu (tiho) pridno delajo SS3&S8RSSSS £ na ® nt®. 1» x ns, m m m m Prostore za bodočo občino že imajo Program samoprispevka so celo presegli * Načrtujejo novega, samo zase Črpalka po 17 letih * Želijo športni center z bazenom * "Kaj delamo? Kar naprej pogledu že pripravljeni na lastno občino, ki sojo želijo, a ne preveč na silo. sestankujemo," je bolj za šalo kot zares uvodoma dejal Toni Rifelj, ki je krmilo sveta krajevne skupnost Gornji Grad prevzel lani. Če bi namreč samo sestankovali, ne bi uresničili in celo presegli programa sedanjega in zadnjič občinskega samoprispevka.« "Presegli smo nekatere pomembne načrte, sicer pa sta med uresničenimi nalogami dve neuresničeni luknji. Gre za novo PTT centralo, za katero smo šele pred dnevi izvedeli, da je ne bomo videli in slišali vsaj še 4 leta. Zakaj se poigravajo z nami ne vem, vem pa, da imamo pred-potopne zveze. Nekaj številk iz centrale v Šmartnem smo pred dnevi sicer dobili, a nekajkrat premalo in ne vem kako jih bomo razdelili. Druga luknja je športni center, ki pa je v ospredju novega programa," pravi Toni Rifelj. Sicer so v krajevni skupnosti posodobili več kilometrov cest kot so načrtovali, pridobili nov studio za svoj kabelski sistem, uredili prostore krajevne skupnosti in bolj po tiho pravijo, da so v tem Toni Rifelj: "Samoprispevek Je temelj vsega In veijamem vanj" Še veliko bi lahko našteli, omenimo le, da so ob lanskih volitvah predsednika in sveta krajevne skupnosti temeljito spremenili delo krajevnih organov. Svet se sedaj ne sestaja za vsako malenkost, za te "malenkosti" so imenovali sedem odborov, ki se pridno sestajajo in učinkovito delajo. DREGAMO Verjamejo v lastne moči Bolj kot v preteklost so se ozrli v prihodnost. Občinski samoprispevek ne bo več razpisan, zato pripravljajo svojega, program zanj pa bodo napisali na kožo prav vseh krajanov. V njem bo med drugim temeljita ureditev starega trškega jedra, obnova ceste skozi kraj (projekte že imajo), nadaljnje posodobitve krajevnih cest, obnovo vodovoda bodo pričeli v prihodnjih dneh, načrtujejo dva športna in rekreacijska prostora s pokritim bazenom, zanj bi koristili višek tople vode podjetja Smreka, takoj bodo poskrbeli za dokumente za stanovanjsko in obrtno cono, da jim ja ne bi ušlo še več ljudi in podobno. "Kraj mora postati zanimiv za domačine in predvsem za turiste, ki jim zraka pač ne moremo več prodajati, domačini pa moramo v njem ostati in napredovati z njim. Moram pohvaliti ljudi, dobri so in pridno sodelujejo," je še dodal Toni Rifelj. ■ ip In zdaj uničuje prenizka voda!? Grušovljc, dne tega in tega, dve leti po katastrofalni poplavi in kakšna dva meseca po nekaj zaporednih dodatnih poplavah, podrl seje jez, ustrezni organi stanje proučujejo, tudi možne posledice, itd. Za Zgornjo Savinjsko dolino pravzaprav nič neobičajnega, če... Če po prvi "strokovni" oceni upravljalca vodotokov tokrat ne bi bila kriva prenizka voda. Česa vsega ta ljuba dolina ne bo doživela (upajmo, da tudi preživela)? Jez v grušovljah je bil eden zelo redkih, kije prestal vse valove, zdaj naj bi ga uničila suša. Vode v strugi naj bi bilo premalo, da bi se razlila preko njega, zato si je poiskala krajšo pot, poniknila nad njim, ga spodkopala in zdaj teče pod njim. Pa to ni hecna zadeva. Pol jeza je namreč betonskega, pol lesenega in voda je spodkopala (jasno) leseni del. Več kot očitna je nevarnost, da že malo višja voda "delo" dokonča, ostal bo betonski del, ki bo tok preusmeril naravnost proti Grušovljam. Prva posledica vsega je, daje v vzporedni strugi vode le še za ribji živelj, štiri male vodne elektrarne pa so že obstale. ■ Jp Ljubno ob Savinji So se dela zares pričela? Spodnjj del Ljubnega ob Savinji in Ljubnici je danes razrušen bolj kot kdajkoli doslej. Na Ljubnici do izlitja v Savinjo Javno podjetje Komunala gradi primarni vod nove kanalizacije, obenem celjski Nivo ureja njeno strugo, na Savinji je pa sploh "pestro". Dela pri gradnji obvoznice se nadaljujejo, z njimi pa je povezano urejanje struge Savinje, tudi obnova ceste med novim in "vojaškim" mostom, saj je reka grozila, da spodkopala sosednje hiše. Podoba tega dela se spreminja iz dneva v dan, ogroženi krajani pa upajo, da tokrat vendarle gre zares, saj jim slabih izkušenj pri izvajanju del nikakor ne manjka. Pomembno je tudi, da so že v teku priprave na gradnjo ceste Ljubno - Luče, sem pa sodi zbiranje pristopnih izjav lastnikov zemljišč ob sedanji (in bodoči) trasi te pomembne ceste. ■/P Ključe novega vozila Je Tomaž Jereb izročil Davidu Pavllču, ki bo poslej skrbel za prevoze varovancev od doma do centra in nazaj "Delovnih" posnetkov bo še dovolj, tokrat pa spomin na nekdanje čase in žalosten pogled na današnje Črpalka po 17 letih Gornji Grad - V tem kraju, središču Zadrečke doline, si že vse od leta 1976 prizadevajo za izgradnjo prepotrebnega bencinskega servisa. Veliko in preveč je bilo doslej neuspešnih akcij, obljub in vsega kar zraven sodi, zdaj pa gre zares. Edino črpalko v vsej Zadrečki dolini bodo dobili najkasneje do 1. julija letos. Zemljišče je zagotovljeno, investitor del bo Petrol, vsa pripravljalna dela pa so po dolgoletnih neuspešnih prizadevanjih uresničili v pičlih dveh mesecih. Cesta že, kaj pa denar? 8 iS 8S 8 « Nova Štifta - Najpomembnejša naloga, ki jo v tem času uresničujejo v Novi Štifti, je nadaljevanje gradnje in posodobitve ceste v spodnjem delu kraja. Dober kilometer sojo posodobili že lani, še slaba dva sta na vrsti sedaj. Ob vsem ostalem jim v Novi Štifti največ preglavic povzroča zbiranje manjkajočih sredstev. Presenetljiva udeležba m si % 8 % » » Šmartno ob Dreti - Brez velikega "pompa" in nepotrebnih zapletov, ki so bili v obdobju minulega leta dni značilni za prenekatero krajevno skupnost v mozirski občini pri volitvah novih predsednikov svetov, so to pomembno nalogo prejšnji teden opravili v Šmartnem ob Dreti. Za predsednika so izvolili Ivana Pur-nata, neposrednih volitev pa seje udeležilo preko 80 odstotkov volivnih upravičencev, natančneje - samo 12 volivcev manj, kot decembrskih državnih volitev. Kandidatov pa ni! Solčava je zadnja krajevna skupnost v občini Mozirje, ki še ni uspela izvoliti novega predsednika sveta krajevne skupnosti. Pravega navdušenja za volitve ni, še manj je kandidatov za to in druge pomembne naloge. Vseeno naj bi volitve pripravili in opravili ob sprejetju zaključnega računa te krajevne skupnosti. Bo uspelo? Obvoznica in -predor a • * * * Luče - V tem obdobju se v Lučah ob Savinji največ ukvaija-jo z obravnavanjem projekta in lokacijske dokumentacije za gradnjo sedaj že zloglasne ceste od Ljubnega do Luč. Svet krajevne skupnosti se je v minulih dneh večkrat sestal, saj Lučani ničesar ne mislijo prepustiti naključju, predvsem pa želijo in hočejo, da bodo ob gradnji ceste (kdaj!?) zgradili tudi obvoznico z nujnim predorom pred krajem. ...in Dreti Vinska gora - občina? Med željami in možnostmi Eden od zakonov, ki ga bodo poslanci državnega zbora verjetno kar kmalu sprejeli, Je Zaakon o lokalni samoupravi. Na njegovo sprejetje pa se pripravljajo tudi v Vinski gori, ki naj bi v novi lokalni ureditvi dobila status samostojne gorske občine. Na decemberskih volitvah so se krajani Vinske gore namreč med drugim odločili, da se začne pripravljati projekt izračuna o gospodarski upravičenosti uvedbe samostojne občine. Kakšne so zaenkrat možnosti za uresničitev tega načrta, smo se pogovarjali z dosedanjim predsednikom krajevne skupnosti Janezom Vanovškom. Koliko je stara zamisel o samostojni občini? Janez Vanovšek: "Pred približno dvema letoma se je pri nas začelo govoriti o novi ureditvi lokalnih skupnosti in takrat smo začeli razmišljati, da bi lahko Vinska gora spet postala občina. Približno tako kot pred in po drugi svetovni vojni, ko je že imela svojo občinsko upravo.Tako kot je ta nOva ureditev zamišljena, bosta sedanji občini Velenje in Žalec razpadli na več delov, s tem pa povezava Vinske gore postane problematična. Naši otroci zdaj hodijo v šolo na Dobrno ali v Petrovče. Zdravstvene storitve Janez Vanovšek vgčina krajanov koristi v Velenju, nekateri pa tudi v Žalcu. Zakon o lflkalni samoupravi sicer še ni bil sprejet, vendar obstaja več de- lovnih osnutkov. Mi bi bili radi pripravljeni takrat, ko bo sprejet, s svojim predlogom ne bi bili radi zadnji v parlamentu." Katere pogoje morate izpolnjevati, da bi lahko postali občina? Janez Vanovšek: "Zadnja delovna verzija zakona prepisuje kot pogoj za samostojno občino tri tisoč prebivalcev. Naj kar povem, da mi s tisoč petsto prebivalci tega pogoja ne izpolnjujemo. Vendar so možne izjeme, ki se jim pravi gorske občine. To izjemo bo uporabila na primer Tolminska občina. V takšni občini naj bi bilo organizirano osnovno zdravstvo, osnovno šolstvo, osnovna živilska preskrba in tudi preskrba z drugimi artikli. Zdravstva zaenkrat nimamo organiziranega, vendar pa že imamo na voljo prostore, v katerih bi bila lahko organizirana zasebna ambulanta. Štiriletno osnovno šolo imamo, razmišljali smo tudi o pošti. Ker PTT zdaj celo ukinja nekatere svoje enote, s tem ne računamo več." Kakšno je mnenje med krajani? Janez Vanovšek: "V okviru decemberskih volitev smo imeli referendum, na katerem smo ljudi vprašali, ali naj gremo v izračun možnosti za samostojno občino. Dve tretjini vseh volilnih upravičencev seje o tem vprašanju izreklo pozitivno. Tudi na delnih vaških zborih, ki so bili organizirani v mesecu novembru so ljudje rekli, naj napravimo izračun, potem bomo pa videli, kakšne so naše realne možnosti. Pravno podlago, s katero lahko upravičimo morebitne nastale stroške v zvezi s tem, zdaj imamo. Sestavljamo namreč ekipo ljudi, ki bodo kvalificirano skušali poiskati gospodarsko osnovo samostojnosti. Nekaj teh ljudi je iz našega kraja, za druge bo pač treba dati določena finančna sredstva." ■ Ksenija Rozman Krajevna skupnost Polzela Maja nov referendum V krajevni skupnosti Polzela, kije ena največjih v žalski občini, so potegnili črto pod leto 1992. Z opravljenim delom, ki so ga opravili v tem letu, so zadovoljni. O tem in o načrtih smo se pogovarjali s predsednikom skupščine KS Polzela Stankom Novakom. V vaši krajevni skupnosti ste lani veliko naredili, kaj vse in od kod ste dobili sredstva? "Leto 1992 pomeni za našo krajevno skupnost sorazmerno uspešno leto. Tako smo dokončali dela pri obnovi vodovoda v središču Polzele, razšiijena je bila cesta Breg - Gmajna in obnovljen asfalt v dolžini 800 m. Asfaltirane so bile ceste za Garantom, del ceste od Kovača proti kmetiji Cizej, po domačOe SeVšek in cesta do prodajalne plina Vasi na Polzeli. V naselja Breg je bila zgrajena kanalizacija za meteorne vode, V zgornji Polzeli paje bila zgrajena kanalizacija za odvodnjavanje voda ob poplavi. Urejene so bile tudi bankine in pa sanirane večje poškodbe asfaltnih površin na krajevnih in lokalnih cestah. V mrljiško vežo je bila napeljana tro-fazna elektrika in tlakovane so bile pokopališke poti. V cerkvici v Novem Kloštru je bila popravljena streha, organizirali pa smo tudi čiščenje graščine in okolice Novega Kloštra. V parku Šenek so očistili zaščitena drevesa strokovnjaki - drevesni kirurgi iz Ljubljane, poleg tega paje bil obnovljen ograjeni zid. Izdelan je bil projekt oplinjenja na Polzeli, proti koncu leta pa so se pričele priprave za izgradnjo kabelske televizije. V preteklem letu smo pridobili tudi simbola Polzele, to je grb in zastavo. Na pobudo KK Savinjske iz Polzele je bila obnovljena in povečana dvorana, na osnovni šoli paje bila opremljena računalniška učilnica z devetimi računalniki. Največ sredstev je bilo iz krajevnega samoprispevka, republiška sredstva preko ZVNKD Celje za park Šenek, občinska sredstva za urejanje cest in kanalizacijo, pa tudi tovarni sta prispevali, tako Polzela! tovarna nogavic kot Pohištvena industrija Garant, seveda v okviru svojih zmožnosti. Pri adaptaciji športne hale pa je sodelovala GP Gradiš." Kako so sodelovali krajani pri raznih akcijah? "Precej sredstev so zbrali tudi krajani. Tako so krajani opravili zemeljska dela in utrdili spodnji ustro/na cestah za Garantom in od Kovača do kmetije Cizej. V veliko pomoč pa sta tudi dva delavca v okviru občinskih javnih del. Preko leta sta čistila zasute jarke ob cestah, urejevala bankine, kosila zelenice v centru Polzele in parku Šenku. Upamo in želimo, da bo ta praksa ostala še naprej." Tudi za letošnje leto imate obširen program. Naštejte vsaj glavna dela, ki jih nameravate opraviti. "Radi bi nadaljevali z obnovo vodovoda, razširili in preplastili cesto od Tovarne nogavic do Garanta, uredili kanalizacijo za meteorne vode v križišču pri Cimperman, v sodelovanju z železniškim gospodarstvom pričeli rekonstrukcije ceste mimo želez- SUinko Novak niške postaje, rekonstrukcijo krajših odsekov cest v Založah, na Bregu in v Ločiti, sanirali vsaj eno divje odlagališče, na najbolj kritičnih mestih uredili javno razsvetljavo. Nadaljevali bomo dela pri obnovi parka in kapelice v Šeneku in kapelice v Novem Kloštru. V načrtuje tudi zgraditev kabelske TV, plačilo odškodnin vsem lastnikom zemljišč na katerih so bili zgrajeni komunalni objekti iz samoprispevka to je vodovod-rezervoarja, pločnik in cesta." Letos maja se izteče krajevni samoprispevek. Ali načrtujete novega? "Z njegovo pomočjo smo zgradili vodovod v Založah, pločnik od križišča za Tovarno nogavic do Polzele, moderniziraali cesto Breg - Ločica, obnovili vodovodno omrežje v centru Polzele in opremili učilnico računalništva na šoli. Tudi v bodoče načertujemo samoprispevek, v mesecu maju bo referendum. Glavna postavka pa naj bi bila 6skrba pitne vode v KS Polzela. i Besedilo In slika: -er NA KRATKO Mlekarna še v rdečih številkah Mlekarna Hmezad Celeia v Arji vasi nikakor ne more prilesti iz rdečih številk. Ko je že izgledalo, da bodo uspeli prodati staro mlekarno v Medlogu pri Celju, je posel žal padel v vodo, ker vodstvo mlekarne, ni hotelo znižati prodajne cene, kije kupca iz Avstrije končno odvrnila od nakupa. Izhod za mlekarno je očitno samo še v uspešni akciji Hmezad banke, Ljubljanske banke in Ministrstva za kmetijstvo. ■ G.V. Tone Kuntner gost večera • ■ • a a Polzela - Na OŠ Polzela so minuli konec tedna pripravili literarni večer z naslovom To ni duše bolno hrepenenje. Pripravili so ga člani literar-no-novinarskega kroška na šoli z mentorico Marijo Kronovšek, gost večera paje bil pesnik in igralec Tone Kuntner. Vsebina literarnih del, ki so jih učenci predstavili, je bila zelo pestra, program so obogatili še mladi glasbeniki, ki jih vodi učiteljica Mija Novak, domiselno sceno je oblikovala Regina Martinkovič. Zaključek literarnega večera je iz-venel v smislu Kuntnerjevih verzov: "Dajati se pravi bogatiti, jemati zmeraj manj imeti." Zimsko izobraževanje za kmetovalce ItlllltIV Žalec - Spet smo v zimskem času, ko si kmetje vzamejo več časa tudi za izobraževanje. Kmetijska svetovalna služba Žalec je letos s predavanji pričela ze 5. januarja. V naslednjih dneh se bo zvrstilo še več zanimivih predavanj. 26. januarja po predavanje pod naslovom prehrana plemenskih svinj in pitancev ter urejanje hlevov, 2. februarja reševanje problemov v prehrani govedi, 9. februarja, kako se suši sadje, 16. februarja gospodarjenje in spremljanje proizvodnje na kmetiji, 23. februarja pridelovanje vrtnin s povdarkom na pridelavi v pokritem prostoru, varstvo vrtnin pred boleznimi in škodljivci. O predavanjih v marcu bomo vas obvestili v eni izmed naslednjih številk našega tednika. ■ -V RDEČI PAJEK Zarota s prstani SS8»S!ilS8Sf8S«itSl)S« aaaaaaaaaaaaaaaa Uspešna modna organizacija MIK iz Prebolda je skoraj vstopila v novo leto s stavko svojih delavk iz proizvodnje. Daje prišlo do spora tokrat ni bil vzrok premajhni osebni dohodki, niti ne nevzdržne delovne razmere. Tokrat so se delavke zbrale okrog svojega direktoija z glasnim in ogorčenim "Dovolj nam je", ker so se v vodstvu tovarne odločili, da obdarijo za dedka mraza vse vodilne delavke z zlatimi prstani in obrokom pri Kmetu, medtem ko so na delavke iz šivalnice pozabili. Ogorčenje se ni pomirilo niti takrat, ko jim je direktor razložil, da je drobna pozornost do vodilnih delavk potrebna, ker so nepogrešljiva delovna sila in da so nenazadnje prstane dobili po izredno nizki ceni. Delavke so se spomnile, kako to, da proizvodnja ne obstane, ko je kakšna od vodilnih na bolniški. Nikakor pa jim ni šlo v glavo, da so tako malo vredne v očeh vodstva tovarne, da se jim ni zdelo vredno niti, da jim pošljejo novoletno čestitko. Spor se seveda nikakor ni mogel razrešiti, ker vodstvo ni zmožno nakupiti prstanov za celo fabriko, niti ni dobro kaj veliko onegaviti potem, ko je stvar že poonegavljena. Je pa evidentno, daje letošnji nelagoden občutek, ki je nastal zaradi malce nerodne odločitve vodstva fabrika, dobra izkušnja za prihodnje leto. Naš nasvet: PRIHODNJE LETO, NAJ NIKAR NE BODO NAJ-BOLJ KORISTNE DELAVKE IZ PROIZVODNJE. V družini se tudi ne sme zgoditi, da bi dedek mraz obdaril samo najmaljšega, na starejšega pa bi pozabil. Afera s prstani pa naj gre čimprej v pozabo. ■ Tea Rinček, Foto: ljubo Korbar m s as Žalosten pogled ' i ivii.iji».ii .i ZŠAM Žalec brez avtošole iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zadnjega decembra lani je bila ukinjena delovna skupnost pri Združenju šoferjev in avtomehanikov Žalec, katere edina dejavnost je bila avtošola. Po besedah predsednika izvršnega odbora ZŠAM Jožeta Bevca je razlog predvsem finančen, kar pomeni, da avtošola ni imela dovolj kandidatov, da bi pokrivala stroške svojega delovanja. Združenje šoferjev in avtomehanikov je bilo ustanovljeno leta 1954. Nekaj let so njegovi člani honorarno s svojimi avtomobili poučevali kandidate in takrat je bilo inštruktorjev tudi več kot trideset. Leta 1976 je bila ustanovljena delovna skupnost, kije v začetku imela približno dvanajst redno zaposlenih. Z začetki privatizacije so inštruktogi ustanavljali svoje avtošole, tako da so ostali pri združenju le štiije zaposleni. Trije od njih so dobili odpravnino in so zdaj prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, vodja avtošole, Avgust Fajfar pa še vedno ni opravil primopredaje in je njegov status trenutno nerešen. ■ rox REKLI SO: aaaaaaaaaa Rihard Kupušar, predsednik društva za pomoč duševno prizadetim osebam občine Žalec na občnem zboru društva: "Letos poteka 20 let odkar smo v žalski občini ustanovili društvo za pomoč duševno prizadetim. Danes, po toliko letih, z zadovoljstvom zrezmo nazaj, saj je naše društvo doseglo lepe humanitarne uspehe. Lansko leto smo pričeli z letnim sestankom, pripravili smo več ekskurzij in družbenih srečanj, vr :o strokovnih posvetov s starši in skrbniki prizadetih oseb, udeležili pa smo se tudi strokovnih posvetov, na katerih smo dobili koristne napotke za naše delo. Za največji uspeh pa'štejemo oddelek delavnic pod posebnimi pogoji, ki smo ga v lanskem letu odprli v Žalcu, kjer dela 15 duševno prizadetih oseb iz naše občine, ki smo jih prej vozili na Golovec v Celje. Tudi v Jetošnjem letu bomo delo nadaljevali, želimo pa si razširiti našo delavnico pod posebnimi pogoji, saj je sedanja za naše potrebe pretesna. Sicer pa.člani našega društva, ki so predvsem starši in skrbniki prizadetih oseb, potrebujejo nenehno strokovno pomoč, veliko pa nam pomenijo tudi medsebojna srečanja, tako na strokovnem področju kot na družbenem." * ■ -er Novice, ki odkrivajo tančice Savinova hiša Galerija, spominska soba in likovni salon Če vas bo pot vodila skozi Žalec, vas vabimo, da se ustavite še na Šlandrovem trgu 25, kjer stoji rojstna hiša znanega Žalčana Friderika Sirce - Rista Savina in si ogledate Savinovo spominsko sobo ter zbirko del slikarja Doreta Klemenčiča ■ Maja. Hišo, v kateri se je leta 1859 rodil skladatelj Risto Savin, so v Žalcu že pred več kot dvajsetimi leti namenili kulturi. V njej je tudi Savinov razstavni salon, v katerem vse pogosteje svoja dela razstavljajo znani slovenski umetniki. Lani 8. februarja so v Žalcu uresničili več kot deset let staro zamisel, da bi v Savinjski dolini uredili galerijo s predstavitvijo umetnin znanega slikarja Doreta Klemenčiča - Maja. Slikar, ki je bil rojen leta 1911 v Galiciji pri Žalcu, si je namreč dolgo želel, da bi mu kot domačinu namenili v okolici Žalca primerne prostore, v katerih bi bili predstavljeni najbolj značilni dosežki njegove likovne ustvarjalnosti. Zato so lani v prvem nadstropju Savinove hiše po zamisli arhitek- ta Marjana Ocvirka razmestili del pohištva Rista Savina ter uredili galerijo, v kateri si lahko ogledamo delček bogate ustvarjalnosti Doreta Klemenčiča -Maja. S stalno razstavno predstavitvijo Klemenčičevih izbranih likovnih del v Žalcu je omogočeno trajnejše spoznavanje in občudovanje ustvarjalnih uspehov slikarja - rojaka, umetnika, ki sodi med vidne predstavnike sodobne likovne umetnosti. Poleg galerije si v Savinovi hiši lahko ogledate še Savinovo spominsko sobo, ki so jo prvič uredili in za ogled odprli že leta 1971. Leta 1992 pa jo je strokovno uredila prof. zg. Rolanda Fug-ger-Germadnik in z zanimivo ureditvijo spominske sobe poudarila dvojnost Friderika Sirce -Rista Savina. Šele v tretjem desetletju svojega življenja se je namreč predal komponiranju, čeprav seje ves čas kazalo njegovo nagnjenje do glasbe. Oboje, zbirko del Doreta Klemenčiča - Maja in Savinovo spominsko sobo si lahko ogledate vsak četrtek med 10. in 12. ter 16. in 18. uro. Savinov likovni salon je tudi že praznoval 20-letnico svojega delovanja. Svojstven pečat mu je dolga leta z izbiro najbolj znanih in uglednih likovnikov dajala ak. slikarka Jeliča Žuža. Salon je vmes dolga leta tudi životaril, zadnji dve leti pa spet dobiva nekdanji ugled. Pridite, srčno vabljeni in se prepričajte. ■ M.Nahtigal Društvo prijateljev glasbe - nov kulturni fenomen na Slovenskem • »•»•»•»»•»■»•»•»•»MaKit*««!«!«««!«««««**)!««*«««**««« Novo kulturno gibanje v Žalcu Med vsemi smiselnimi nesmisli spolitizirane današnje vsakdanje družabne scene se je v Žalcu v srcih in željah nekaterih glasbenih zanesenjakov, pretežno mlajše generacije, rodila ideja o ustanovitvi DRUŠTVA PRIJATELJEV GLASBE. Društvo obstoja komaj kakšen mesec, dva, čeravno je skupina prijateljev (zdaj članov društva ) na ravni neformalne družbene skupine ustvarilo že kar nekaj koncertov in glasbenih dogodkov. O načrtih, dejavnosti In principih društva smo se pogovarjali z njenim predsednikom Matejem Vovkom. Naše bralce bo najbrž zani- Na ta tačin zaposlimo mlade in društva večinoma aktivni in nek- mal vaš kodeks pravil delovanja društva in nekateri načrti za naprej? MatejfDruštvo prijateljev glasbe si je za enega svojih temeljnih ciljev delovanja zastavilo promocijo v prostoru manj znanih glasbenikov in skupin, prirejanje glasbeno raznovrstnih klubskih večerov in prirejanje večjih koncertov z znanimi in že afirmiranimi glasbeniki. Zaenkrat delujemo v najetih prostorih Hmezada in poskušamo biti tedensko prisotni s svojo dejavnostjo. Naš kodeks pravil vsebuje tako izbraževalna in družabna načela kot tudi kulturni doprinos širši družbi. Nenazadnje pa bomo ves svoj trud vložili tudi k angažiranju mladih, ki se danes zaradi ekonomske in posledično socialne in družinske krize nagibajo k deviantnem življenju. jim omogočimo, da se čutijo koristne in uspešne. Predsedhlk čruštva Matej Vovk Matej, ti si glasbenik, prav tako nekateri drugi člani, ali to pomeni, da boste imeli kot člani kakšne promocijske privilegije ? Matej: To, da smo člani danji glasbeniki, ne pomeni nič drugega kot da smo se našli na kupu tistih, ki nam je glasba v veselje in zadovoljstvo. In naveličali smo se čakati na to, kaj bi se naj zgodilo. Sedaj smo pripravljeni, da nekaj naredimo. Privilegijev jasno ne bo, ker bi nam naši poslušalci in potrošniki glasbenih dobrin še prekmalu obrnili hrbet. Iz lastnih izkušenj vem, kako se nam, ki glasbeno ustvarjamo in tudi dosti igramo, velikokrat dela krivica. To čutimo zaradi pomanjkanja denarja. Še tako dobri bandi ostajajo v slovenskem prostoru anonimni in tako veliko število majhnih bandov, ki blagajo v glasbo obilo truda in ves svoj prosti čas niso za svoj entuziazem poplačani niti s strani medijev. Zakaj ste se organizirali kot društvo in kje vidite svoje mesto v slovenski in žalski kulturni sceni sploh ? Matej: Kot društvo smo postali del pravnega sistema organiziranja interesnih skupin. Zato imamo določene pravice (iz ustave in zakonov ) in seveda dolžnosti. Na ta način smo legalizirali svoje delovanje. Svoje mesto vidimo v kulturni ponudbi, v Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in nenazadnje na kulturnem trgu. Čeravno moram povdariti, da je osnovno vodilo društva neprofitno in to pomeni predvsem odskočna deska in detektor glasbene ( do danes še prikrite) produkcije talentov. Kaj bi sporočili bralcem Našega časa ? Matej: Ljubi vas DRUŠTVO PRIJATELJEV GLASBE in oglasite se v naš klub BOSS-COOL CLUB v Žalcu, ki tedensko prireja glasbene prireditve in seveda vrata članstva v DPG so vam odprta. ■ vuf Foto: Ljubo Korbar Kulturni dan drugače Na osnovni šoli Šempeter so imeli prejšnji torek učenci prvega, tretjega, petega in sedmega razreda kulturni dan, katerega geslo je bilo: Življenje je delo, delo je sreča. Učenci so v manjših skupinah obiskali petnajst obrtnikov in podjetij iz svojega kraja in skupaj z njimi delali določene izdelke. Le-te so potem prinesli v šolo na razstavo, kamor so bili povabljeni tudi vsi njihovi "delodajalci". Eden iz vsake skupine je poročal o opravljenem delu. Polovica učencev je bila zaposlena v šoli, kjer so tudi ustvarjali razne izdelke, v povezavi z delom učencev na terenu. Člani novinarskega krožka so o tem dnevu pripravili poseben bilten. Ravnateljica šole Ivica Čretnik je bila s potekom kulturnega dneva zelo zadovoljna: "Učenci so bili razporejeni po celi krajevni skupnosti, vsi obrtniki in podjetniki so bili takoj pripravljeni na sodelovanje, otrokom so celo prej povedali, kako naj se pripravijo za delo, tako da so otroci res sodelovali pri proizvodnji izdelkov. Da so pri tem resnično uživali, priča njihovo vživeto pripovedovanje o svojem delu, tako da so čisto izgubili strah, ki ga navadno imajo, kadar so postavljeni v vlogo poročevalca. Tako obrtniki kot seveda učenci so izrazili željo, da takšen dan čimprej ponovimo, kar pa se bo seveda zgodilo šele naslednje leto." ■ K. Rozman "...Kaj menite gospod predsed- res primer urbanistično najlepše mesteca..!!??" " ..Ja... no.... oh kako bi se izrazil..... eh... oh.... hm..." Foto: Ljubo Korbar Tekst: VUF * V LDS v Žalcu si zelo želijo postati kadrovska služba za občinske veljake. Gospoda Vovk in Šporin načrtujeta star sistem cikličnih reelekcij in partijskih rošad. * V Žalcu obstajajo ljudje, kot je ptičji trgovec hitrega jezika, ki prodajajo vse od čokolade do montažne hiše. Videz vara. Se kako za res se je pokazalo, da kdor jezika špara, zanj tolar ne mara. * V občinski volilni komisiji so prejšnji teden zapili izgubljene stave (deset buteljk po stavi). Ker se je predstavnik SLS izognil plačilu stave (plačala sta le socialdemokrat in liberalni demokrat), so skušali povampirjeni člani komisij izsiliti od predstavnika SDSS,da bi založil za kmeta plačilo stavne runde. Social demokrat Lojze Cilenšek je na to izrekel IZJAVO TEDNA : " Mi levičarji ne mislimo plačevati grehov desničarjev!" * V prostorih Hmezadove dvorane, za katere se težko reče, kdo gospodari z njimi, so pozabili spustiti v minulih mrzlih dneh vodo iz radiatorjev. Lepo nabuhli priključki so ob otoplitvi postali pravi mali izvirčki in dvignili na noge zaspane oskrbnike in parket v dvorani. Od Celja do Dobrovelj "Moloh" žre... ««*«*»«•».»**» Prebold - Po uspešni predstavitvi preboldskih Svobodašev z gledališkim delom Moloh se ugotavlja, da "moloh" ne žre le ljudi, ampak tudi denar. Še najhuje pa je, če poje krajevnega. Sedaj bi moral moloh iz denarja bruhati ljudi, bruha pa slabo voljo nekaterih in nikakor ne more izbljuvati že prebavljenih novcev. Znova zaživela gledališka dejavnost Ponikva - Lastnika kulturnih prostorov na Ponikvi pri Žalcu sta sicer dva, obe dvorani pa so gradili in adaptirali isti ljudje - le da so bili en dan prosvetarji, drugi dan pa krščanski demokrati. Morda jim je prav to menjavanje vlog koristilo, da je lahko v kraju ponovno zaživela gledališka dejavnost. Pevci rastejo kot gobe Tabor - Čeprav je letošnje sušno poletje za seboj pustilo tudi nekaj škode, pa izgleda, da imajo v Taboru posebno namakalno pripraVo: pevci rastejo pri njih kot gobe po dežju, tako da so ustanovili v kraju že drugi pevski zbor. Imajo torej dve gledališki skupini, dva pevska zbora - kako bi bilo, če bi si priskrbeli še dve molzni kravi za denar. Hvala lepa! Velika Pirešica - Kulturna dejavnost je bila v tem kraju pred leti priljubljena in visoka zavest posameznikov še danes ne more splah-neti. Takrat se je namreč še vse delalo za hvala lepa. V trgovinici KOŠARICA pa seje izgleda čas ustavil in še vedno znajo lepo reči HVALA LEPA. Ja, kulture se pa ne da plačati kot koruzo, saj se je ne da stehtati! Da se razumemo! Morda pa bo kdo od njihovih kupcev tudi tako zaveden, da si bo nabral, kar mu je všeč, pri blagajni pa se lepo nasmehnil in se za prijaznost celo zahvalil. mjoCK VELJA SI OGLEDATI Kino Žalec v petek, 22.1., ob 19. uri in v nedeljo, 24.1., ob 17. in 19. uri SMRTONOSNO OROŽJE 3 (Lethal VVeapon 3) ameriški akcijski režija: Richard Donner gl. vlog: Mel Gibson, Danny Glover, Darlene Love, Traci Wolfe, Damn Hines, Ebonie Smith Tudi v tretjem filmu tega naslova, Mel Gibson in Eanny Glover nadaljujeta pustolovščine detektivov Martina Riggsa in Roberta Murthauga. Počitnice v knjižnici Žalec 25.1. ob 10.00 Od kdaj nosijo kače očala - lutkovna igrica ob 16.00 Dvajset tisoč milj pod morjem - risani film 26.1. ob 10.00 Izdelovanje čestitk za rostni dan 27.1. ob 10.00 Butalski policaj in Cefizelj - lutkovna igrica ob 16.00 Črni vranec - risani film 28.1. ob 10.00 Igralna urica s pravljico 29.1. ob 10.00 Srečanje z mladimi literati in izbor najboljšega spisa, pesmice O ZIMI. Vse mlade vabimo, da nam od 18. januarja naprej pošiljate SVOJE pesmice, zgodbice, pravljice, misli, šale, igrice o zimi. Najboljše bomo lepo nagradili. ob 16.00 Sparkijev čarobni pianino - risani film 30.1. ob 10.00 Film ali risanka po izbiri CM 21. januarja 1S93 Sedem igralcev nagrajenih Trideset let garaštva na oder-skih deskah je zelo pomembno. Še pred tem se je nastajajoče Velenje v letih po drugi vojni vsestransko razmahnilo in ljubiteljsko gledališče bivše Svobode je postalo kulturno dogajanje in žarišče vsega življenja. Pred dvaintride-setimi leti se je kot posledica aktivnega gledališkega dela v Velenju razvilo Amatersko gledališče in z njim vred tudi mladinski oder. Prva predstava AG Velenje je bila Sketova Miklova Zala, jubilejna sedaj, Gluvičeva komedija Plakat. Zgodovina seveda ni izbrisala vsega plodnega dela, ki ga je ustvarilo velenjsko gledališče in njegovi igralci. Odbor AG je pripravil jubilej, kot se spodobi. Pred reprizo komedije Plakat, kije bila v petek, 15. januarja zvečer, v domu kolture Velenje, je predsednica AG Majda Gaberšek, pozdravila številne goste, sponzorje in ustvarjalce. Se'dmim, najbolj predanim ljudem Taliji, je predala darilca, umetniške slike. Ustvarjalci, zvesti vseh trideset let domačemu odru, so: Marija Kolar, Jože Kolar, Čret-nik Karel, Čizmek Leon, Kotnik Jože, Koprivnikar Cveta in Marijan Mastnak. Po uvodnih besedah in priznanju igralcem se je ponovno odprla zavesa in domači igralci so odigrali komedijo Plakat. Zrežirala jo je Marija Kolar. Če bi bili pošteni, bi morali priznati, da sta od vseh opravila največ dela za ljubiteljsko umetnost prav Jože in Mrija Kolar. Po predstavi je organiziralo AG prijeten klepet z vsemi bivšimi in sedanjimi igralci in simpatizerji lepe besede. Ne smemo pozabljati, daje vse bogato obdobje gledališkega dela podpirala Zveza kulturnih organizacij Velenje, pozneje Kulturna skupnost, in Kulturni center. Moralno in materialno sta skrbela za rast in delovanje AG Rudnik lignita in TGO Gorenje Velenje. Dolga leta tli na velenjskem kulturnem prostoru tiha želja po polprofesionalnem gledališču. Danes čutimo to prav tako, kot pred dvajsetimi leti. Jubilej velenjskih gledališčnikov je olepšal tudi Bilten AG, kije izšel v tisoč pet sto izvodih. Zanimivo branje, lep diza- Čestitke vstrajnim in želja, da bi resnico in lepo besedo tudi v prihodnje razkrivali na velenjskem odru. ■ ViŠ ZGODILO SE JE 21. januarja (prosinca) • LETA 1955 "Koma" v S/tiskarni S? y'< SŠ % 15.01.1993 je v MK S/tiskarni gostoval gledališki igralec Denis Brižič iz Reke s predstavo KOMA. Koma je monodrama, režirana po predlogi mladega hrvaškega pisatelja Dragana Ogurliča. Študentu sociologije je ostal zadnji izpit na fakulteti. V klasični štu-denstki sobi, oblepljeni s plakati, z mizo polno knjig, telefonom nam Denis Brižič razkriva travme mlade- ga študenta. V njem se porajajo egz-istencialna vprašanja, vprašanja o smiselnosti življenja in tako prihaja v svoji skepsi do konflikta, s samim seboj, želeč na koncu tisto magično oceno šest, kot potrdilo opravljenega izpita. Na drugi strani pa igra dogmatskega profesorja, ki ne sprejema oz. se ne strinja z razmišljanji mladega študenta. Na trenutke vzvišeno, nepopustljivo ali zmedeno, zelo do- bro personificira tako profesorja kot študenta, s pravomero humorja in cinizma. V drami zasledimo tudi dele pesmi Branimira ŠTULIČA (ex - AZRA). Za podlago pa uporablja dele pesmi reške skupine GRAD, ki je v Velenju nastopila na ROČK VELENJE '90. V polni S/tiskarni je Brižič svojo monodramo odigral odlično in požel zaslužen aplavz. Vsekakor si takšnih predstav v S/tiskarni želimo tudi v bodoče! ■ Zlatko Benčič "Delo Ljudske univerze v Velenju je plodno" je naslov enega izmed mnogih člankov v tretji številki Celjskega tednika, ki so poročali o dogajanju v Šaleški dolini: "V torek, 11. januarja je Ljudska univerza velenjske Svobode pripravila že šesto predavanje, tokrat je predavala tov. Kmeclova o temi "Kaj mi še manjka pri lepem vedenju?". Predavanje je bilo povezano s praktičnimi primeri iz življenja in skrbno zbrano." Kakšno predavanje na to temo tudi danes marsikomu ne bi škodovalo! Amatersko gledališče Velenje v teh dneh praznuje trideseto obletnico delovanja, zato poglejmo, kaj so o delovanju gledališke sekcije Svobode Velenje poročali v Celjskem tedniku, v članku z naslovom "Uprizoritev Trnjulčice v Velenju": "Gledališka sekcija velenjske Svobode je desetkrat uspešno uprizorila pravljično igrico Trnjulčica. Z dvema predstavama je gostovala v Šoštanju. Ker je igrica pravljična, je tudi precej zahtevna. Vloge so bile posrečeno izbrane. Sicer pa -! Če bi hoteli govoriti o poklicnem gledališču in igralcih, bi bila kritika upravičena. Velenjsko gledališče je trenutno amatersko, saj je vsem igralcem igranje le notranji užitek po delu, toda ne samo užitek, temveč tudi velikanski trud - kar pomislite: deset predstav v enem tednu! Tudi poklicnemu kritiku bi bilo težko izreči ostro kritiko. Treba je priznati, daje bila igra odigrana daleč nad diletantskim poprečjem. V kraju - mestu, ki bo kmalu imelo 8000 prebivalcev, bo nujno potrebno poklicno gledališče. Dobro bo, če bodo mislili, kako privabiti vsaj nekaj poklicnih igralcev, ki bodo gledališko življenje še povečali in dvignili kvalitetni nivo." Kljub temu, da Amatersko gledališče Velenje praznuje trideseto obletnico delovanja, moram reči, da s tem imenom to gledališče deluje že od leta 1958 dalje, pred tem pa je bila to ena izmed sekcij velenjske Svobode, kar je razvidno tudi iz pričujočega članka. LETA 1956 Da je bila gledališka dejavnost v preteklosti živa tudi v manjših krajih naše občine, priča naslednji članek, ki ga je objavil mariborski Večer: "Igralska družina v Ravnah pri Šoštanju se je v nedeljo predstavila z igrama "Županova Micka" in "Dva gluha". Igralci so svoje vloge dobro podali. Prireditev, ki je bila združena s pevskim zborom, je bila zelo dobra." V letih pred drugo svetovno vojno so v Šoštanju in tudi v Velenju delovale kar po tri gledališke skupine. Na leto so uprizorili tudi po deset in več predstav. Skoraj brez izjeme so bile vse predstave dobro sprejete in polnoštevilno obiskane. Tudi v obdobju po drugi svetovni vojni je imelo skoraj vsako naselje v Šaleški dolini svojo igralsko skupino. V sedemdesetih in osemdesetih letih pa delo v večini amaterskih gledaliških skupin v naši občini zamre. ■ Damijan Kljajič Črte, črte, črte Od preteklega petka so v recepciji in jedilnici upravne zgradbe RLV v Novih Prelogah na ogled grafične risbe domačinke Lučke Černovsek. Leta 1958 rojena avtorica je prve ustvarjalne korake v likovni svet naredila že med osnovnim in srednjim šolanjem, kasneje pa je sodelovala v likovni skupini v Šmartnem ob Paki. Osnovni element Lučkinega izražanja so črte. Čtre v vseh smereh in oblikah. Risane so z zlato, črno in belo barvo, s tušem ali s pomočjo barvnih papirjev. Z navidez gibljivih slik strmijo v gledalca človeški obrazi, maske, skrite podobe kač, pajkov, ličink, ptičev. Spet z drugih z magično močjo v zlati barvi sevajo eksotični orientalski motivi in liki, ki imajo simbole pomena. Vsekakor so grafične risbe Lučke Černovšek ravno toliko posebne, simpatične, skrivnostne ali z eno besedo drugačne, da jih je vredno pogledati. To lahko storite vsak delovni dan med 6. in 15. uro do petka, 5.februarja. ■ D. Janežič GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLAS Zgodi se tudi najboljšim. V želji, da vam v kar najlepši luči predstavimo našo novo podobo in z njo tudi novo rubriko GLASBENE NOVICE, smo, po napornem delu, ko nismo več gledali ne le na uro, ampak tudi na koledar ne, zamenjali dan za noč. Upam, da nam tega niste preveč zamerili in upam, da nam tega ni zameril JON SECADA, katerega uspešnico JUST ANOTHER DAY smo nehote prekrsti- li v JUST ANOTHER NIGHT. (sorry) Kaj nam bo prineslo leto 1993, kaj bo IN in kaj bo OUT, je po nekaj tednih novega leta še težko reči. Napovedi so vedno nehvaležne, in če od tega ni ravno odvisna vaša eksistenca, oziroma, če za napovedovanje prihodnosti niste plačani, se mu raje izogibajte. Je že tako, da eni radi mnogo obljubljajo in nas potem, ko svojih obljub ne izpolnijo, grdo razočarajo, drugi pa malo govorijo in nas nemalokrat prijetno presenetijo. Kam spadate vi, veste najbolje sami. Verjetno vas je, kljub vsemu, največ v zlati (sivi?) sredini. Daje tudi med glasbeniki enih in drugih dovolj, ni nobena skrivnost. Skrivnost je le to, kje je kdo. Ne preostane nam torej nič drugega, kot da pazljivo spremljamo kaj kdo počne in ši o njem sami ustvarimo mnenje. Torej... Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo... »»»»»»»»»»»»s«* *** Domača skupina VIDEOSEX je po šestih letih premora izdala nov album. To je po LP-jih Videosex, Lac-rimae Christi in Svet je zopet mlad, njihov četrti tovrstni izdelek. Naslov albuma je UUB1 IN SOVRAŽI, na njem pa se nahaja devet (kaseta), oziroma enajst (CD) pesmi. Kaseta je izšla pri ZKP, CD pa pri založbi Dallas. Avtor vseh pesmi je Iztok Mlakar, kot potencialna hita pa zaenkrat največ obeteta skladba SNIP SNAP in pa naslovna pesem LJUBI IN SOVRAŽI. *** Nov izdelek je predstavil tudi MASSIMO SAVIČ. Ta pevec, katerega življenje je bilo vedno razpeto med Hrvaško, Italijo in Avstralijo, je očitno našel dobre pogoje za svoje delo v Kopru. Tamkaj je namreč ustanovil skupino HEARTATTACKS, s katero LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 18.30 na Radiu Velenje Vsak četrtek v tedniku Naš čas Vsem ljubiteljem domačih viž lep pozdrav. Spet je tu lestvica domačih ansamblov, ki ste jo izglasovali v nedeljo, 17. januarja. Pa si jo kar poglejmo: 1. Ans. Mira Klinca: "Slovenski vojak" 10 glasov 2. Štajerskih 7: "Povej, da Slovenec si" 4 glasovi 3. Ans. Vesna: "Sam po parku" 2 glasova 4. Ans. Borisa Kovačiča: "Sonce nad poljano" 1 glas 5. Alpski kvintet: "Lepo je ljubiti" 0 glasov 5. Ans. Franca Flereta: "Rdeči nageljni" 0 glasov 5. Koroški jeklarji: "Mošt je čez vse" 0 glasov To je torej lestvica druge oddaje v sedmem krogu, v katerem imamo zdaj dva zmagovalca: v prvi oddaji Bratje iz Oplotnice s pesmijo "Kaj je tisto" in v drugi oddaji ansambel Mira Klinca, ki je osvojil predvsem poslušalke s pesmijo "Slovenski vojak". Za konec si poglejmo še finaliste prvih šestih krogov: 1. krog: Ans. Slak: "Srečno mlada Slovenija" 2. krog: Ans. Slovenija: "Ali res sem premajhen" 3. krog: Podkrajski fantje: "Sam hodil sem skozi življenje" 4. krog: Karli Gradišnik: "Jessy" 5. krog: Fantje izpod Uršlje: "Z jodlanjem na rajžo" 6. krog: Alfi Nipič: "Praznujmo skupaj" ■ Vili Grabner % & % % % % m % % « m m % m m X je posnel nov CD. Pri tem so mu pomagali prekaljeni stari mački z obalne glasbene scene, kot so Jadran Ogrin, Marijan Malikovič, Enzo Hrovatin in drugi. Naslov albuma, ki je izšel v angleščini je ELEMENTS. Na njem se nahaja deset pesmi, katerih avtor je Massimo sam. CD je izšel pri založbi Helidon. **» VAN HALEN bodo prvič v njihovi 15-letni karieri izdali live album. Plošča bo imela naslov LIVE: RIGHT HERE, RIGHT NOW, izšla pa bo v drugem tednu februarja letos. *** Leto 1993 bo leto skupine IRON MAIDEN, je naznanil njihov frontman BRUCE DICKINSON. Kot pravi, bodo sledili primeru skupine Guns'n'Roses in istočasno izdali kar dva albuma. Na prvem, z naslovom A REAL LIVE ON, bodo skladbe, ki so jih člani skupine napisali v obdobju od leta 1986, ko je izšel njihov prvi live album LIVE AF-TER DEATH. Drugi album, A REAL DEAD ONE, pa bo vseboval stare Iron Maiden-klasike. Obe plošči bodo pro-movirali na njihovi evropski turneji, ki bo obsegala več kot dvajset koncertov, poimenovali pa sojo FEAR OF THE DARK. *** MARKY'MARK stoji čvrsto na svojih nogah. Vsaka njegova pesem postane tudi uspešnica in najnovejša nosi naslov GONNA HAVE A GOOD TIME. Sicer pa je Marky znan kot zbiralec najrazličnejših kap (ima jih več kot dvesto) in telovadnih copat (več kot sto različnih parov). Veliko skrb posveča svojemu telesu, zato dnevno preživi ogromno časa v fitness studiu. Hotel brez bazena in trim kabineta pri njem pač ne pride v poštev. *** Vročekrvni AXL ROSE je bil v mladosti spolno zlorabljan, kar naj bi bil glavni vzrok njegovim številnim nevrozam in nerazumljivemu obnašanju. Nihče ni tako občutljiv, nagle jeze in nezanesljiv kot ravno Axl. No, resnici na ljubo, tudi tako uspešen ni skoraj nihče. Živčni zlomi, škandali z drogo in seksom, depresije, pretepi, poskusi samomora - vse to je pri njem vsak dan na sporedu. Želel se je poročiti s svojim dekletom STEPHA-NIE SEYMOUR, pa zopet nič. Nekaj razmišlja tudi o filmski karieri, sicer pa se trenutno z GUNS-i nahaja na turneji po Japonski. Evropsko turnejo G'n'R načrtujejo maja letos. *** NEW KIDS ON THE BLOCK so se po letu dni mirovanja zopet zaprli v studio, kjer pripravljajo nov album. Preteklo leto je bilo zanje izgubljeno, saj so jim hrbet obrnili številni oboževalci, ki so nove idole našli v novih zvezdah, kot so Marky Mark, Kris Kros in Boyz II Men. V Veliki Britaniji pa se je celo pojavila skupina TAKE THAT, njihovi neposredni ribali, ki tako po izgledu in glasbi, kot po nastopu samem zelo spominjajo na slavno peterico iz Bostona. Nov album bodo NKOTB snemali v nekem studiu v San Rafaelu blizu San Francisca. *** MICHAEL JACK-SON je po virusni infekciji, ki jo je prebolel, ponovno v odlični formi. Tako razpoloženje v decembru opravil serijo osmih koncertov na Japonskem, ki si jih je ogledalo skupaj kar 250000 ljudi. Kaj bo s koncerti drugod po Aziji in v Avstraliji, kakor tudi z nadaljevanjem prekinjene turneje po Evropi (Michael jo je prekinil za deset tednov, potem ko je po koncertu v Bukarešti tako hudo zbolel), pa za zdaj še ni znano. *** SADE, kije po štiriletnem premoru izdala nov album z naslovom LOVE DELUXE, na katerem se nahaja uspešnica NO ORDI-NARY LOVE, je 16. januarja praznovala svoj 33. rojstni dan. *** Ob 58. obletnici rojstva kralja rock'n rol-la ELVIS PRESLEY-a so v ZDA izdali priložnostne poštne znamke, na katerih je podoba tega slavnega pevca iz mladih let. Pokojni Elvis je decembra lani že drugič postal tudi dedek. Njegova hči LISA MARIE PRESLEY je namreč rodila 4,3 kilograma težkega sina, ki gaje poimenovala kar po njegovem slavnem starem očetu, AARON ELVIS PRESLEY. *** Po dolgotrajni bolezni (rak) nas je zapustil DIZZIE GILLESPIE, legendarni jaz-zovski trobentač, pionir in utemeljitelj be bop smeri v jazzu. Umrl je v starosti 75 let. *** ■ Mitja Čretnik FILMSKI SPORED DOM KULTURE VELENJE Nedelja, 24. januarja ob 10. uri PREDPREMIERA ameriške znanstveno-fantastične srhljivke ALLIEN III. (OSMI POTNIK) Vloge: Sigourney Weaver, Charles Dance Režija: David Fincher Nedelja, 24. januarja ob 20. uri BABICA GRE NA JUG, slov enska komedija Vloge: Majolka Šuklje, Bojan Emeršič, Nataša Matjašec Režija, scenarij in glasba: Vin-ci Vogue Anžlovar POČITNIŠKI PROGRAM: Sreda, 27. januarja ob 11. uri MOJA PUNCA (My Girl) -amer. komedija Petek, 29. januarja ob 11. uri LEPOTICA IN ZVER (Beautty and the Beast) - amer. risanka. KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 24. januarja ob 15. uri BABICA GRE NA JUG slovenska komedija POČITNIŠKI PROGRAM: Četrtek, 28. januarja ob 9.30 uri LEPOTICA IN ZVER amer. risanka. KINO ŠMARTNO OB PAKI a sss » POČITNIŠKI PROGRAM: Četrtek, 28. januar ob 12. uri LEPOTICA IN ZVER amer. risanka Med strojepiskami »Nežka, je bil tvoj šef že kdaj nesramen do tebe?« »Seveda! Ravno včeraj! Prišel je v pisarno in rekel: "Tako, gospodična, zdaj bo pa treba prijeti za delo!"« Opredelitev »Očka, kaj je to: šef?« »Šef je človek, ki pride točno v pisarno,kadar jaz zamudim in prepozno, kadar sem jaz točen.« ČETRTEK, 21 JANUARJA. 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Naš gost; 10.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 10.00 Poročila; Pesem tedna; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. PETEK, 22. JANUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; Pesem tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 19.00 V imenu sove; 20.00 Program alfa Radia Velenje. SOBOTA, 23.JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Izbor pesmi tedna; 8.30 Poročila; 9.00 Na svidenje. NEDELJA, 24.JANUARJA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj,kje,kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Trič trač in druge čveke; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi ( vmes ob 15.50; 16.50; 17.50 epp in servisne informacije); 18.30 Minute z domačimi ansambli; 19.30 Duhovna iskanja. PONEDELJEK, 25. JANUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00 Program alfa Radia Velenje. TOREK, 26. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Imam, dam; 8.30 Borzni nasveti; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje. SREDA, 27. JANUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; Pesem tedna; 17.00 Mi in vi; 18.30 Živ žav; 20.00 Program alfa Radia Velenje. (HcrcsRcp) T OVEN od 21. marca do 21. aprila Je že tako, da vam standardni vzorci življenja ne odgovarjajo, zato ponavadi počnete povsem običajne stvari ob povsem neobičajnem času. Tako bo tudi v naslednjih dneh. Sosedje in prijatelji se bodo čudili, vi pa boste zadovoljno zrli v svet. vse bo šlo po načrtih, le časa vam bo večno primanjkovalo. V kočljivi situaciji dokažite, da znate biti odločni. tf BIK od 22. aprila do 20. maja Marsikaj seje v zadnjih tednih spremenilo v vašem življenju, predvsem pa ste ga precej spremenili. Očitno na bolje, saj se tako tudi počutite. Vendar delate napako, pozabljate na "stare" čase in ljudi, ki so vamjih popestrili. Čas si boste morali bolj racionalno razporejati, sicer boste postali nervozni in tečni. Topli, zaprti prostori vam prej škodijo, kot koristijo. H DVOJČEK od 21. maja do 21. junija Zlagali boste svoje kupčke denarja in računali, kalkulirali...Ne bo in ne bo se vam izteklo, to pa vas bo popolnoma preokupiralo. Tudi partnerjeve nasvete boste raje preslišali in živeli v svojem, v naslednjih dneh zelo napornem svetu. Zunaj bo dišalo po pomladi, vi pa se boste delali, kot daje trdna zima, kar lahko vašo zvezo pripelje v krizo. S RAK od 22. junija do 22. julija Čeprav ste se trdno odločili, da boste korenito spremenili svoje življenje in predvsem nekatere zoprne razvade, ne morete iz svoje kože. Celo stopnjevali boste vse skupaj, kar ne bo nažrlo živcev le vam, ampak tudi vašim najbližjim. Dobro premislite in se vzemite v roke, če nočete popolne polomije v svojem življenju. Zdravje peša. SI LEV od 23. julija do 23. avgusta Postavljanje pogojev vsem okoli vas vam bo dalo upanje, da se bodo stvari v kratkem spremenile. Seveda na boljše. Žal se bo lajna s staro pesmijo vrtela še nekaj časa, vi pa boste vedno bolj v dilemi, kaj storiti. Partner bo neverjetno razumevajoč do vas, zato se bosta odlično razumela. Vsaka brezkoristno zapravljena minuta vas bo tudi zato jezila. ■ \ < ■ ■ DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra čutili fcoste.da še sprfehrinjate, čeprav še sami ne veste, zakaj. Radi se boste smejali, o problemih ne boste želeli govoriti', vsepogosteje se boste gledali v ogledalu, pa tudi po nasprotnem spolu vam bo pogled pogosteje švigal. Če se ne boste prepoznali vi, bo nekaj zasumil partner, ki ga takšno razpoloženje še ni zajelo. Zdravje bo odlično, denarja dovolj. £b TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Zaželeli si boste počitka, daleč od doma in vsakdanjih obveznosti. Seveda bo šlo, le nekaj zapletov boste morali rešiti še pred tem. Ne bodo veliki in ne utrujajoči, zato boste to z lahkotoopravili. Praznovali boste in to morda celo večkrat, vzrok bo tega vreden. Do zdravnika pa vseeno stopite, čeprav stvar ni nujna, lahko pa postane. m ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Najbolje se boste počutili v velikih družbah dobrih prijateljev ali vsaj znancev, doma za vas ne bo obstanka, le presedali se boste in celo smilili sami sebi. Obveznosti boste spet odrinili na stranski tir, saj imate ves čas občutek, daje časa zate še dovolj. O ljubezni boste veliko razmišljali, uresničili p:.' >olj malo. Nekaj lahko povedo tudi pogledi! ? STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Če boste čakali na pohvalo za po vašem mnenju zelo dobro opravljeno delo, boste čakali zaman. Nekdo ni dobil tistega, kar je od vas pričakoval, meje med simpatijami in sovraštvom pa so zelo tanke. Najbolje, da se sploh ne ozirate na to, saj si trenutno sploh ne želite kakšnih sprememb. Denar dobro obračajte in nekaj tudi prihranite, vedno ne bo šlo tako lepo! KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Takoj boste pozabili na prenekatero neprespano noč, ko vas bodo obvestili, da seje neka za vas zelo pomembna zadeva pričela razpletati. Da boste povsem zadovoljni, bo treba še veliko narediti, vendar se sedaj tega ne bojite več. s tem si boste vzeli čas tudi zase in za svojo dušo, nekaj več pa ga boste posvetili tudi družini. VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Čeprav se zavedate svojih obveznosti in vas je strah posledic, se jih izogibate na vse mogoče načine. Najrajebi šamo še lenarili. Poiskati bo treba motiv, sicer se boste popolnoma izgubili v tem, za vas v zadnjem času precej dolgočasnem svetu. Imate ga pred nosom, pa ga nočete opaziti. Nekdo vas potrebuje veliko bolj, kot to pokaže, tega pa res ne smete spregledati. m. RIBI od 20. februarja do 20. marca Čeprav želite pozabiti na vse temne lise v svojem življenju, vam to ne uspeva najbolje. To se vidi že na daleč, še tako skrbno urejeni ne izgledate "prav". Teden boste sicer preživeli povsem povprečno, z nekaj drobnimi malenkostmi se boste iz resničnosti umikali v svoj svet. Včasih pomagajo tudi pravljice, vam v tem trenutku prav gotovo. In lepe sanje, zato več spite! KOZMETIČNI NASVETI Akne, večne težave mladih Akne so ena izmed najbolj razširjenih kožnih bolezni. Prizadenejo predvsem mlade v obdobju pubertete. Največkrat se pojavijo pri mastni koži, katera povečano izloča loj. Posledica tega je nastanek komedona, le-ta pa zapira lojni kanal. Lo-jnica še naprej normalno deluje, vendar se v izvodilu nabira loj. V prisotnosti bakterij, pa se iz tega izcimi mozolj oziroma akna. Velik povzročitelj za nastanek aken je tudi nečista koža. Zato jo morate redno čistiti in negovati. Če imate mozoljev precej se oglasite h kozmetičarki, ki vam bo dala napotke o negi te kože in vam očistila obraz. Nikdar pa se sami nepodstopite tega dela, kajti z nestrokovnim stiskanjem mozoljev lahko povzročite infekcijo. V večini primerov sonce blagodejno deluje na nečisto kožo. Vendar se moramo v poletnih mesecih previdno izpostavljati soncu, kajti zaradi stanjšane ozonske plasti lahko dosežete ravno nasproten učinek. V zimskem času lahko naravno sonce nadomesti tudi solarij. Pri aknasti koži vam priporočam, da se izogibate čokoladi, salamam, konzerviranim živilom, suho- mesnatim izdelkom, mastnim jedem in trdo kuhanim jajcem. Seveda vam mali košček čokolade ali salame ne bo škodoval. Drugače pa uživajte čimveč sadja, zelenjave, mlečnih izdelkov ter nemastnega mesa. Priporočam vam tudi da si od časa do časa privoščite obisk v sauni, kajti toplota in vlažnost zraka bosta omogočila, da se bo koža lažje ščistila oziroma izločala svoje izločke. Poleg tega je po sauni priporočljiva tudi nega obraza. Najnovejše raziskave pa so pokazale, da imajo ljudje, ki so izpostavljeni stresnim situacijam, večje možnosti da dobijo nečisto kožo. Ta primer je tudi zelo izrazit pri študentih, ki se pripravljajo na izpite. Zaradi vznemirjenosti lojnice povečano izločajo svoje izločke. V primeru, če se vam mozolji pojavijo tudi na ramenih in hrbtu nosite samo bombažna oblačila. V našem kozmetičnem salonu IRIS uspešno odstranjujemo mozolje s pomočjo laserske nege obraza, vibro-saune, solarija in losiona ekstra 2000. Poleg tega vam nudimo tudi nasvete dermatologa. ■ Metka Mujadžlč-Kallgaro Moda S 8 Zimska moda 93/94 Čisto na kratko jo lahko označimo kot preprosto, ležerno, a kljub temu elegantno. Dobro je poznati smernice za prihodnjo sezono že sedaj, ko po raprodajah brskate med policami v trgovinah, zato še nekaj podrobnosti o prihodnji zimski sezoni. Ženska in moška moda v prihodnji zimski sezoni bo naravna in enostavna; vitke, vendar nikakor ne neudobne oblike, blago iz naravnih materialov in predvsem naravne barve so poudarjene. Nepogrešljiv del garderobe za prihodnjo zimo so puliji iz volne in bombaža, ki se nosijo pod suknjičem, blazerjem ali telovnikom iz jeansa. V ženski modi je veliko pletenih, do sredine meč segajočih oblek. V modo prihaja kombinacija mehkih pulijev, cevastih kril ter skoraj do tal segajočih volnenih brezrokavnikov. Dolga krila iz jer-seyaali stretcha z visokimi razpor-ki in ozke hlače se bodo nosili v kombinaciji s puliji ali telovniki. Blazerji bodo krajši in oprijeti. Rob jopic pa se bo spustil do kolen. Med barvami prevladujejo rumena, beige in rjavi toni. Obrobe iz temnega usnja ali žametni ovratniki ustvarjajo zanimive kontraste. Pogost detajl so kovinske zadrge. Tudi za moške so pleteni puliji in pletene srajce z zadrgami na vrhu modnih zapovedi. Hlače se ožijo, gubic skorajda ni več. Žametne hlače se vračajo, kombinirajo pa se z velikimi volnenimi puloverji. V modo zopet prihaja barvasti jeans...Prihodnjo zimo bodo moški oblečeni v hladne sive, rjave in modre tone. Dobro je vedeti • Če ste olupili preveč krompirja, ga ni treba zavreči. Višek dajte v hladno vodo in postavite v hladilnik. Tako lahko počaka tudi nekaj dni. • Ščetka za zobe bo dalj časa uporabna, če jo vsake nekaj dni postavite v kozarec z vodo, ki ste ji dodali kuhinjsko sol. • Če so se vašemu malčku hlače stanjšale na kolenih ali zadnjici, na ta mesta z notranje strani z likalnikom pritrdite koščke flizelina (blago za utrjevanje). Dobite ga na vsakem oddelku z meterskim blagom. • Kadar kuhate zelje ali cvetačo se po vsem stanovanju razširi precej neprijeten voiy. To lahko preprečite tako, da posodo, v kateri to zelenjavo kuhate, pokrUete s krpo, ki ste jo navlažili z vinskim kisom. • Jedilni pribor bo spet dobil svoj lesk, če ga od časa do časa prekuhate v vodi, v kateri ste kuhali krompir. Nove jedi na vašem jedilniku »■•»*»«a!aii»««»*»iiaa*K«iiK«s»« Sardele s sirom Pripravite: 12 sardel, 3 jajca, 8 dkg naribanega sira, 10 dkg svežega sira, 2 žlički stisnjenih listov peteršila, 2-3 česnova zrna, sol, poper, olje za cvrenje, limono. Sardele očistite, jih dobro sperite in pustite, da se posušijo. Očisščen in štren česen pomešajte s peteršilom, vse skupaj dodajte svežemu siru. Posolite, popoprajte, dodajte nariban sir in dobro zmešajte z vilico. S to zmesjo napolnite sardele, odprtine zaprite z zobotrebcem, potem pa jih povaljajte v moki in umešanih jajcih in drobtinah. Ko se malo osušijo, jih ocvrite v veliko maščobe. Postrežete z rezino limone. Tuna z zelenjavo Pripravite (za 4 osebe): 4 lepe zrezke sveže tunine (približno 80 dkg), 80 dkg krompirja, 2 veliki glavi čebule, 2 paradižnika, 2 zrna česna, 1-2 feferona, listje peteršilja, lovor, olivno olje, sol, poper. Očiščeno čebulo narežite na vodoravne koščke. Olupite česen in ga skupaj s peteršiljem in feferonom čim bolj zdrobite. Potem na tanke koščke narežite še olupljen krompir. Naoljite posodo in na dno lepo razporedite te koščke krompitja, jih posolite in poporajte in dodajte lovorov list. Po krompirju razporedite polovico čebulinih rezin, prav tako eno poleg druge. Posolite in popoprajte in poškropite z olivnim oljem. Operite in dobro osušite tunino in jo razporedite po čebuli, jo začinite in pokapajte z olivnim oljem. Potem jo posujte še s zmesjo česna, peteršilja in feferona. Na ribe sedaj naložite še ostale koščke krompirja in čebule. Če želite, po vrhu razporedite še koščke svežega paradižnika, česna in peteršilja. Pecite v pečici, ki ste jo segreli na 180 stopinj celzija in to 1 uro. Imenski koledar Četrtek (21) - Neža (Janža), Rastko, Primož Petek (22) - Vinko, Cene, Viki (Viktor) Sobota (23) - Rajko, Ilj, Klemen, Samo Nedelja (24) - Franc, Matko (Matic), Rok Ponedeljek (25) - Savel (Pavel), Dare, Trpimir Torek (26) -Pavlina, Tic, Karpo (Polikarp) Sreda (27) - Elica (Gelica), Vito, Jule Lunine mene mlaj, 22. januarja ob 19h 27m Vremenska prorokovanja v obliki pregovorov Prosinec SO Če svetega Vinka (22.) solnce peče, obilo vina v sode teče. Če sv. Vincenc ima solnčno vreme, dobro je za žito in vinske gore. Kako okoli Vincenca bilo, tako čez leto ostalo bo. Ce Vincenca solnce peče, Dobro vince dozori. Ki po grlu gladko teče, Motne dela ti oči. Če sv. Pavel (25.) po kopnem primaha, sv. Jurij po snegu jaha. Če svetega Pavla dan je oblačen, bode trebuh cez leto velikokrat lačen; Če ta dan megla stoji, Bo mnogo bolnih ljudi. Lepo in jasno Pavla spreobrnenje rodovitnega leta je znamenje. Kadar Šent Pavla sneži ali deži, Letina slaba in huda preti. i * Dvoizmenski pouk na OŠ Antona Aškerca v Velenju razburil starše: I Slovenj Gradec Zgledno sodelovanje Šola in krajevna skupnost Gorica že vrsto let odlično sodelujeta, nam je pred dnevi dejal ravnatelj Ivan Planine. Ob prelomu leta so se pri Svetu Krajevne skupnosti Gorica ponovno odločili, da nekaj sredstev oplemenitijo tako, da jih namenijo opremljanju svoje šole s sodobno elektronsko učno tehnologijo. Kupili so računalnik. Kot je še dodal ravnatelj Planine, je bilo to za šolo prvovrstno presenečenje in zares lepo darilo, ki si ga želijo v prihodnje še bolj zaslužiti. Pri Svetu KS Gorica pa so se kljub pomanjkanju sredstev odločili za ta nakup zaradi številnih uspešnih prireditev in sodelovanja šole s krajevno skup- Zlatoporočenca Konovšek iz Šoštanja Hitro je minilo! V decembru sta slavila zlato poroko 72 - letna Vera in 84 - letni Franc Konovšek iz Šoštanja. Vera je privekala na svet v Lazah pri Velenju, v družini, kije težko živela, saj je bil edini prihodek skromna mamina pokojnina in kakšna dnina, ki jo je mati od časa do časa s trdim delom prislužila pri sosedih. Zato je Vera že kot dekle šla služit k družini Acman v Šoštanj. Franc pa je ugledal luč sveta v delavski družini v Lokovici. Kot otrok je odšel za varuha h kmetu v Ravne pri Šoštanju, kjer je varoval otroke in obiskoval osnovno šolo, potem pa šel v uk za čevljarja. Pred drugo svetovno vojno je prišel delat v delavnico pri Acmanu in se tu srečal z Vero s katero sta se sredi vojne vihre, leta 1942, vzela. Po rojstvu prve hčerke sta se odselila v svoje stanovanje, kjer sta še trikrat doživela srečo ob prihodu novega življenja. Franc je delal v čevljarskih delavnicah in Tovarni usnja v Šoštanju, kjer se je leta 1967 upokojil. Tudi Vera seje zaposlila in se po dvajsetih letih, leta 1982 upokojila. Potem sta večji del svojega prostega časa in ljubezni posvetila varovanju in vzgoji svojih vnukov in pravnukov. nostjo, predvsem za starejše občane ter ob krajevnih in državnih praznikih. V zadnjih nekaj letih je šola bratov Mravljakov pokazala, da zna živeti s krajem in da mnogo projektov učenja presega normalne in zakonite obveznosti. Primer bi lahko bil za zgled tudi drugod, kjer na šole krajani in krajevni organi pozabljajo. Primer sodelovanja iz Gorice vendar pove, da se takšne naložbe lahko povrnejo občanom prav v obliki možnosti in sodobnega pouka njihovih otrok. Gospod Planine je prosil, če lahko izrazi zahvalo ob tem dogodku vodstvu in krajanom KS Gorica ter obljubil sodelovanje, kakršnega si želijo učenci, krajani in učitelji. ■ Jože Miklavc Kdaj bo denarna ustanova res zaživela? Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje in Gozdno gospodarstvo Nazarje sta bila pobudnika ustanovitve Zgornje-savinjske posojilnice in hranilnice, lastne denarne ustanove torej v občini Mozirje. Pobuda zanjo sega dve leti nazaj, v petek dopoldne pa so v Gornjem Gradu opravili ustanovni zbor. Izvolili so potrebne organe, za v.d. direk-toija pa Antona Vrhovnika. Med lastniki delnic prevladujejo kmetje ter delavci zadruge in Gozdnega gospodarstva. Razpisali so 6.000 delnic po 5.000 tolarjev, od predvidenih 30 milijonov tolarjev ustanovitvenega kapitala pa že imajo zagotovljenih 25. po dve delnici so dobili kmetje, ki so v letu 1991 preko Hranilno-kreditne službe ustvraili preko 100.000 takratnih dinarjev prometa, teh je 568, delavci ZKZ in Gozdnega jih imajo 486, dodatnih 245 so jih tudi že prodali, v lasti ZKZ in GG jih je še po 1.300, za dodatnih 5 milijonov tolarjev pa so jih v petek še razpisali. Za hranilne vloge nepreklicno jamči skupščina občine Mozirje, poskrbeli pa so tudi za ustrezno zavarovanje vlog. Ob tem je res, da bo nova hra-nilnica in posojilnica zares zaživela šele v drugi polovici leta. Zakon o hranilnicah je namreč zelo površen, Banka Slovenije nenehno spreminja kriterije, vsaj dva meseca pa bo še veljal njen moratorij na ustanavljanje hranilnic. Kakorkoli že, v občini Mozirje so jo ustanovili in po izteku moratorija bodo lahko takoj zaprosili za soglasje, do takrat pa bo posle še opravljala Hranilno-kreditna služba pri Zgornjesavin-jski kmetijski zadrugi. Društvo upokojencev Velenje Gradili smo, danes pa.. Vera In Franc Konovšek Iz Šoštanja sta si po petdesetih letih še enkrat rekla "da". Med društva, ki so zadovoljna s svojim delom v preteklem letu, sodi velenjsko društvo upokojencev. Njegovo vodstvo si je vseskozi prizadevalo, da bi delo čim bolj približalo članom in jim tako polepšalo jesen življenja. Prav vsega seveda ni bilo mogoče uresničiti, saj ob težkem gospodarskem položaju vse bolj primanjkuje potrebnih sredstev. Društvo upokojencev trenutno šteje 2.700 članov, od katerih jih 2.592 plačuje tudi posmrtnino, njegovo delo pa temelji na devetih pododborih, ki omogočajo večjo usklajenost in učinkovitost delovanja. Tajnik društva Karel Uran-jekima seveda veliko podatkov o lanskem delu, ki pričajo o veliki skrbi za upokojence. Pri tem je med pomembnejšimi zadevami vsekakor stanovanjsko vprašanje. "To problematiko smo zadovoljivo reševali. Uspeli smo namreč, da je skupščina SPIZ-a sprejela moratorij na vsa stanovanja v svoji lasti, kar pomeni, da Karel Uranjek: "Naša vrata so odprta vsem" bomo stanovanjske probleme upokojencev tudi v prihodnje uspešno reševali." Veliko časa ste posvetili tudi rekreaciji in izletom. "Res je. Program smo zastavili tako, da je vsak upokojenec lahko našel kaj zase. Imeli smo 18 enodnevnih izletov in tri piknike v naravi, zaključka tedna upokojencev na Rogli pa seje udeležilo 150 upokojencev, članov društva. Na izletih in piknikih je sodelovalo preko 1.200 upokojencev, ki so bili zadovoljni in si želijo še več takšnih oblik. Tudi cene so bile vsem dostopne, ni pa res, da so se izletov in piknikov udeleževali le eni in isti. Vsak je lahko šel, če mu je le zdravje dopuščalo." In kakšni so načrti za letos? "Na kratko. Vsaj tako uspešni moramo biti kot lani, naši člani morajo še bolj spoznati, da nekdo le skrbi zanje in za njihov vsakdanjik. Vsi programi so zapisani v Biltenu Zveze društev upokojencev in njihova temeljna usmeritev je skrb za vse naše člane. Seveda bomo zelo veseli, če se bodo v naše delo vključili še ostali upokojenci, ki še niso naši člani. Za konec pa tole. Vseskozi smo po svojih močeh pomagali graditi Velenje. Odrekali smo se zasluženim dobičkom in preko 20 let plačevali prispevek za novogradnje, k bogastvu našega mesta smo pomagali tudi s samoprispevkom, danes pa bi radi vse razprodali in razvrednotili. To bi bilo nezaslišano in velik nesmisel." ■ B.Mugerle Najglasnejši v 2.c Desetletje centra za * Starši so se organizirali * Na šoli zaenekrat ne vidijo rešitve * Obiskali predsednika velenjske vlade * Kdaj se bo Izselil VIZ?* Na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju so imeli do lanskega septembra pouk v nižjih razredih organiziran Frana Koruna Koželjskega. Ko so jim s 1. septembrom preteklega leta na glasbeni šoli odpovedali gostoljubje, pa pouka ni bilo dobili dva razreda, ki so ju zgubili na glasbeni. Bivši VIZ se še ni izselil, čeprav je bila delitvena bilanca že narejena in potrjena. To je staršem 2. c razreda, ki najbolj glasno zahtevajo za svoje otroke spet enoizmenski pouk, v petek dopoldne povedal tudi predsednik velenjskega izvršnega sveta Franjo Bartolac, ki je v pogovoru z nami tudi poudaril, da ni ovir za izselitev, in da bo to ponovno zahteval konec meseca, ko bo sklical sestanek z ravnatelji šol. Ravnatelj osnovne šole Antona Aškerca, Miha Macur, pa pravi: "Najbrž nisem jaz tisti, ki bi jih selil," in k temu dodaja: "Če bi bilo lahko po moje, bi pouk že jutri organiziral drugače." Sicer pa je ponovil obljubo, ki jo je dal tudi staršem, da bo takoj, ko se bodo zgornji prostori spraznili, naredil vse, da pouk organizira tako, kot je že bil: vsi prvi razredi in vsi "c" razredi do četrtega, bodo imeli enoizmenski pouk. Starši pa se še ne dajo kar tako. Pravijo, da hočejo že prvi dan drugega polletja, za svoje otroke enoizmenski pouk. Jim bo uspelo? ■ Milena Krstič - Planine tako, da so lahko vsi prvošolčki obiskovali pouk le na eni, dopoldanski izmeni, tako kot tudi vsi c. razredi do vključno četrtega. Misliti je treba tudi na starše, ki življenja v družini ne morejo uskladiti drugače kot tako. Bilo je do septembra, ko so imeli na razpolago dva oddelka, oziroma razreda, v^lasbeni šoli mogoče organizirati drugače, kot da so uvedli dvoizmenski pouk za vse. Možnosti, da preidejo na staro in za starše bolj sprejemljivo obliko, so se ponudile z razformiranjem Vzgojno izobraževalnega zavoda, ki je gostoval na zgornji etaži te šole in kjer se bo, ko se bodo izselili, sprostilo toliko prostora, da bodo lahko na Aškercu ponovno pri- Lastna hranilnica in posojilnica "Kurativo socialnega dela smo pričeli lani v sodelovanju s firmo VIS Vitalis, pomeni pa organizirano pomoč ostarelim na domu. ostareli imajo nekatere težave, zaradi katerih jih ni nujno napotiti v zavod. Gre za občasno pomoč, kamor denimo sodijo nakupi, priprava kurjave in podobno. Takšna pomoč je lani zelo uspela, sicer pa smo podobne oblike skrbi za ostarele razvijali v vsem desetletnem obdobju. Pri delu smo bili vselej deležni velike pomoči občine, zlasti izvršnega sveta in upravnih organov. Po njihovi zaslugi je naš center eden redkih v Sloveniji, ki ima ugodne prostorske pogoje za delo, naše strokovno delo pa smo tudi ustrezno dopolnili s sodobnimi tehničnimi sredstvi in postopki. V centru je zaposlenih deset delavcev, pomagajo nam tudi zunanji sodelavci in v te namene smo ustanovili strokovni svet," je ob desetletnici Centra za socialno delo Slovenj Gradec med drugim povedala Boža Vitežnik - Raj. ■ Jože Dolar socialno delo Prav v teh dneh slavi desetletje plodnega dela Center za socialno delo v Slovenj Gradcu. V vsem tem obdobju je center uspešno opravljal redno dejavnost - pomoč socialno ogroženim mladim in starim občanom. Vodi ga Boža Vitežnik - Raj,ki je o njegovem delu uvodoma povedala: "Na področju preventivnega delovanja za otroke in mladostnike imamo tri pomembne dejavnosti. Vsa leta doslej smo organizirali letovanje otrok v počitniškem domu v Fiesi, katerega lastnik je slovenjgraška občina. V zvezi s tem smo ustanovili tudi klub vzgojiteljev, otroci pa se po koristnih in sproščenih letovanjih domov vračajo sproščeni in zadovoljni, poleg tega imamo v sedmih razredih vseh osnovnih šol v občini mladinske delavnice, v katerih učenci s pomočjo mentorjev in povsem prostovoljno opravljajo lažje in težje aktivnosti. Med preventivne dejavnosti štejemo tudi predavanja za učence in razgovore z mladimi. Vselej so to različne teme, ki si jih izberejo Boža Vitežnik - Raj za za tretje žlvljensko obdobje. Vanjo so vključeni upokojenci, ki se učijo tujih jezikov, tu so ročna dela in spretnosti ter telovadba. V te dejavnosti se vključujejo predvsem upokojenke, zelo pa pogrešajo več upokojencev. učenci sami, takšne pač, ki najstnike najbolj zanimajo." Seveda so zelo pomembne preventivne dejavnosti za odrasle. V občini že šesto leto deluje univer- ©©©©© Med Škoti Škot je moral na potovanje. Predno je odšel od doma, je domačim naročil: - Bodite zdravi in ne pozabite dedu sneti očal, kadar nič ne gleda. Novinar Novinar piše materi: - Oprosti mama, ker se tako dolgo nisem oglasil... Manjkala so mi dejstva. Napaka Maskiran ropar vdre v banko, uperi revolver v bančnega delavca in mu izroči listek. Bančnik mu ga vrne: - Izgleda, da je prišlo do napake. Tu piše: Kologram krompirja, šest jajc in ne pozabi oprati perila. Otroci - Od kje prihajajo otroci? sprašuje sin mamo. - Kupujejo se. - Ne verjamem. Zakaj pa imajo potem siromašni več otrok kot bogati? Na sodišču - Obtoženi, nehajte že enkrat jokati. S tem ne boste zavedli sodišča. - To vem tudi jaz, ampak advokat mi je to priporočil za vsak slučaj. V šoli Učitelj pravi Janezku: - Povej stavekyv katerem bo uporabljena beseda sladkor. - Moj oče vsako jutro pije kavo. - Kje pa je sladkor? • V kavi. Nadoknadila bo Mlada mamica je obiskala zdravnika: • Doktor, morate mi pomagati! Moj otrok zelo počasi osvaja govor. • Je deček ali deklica? - Deklica. Zdravnik se zamisli in z nasmehom odgovori: - Deklica? Potem, vas sploh ne sme skrbeti. Vse bo kasneje nadoknadila. Brez panike Letalo leti nad Oceanom. Pilot vzame padalo, stopi do vrat in predno skoči potolaži • potnike: - Dragi potniki. Letalo se je vžgalo, ampak ni razlogov za paniko. Grem po gasilce. Podatek - Statistika pravi, da je v psihiatričnih klinikah v Franciji 28 odstotkov več moških kot žensk. - Kdo pa jih jc spravil tja? Govor Bodoči senator pride v zloglasni ameriški zapor, da obišče zapornike in obenem malo ag-itira zase. - Spoštovani gospodje, začne svečano. Vsi zaporniki pa prasnejo v smeh. - Dragi prijatelji, zmedeni senator ponovno poskusi. Po zaporu se razširi šc bolj glasen smeh. Že povsem zmeden, senator nadaljuje: - Ne veni več, kako naj vas nagovorim, ampak vesel sem, da vas lahko vidim v tako velikem številu na tako varnem mestu. Spregovoril Prijateljica zaupa prijateljici: - Pomisli, po letu dni, odkar hodiva skupaj, jc Janez končno spregovoril o zakonu. - Jn kaj jc rekel? - Da je proti. Donn Byrne ■■■■■■■■■ Nenavadno naključje . Pred nekaj dnevi sem se sprehajal po parku in nenadoma sem zagledal na tleh majhno rjavo usnjeno denarnico. Pobral sem jo in jo odprl zato, da bi videl, če lahko ugotovim lastnikovo ime. V denarnici ni bilo ničesar drugega, kot malo drobiža in precej ostarela fotografija, na kateri je bila ženska in mlada deklica, stara približno dvanajst let, ki je bila verjetno hčerka tiste ženske. Fotografijo sem dal nazaj v denarnico in potem odnesel denarnico na policijsko postajo, kjer sem jo predal dežurnemu policaju. Preden sem odšel, je dežurni zapisal moje ime in naslov za primer, da bi mi lastnik denarnice želel pisati in se mi zahvaliti. Tistega večera sta me povabila na večerjo moja teta in stric in odšel sem k njima na večerjo. Teta in stric sta na večerjo povabila še eno osebo, tako, da bi bili štirje pri mizi. To je bila mlada ženska. Njen obraz se mi je takoj zazdel znan, toda nikakor se nisem mogel spomniti, kje sem ga videl. Popolnoma prepričan pa sem bil, da te ženske še nikoli nisem srečal. Ko smo se po večerji pogovarjali, je mladenka slučajno omenila, da je tisto popoldne izgubila svojo denarnico. Takoj sem se spomnil, kje sem videl njen obraz. To je bila mlada deklica s fotografije, čeprav je bila zdaj precej starejša. Seveda pa je bila precej presenečena, ko sem ji opisal njeno denarnico. Potem sem ji razložil, da sem prepoznal njen obraz s fotografije, ki sem jo našel v denarnici. Stric je potem vstrajal, da smo šli na policijsko postajo kar takoj in dvignili denarnico. Ko nam je policijski uslužbenec predal denarnico, nam je rekel, daje bilo to zares nenavadno naključje, da nisem našel samo denarnice, ampak tudi osebo, ki jo je izgubila. prevedla prof. Dragica Letonje L.A.Hill ■■■■■■ Zgodbice i. Dick je bil priden fant, njegovi starši pa so bili bolj revni. Tako je moral v svojem prostem času in tudi v času počitnic delati, da si je lahko sam plačeval za svoje šolanje. Kljub temu mu je uspelo priti do univerze, vendar pa je bil študij na univerzi tako drag, da je moral med počitnicami poiskati kar dve službi. Šele tako si je prislužil dovolj denarja, da je še vedno ■^■IHHH lahko sam plačeval za stroške študija. Eno poletje mu je uspelo, da je dobil službo pri mesarju, kjer je delal podnevi, drugo službo pa je dobil v bolnišnici, kjer je delal ponoči. Pri mesarju se je naučil razsekati meso kar dobro, tako ga je mesar večkrat pustil samega v mesnici, daje stregel strankam, medtem ko je mesar odšel v sobo zadaj, da je lahko opravil računske posle. V bolnišnici pa so mu, prav nasprotno, dovolili opravljati samo najenostavnejša opravila, seveda, tako da je med drugim pomagal dvigovati bolnike injih prestavljati iz sobe v sobo, iz enega dela bolnišnice v drugega. Pri obeh opravilih, pri mesarju in v bolnišnici, je moral Dick nositi bela oblačila. Nekega večera je moral Dick v bolnišnici pomagati prenesti žensko z njene postelje v operacijsko sobo, kjer sojo nameravali operirati. Ženska je bila vsa prestrašena že ob sami misli na operacijo še preden je prišel Dick k njej, toda, ko je zagledala njega, je bilo konec. "Ne, ne!" je kričala. "Paja ne moj mesar! Pa me ja ne bo operiral moj mesar!" in padla je v nezavest. Recimo, da je porečje Savinje en sam "neurejen" kamen, ki bi se ga še kako razveselili delavci in bojevniki v kameni dobi. In v to obdobje se približno vrača celjsko podjetje, ki skrbi za Savinjo in ostale vodotoke v mozirski občini. Za krpanje vse večjih lukenj v breiinah Savinje z velikim kamenjem, učinkovitost te zadeve poznamo, sije izbralo ime "kamnomet". Bolj primeren bi bil kakšen drug izraz, saj se vode večinoma na to metanje požvižgajo in vse skupaj sproti odnašajo. Čas po volitvah Kaže, da so na obljube predvolilnega časa pozabili poraženci in zmagovalci. Najbrž niso "prav" volili tudi prebivalci Lepe njive. Lani so si končno posodobili lep del ceste, a jim je zmanjkalo sredstev za pokritje. Ko danes moledujejo za manjkomjih zmagovalci in poraženci pošiljajo eden k drugemu, mošnjiček pa je ša kar prazen (usmiljenja ni tudi v sosednji občini, kjer pa se ukvarjajo s problemi druge sorte). Važno je le, da se prav vsi veselo vozijo po cesti (saj za to tudi je). Izbira osebnega zdravnika Spremembe na področju zdravstva so nakopale že marsikomu kakšen predčasen siv las več. Za pravo evforijo je med krajani Šmartnega ob Paki ob bljižjem se koncu do sedaj znanih sprememb poskrbela izbira osebnega zdravnika. Izbire namreč ni, krajanov, ki bi radi za svoje zdravje poskrbeli kar v domači zdravstveni ambulanti, pa je za enega samcatega zdravnika preveč. Spet si je premislil V naši redakciji imamo nekoga, kije ves čas zagotavljal, da bi se poročil, če bi bilo to možno storiti na velenjskem gradu. Zdaj, ko najverjetneje bo, pa je našel nov izgovor: nobene prve sobote v mesecu nima časa. Simbolika? Nismo pametni od tega, kar slišimo, temveč od tega, kar doživimo. Kari Gičersen Šumenje listov je poezija, bitje ure znanost.^ Petar Šegedin Neumnost je prostovoljna nesreča. Nicholas Ling Življenje je nepretrgana vrsta osebnih odkritij. Gerhart Hauptmann Preljuba kamena doba Jaz in moja harmonika Misli Morala je razcvet resnic. Victor Hugo Resnicoljubnost je srce morale. Th. H. Huxley Kramarica zakrmarila v podzemlje Si zapira aH odpira vrata? I Kraški svet Mozirske planine in planot okrog nje nmudi vedno nova presenečenja. Tako je pred nedavnim potok Kramarica enostavno zapustil površje in si pod zemljo poiskal novo pot. Res le za kakšnih 400 metrov, saj priteče na piano zelo blizu vodovodnega sistema Ljubija. Vendar si je "nov" izvir našel mesto pod veliko steno, kar že samo po sebi ponuja domnevo o podzemskih prostorih, ki jih sicer tod okrog ne manjka. Za izvirom Ljubije denimo se skriva čudovita kraškajama, dokazana in že videna. Ponikla Kramarica je zato že razvnela jamarje; malo so minule dni že raziskovali tam okrog, še bolj bodo pomladi, sicer pa suha struga nudi prav čudno podobo. ■ foto: jp Igram, Igram, plešem, objemam, sedim (foto: S.Vovk ) 0 Po hribih in dolinah © Rokomet s « m nt « « ss Tudi trener ni pričakoval zmage V soboto so nadaljevali drugi del rokometnega prvenstva. V prvi ligi je (naj bi) bilo nekaj zanimivih srečanj. Tekmo v Celju med domačo Pivovarno in Novo opremo so napovedovali kot derbi, gostje so na tiho celo razmišljali o presenečenju, v Trbovljah pa domači Omnikum proti velenjskemu Gorenju naj ne bi imel težav. Pa je bilo drugače. Celjski rokometaši so zlahka zmagali (25:16), razburljivo z nenadejanim preobratom pa je bilo srečanje v Trbovljah. V tej tekmi je gotovo le redkokdo stavil na Velenjčane, saj so nekaj dni pred tem v domači dvorani v osmini slovenskega pokalnega tekmovanja nepričakovano izgubili proti Dravi (21:22), v Trbovljah pa so znova dokazali, da lahko igrajo zelo dobro. Gostitelji so namreč vodili že s 14:9, v zraku je visel hud poraz, a so se Velenjčani prebudili in z izredno igro najprej izenačili na 15:15, nato povedli z 18:15 in gledalci ter domači igralci so ostali brez besed in točk. Po vrnitvi iz Trbovelj je trener Miro Požun priznal, da tudi on ni pričakoval uspeha v Trbovljah, kjer v jesenskem delu ni uspelo zmagati niti vodilnim in v ligi premočnim Celjanom. V naslednjem kolu bodo v soboto v Rdeči dvorani v Velenju gostili Presad iz Litije. Dekleta tonejo •»*•»«•»««*•*«• Nasprotno od velenjskih rokometašev pa so rokometašice razočarale na gostovanju v Mariboru. V 1 .kolu tekmovanja v slabši skupini so srečanje z igralkami tamkajšnjega Branika izgubile z 21:23; resda tesno, toda poraz je poraz, ki hkrati napoveduje, da se bodo Velenjčanke težko vrnile v boljšo modro skupino. Gostje so v prvem polčasu sicer vodile z 12:10, toda po nekaj minutah nadaljevanja je sledil preobrat in prvo vodstvo gostiteljic - 14:13. Kmalu nato je morala zaradi treh izključitev z igrišča na tej tekmi najboljša igralka, Velenjčanka Hudeje-va. Mariborčanke so povedle z 18:15, a se oslabljene gostje niso predale ter celo izenačile. V zadnjih minutah tekme so imele Velenjčanke tudi nekaj smole, saj je Odrova slabo izvedla sedemmetrovko. V naslednjem kolu bodo igralke LIR Velenja gostovale v Izoli. Zadnja novica Zaradi pomanjkanja denarja so v velenjskem ženskem rokometnem klubu že večkrat v minulih letih razmišljali o iztopu iz lige. Kaže, da niso imeli srečne roke pri izbiri pokrovitelja, saj so se znova znašli menda v kar velikih dolgovih. To stanje so začeli "reševati", saj so sprejeli sklep, da zaradi "nastalega finančnega položaja" ŽRK LIR Velenje izstopa iz nadaljnjega tekmovanja za pokal Slovenije. Tesen poraz Žalčank Oa»iltt*:I»I«>lll(«l|lI« Novinke v beli skupini, igralke Žalca, so v prvem kolu gostovale v Novem Mestu. Srečanje je bilo zelo razburljivo, saj so gostje 5 minut pred : koncem celo povedle, podobno kot Velenjčanke pa so tudi rokometašice Žalca v odločilnih zadnjih trenutkih tekme zastreljale sedemmetrovko. V soboto bodo v 2.kolu gostile ekipo Branika. Vsekakor bo to derbi, ki bo pokazal koliko veljajo Žalčanke v teni prvenstvu. Odbojka 388 « S? «8 8» S8 Znova poražene doma V 2.spomladanskem kolu v prvi odbojkarski ligi so igralk^ Topolšice doma klonile proti ekipi Krim iz Ljubljane, natančen servis gostij je pri domačih povzročil slab sprejem in onemogočil dobro organizacijo napadov. V tretjem nizu so gostiteljice le zaigrale bolje in ga osvojile, v četrtem pa so na igrišču znova zagospodarile gostje in zmagale s 3:1 (-9, -9, 12,-6). V naslednjem kolu bo Topolšica igrala v Celju proti vodeči ekipi na lestvici Abes Trade. Premočne Celjanke »»»«»»■«*««*«»••«*«» Odbojkarice Gornjega Grada so tokrat gostile trenutno najmočnejšo ekipo v ligi Abes Trade iz Celja in izgubile z 1:3. V naslednjem kolu se bodo v Mariboru srečale z zadnjeuvrščeno ekipo Branik Rogoza. Goool... »*•»**•» Omnikum Rudar:Gorenje 21:22 (11:8) TRBOVLJE - Dvorana OŠ, gledalcev 600, sodnika (Tomič (Celje) in Skubic (Ljubljana). GORENJE: Stropnik, Krejan 2, Ocvirk 1, German 1, Ojsteršek 1, Plaskan 7, Redžebašič, Rozman 5, Tome 3, Juršič, Cvetko 2, Vajdl. Branik:LIR Velenje 23:21 (10:12) MARIBOR - Dvorana Tabor, gledalcev 150, sodnika Puntarič (Logatec) in Juratovec (Ljubljana). LIR VELENJE:Laki<5, Ibralic, Ferfolja, Toipic' 3, katič 2, Oder 6, Fale 1, Hudej 6, Hudarin 3, Brelih, Kranjc, Matič. Podbočje:ESO Elektra 84:76 (37:38) PODBOČJE - Dvorana OŠ, gledalcev 250, sodnika Kobilica in Koščak (oba Ljubljana). ESO ELEKTRA: Mrzel 7, Bogataj 10, Rizman 27, Dumbuya 13, Tajnik 6, Leskovšek 2, Brešar 3, Plešej 8. Idrija:Savinjska Polzela 79:88 (42:43) IDRIJA - Modra dvorana, gledalcev 700, sodnika Schulz in Povše (oba Ljubljana). SAVINJSKA POLZELA: Cencelj 25, Petranovič 36, Urbanija 7, Turnšek 14, Mlakar 4, Cizej 2. Spoštovani planinci! Presenetili vse Košarka s si st a » m st Porazi in (same) zmage V 6. kolu prvenstva v rdeči skupini so košarkarji ESO Elektre gostovali pri drugouvrščeni ekipi Podbočja in izgubili s 76:84 (37:38). Na začetku so hitro povedli gostitelji, vendar je gostom do odmora uspelo celo povesti. V nadaljevanju so favorizirani domačini povedli že za 18 točk, košarkarji ESO Elektre pa so do konca s solidno igro možno zmanjšali razliko. Priložnost za drugo zmago v prvenstvu bodo imeli v prihodnjem kolu, ko bodo gostili ekipo Idrije. Košarkarji Savinjske s Polzele potrjujejo svojo vrednost in svoje napovedi, da bodo napredovali. V minulem kolu so v Idriji premagali domačine z 88:79 (43:42). Tako so po šestem kolu edini še neporaženi, v 7.kolu pa se bodo doma srečali s celjskim Inposom. Kegljanje Državno prvenstvo dvojic Od petka do nedelje je bilo v Postojni slovensko državno prvenstvo mešanih dvojic, na katerem je nastopilo preko 80 najboljših slovenskih parov, med njimi tudi dva šoštanjska. Dvojica Podbrežnik-Hasičič je z 844 podrtimi keglji osvojila 33.mesto, dvojica Hojan-L.Fidej pa je z 812 keglji pristala na49.mestu. Čeprav sta dvojici pričakovali uvrstitev med 20.in 30.mestom, sta z doseženim zadovoljni, nikakor pa s številom podrtih kegljev, vendar je trema na tako velikem tekmovanju pač storila svoje. ■ L.Fidej Z novim letom seje tudi nam, ki radi zahajamo v gore in naravo, izpolnila tiha želja. V tem časopisu smo dobili svojo rubriko - svoj kotiček, kateremu smo dali naslov "Po hribih in dolinah". Naša želja je, da bi vam imeli v vsaki številki kaj sporočiti. Če pa bo kdaj izpadla, verjemite, da se bo to zgodilo iz objektivnih razlogov. In kaj bomo lahko planinci prebrali v tej naši rubriki? Vse kar je zanimivega in je v zvezi s planinstvom in naravo; do obvestil o posameznih izletih; morebitne spremembe in zanimivosti na kateri izmed planinskih poti, ki so speljane okrog naše doline; prav tako bomo predstavili katerega izmed planinskih domov; od časa do časa bomo pokukali v življenje in delo našega matičnega društva in sekcij. Ker bodo letos brali Naš čas tudi v Savinjski dolini in na Koroškem, bomo tudi od tam objavili kaj zanimivega. Skratka, strmeli bomo za tem, da bo naš kotiček kar se da pester in koristen. © Planinsko društvo Velenje je lani vključevalo 2.506 članov. Čeprav seje članstvo iz raznih razlogov zmanjšalo za šestino, jih je ostalo še vedno veliko, prav tako akcij in dela. Tako so že na voljo nove izkaznice in znamkice za plačilo članarine za tekoče leto v protivrednosti 35,10 in 4 DEM. © Med novoletnimi prazniki, ko je večina ljudi počivala in so mnogi preganjali mačka dobljenega v najdaljši noči, so se številni ljubitelji narave že podajali na prve ture oziroma izlete. Tako so se že drugega januarja velenjski planinci skupaj z vinskogorskimi povzpeli na 930 m visok Radojč, ki se dviga nad zaselkom Lopatnik in ga mnogi imenujejo po tem zaselku. Kljub hladnemu in vetrovnemu vremenu se je na vrh povzpelo več kot pedeset pohodnikov. © Tudi planinci iz Šentilja se niso izneverili svoji tradiciji, saj so se tudi letos podali na novoletni vzpon na Raduho. Tudi njim sta močan veter in zameti preprečila, da se niso povzpeli na vrh, ampak so se prebili le do koče na Loki. Letošnjega pohoda na Osankarico do Treh žebljev, kjer je izbojeval svojo zadnjo bitko legendarni pohorski bataljon, seje udeležilo preko sto planincev iz Šaleške doline in okolice. © Minulo soboto pa je planinska sekcija RLV pripravila izlet na Goro Oljko. "Zdravju nasproti", kakor so ga poimenovali, seje v lepem in za ta čas, kar preveč toplem vremenu udeležilo kar precej planincev. ■ mh © Planinsko društvo Polzela je minulo soboto pripravilo tradicionalni pohod Zdravja na poti iz Velenja na Goro Oljko. Pohoda, ki so ga vodili Stane Štorman, Fredo Glavnik in Milan Oresnik, seje udeležilo 250 pohodnikov iz raznih krajev Slovenije. Sedem je bilo na pohodu takšnih, ki so se pohoda udeležili ze enajstič. ■ -er Tenis 1 1K • Lepa dosežka Mateja Crešnika Na državnem prvenstvu tenišpkih upov do 14 let v Ljubljani seje trinajstletni Matej Črešnik med posamezniki uvrstil med osem najboljših, med dvojicami pa sta z Markom Dolečkom iz Maribora klonila šele v polfinalu s kasnejšima državnima prvakoma. Jaka Napotnik seje po treh zmagah v kvalifikacijah uvrstil naglavni turnir in tam klonil v 1 .kolu, Katarina Srebotnik pa je v svoji kategoriji izpadla že v 2. kolu. Velenje ss * m * « » Prvi zimski kros Atletski klub Velenje je v soboto v lepem sončnem vremenu na mestnem stadionu izvedel 1 .zimski kros, ki ga razpisuje slovenska atletska zveza. Sodelovalo je 83 atletov iz sedmih slovenskih klubov, bil pa je prvi izmed treh, ki jim bo sledilo državno prvenstvo 13.marca v Velenju. Rezultati - pionirke: l.Pugelj, 2.Petkovič (obe Velenje), 3.Košar (Sevnica); pionirji: 1 .Kranjčič (TAM Mb), 3.Žagar, 4.Videmšek (oba Velenje); mladinke: 1 .Ravš (Obrtnik), 4.Pražnikar, 5.Djedovid (obe Velenje); mladinci: 1 .Repnik (TAM Mb), 6.Brajer (Velenje); članice: 1 .Zajfrid (TAM Mb), 2.Mraz, 3.Poz-nič (obe Velenje); člani: l.Bahtiri, 2.Hrapič (oba Velenje). Griže Ht 8 « SS Zaključek delavskih športnih iger V petek, 29. januarja, bo v domu upokojencev v Grižah zabavno • športna prireditev ob zaključku lanskih delovskih športnih iger, ki jih v žalski občini pripravljajo štindvajseto leto. Lani je na igrah sodelovalo 1800 udeležencev iz 28 delovnih in drugih organizacij, ki so se pomerili v 14 športnih panogah v kvaliteti in množičnosti. Več o zaključni prireditvi in o najboljših v lanskem letu bomo še poročali, -er Žalec Rokometna šola se že pozna Kot šport številka dve v žalski občini je nedvomno rokomet. Rokometašice Žalca, ki nastopajo v prvi slovenski ligi - v beli skupini, so sicer nastop prvo leto zaključile na četrtem mestu z enakim številom točk kot ekipa Burje, ki je bila druga. Z malo več športne sreče bi danes lahko rokometašice Žalca, njihova povprečna starost je le 16 let, igrale v modri skupini. Kako se je začel pred štirimi leti razvijati rokometni šport v Žalcu, nam je predsednik izvršnega odbora RK Žalec Marjan Golob povedal: "Leta 1986 je bila na pobudo staršev ustanovljena sekcija ženskega rokometa pri Partizanu Žalec. Tokrat sem bil predsednik sekcije in z Adijem Hudarinom iz Velenja sva pričela načrtno delati. Ustanovila sva žensko rokometno šolo, v katero sva vključila pionirke in še mlajše. Začetek je bil zelo težak, vendar smo krizo prebrodili. Pri tem imajo veliko zaslugo starši naših rokometašic, ki so nam pomagali na vsakem koraku. Od leta 1991 delujemo kot samostojno društvo, ki ga sedaj kot predsednik vodi Milan Dolar. V klubu imamo tri komisije. Strokovno, gospodarsko in marketin- Marjari Golob ško. Naša mlada dekleta so tri sezone nastopala v II. slovenski ligi, nato pa so se lani uvrstila v prvo slovensko ligo. Tako je klub v sedemletnem delu že dosegel vidne rezultate in bo gotovo postal eden izmed centrov slovenskega ženskega rokometa. Ker je bila ekipa mlada, smo se okrepili z dvema igralkama iz nekdanje Sovjetske zveze; to sta Maša Bilina in Tanja Gorbulina. Obe sta se že privadili na naše razmere in tudi mi smo z njimi zadovoljni. Ob prvi ekipi imamo še drugo, ki nastopa v drugi ligi, močno pa imamo tudi mladinsko in kadetsko vrsto, saj vemo da brez lastnega podmladka ne bo pravih uspehov. Nasa želja je, da se uvrstimo v modro skupino." ■ Besedilo in sliki: -er Šaleški jamarji dosegli viden uspeh g' ® g 8 K S ■ Skriti v mrzlih, temnih jamah V Velenju delujejo kar 3 jamarski klubi. Člani dveh od njih so maja lani dosegli viden uspeh; združili šojami Ledeno devico in Zadnikovo brezno, v spoštljivi globini 630 m. iraHi Jamarstvo je šport in to tiste najbolj zahtevne vrste, saj poleg splošne kondicije zahteva izredno psihično pripravljenost. Kako tudi ne, očem morebitnih radovednežev skriti v mrzlih, temnih jamah, polnih pretečih nevarnosti, se s svojo posebno, temu športu namenjeno opremo, spuščajo v neznano. Vse sproti zapisujejo, tudi narišejo in če odkrijejo kaj čisto novega, izberejo tudi ime. Ta pravica jim pripada. V Velenjski občini delujejo kar trije jamarski klubi; Siga Velenje in Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica, ki sta se osredotočila na raziskovanje osamelega krasa v šaleški dolini in tudi visokogorskih jam in brezen, in Jamarski klub Speleos, ki pretežno raziskuje osameli kras. Prva dva kluba sta lani, meseca maja, dosegla viden uspeh v slovenskem jamarstvu, brez pretirane pozornosti javnosti je minil, skoraj tako osamelo, kot se počuti jamar, ko se spušča v nepoznane globine. Ivo Zadnik, član Podlasice iz Topolšice, svoj klub opisuje takole: "Klub je bil ustanovljen leta 1976. Podpročja raziskav, ki smo jim člani predali ves svoj življneski cilj, je, poleg osamelega krasa v šaleški dolini tudi visokogorski kras Kamniško savinjskih Alp. Med večje uspehe štejemo raziskavo Ciglerjeve jame v Topolšici, na Lomu in raziskavo Rotovnikove jame v Skornem pri Šoštanju. Lahko rečem, da smo raziskali okoli 40 jam v šaleški dolini, odkar smo bolj izkušeni, smo se osredotočili tudi na raziskovanje visokogor- Po opravljenem raziskovanju Je nastala skica terena. Mesto združitve Jam^e nima Imena Jamarsko društvo Siga nam je predstavil njihov član, Milan Podpečan:" Mi smo naš klub ustanovili leta 1990 na pobudo nekaj novih članov. Takrat nas je bilo 27. Tudi mi raziskujemo na Dleskovšekovi planoti, kjer smo že v letu ustanovitve raziskali brezno pod Moličko, do globine 447 m. V letu '91 žal nismo uspeli nadaljevati, ker smo se udeležili prve slovenske jamarske odprave v Španiji. No, ko smo lani nadaljevali raziskovanje nadaljevali, smo odkrili nov vhod v jamo, kar nas je popolnoma prevzelo. Pri raziskovanju sta nam pomagala dva gostujoče jamarja, Rok stopar iz Kopra in Dejan Ristič iz Tolmina. Od naših pa so bili zraven še Matjaž Kovač in Darko Osterc." skih jam in brezen, v glavnem na področju Dleskovšekove planote v Kamniško savinjskih Alpah. V zadnjih petih letih smo našli kar precejšnje število jam na tem področju.Naj predstavim še svoje klubske kolege; Slavko Host-nik, Andrej Blažič in Miran Močnik so moji športni sodelvci, s katerimi smo skupaj dosegli ta uspeh." _, V isti noči združeni Ledena devica in Zadnikovo brezno Čeprav so jamarji obeh klubov raziskovali vsak svojo jamo neodvisno, so ves čas izmenjavali informacije in izsledke. Jamarji Podlasice so raziskovali Zadnikovo brezno, Ivo Zadnik pa se dnevov in noči, do tiste 30. maja, ko se je "zgodilo", spominja ta- Namiznf tenis Pionirji potrdili vrednost Pionirska ekipa velenjske ERE je na finalnem turnirju najboljšpih slovenskih ekip v Ljubljani osvojila 4.mesto. Na tem turniiju seje pokazalo, da se krog mladih in zelo obetavnih igralcev namiznega tenisa v Sloveniji širi. To je potrdil tudi slovenski selektor, ki je dejal, da že vsaj deset let v Sloveniji ni bilo taklo kakovostnega in enakovrednega turnirja kadetskih ekip, kamor seveda sodi tudi velenjska. ■ A.Vodušek Šahovske novice Šaleško šahovsko društvo organizira vsak četrtek ob 17.uri nad bistrojem Šahec odprte nagradne hitropotezne turnirje za vse ljubitelje šaha. Igrajo 13 krogov po švicarskem sistemu, na SPORI prvem turnirju prejšnji četrtek se je zbralo 21 šahistov. Vrstni red pa je bil naslednji: l.Črepan 11,5 točk, 2.Goršek 10,5, 3.Kopač 9, 4.Rajkovič 8,5, 5.Matko 7,5 itd. ■ Andrej Novak Squash klub Velenje » * g « X » Petra Vihar na evropsko prvenstvo Z odličnimi igrami v slovenski ligi si je Petra Vihar priborila ' mesto v slovenski reprezentanci za mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo aprila na Danskem. Slovenijo bodo predstavljali trije igralci, Petra pa bo nastopila v kategoriji do 16 let. Sicer je Petra Vihar eno največjih presenečenj prvega dela slovenskega prvenstva, saj je med drugim premagala tudi prvouvrščeno na slovenski lestvici Živo Battelino iz Ljubljane. Velenjska dekleta in fantje si v ligi predvsem nabira- Mali nogomet &3!i!S8SSStIS«S8ifS*BS Kmalu zimska liga Sportklub iz Velenja bo organiziral zimsko ligo v malem nogometu. Pričela se bo 7.februarja, končala pa konec marca (odvisno od števila prijavljenih ekip). Predvidoma bodo vsako nedeljo v Rdeči dvorani odigrali dva kola, igralni čas bo 2x20 minut, igrali bodo po pravilih FIFE, prijavnina pa je 10.000 tolarjev. Ekipe jo morajo plačati na ZR Sportklub Velenje 52800-678-57385 do petka, 22.januarja, ali tega dne ob 19.30 v prostorih Sportkluba na Šmarski 24/a v Velenju. kole: "17. oktobra '91 smo našli globoko brezno na področju Dleskovšekove planote, za katerega nismo slutili, da bo doseglo takšno globino. Z vsako akcijo smo bili bolj sigurni, da gre za jamo, ki bi nam jo zavidal vsak jamar v Sloveniji. Področje, kjer je Zadnikovo brezno, je popolnoma škraplasto in ima izreden videz vseh kraških značilnosti. Naša pot ni bila, kar se tiče samega raziskovanja, preveč zahtevna. So pa pogoji v jami na meji razumnega. Temperatura v njej je 0,5 stopinj celzija, na določenih predelih je tudi do 6 m ledu in večen sneg. Oblečeni smo bili v nepremočljive obleke, to pa pomeni, da se pričneš znojiti, če fizično nisi aktiven, kar lahko pripelje do podhlajevanja. Jama ves čas črpa energijo iz telesa. To noč nismo slutili, da bomo že prišli na mesto združitve, čeprav smo ves čas risali karte in načrte in se nam je dozdevalo, da bi se to lahko zgodilo." Ledeno devico je Milan Podpečan doživel takole:" Samo brezno je lahko, ni zahtevno, je pa v njem veliko vode, sploh, če prideš vanj v obdobju, ko so tu poplave. Ima kar 5 slapov. Jama je stopnasto brezno, na 513 metrih je ogromna dvorana, ki meri v dolžino 124m in širino 54m, kar je ogromno, v višino pa celih 117 m. To je trenutno ena največjih dvoran v Sloveniji." Visokogorska kraška planota Mollčka peč v svoji notranjosti skriva številne Jame In brezna "Bil bi greh, če bi skrivati veselje" V zmagoslavni noči so ti dve lepotici združili na globini 630 metrov. Jamarji gledajo na dosežen uspeh vedno z očmi globine. Zdaj ti dve jami predstavljata sistem, ker pa se ponujajo možnosti, da jamo povežejo še s kakšno, bo verjetno šlo za enega največjih sistemov v Sloveniji. Do takrat v obeh društvih niso imeli možnosti raziskovanja tako globokih jam, jih sploh najti in prav s tem uspehom so dokazali, da so tudi na našem področju sposobni dosegati velike uspehe. Ivo Zadnikmi je o tem, kako je novica odmevala med slovenskimi jamarji povedal:" S tem uspehom smo veliko pridobili v očeh slovenskih jamarjev. Pomemben je tudi zato, ker dveh najglobjih jam v Sloveniji nismo raziskali Slovenci ampak bogati Italjani. Slovenci pa tudi zaradi svojih lastnosti, kot je medsebojno nesodelovanje, nevoščljivost, raje vidimo, da tujec leze v naše jame in jih raziskuje. Naša, še nepoimeno-vana jama, je sedaj šesta po glo-bimi v Sloveniji, če prvi dve odštejemo, torej četrta, do tretjega mesta nam manjka le še 22 metrov." Člani obeh klubov so se po tem uspehu odločili, da bodo odslej delali skupaj tudi fizično. Le še nekaj jim manjka. Več pozornosti širše družbe, tudi finančne podpore, saj zaenkrat vse te težke podvige jamarji financirajo sami. Ni jim vseeno, daje tako. Oprema je draga, njihovo poslanstvo pa pomembno. Ob koncu pogovora mi sta mi sogovornika dejala: "Ko nihče več ne bo vedel; kje bi še lahko našel pitno vodo, jim jo bomo jamarji lahko pokazali. Potrebujejo nas tudi druge znanosti, kot biologija, geologija... Zato nam je ta ignoranca še toliko bolj nerazumljiva." Čeprav dela jamarjev prej nisem poznafa, lahko rečem, da tudi meni. Jim bo novo leto prineslo tudi tega? ■ Bojana Špegel jo izkušnje in so po jesenskem delu na šestem, zadnjem mestu. V 3.kolu so moški izgubili z ekipo Squashland iz Ljubljane z 0:5, dekleta z 1:2, v 4.kolu so fantje izgubili z najboljšo slovensko ekipo Fit Top iz Mengša z 0:5, dekleta z 1:2, v 5.kolu pa so fantje doma izgubili z Veržejem z 1:4, dekleta pa znova z 1:2. II. vzpon na Paški Kozjak MWgtSKaKg«»Mlt!*t Tekaška sekcija Društva za športno rekreacijo Gorenje vabi vse ljubitelje hoje v gore, gorskega kolesarjenja in tekače na II. vzpon na Paški Kozjak, v nedeljo, 24. januarja. Štarti bodo ob 9.30 uri za po-hodnike, ob 10.00 uri za tekače in ob 10.15 uri za gorske kolesarje pri mostu pred peskokopom v Paki ( ob glavni cesti Velenje- Slovenj Gradec- v bližini osnovne šole Paka). Proga je dolga 7 km in poteka za tekače in kolesarje po cesti, pohodniki pa bodo lahko šli po bljižnjici. Cilj bo pred Planinskim domom na Paškem Kozjaku, kjer bodo udeleženci dobili čaj in imeli na voljo enolončnico z domačim kruhom ali druge jedi po 250 SIT. Ob 12. uri bodo podelili priznanja in kolajne vsem udeležencem, ki bodo uspešno prehodili, prekolesarili ali pretekli ta vzpon. Prispevek je 150 SIT. Prijave zbirajo na Tekaški sekciji Gorenje, Partizanska 12, 63320 Velenje, ali še pol ure pred štartom. Udeleženci sodelujejo na lastno odgovornost. ■ Hlnko Jerčič 6obota, 30.januar 1993 ob 20.uri v 5eli dvorani v Velenju ZABAVALI VAS BODO ansambla AGR0P0P In ALPEN VAGABUNDEN -*-—- > Povezovalca programa STRAŠNA JAHALCA JOŽETA ---•--rr\ Ob izbrani jedači in pijači ter zabavno razvedrilnem programu boste sodelovali v žrebanju za ekskluzivno nagrado večera, konja H0LSTEIN vrednega 6.000 DEM Za člane konjeniškega Iduba posebno presenečenje. Za gostinsko ponudbo bo poskrbelo osebje GOST, d.o.o. Velenje. Cena vstopnice je 1.500 SIT, (vstopnina, svečana večerja in kupon za žrebanje) Vabljeni I -»- P O O V I T E L J I oo^L Predprodaja vstopnic v Restavraciji Jezero, Bistro Orion, Restavraciji Klub, Mladinska knjiga, Zlatica Velenje. mmmMUmm Dušan Roš, vodja velenjske enote Temeljnega tožilstva Celje ugotavlja: »»»»»^»»^»»»»»»»»»»uiginutuimijuBiitiijujgmjKjims,, Kriminaliteta je spet v porastu Javno tožilstvo? Kaj to pravzaprav je? Nekateri ga napačno povezujejo s sodiščem, pa ima povsem drugačno nalogo in je tudi nekaj povsem drugega, 0 tem kaj, smo se pogovarjali z vodjem velenjske enote Javnega tožilstva Celje, Dušanom Rošem. NAŠ ČAS: S čim se na tožilstvu ukvarjate, kaj tožilstvo je? Dušan Roš: "Tožilstvo je državni organ. Nova ustava ga opredeljuje kot državno tožilstvo, ne več javno tožilstvo. V 135. členu, kjer opredeljuje njegovo delo, navaja, da tožilstvo vlaga in zastopa kazenske obtožbe." NAŠ ČAS: Glavna pravica in dolžnost javnega tožilca je pregon storilcev kaznivih dejanj? Dušan Roš: "Ja, kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Ločiti je treba kazniva dejanja, ki se preganjajo z zasebno tožbo in tista, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Zakonodajalec je opredelil, da se kazniva dejanja, ki so družbi bolj nevarna, preganjajo po uradni dolžnosti, ali omeni tožilstvo, pomisli na ovadbo. Vi se ukvarjate z ovadbami. Kako te pridejo do vas? lažja pa z osebno tožbo." NAŠ ČAS: Bolj konkretno? Dušan Roš: " Razžalitev ali lahka telesna poškodba recimo, se preganja na zasebno tožbo. Od oškodovanca je odvisno, ali bo preganjal ali ne. Umor ali recimo smrtne prometne, pa so težji delikti in se preganjajo po uradni dolžnosti." NAŠ ČAS: Kakšne so v teh primerih pristojnosti tožilca? Dušan Roš: "Že v predhodnem kazenskem postopku ima pomembno vlogo pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj, izsleditvi in sodelovanju z organi odkrivanja. Tožilec vlaga preiskave, obtožne akte, se pritožuje in opravlja druge naloge, ki so opredeljene v sedaj še veljavnem Zakonu o javnem tožilstvu. Pričakujemo pa nov zakon o državnem tožilstvu." NAŠ ČAS: Ko človek sliši Dušan Roš: "Zdaj so tipične goljufije... Dušan Roš: "Naše delo se v bistvu začne s kazensko ovadbo, ki pride na tožilstvo. Več poti je, kako kazenske ovadbe pridejo do nas. Večina s policijskih postaj, UNZ-ja, občanov, odvetnikov, pa tudi anonimne prijave so vmes. Prijavo tožilec pregleda, in če oceni, da ni znakov kaznivega dejanja, jo zavrže, sicer pa zahteva preiskavo. Ko zadeva pride iz preiskave, jo tožilec ponovno pretehta in oceni, ali so podani znaki za nadaljni pregon, se pravi za obtožbo ali pa od kazenskega pregona odstopi." NAŠ ČAS: Če vloži obtožbo na sodišču, kaj sledi? Dušan Roš: "Ko pride do glavne obravnave seje udeleži." NAŠ ČAS: Kakšno vlogo ima tožilec pri obravnavah na sodišču? Dušan Roš: "Kjer je navzočnost tožilca obvezna, pri lažjih kaznivih dejanjih to ni, tožilec sodeluje pri iskanju materialne resnice in zastopa obtožbo. Njegov interes je, da se storilec kaznivega dejanja obsodi. Na koncu pa ima tako kot oškodovanec možnost pritožbe na višje sodišče." NAŠ ČAS: Kako bi ocenili preteklo leto? Se morda v čem razlikuje od predhodnih let? Dušan Roš: " Prav preteklo leto se razlikuje od predhodnih. Od leta 1982 zaznavamo upad kriminalitete, ne samo v občini Velenje, ampak v celi Sloveniji. Lani prvič zasledimo porast in sicer za Velenje za 18 odstotkov, porast paje tudi po vsej Sloveniji. Če primerjamo leto 1992 in 1982 je bilo pred desetimi leti na tukajšnjem tožilstvu za 50 odstotkov več pripada kot lani. Ko govorimo o kriminaliteti ugotavljamo, da je imelo obdobje od 1976 do 1984 bistveno večji obseg kot ga imajo sedanja leta. Tako lahko po letu 1985 govorimo, da je mesto Velenje in Mozirje dokaj mirno." NAŠ ČAS: Kaj pa kazniva dejanja, katera posebaj izstopajo? Dušan Roš: "Po strukturi prevladujejo kazniva dejanja zoper družbeno in zasebno premoženje: vse oblike tatvin, goljufij, odvzemi motornih vozii... Na ta odpade preko 60 odstotkov. Sledijo kazniva dejanja zoper življenje in telo, to so umori, vse vrste telesnih poškodb, pa kazniva dejanja ogrožanja javnega prometa. Gospodarski kriminal je na zadnjem mestu. Zanimivo je, da smo do leta 1983 beležili poprečno po eden, tudi dva umora na leto, od leta 1985 pa kvečjemu en umor na dve leti. Tudi nasilnih dejanj z uporabo hladnega orožja, noži, sekirami... je bilo v preteklih letih bistveno več kot sedaj." NAŠ ČAS: Kriminal na nek način spremlja dogajanja v družbi. Dušan Roš: "Lahko bi se reklo tudi tako. Kot zanimivost naj povem, da se je v letih najintenzivnejših migracij, ko seje tudi na veliko zaposlovalo, naše tožilstvo pogosto srečevalo s kaznivimi dejanji nasilnih vselitev. Tudi več kot osemdeset primerov na leto smo imeli, zdaj recimo ni nobene. Ali pa drug primer, ko so se pojavili bančni čeki, je bilo vrsto kaznivih dejanj zaradi izdajanja nekritih čekov, kar se zdaj umirja. Se pa pojavljajo druge goljufije, recimo hotelske, rent a car..." NAŠ ČAS: Hvala za pogovor. ■ Milena Krstič - Planine Iz sodnih klopi Policijska postaja Mozirje a « » is « m » Spet razgrajal doma 26 - letni D.M. iz Luč, se ne da kar tako. Po tistem, ko smo že pisali, daje 9. januarja popoldne razgrajal doma, se je za enako početje odločil še dvakrat, 13. januarja okoli 22.45 in 16. januarja okrog 19.30. Sodnik za prekrške, kamor so ga napotili policisti, bo imel kar nekaj dela. Pred Zmajevo votlino ostala brez torbice Neznani storilec je 14. januarja, med 22.30 in 22.45, iz osebnega avtomobila parkiranega na parkirnem prostoru pred gostilno Zmajeva votlina v Nizki, odtujil žensko torbico. 22 - letna B.D. iz Juvanja, je ostala brez čekov, dokumentov in gotovine. Zabodel ga je z lovskim nožem V petek, 15. januarja, okoli 19. ure, je v stanovanjski hiši Brezje 29, V.P. iz Brezja, star 30 let, z lovskim nožem zabodel 56 - letnega A.Z. iz Brezja. Pri tem ga je hudo telesno poškodoval. Mozirski policisti pa so že napisali kazenko ovadbo pristojnemu tožilcu. Zažgal vhodna vrata Ni še znano, kdo je bil tisti, kije v sredo, 13. januarja, med 19.30 in 24. uro, zažgal vhodna vrata stanovanja M.Z. v Zadrečki 11, v Nazarjah. Policiste pa to močno zanima in poizvedujejo za njim. Policijska postaja Velenje ji!SS«SS)!a8SISSSJ«8S3S»SSS8fSS S palico za biljard po glavi V torek, 12. januarja, sta se slabih deset minut pred polnočjo, v biljard klubu hotela Paka, sprla 35 -letni Hajrudin P. in 21 - letni Enver Z., oba iz Velenja. Prav je na vsak način hotel imeti mlajši Enver, ki si je pri tem pomagal s palico za bil- jard. Z njo je udaril po glavi Hajru-dina. Pri tem ga je lažje telesno poškodoval. Kazenska ovadba zoper Enverja Z., ki sojo spisali velenjski policisti, je že na poti do javnega tožilca. Vlom v skladiščne prostore 12. januarja popoldne, med 15. in 17.30 uro, je neznanec vlomil v skladiščne prostore v kleti stanovanjskega bloka Šalek 91. Od tam je odnesel kar nekaj materiala: štiri neonske luči, pet ladijskih luči, trideset varovalk, tri metre električnega podaljška in dvajset različnih stikal. Material, bi mu morda že lahko zadoščal, če bi se lotil kakšne obrti, recimo, vendar za njim v imenu Stanovanjkega podjetja Velenje, ki ga je neznanec oškodoval za okoli 15 tisočakov, policisti vneto poizvedujejo. Pil pa nič plačal Velenjski policisti so v teh dneh zaradi goljufije ovadili javnemu tožilstvu 39 - letnega Esada B. iz Velenja. Dneve pred koncem preteklega leta si je zamislil čisto po svoje. To pa ni bilo všeč tistim, na račun katerih, naj bi mu bilo [frijetno. V hotelu Paka je koristil različne hotelske usluge, ki jih ni imel namena poravnati in jih tudi ni. Račun je bil dolg za 8000 tolarjev, plačati ga bo pa moral. Res da na bolj zapleten način. Avtomobili so kot magnet Skorajda ni tedna, da ne bi pisali tudi o tem, kako je kdo vdrl v kakšen osebni avto ali kako je kdo z njega kaj odvil. V dneh od 14. do 17. januarja, sta se zgodili kar dve takšni "zadevici". Matjaž M. (24 let) iz Velenja, je pred blokom na cesti bratov Mravljakov 1, ostal brez avtora-dia vrednega 15 tisočakov. Z avtomobila parkiranega na parkirišču Šaleške 2, paje NN vzel megleniki, vredni 10 tisočakov in za toliko oškodoval pravega lastnika, Viljema S., 37 let, iz Velenja. Nesreča v križišču V četrtek, 14. januarja, ob 5.45 je 23. letna Suzana Z. vozila osebni avto po cesti Vrnjačke banje, v križišču s cesto Veljka Vlahoviča, je z njene leve strani, po prednostni cesti, pripeljala kolesarka Marinka K., 35 let, iz Velenja. Voznica osebnega avtomobila kolesarke ni opazila, zapeljala je na prednostno cesto, pri tem pa trčila v sprednje kolo kolesarke. Marinka K. je pri tem padla in se hudo telesno poškodovala. Fizično nad komunalnega nadzornika Velenjčani se bomo morali na komunalne nadzornike, ki so po novem že na delu, še navaditi. Navajati pa se jih ne bi smeli tako, da bi jih pri delu nadirali ali celo pretepali, ampak bi navajenost lahko pridobili kako drugače. 14. januarja se je ob 17. uri na Policijski postaji v Velenju oglasil eden od njih, Bojan L. Iz Velenja in prijavil, da gaje pol ure pred tem v Šoštanju, ko je pisal obvestila o napačnem parkiranju, nič kaj nežno pozdravil uporabnik avtomobila z registersko tablico Ml - 960. Najprej ga je "nadrl", nato pa se ga je še fizično lotil. Najmanj, kar ga zdaj čaka, je sodnik za prekrške. Zna pa se zgoditi, da policisti napišejo tudi ovadbo tožilstvu, zaradi preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Policisti so ga vzeli s seboj 14. januarja, nekaj po 22. uri, je telefonsko številko policistov vrtel vratar Vegradovega samskega doma na Vojkovi 12. Ko jih je priklical, je izrazil željo, da odločijo v pretepu, ki se odvija med dvema stanovalcema. Policisti so ugotovili, da seje Žarko T., lotil svojega sostanovalca Zorana B., pri tem pa poškodoval tudi vrata sobe. Policisti so menili, da bi pod vplivom tistega, pod čemer je bil, lahko s pretepom nadaljeval do zmage, so ga vzeli s seboj in ga namestili v posebnem prostoru za pridržanje. Ker je šlo za tujega državljana, mu je že kar naslednje jutro dal prednost tudi sodnik za prekrške. Kako sta se zmenila, pa nismo zvedeli. Policijska postaja Žalec Vlom v zidanico V torek, 12. januarja, je neznani ljubitelj alkohola skozi vrata vlomil v zidanico v Brnci. Seveda je odnesel kaj drugega kot nekaj alkoholne pijače, od tega tudi liter očitno dobre slivovke. Napad na policaja V sredo ponoči je patrulja PP Žalec kontrolirala promet v naselju Petrovče. K policajema je pristopil neznanec in zahteval od njiju ogen. Ko mu je eden od policajev odgovoril, da ne kadi, mu je strastni kadilec zagrozil, da ga bo pretepel, če mu takoj ne izpolni želje. Po krajšem pogovoru seje občan pomiril. Ko pa sta se policaja nameravala odpeljati, je Darko K. brcnil v službeno vozilo in povzročil manjšo poškodbo na njem, zato sta ga privedla na policijsko postajo na razgovor. Toda ko je občan vendarle zapuščal postajo, je brcnil še oba policista v nogo in si tako prislužil zaradi napada na pooblaščeno uradno osebo pridržanje do iztreznitve, ovadbo na TJT in seveda predlog sodniku za prekrške. Drzna tatvina Dve mladoletni osebi sta v četrtek, 14. januarja, izvedla drzno tatvino v Gregorčičevi ulici v Žalcu. S kolesom z motorjem sta se pripeljala občanki za hrbet in ji iztrgala torbico iz roke. Čeprav sta po storjenem ropu pobegnila, sta bila že naslednji dan prepoznana. Mladoletnika iz Polzele sta na enak način že pred nekaj dnevi skušala izvesti tatvino pred Ljubljansko banko, vendar sta bila takrat neuspešna. Spet po alkohol Brez strahu pred peklom je neznani storilec v petek vlomil v brunarico Jame Pekel. Odnesel je nekaj steklenic alkoholnih pijač ter manj vredne tehnične predmete. Nočna inšpekcija V soboto, 16. januarja, je neznanec vlomil v pisarno Centra za socialno delo v Žalcu. Očitno ni našel tistega, kar je iskal, saj je prostore le preiskal, nič pa odnesel. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, daje bil to mladoletni J. V. iz Žalca. Tri mesece za otipavanje V prvih dneh decembra so na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje obravnavali primer kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od štirinajstih let. Razumljivo, daje bila pri tem javnost izključena. Nam paje sodnik, kije razsodil v tej zadevi, povedal, da je šlo za primer, ki seje dogajal v rejniški družini. Mož srednjih let je bil obsojen, da je deklico, rejenko, večkrat otipaval, se pred njo slačil in zahteval, da ga gleda golega. S tem je storil kaznivo dejanje po členu 103/IV Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Obsojen je bil na tri mesece zapora. Po 4. odstavku 103. člena je za takšno dejanje predpisana kazen zapora od 15 dni do treh let. Sodišče seje v tem primeru odločilo za zaporno kazen zato, da možak ne bo več pomislil na podobna kazniva dejanja. Mu je pa za obteževalno okoliščino štelo dejstvo, da je dejanje storil kot rejnik, ki mu je bilo dekle zaupano v vzgojo, varstvo in oskrbo, med olajševalnimi paje upoštevalo dejstvo, daje bil doslej nekaznovan zaradi istovrstnih dejanj in to, da mora skrbeti za družino. S posredovanjem Centra za socialno delo, so za dekle poiskali drugo rejniško družino v drugem mestu. Sodba še ni pravnomočna. ■ mkp Obravnava bo v Žalcu, ne v Velenju as * « » « ssss » » « S skakalnice na sodišče Čeprav je afera "skakalnica" za velenjsko javno tožilstvo in javnost že kar oddaljena zadeva, saj izvira iz leta 1989, pa se bo sojenje obdolženim v njej, pričelo v kratkem, najverjetneje v mesecu ali dveh. Zadevo so prestavili na sodišče v Žalec, ker je bil eden od obdolžencev v tej zadevi, pred časom porotnik na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje, kjer je sodeloval s tukajšnjimi sodniki. Iz tega razloga se je celjsko sodišče odločilo za obravnavo na žalski enoti. Gre za kaznivo dejanje zlorabe položaja odgovorne osebe po členu 133/ II Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Obtožnica očita obdolžencem, da naj bi skakalnico zgradili iz materiala, ki bi moral biti po obstoječi dokumentaciji vgrajen v rudniške rove. Po mnenju javnega tožilca, bo ta obravnava ena večjih v celjski regiji v zadnjih letih, saj ima samo obtožnica okoli 70 strani, v zadevo pa naj bi bilo vpletenih osem obdolžencev. Dokumentacijo v zvezi s tem primerom so kar dve leti obravnavali in pregledovali na izvedenstvu v Zagrebu. ■ mkp TV SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 10.30 11.15 13.00 14.15 16.50 17.00 17.15 18.00 18.50 19.15 19.30 20.05 20.40 21.30 22.15 22.38 22.43 22.55 Zgodbe iz školjke FIlm tedna, ponovitev Poročila Sova, ponovitev Poslovne informacije TV dnevnik 1 Otroški program: ŽIV ŽAV Regionalni studio Maribor TV igrica: štiri v vrsto Risanka TVdnevnik 2 Žarišče Večna mladost, ital. nadalj. 3/4 Tednik TV dnevnik 3 Šport Poslovna borza Evropska liga v košarki (M) - ReahBenetton, posnetek iz Madrida TV SLOVENIJA 2 10.50 11.05 11.15 13.00 16.25 17.25 18.00 18.45 19.22 19.30 20.05 20.50 21.45 22.00 Turizem, ponovitev Dvor pri polhovem gradcu, ponovitev Športna sreda, ponovitev Poročila Oči kritike, ponovitev Svet poroča, ponovitev Videošpon Že veste, svetovalni namenski program TV nocoj TV dnevnik 2 Opazovalec z okna, avstr. nanizanka 1/5 Ves svet je oder, ang. dok. serija 1/13 Slike iz Sečuana, 4. del dok. oddaje SOVA: - Dragi John, 33. epizoda ■ Blue Lady. nemški film -Odletel bom, 10/21 10.35 11.20 13.00 13.05 13.15 14.10 16.50 17.00 17.15 17.50 18.00 18.50 19.15 19.30 20.05 20.25 22.20 22.50 23.55 Videošpon Opazovalec z okna: Dunaj 1/5 Poročila Poslovna borza Video strani SOVA, ponovitev Poslovne informacije TV dnevnik 1 Otroški program: Silas, nemška nadaljevanka 6/12 Prvi uspehi: Mitja Majce, kitara Regionalni studio Koper TV igrica, štiri v vrsto Risanka TV dnevnik 2 Forum Krvni bratje, ameriški film TV dnevnik 3 Večerni gost: prof.dr. Viktor Franki Video strani TV SLOVENIJA 2 HTV1 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.30 Ljubezenske zgodbe (2) 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Common Ground 3/4 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila .# 18.05 Pogled skozi okno 18.35 Santa Barbara (306) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Spekter 20.45 Zabavna oddaja 21.30 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 10.40 11.10 11.40 12.10 13.00 16.10 17.30 18.00 18.45 19.00 19.22 19.30 20.05 22.10 22.25 01.00 Že veste Gospodarska oddaja: Evropa 2000 Dežela smehljaja Večna mladost, italj. nadalj. 3/4 Poročila Evropska liga v košarki (M) - ReahBenetton, posnetek iz Madrida Mostovi Tok, tok Znanje za znanje, učite se z nami Euroritem, ponovitev 5. oddaje TV nocoj TV dnevnik 2 Studio city Slike iz Sečuana, 5. del dokum. oddaje SOVA: Popolna tujca, 14/28 Škrlatna roža Kaira, amer. film Odletel bom, 11/21 Video strani 09.25 Radovedni Taček: očala 09.45 Povodnjak in makov škrat, 3. zadnji del 09.55 Zlata ribica 6/7 10.20 TOK, TOK 11.05 Krvni bratje, ponovitev amer. filma 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 14.10 SOVA, ponovitev 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.10 Življenjske preizkušnje, 13. zadnji del 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.12 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Utrip 20.25 TVARIETE 21.30 Bagdad cafe, 15. zadnji del 21.55 TV dnevnik 3 22.18 Šport 22.33 Sobotna noč 22.35 Videonoč 23.45 Svetovne glasbene nagrade, 2. del HTV 1 HTV 2 - TV spored - videostrani - TV koledar -film 19.20 Glasba in TV spored 19.30 TV dnevniki 20.00 Košarka - Zadar, Euroliga ■ Zadar: Meas Pils 21.40 Brooklyn Bridge - humor, serija (3) 22.15 Common Ground, serij, film 4/4 23.05 PEPSIDJMAG 00.05 Horoskop PETEK, 22. januarja TVS 1-20.25 KRVNI BRATJE, ameriški film Režija: Robert Mulligan Igrajo: Richard Gere, Paul Sorvino, Tony Lo Bianco... V newyorški italijanski četrti živi družina De Coco, oče je električar v gradbeništvu, mama je gospodinja, najstarejši Stony še ne ve, kaj bi počel v življenju in njegov mlajši dvanajstletni brat je zaradi materine nasilnosti zavrt. Za moške se življenje odvija vbistro-jih in za ženske pri štedilniku, patriarhalno po italijansko. Do prvega odločilnega zloma pride, ko doživi, zaradi materine nasilnosti mlajši brat šok, v bolnici se Stony zave svojega nagnjenja, da bi lahko delak kot terapevt z otroci. Njegova odločitev zelo prizadene očeta, ki želi, da bi sin nadaljeval z družinsko tradicijo in delal v gradbeništvu. Stony se ukloni. To pa seveda ni tisto, kar bi hotel. TVS 2-22.25 ŠKRLATNA ROŽA KAIRA, ameriški film Režija: WoddyAllen Igrajo: Mia Farrovv, Jeff Daniels, Danny Aiello in drugi. Junakinja Cecillia je zelo nesrečna: delo natakarice ji gre zelo slabo od rok,njen možje nezaposlen, pred vsem pa je zapravljiv grobijan, ki niti malo ne spominja na filmske zvezdnike. Cecilia pozna celotno osebje lokalnega kina, marsikateri film gleda tudi po večkrat. Zelo ji je pri srcu Škrlatna roža Kaira, v kateri romantični pustolovec in raziskovalec Tom Baxter pripotuje na Manhatten. In ko gleda film že petič, se zgodi nekaj neverjetnega. Nagovorijo lepi Baxter! 07.00 Dobro-jutro Hrvaška - poročila - TV koledar - Zgodbe iz Monticella (48) ,10.00 Poročila . ' , . , r ■ 10.05 TVšola 11.30 Skrivnostni deček (3) 12.00 Poročila -Svetgre dalje (47) 13.30 MikserM 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Common Ground 4/4 15.35 The big blue 15.55 TV spored 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemškega jezika 17/26 16.35 Malavizija - Beverly Hills, 16/23 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Alpe-Dunav-Jadran 18.35 Santa Barbara (307) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Film-video-film 20.55 Breathles - amer. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 17.50 Test 18.05 TV spored 18.10 Video strani 18.20 TV koledar 18.30 Oskar med detektivi 19.15 Meteorova izložba 19.20 Glasba in TV spored 19.30 TV dnevniki 20.05 Hiša na prodajo - humor. serija 19/21 20.30 Glasba v času (12/16) 21.35 Glasbena oddaja 22.25 Miss Marple - serij, film 2/8 23.20 Nočna izmena: - Duhoviti dvorec, humor. nadalj."*6/6 , -The Kind of Magic 3/12 - True Confessions, amer. film okoli 03.00 Horoskop, 03.05 TV spored za soboto ČETRTEK, 21. januarja TVS 1 BLUE LADY, nemški film Režija: Hans Christoph Blumem-bert Igrajo: Jochen Senf, Edda Leesch, Konstantin Wecker... Kdo ali kaj je Blue Lady? Nesrečna ženska, mlada lepotica Anna, kije obrnila hrbet svojemu prijatelju Rain-erju Seifertu, lastniku videoteke in je hip zatem že mrtva. Običajno je, da ob policijski preiskavi pridejo na dan najbolj nepričakovane stvari in da niti, ki vodijo do očitnih osumljencev, pogosto zavlačujejo rešitev primera. TV SLOVENIJA 2 08.25 Jakec in čarobna lučka, 15/26 08.35 Poslednji dinozaver, 12/20 09.00 Zgodbe iz školjke, ponovitev 09.50 KLUB KLOBUK, ponovitev 11.20 Haus: svetovni pokal v alp. smučanju - smuk (Ž) 12.15 VVengen: svetovni pokal v alp. smučanju - smuk (M) 13.30 Operne zgodbe, 3. oddaja 16.50 Košarka (M), NBA liga-Se- attle - Portland 18.50 Kuharski nasveti Paula Bocuseja 20/22 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Churchill, dok. serija 3/4 20.55 Slovenski magazin 21.25 Poglej in zadeni 22.25 Slike iz Sečuana, 6. del dok. oddaje 22.40 SOVA: Znaki Zodiaka: tehtnica, nem naniz. 7/12 : b, o>. Dan obračuna, amer. film Odletel bom, amer. nadalj. 12/21 HTV 1_ 09.00 Dobro jutro Hrvaška 10.30 Oddaja za otroke 11.30 Oddaja za otroke 12.00 Poročila 12.05 Moč in slava 9/13 12.35 Duhoviti dvorec 6/6 13.05 Risanka 13.10 TominJerry4 13.35 The kind of magic 2/12 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.35 Beverly Hills 16/23 15.20 Dokumentarna oddaja 16.00 Poročila 16.10 Risanka 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo-limach show 18.00 Poročila 18.20 Santa Barbara 308 19.05 Na začetku so bile besede 19.15 Risanka 19.27 Zvečer 19.30 Dnevnik 20.00 TV tednik 20.20 Neprijateljski rudnik - ameriški film 22.05 Dokumentarna oddaja 22.35 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 08.35 ŽIV ŽAV 09.20 Pepelka 10.05 Silas, nem. naniz. 6/12 11.30 Obzorja duha 12.00 Naša pesem '92, 9. oddaja 12.35 Domači ansambli 13.00 Poročila 13.05 TVARIETE 14.50 SOVA ponovitev 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.20 Kuharski nasveti 20/22 17.30 Killing of Randy Webster, amer. film 19.00 Risanka 19.17 Slovenski loto 3,9.30 TV dnevnik 2 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Nedeljskih 60 21.30 Morske steze 3/5 22.05 TV dnevnik 3 22.30 Športni pregled TV SLOVENIJA 2 08.25 Poglej in zadeni 10.50 Bagdad cafe 15/15 11.20 Mostovi 13.45 D'artacan in trije mužketirji, ris. film 15.45 Športna nedelja 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Cesarstvo sonca, amer. film 22.30 Slike iz Sečuana, 7. del dok. oddaje 22.45 SOVA: Družina Adams 10/16 Leta more 1/4 OPOMBA: - svet. pokal v alp. smučanju - SL (Ž) in v VVengen SL (M) -17.00 DP v M.NOG. - Ljubljana -15.45 Odbojka: Maribor-P/B:0lomouc HTV 2 ■Test -TV koledar - Videostranice - TV koledar -Šport 16.30 Split:rokomet-Prvenstvo Hrvaške (Ž), Dalma:Osi-jek 19.15 Glasba 19.30 Dnevniki 20.00 TV tednik 20.20 Črno-belo v barvi V avtobusu - humoristična serija 20/51 Film 00.00 Hit-depo 02.30 Horoskop OPOMBE: -12.15-13.30/14.00 VVengen: smučanje-smuk - 23.0a24.00 Vaterpolo: Pokal evrp.prvakov Mladost Avtohrvaška: Polar Bears ali Jadran : Niča HTV 1 HTV 2 - TV koledar - šport 17.40 Split: košarka - prvenstvo Hrvaške: Slobodna Dalmacija:Zadar 19.30 TV dnevniki 20.05 Svet odkritij 5/11 21.00 Zlata leta 7/8 21.55 She Was Marked For Murder-amer. film 23.55 Jazz 00.25 Horoskop OPOMBA: - 9.55-11.00 IN 12.55-13.45 VVengen: slalom (M) HTV 1 10.15 Znanje za znanje 10.30 Naša pesem 11.15 športni pregled, ponovitev 11.45 Odbojka: p/b: Olomouc. posnetek 13.00 Poročila 15.25 Večerni gost: prof.dr. Viktor Franki 16.30 Utrip 16.45 Zrcalo tedna 17.00 Dober dan koroška* 17.30 Obzorje duha 18.00 V službi rock'n'rolla 18.50 TV avtomagazin 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Zelena ura 21.05 Ulica treh vrtnic 22.00 Slike iz Sečuana 8 del. dok. oddaje 22.15 Sova: Korak za korakom 8/13 Leta more 2/4 TV SLOVENIJA 2 10.15 tedenski izbor 13.00 poročila 15.25 večerni gost, ponovitev 16.30 utrip, ponovitev 16.45 zrcalo tedna 17.00 dober dan koroška 18.00 v službi rokc'n'rolla 18.50 TV avtomagazin 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 zelena ura 21.05 Ulica treh vrtnic 22.00 slike iz Sečuana 22.15 SOVA korak za korakom 8/13 leta more 2/4 08.45 Slika na sliko, ponovitev 09.30 Huckleberry Finn in prijatelji 16/26 09.55 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci 10.30 Ulica Sezam 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Mali David - risana serija 13.55 Ne vem kdo sem - amer. TV film za otroke 14.45 Risanka 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.10 Grand Larcerny- amer. film 18.50 Bubimir 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevniki 20.05 Objem - dram. serija 21.15 Sedma noč 22.45 TV dnevnik 2 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v nemškem jeziku 00.10 Sanje brez meja HTV 2 - TV koledar -film 19.15 Meterova izložba 19.20 Glasba in TV program 19.30 TV dnevniki 20.05 Humoristična serija 20.35 Hitreje, višje, močneje - oddaja o športu 21.30 Ike - ser. film 1/6 22.25 Fluid Ročk Cafe 23.00 Serijski film 23.55 Horoskop 00.00 Video strani HTV 1 10.00 poročila 10.05 Tv šola 11.30 domače živali 12.00 poročila 13.30 monofond 14.00 poročila 14.05 slika na sliko 14.50 zlata leta 16.00 poročila 16.35 Malavizija 17.30 hrvaška zemlja in ljudje 18.00 poročila 18.35 Santa Barbara (309) 19.18 risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 hrvaška in svet 20.55 D.O.A. amer. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 slika na sliko 23.50 poročila HTV 2 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.30 Domače živali 4/6 12.00 Poročila 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara (309) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Hrvaška in svet 20.55 D.O.A.-amer.film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 00.00 Sanje brez meja 09.00 Gasilec Samo Počitniški program 09.40 Goldy, amer. film 11.10 Življenjske preizkušnje 12.00 Zelena ura 13.00 Poročila 13.05 Svet na zaslonu 14.50 SOVA, ponovitev 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Povodnjak in makov škrat 17.30 Zlata ribica 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 TV igrica: besede, besede, besede 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.40 Glasba, show in cirkus 21.40 Mačke 4/5 22.15 TV dnevnik 3 22.43 Poslovna borza 22.55 Omizje TV SLOVENIJE 2 10.05 TV avtomagazin 10.35 Sedma steza 10.55 Ulica treh vrtnic, drama HTV 13.00 Poročila 15.40 Sobotna noč, ponovitev 18.00 Ptujsko gledališče 18.50 Prisluhnimo tišini 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Milena, nadaljevanka 1/4 21.00 Osmi dan 22.00 Svet poroča 22.35 Slike iz Sečuana, 9. del dok. oddaje 22.50 SOVA: V avtobusu, 1. epizoda Leta more, 3/4 HTV 1 -TV koledar -film 19.15 meteorova izložba 19.30 Tv dnevniki 20.05 humoristična oddaja 20.35 hitreje, višje, močneje - športna oddaja 21.30 Ike-serij, film 22.25 Fluid ročk cafe 23.00 serijski film 23.55 horoskop SOBOTA, 23. januarja TVS 1 VIDEONOČ Tokrat oddajo vodi Saša Einsiedler, njen gost bo Janez Zmazek-Žan in njegov Don Mentoni Band. Ponudili bojo spet dvakrat po pet domačih in dvakrat po pet tujih glasbenih video s potov, pa še kaj se bo našlo. TVS 2 DAN OBRAČUNA, ameriški film, 1968 Režija: JerryThrope Igrajo: Glenn Ford, Arthur Kennedy, Dean Jagger... Po končani državljanski vojni sevrne Lom VVarfield domov. Toda dom je zapuščen, ženo so ugrabili Apači. Skupaj s prijateljem Ovvenom Forbe-som, ki je bil v času Lomowe od-stonosti ženin spremljevalec, se odpravita po sledi Indijancev. To je bil obenem nemiren čas brezupja, roparskih tolp in indijanskih napadov, kijih je opogumila zmaga pri Litlle BigHormu. Iskanje je naporno, saj je vse manj upanja na uspeh, pa tudi Lom in Owen imata vse več neporavnanih računov. TVS 2 KUHARSKI NASVETI PAULA BOCUSEJA, 20. del - Lasagne iz jajčevcev: 2 majhna jajčevca, 1 žlica moke, 4 žlice olivnega olja, 600g zrelih paradižnikov, 1 žlica masla, sol, poper, malo sladkorja, 8 -10 listov bazilike, 70 g svežega ovčjega sira. Paradižnike olupimo in jim odstranimo semenje. V ponev damo maslo, paradižnike, malo soli in popra ter sladkor. Jajčevce narežemo na čisto tanke rezine. Posolimo jih, popopramo, povaljamo v moki in popečemo z obeh strani na vročem olju. K paradižnikom dodamo grobo sesekljano baziliko in jih nato za trenutek odstavimo. K paradižniku nadrobimo ovčji sir in če je voden, pustimo, da še malo povre. Na pekač damo čisto malo olja, nanj naložimo rezine jajčevcev, na rezine damo malo paradižnika s sirom in spet rezine jajčevcev. Lasagne damo za 6 do 7 minut v pečico. K lasagnam se poda belo vino. HTV 2 - TV koledar -film 19.20 Loto 19.30 TV dnevniki 20.05 Dragi John 13/22 20.35 Vi in vaš video 21.25 Ike, 2/6 22.20 Primeri, ki jih ni bilo 23.45 Horoskop 23.50 Video strani NEDELJA, 24. januarja TVS 2 CESARSTVO SONCA, ameriški film, 1987 Režija: Steven Spielberg Igrajo: Christian Bale, John Malk-ovich, Miranda Richard-son, Nigel Havers... Spielbergov film predstavlja enega vrhuncev letošnjega filmskega sporeda na naši televiziji, pa čeprav ni bil vedno povsod deležen brezrez-ervnih pohval in občudovanja. Predstavlja v prvem delu razpda sistema v Šanghaju pred okupacijo Japoncev. Brezglavi beg iz mesta je predstavljen impresivno z množičnimi prizori, kakršnih v novejših filmih skorajda ni več. V tej človeški reki beguncev, ki niti ne vedo kam lahko bežijo, razvajen dvanajstletni sinček britanskega uradnika naenkrat ostane sam, izgubil je stik s starši, ne da bi imel kakršnokoli možnost ponovnega srečanja z njimi. Začne se neusmiljen boj za preživetje, v katerem pa bi imel kaj malo možnosti, če ne bi srečal pravih ljudi in z njihovo pomočjo utrdil tudi svojo osebnost. V filmu ni nobenega sovraštva - deček Japoncev ne sovraži. Izkušnje mu pomagajo ločevati med dobronamernimi in hudobnimi posamezniki, vsakodnevno srečanje s smrtjo ga utrdi telesno in čustveno, da preživi... TVS 2 D ARTACAN IN TRUE MUŠKETIRJI, španska b. risanka Kraljici vdani in zvesti mušketirji so psi.pasme, ki kažejo vse značilnosti posameznih Dumasovih junakov. Ponosa so tako Španci preimenovali v Dogosa, večno elegantni Aramis pa je upodobljen kot dol-gouhi španjel. Lepa, a nadvse zvita vohunka Milady je ljubka muca, kraljica, ki pošilja pisma vojvodi Buckinghamu, pa lisica. In DArtag nan, neizkušen mladi Gaskonjec, ki pride v Pariz, da bi se pridružil mušketirjem je mali, a nadvse spreten in živahen kuža. 09.00 zimski počitniški program 09.45 Škratek in mala vila, finski film 11.05 Milena, nadalj. 1/4 12.00 osmi dan 13.00 Poročila 13.15 Morske steze 3/5 14.50 SOVA, ponovitev 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Zlati cekin 18.50 TV igrica: besede,besede, besede 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.40 Predsednik, slovenski TV film 22.15 TV dnevnik 3 22.38 Šport 22.45 0 kulturi-obiski TV SLOVENIJA 2 10.10 Prisluhnimo tišini 10.40 Portret slov. glasbenika 11.30 Mačke 4/5 12.00 Glasba, show in cirkus 13.00 Poročila 16.00 Omizje, ponovitev 18.00 Beverly Hills 4/22 18.50 Turizem 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Športna sreda 22.15 Slike iz Sečuana, 10. del dok. serije 22.30 SOVA: - Buntz z Beverly Hillsa 5/13 - Leta more 4/4 HTV 1 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.30 Borba za nasmeh (4) 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Ike, 1/6 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Hrvaška kulturna zgodovina 18.35 Santa Barbara (310) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Tuja dokumentarna oddaja 21.00 V obsežnem planu - kont. oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila na nemškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.30 Marianne, risana serija 6/13 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Ike, ponovitev 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Dokumentarna serija 18.35 Santa Barbara (311) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Svetovalec, britanski film 21.40 Znanost 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 00.00 Sanje brez meja HTV 2 - TV koledar -film 19.15 Meteorova izložba 19.30 TV dnevniki 20.05 Good Sports - humor, oddaja 20.40 Izkušnje življenja - dok. oddaja 4/13 21.35 Ike, serij, film 3/6 22.25 Glasbeni večer 23.55 Horoskop 00.00 Video strani PONEDELJEK, 25. januarja TVS 1 RADOVEDNI TAČEK, dvorana Danes vas Taček in Marko vabita na sprehod po dvoranah. Skupaj boste obiskali baletno dvorano, sodno dvorano, koncertno dvorano, operacijsko dvorano, dvorano v Postojnski jami in še kakšno. TVS 2 ULICA TREH VRTNIC, drama HTV Marta Ivoševičje preprosta in poštena kmetica ter mati osmih otrok. Po narodnosti je Hrvatica, doma pa iz bosanskega Vlašiča. Med zadnjo w> jno je našla zavetje kot begunka v Domu upokojencev v zagrebški občini Čmomerec. Tam pa je novinarki izpovedala svojo življenjsko zgodbo... TOREK, 26. januaija TVS 1 GLASBA, SHOW IN CIRKUS, Barišnikov v Hollywoodu Vabimo vas vsvet baleta. Nekega leta se je v mrzli Rusiji rodil Mihail Barišnikov, človek v katerem seje zdročil talent in vstrajnost. To ga je pripeljalo vse do Amerike in njenih velikih odrov. V New Yorku, križišču velikih src, je bila sezona njegovih baletnih predstav na višku, ko je kot z neba padla ponudba, kije Barišnikova zvabila v obljubljeno deželo Holly-wood... TVS 2 MILENA, koprodukcijska nadaljevanka Igrajo: Valerie Kaprisky, Stacy Keach, Gudrun Landgrebe... Režija: Vera Belmont Nadaljevanka je resnična zgodba, umetniška biografija Milene Jesenske. nenavadne borke za resnico in pravico. Milena se je rodila na prelomu stoletij v ugledni židovski družini v Pragi. Oče je bil kirurg in je hotel, da bi bila njegova hči prva praška kirurginja. Milena je pobegnila na Dunaj z mladim novinarjem Polackom in se z njim poročila. Zakon ni bil srečen in morala se je zaposliti kot novinarka... ČETRTEK, 21. JANUARJA SKY MOVIES PLUS 12.50 Lady Caroline Lamb 17.00 Portrait in black 19.00 The tirne guardian 21.00 The fourth war 23.00 SilverBuilet 00.35 The black eat 02.05 Steel and lace 03.35 Career opportunities 05.00 victimof beauty THE MOVIE CHANNEL_ 14.00 Victim of innocence 15.50 Gallavants 17,35 Berlin tunnel 21 20.00 Vestige of honor 22.00 The kissing of war 24.00 Casualtiesofwar 01.55 Beverly Hills brats 03.35 Sinful life 06.00 The idol EUROSPORT 14.00 Smučanje na deski. svet. prvenstvo 15.00 Umet. drsanje, evrop. prvenstvo 17.00 Konjentštvo 18.00 Prosto plezanje 19.00 Smučarsko poročilo 20.00 Košarka - Cibona Za- greb:Joventut Badalona, prenos 21.30 športna poročila 22.00 Nogomet 23.30 Tajski boks SCREENSPORT 12.00 NBA košarka - Portland:Se-attle 14.00 Biljard snooker 16.00 Hokej v dvorani 17.00 Monster trucks 18.30 8owling 19.30 Nogomet v Evropi 20.30 Nemški moto šport 21.30 Nizozemski nogomet 22.00 španski nogomet 23.30 Dirke na ledu 24.00 Monster trucks 00.30 Rugby 01.30 Nizozemski nogomet PRO 7_ 14.20 Nevada Clint, ital. vestem 16.00 Trd, toda prisčen 17.00 Risanke 18.45 Bili Cosby show 19.10 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Ski patrol, am. komedija 22.05 T.J. Hooker 23.00 Angel III, amer. krimin. 00.50 Dvojica 01.50 Scirocoo, ital. erot. film RTL TELEVISION 14.15 Springfieldska zgodba 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 18.00 Elf 99 18.15 Tenis-Avstralija 18.45 Poročila 19.45 Dobri časi. slabi časi 20.15 Priče 21.15 Klic v sili 22.15 Kako prosim? 23.15 Gottschalkov show 00.00 Zakon 01.05 Tenis-Avstralija SATI_ 14.40 Sosedje 15.05 Colbyjevi 16.00 Trojica s štirimi pestmi 16.55 5x5 17.25 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 VVolffov revir 21.15 Zlata parada šlagerjev 22.15 Black Cobra II 23.55 Zajtrk z morilcem, nem. kri m. 3 SAT _ 16.00 Lirika za vse 16.10 Gledališki čarovnik Peter Brook 17.00 Poročila za otroke 17.10 življenje v ribniku 17.35 Računalniški kvlz 18.00 Športna oddaja 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 20.00 Ljubezen ima svojo ceno 21.00 Srečanje 21.51 Športna poročila 22.25 Trpljenje Beatrice, fran.ital.film 00.30 10 pred 10. PETEK, 22. JANUARJA SKY MOVIES PLUS 15.00 Supermom's daughter 16.00 Tail gunner Joe 18.30 Xposure 19.00 She'll take romance 21.00 Under the boardwalk 23.00 The mafia Kid 00.45 Marked for death 02.20 Klng of the clty 03.55 Svveetmurder 05.30 Framed THE MOVIE CHANNEL_ 14.00 Theuninvited 16.00 The summer of the falcon 18.00 Themaid 20.00 Spymaker - the secret life of lan Remlng 22.00 In a stranger's hand 24.00 Sweetpoison 01.45 She said no 03.25 The fan 06.00 Winchester73 EUROSPORT 11.00 Smučanja • smuk (Ž) 12.30 Smučanje 13.30 Košarka: Cibona Za- greb:Joventut Badalona 15.00 Umet. drsanje, evr. prvenstvo 18.00 Smučanje 19.00 Mednarodni moto šport 20.00 Nogomet 21.30 Športna poročila 22.00 Boks 23.30 Smučanje SCREENSPORT 14.00 nemški moto šport 15.00 Francoski nogomet 15.30 Nizozemski nogomet 16.00 Hokej v dvorani 17.00 Monster trucks 18.30 NHL Hokej - ted. pregled 19.30 NBA košarka - ted. pregled 20.00 Svet športa 20.30 Go! med. moto šport 21.30 Tajski boks 22.30 Boks 23.30 NFL finalna tekma AFC PRO 7_ 14.40 Človek iz Arizone 16.00 Trd, toda prisrčen 16.50 Risanke 18.35 Bili Cosby show 20.00 Poročila 20.15 Najbolj nori rally na svetu, film 22.20 Mike Hammer 23.15 Buldožer, amer. krim. RTL TELEVISION 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 grozljivo prijetna družina 18.15 tenis 18.45 Poročila 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Velika svoboda III. del 21.15 Dvorec ob Vrbskem jezeru 22.15 Na življenje In smrt 00.00 Seksualne pustolovščine Sylvestra Stallona, amer. erot. film SATI_ 14.40 Sosedje 15.05 Colbyjevi 16.00 Trojica s štirimi pestmi 16.55 5x5 17.25 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Modra laguna, am. film 00.10 Madame Claude, fran. erot. film 3 SAT_ 14.15 Igra orkester Max Greger 15.10 Nocoj: Harald 16.10 Vrtovi Floride 17.00 Mini čas v sliki 17.10 čebelica Maja 18.00 3 sat borza 18.25 Nasveti 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 Tuji dopisniki poročajo 20.00 Regina 20.50 živalski portret 21.00 Raj svojega časa 21.45 Kulturni magazin 22.00 čas v sliki 22.25 Prezir-fran.ital.film SOBOTA, 23. JANUARJA SKY MOVIES PLUS 15.00 primobaby 16.30 tales from the darkside 17.00 kissshot 18.50 vvhite fang 21.00 the godfather part III 24.00 King of the kick-boxers 01.40 enrapture 03.05 an innocent man 05.00 lasten to me THE MOVIE CHANNEL_ 14.00 the adventures of Nellie Bly 15.50 leadbelly 18.00 puss in boots 19.30 xposure 20.00 Robinhood 22.25 ninjas 24.00 daysofthunder 01.50 Glory 03.55 manofpassion EUROSPORT 13.30 Smučarski skoki - Predazzo 15.00 Hitrostno drsanje 18.00 teden na Eurosportu 18.05 smučanje 20.00 smučarski skoki 21.00 smučanje 22.00 boks 23.00 teden na Eurosportu 24.00 tajski boks SCREENSPORT 14.00 NBA košarka - Port- land:Seatle 16.00 Hokej 18.00 Dirke na ledu 19.30 Tajski boks 20.30 Boks 21.30 Rally Pariz-Dakar 23.30 Boks PRO 7_ 14.10 V carstvu živali 15.35 Starcky Hutch na robu blaznosti 17.20 Poslednji dnevi Pompejev 19.00 Srečno potovanje 20.00 Poročila 20.15 Hudičevka, amer. film 22.00 megla, amer. grozlj. 22.15 Blac Rain. amer. film 23.45 Vohljač 00.35 Martin, amer. grozljivka RTL TELEVISION 15.00 Knigth Rider 15.55 Ekipa A 16.50 21. Jump Street 17.45 Kdor zna, zna 19.15 Beveriy Hills 20.15 Gledališka predstava 22.00 Blazni morilec z avtomobilske ceste 23.30 ostra dekleta iz boljše javne hiše, erot. film 01.10 Moški magazin 01.45 Tutti Frutti SATI 15.15 Vse okoli Anite, amer. kom. 17.25 Pojdi na vse 18.00 nogometna oddaja 19.20 poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Peklenska vožnja obsedenca, amer. film 22.00 Igrani show 23.00 Vila nenasitnih, erot. film 00.40 Madame Claude, erot. film 3 SAT 14.40 Dvorno gledališče 15.05 kulinarika iz Avstrije 15.30 Koncert po želji 17.10 Domotožje po St. Louisu, amer. film 19.20 3 sat studio 19.30 zeleni heinrich 21.30 kultura 22.15 ob 90-letnici Borisa Blacherja 23.40 mala umetnost NEDELJA, 24. JANUARJA SKY MOVIES PLUS 15.00 Bomtoride 17.00 zeling 18.30 xposure 19.00 strokerace 21.00 mermaids 23.00 air America 00.55 nightbreed 02.40 thenightman 04.15 pray for death 05.45 bump in the night THE MOVIE CHANNEL 14.00 sideout 16.00 homealone 18.00 fire in the dark 20.00 LA. story 22.00 blind vengeance 24.00 the grifters 01.55 texasville 04.05 true confessions 06.00 state of the union EUROSPORT 09.30 superG(Ž) 10.00 slalom (M) 11.00 teden na Eurosportu 12.00 super G (Ž) 13.30 slalom (M) 13.30 smučarski skoki 15.00 hitrostno drsanje 18.05 smučanje 20.00 smučarski skoki 22.00 boks 24.00 teden na Eurosportu SCREENSPORT 14.00 biljard 16.00 Hokej 18.00 Monster trucks 19.00 Košarka - nem. liga 21.00 tajski boks 22.00 nogomet 24.00 Go! med. moto šport PRO 7_ 14.45 World Safari 15.30 Balduin, nočna pošast 16.50 Johnny Guitar, amer. film 17.15 moj prijatelj robot 18.30 matlock 19.30 reporter 20.00 poročila 20.15 smrt prihaja dvakrat 00.15 vohljač 01.10 Mike Hammer RTL TELEVISION 16.00 rdeči bliks 16.50 nebeška psa na poti v pekel, ital. kom. 17.00 ploske noge ob Nilu, Ital. kom. 18.45 poročila 19.10 Mini Playback show 20.15 poročni shovv 22.00 TV magazin 23.00 ljubezenske urice 24.00 kanal 4 00.30 moj oče je zunajzemeljsko bitje 01.00 tenis SATI_ 14.00 propad rimskega cesarstva, amer. film 17.05 tarzan 17.55 pustolovščine mladega Indi- ana Jonesa 19.20 poročila 19.30 kolo sreče 20.15 pravilni obrat, amer. film 22.00 kontaktna oddaja 23.55 propad rimskega cesarstva 3 SAT 14.00 o hrupu in glasbi 15.00 velika dirka okoli sveta, amer. film 17.30 narava in medicina 18.00 dnevnik 18.15 politika in gospodarstvo 19.00 danes 19.10 znanost na zaslišanju 20.00 tajni denar, talna ljubezen 22.30 neustrašne noči 22.55 Morilec 00.00 lirika za vse 00.55 šport PONEDELJEK, 25. JANUARJA SKY MOVIES PLUS 15.00 gunfight in abilene 17.00 stoodup 18.00 the perfect date 19.00 they ali laughed 23.00 the pope must die 00.45 hallovveen 5 02.30 EvilSenses 04.00 blood fight THE MOVIE CHANNEL_ 15.35 the call ot the wild 16.45 the canterville ghost 17.55 retum to paradise 19.30 xposure 20.00 Mr. - Mrs. Bridge 22.10 flight a love story 00.15 loveatlarge EUROSPORT 14.00 hitrostno drsanje 15.00 smučanje 17.00 smučarski skoki 18.00 hitrostno drsanje 19.00 boks 21.00 evrofun 22.00 nogomet 23.00 boks SCREENSPORT 14.30 dolge dirke 15.00 rally Pariz-Daker 17.00 Monster trucks 17.30 nogomet 19.30 NHL hokej 21.30 boks 22.30 nogomet 23.30 bowling 01.30 dirke na ledu PRO 7_ 14.30 poljub in meč, amer. film 16.00 trd, toda prisrčen 17.00 risanke 18.40 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Frančiška 20.00 poročila 20.15 za dobro in slabo. amer. film 22.00 opica v človeku, amer. grozljivka 22.15 canonnbal, amer. film 00.55 Megla, amre. grozljivka RTL TELEVISION 14.15 Springfieldska zgodba 15.00 modra kri 16.00 Hans Meiser 17.00 kdo je šef? 17.30 grozljivo prijetna družina 18.45 poročila 19.15 eksplozivno 19.45 dobri časi, slabi časi 20.15 Umor med šestimi očmi 21.45 Quincy 23.00 kulturni magazin 00.00 tropska vročica SATI_ 14.40 sosedje 15.05 Colbyjevi 16.00 trojica s tremi pestmi 17.25 pojdi na vse 17.55 5x5 18.45 poročila 19.20 kolo sreče 20.15 hribovski zdravnik 21.15 prosim, javi se 23.05 novice, zgodbe 23.45 trojice s tremi pestmi 3 SAT_ 14.15 živimo s tradicijo 15.55 komisar: morilec 17.00 poročila za otroke 17.10 Čebelica Maja 17.35 Odvetnik 18.00 slika iz Avstrije 19.00 danes 19.20 3 sat studio 19.30 računalniški show 20.00 reportaža 21.10 videomagazin 21.51 športna poročila 22.00 čas v sliki 22.25 stavite, da...? TOREK, 26. JANUARJA SKY MOVIES PLUS 15.00 Mrs pollifax - spy 17.00 the invasion of Johnson County 18.35 the odessa file 21.00 dommunion 23.00 coverup 00.35 angel town THE MOVIE CHANNEL_ 14.00 The princess comes across 17.50 players 20.00 waiting for the light 22.00 too hot to handle 24.00 the comfort of strangers 01.50 hostile wltness 03.40 hardvvare EUROSPORT 12.00 smučarski skoki 13.00 nogomet 14.00 hitrostno drsanje 15.00 smučanje 17.00 smučarski skoki 18.00 nogomet 20.30 biljard 21.30 športna poročila 22.00 tajski boks 23.00 boks 00.30 športna poročila SCREENSPORT 14.30 dolge dirke 15.00 nogomet 17.00 monster trucks 17.30 squash 18.30 nogomet 19.30 NFL 21.30 boks 23.30 biljard 01.30 avanturistični šport PRO 7 14.25 cavalcade, nemški film 15.50 trd, toda prisrčen 16.40 risanke 18.30 Bili Cosby show 19.00 Ulice San Frančiška 20.00 poročila 22.15 Outland, ang. film 22.25 dvojica 23.25 oči poželenja, amer. film RTL TELEVISION 15.00 umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 kdo je tukaj šef? 17.30 grozljivo prijetna družina 18.15 tenis 18.45 poročila 19.45 dobri časi, slabi časi 20.15 nerešene skrivnosti 21.15 oprosti mi 22.15 eksplozivno 23.15 Gottschalkov zakon 00.00 zakon in red SATI_ 14.40 sosedje 15.05 Colbyjevi 16.00 trojica s tremi pestmi 17.05 pojdi na vse 18.45 poročila 19.20 kolo sreče 20.15 zlata parada zabavne glasbe 21.15 kriminalni magazin 23.35 erot. sanjski svet 3 SAT_ 16.10 otroci brez meja 17.00 poročila za otroke 17.10 velikih 10 18.00 slike iz Nemčije 19.00 danes v 19.30 3 sat studio 20.00 vrnitev v smrt 21.30 škandal zaradi škodljivih odpadkov v Nemčiji 22.00 čas v sliki 22.30 klub 2 SREDA, 27. JANUARJA SKY MOVIES PLUS 15.00 the revolutionary 17.00 vanishing vvilderness 18.50 great expectations 21.00 prettywoman 23.00 the silence of the lambs 01.00 aftemoon 02.35 mack the knife THE MOVIE CHANNEL_ 16.00 puss in boots 18.00 the rat race 20.00 the other slde of love 22.00 scenes from a mali 24.00 crazypeople 01.35 wheels ofterror 03.05 mo' betterblues EUROSPORT 14.00 hitrostno drsanje 15.00 hokej 18.00 moto dirke na ledu 19.00 horse-ball 20.00 košarka NCAA 22.00 boks 23.30 karate SCREENSPORT 15.00 boks 17.00 monster trucks 17.30 squash 18.30 bowling 19.30 boks 20.30 nogomet 21.30 NBA košarka - Port- land:Utah 23.30 nogomet PRO 7 14.25 Umor ni šport za stare gospode 15.55 trd, toda pristčen 16.45 risanke 18.30 BIH Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.00 poročila 20_15 Peny Mason In napačne sodbe, film 22.05 Jake - McCabe 23.15 Krvava cesta, film 00.45 Max Headroom RTL TELEVISION 15.00 umor je njen konjiček 16.00 HandMaiser 17.00 kje je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.15 tenis 18.45 poročila 19.45 dobri časi, slabi časi 20.15 Zlati Vlies, film 22.00 Stemov magazin 23.00 Gottschalkov shovv SATI_ 15.05 Colbyjevi 16.00 Trojica s štirimi pestmi 17.05 pojdi na vse 18.45 poročila 19.20 kolo sreče 20.15 Bavarec na pohodu, film 13.40 podvig ognjeni vihar 3 SAT 15.00 Roda Roda 15.50 srečanje harfistov 16.25 o vinu in kulturi 17.00 mini čas v sliki 17.35 odvetnik 18.00 slike iz Švice 19.00 danes 19.20 3 sat studio 19.30 k stvari - politični magazin 20.00 Pawlakovi 20.45 moja slikanica 21.45 kulturni žumal 22.00 čas v sliki 22.25 Skrivnost letečih hudičev, film ČETRTEK, 21. januarja SKY MOVIES PLUS -21.00 ČETRTA VOJNA, amer. film, 1990 Igrajo: Roy Schneider, Juergen Prochnovv Režija: John Frankenheimer Dva polkovnika, ruski in ameriški, ne moreta pozabiti starih zamer. Tudi po tem ne, ko Amerika in Rusija razglasita konec sovražnosti. Tako nadaljujeta s svojo zasebno vojno... PRO 7 - 20.15 SMUČARSKA AKADEMIJA, amer. komedija, 1989 Stari Pops že štirideset let živi v koči na Snowy Peaku. Lakomni zemljiški prekupčevalec Maris ga želi pregnati, ker bi tam rad gojil turizem. Toda Popsova gorska skupina z Jer-ryjem Kramerjem se ne preda zlahka. Skupaj s Popsovo ljubko hčerko lopovu krepko podkurijo. PRO 7-23.00 ANGEL 3, iskanje, amer. krimi-nalka, 1988 Nekdanja prostitutka Angel izve od matere, da ima še sestro, ki jo pogrešajo. Kmalu za tem najdejo ter umorjeno. S pomočjo starega prijatelja Spankyja bi rada prišla stvarem do dna... PETEK, 22. januarja PRO 7 -23.15 BULDOŽER Lepa policistka Mandy Rust roti vrhunskega mojstra karateja Matta Logana za pomoč. Razkriti bi moral zakrinkanega karate morilca, kije umoril že mnogo policistov iz oddelka za narkomanijo. Po nadaljnjih umorih pride Logan do presenetljivega odkritja - morilec je mož, ki ga sam dobro pozna. PRO 7-20.15 NAJBOLJ NOR RALLYE SVETA, amer. akc. film, 1976 Mladi, zdolgočaseni newyorški šef koncema Michael Bannon se navdušuje za veliko pustolovščino, z nekaj istomišljeniki priredi ilegalen Rallye od New Yorka do Kalifornije... SKY MOVIE PLUS -19.00 UJELA SE BO V ROMANCO, amer. komedija, 1990 Linda Evans igra TV napovedovalko, ki od zbolele kolegice prevzame organizacijo lokalnega tekmovanja za najbolj romantičnega moškega Seat-tla. Pri tem se ujame v lastno igro, saj se zaljubi v zmagovalca, za katerega se izkaže, da je lovec na nagrado. Vendar, ob strani ji stoji zvesti prijatelj. TOREK, 26. januarja SCREENSPORT -19.30 NFL - ameriški nogomet Tekmovanje v najboljših NFL ligah v ameriškem nogometu se približuje koncu. Nocoj boste na SCREEN-SPORTU lahko videli finalno tekmo v NFC ligi, te dni pa tudi finalno tekmo v AFC ligi. Zmagovalca obeh lig se bosta v takoimenovanem super vowlu, kije vsako leto najpomembnejši enkratni športni dogodek v ZDA, pomerili za naslov prvaka NFL. Na DELAVSKI UNIVERZI VELENJE se ravnokar končuje 30-urni tečaj SLOVENSKEGA JEZIKA za tiste občane, ki ta jezik sicer dobro govorijo, imajo pa zaradi šibkega znanja slovnice težave s pisnim izražanjem. Ker je v naši občini relativno veliko ljudi, ki imajo podobne težave, želimo tečaj ponoviti. Vse zainteresirane vabimo, da se za navedeni tečaj do vkjučno 20.1.1993 prijavite: ali osebno na DELAVSKI UNIVERZI VELENJE, Titov trg 2 ali po telefonu na št: 853-576. Istočasno vas obveščamo, da stalno sprejemo prijave za VERIFICIRANE TEČAJE SLOVENSKEGA JEZIKA, ki so namenjeni hrvaško-srbsko govorečim občanom, ki želijo pridobiti predvsem osnovno znanje tega jezika. Republika Slovenija OBČINA VELENJE Sekretariat za občo upravo Sekretariat za javne gospodarske zadeve občine Velenje razpisuje prosto delovno mesto: I. REFERENT I. ZA GRADBENO URBANISTIČNE ZADEVE Zahtevani pogoji: - višja šola gradbene, pravne ali upravne smeri, ■ 3 leta delovnih izkušenj, - izpit iz Zakona o upravnem postopku, - vozniški izpit 'B'kategorije, ■ državljan Republike Slovenije in •ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih. Delovno razmerje se sklene za nedoločen ias, spolnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Sekretariat za občo upravo - kadrovska služba obCine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Rok prijave je 10 dni po objavi razpisa. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po končanem razpisu. gorenje d.o.o., Velenje organizira PODJETNIŠKO DELAVNICO ZA IZDELAVO POSLOVNEGA NAČRTA Delavnica je namenjena VSEM, ki želijo izpolniti svoje znanje o podjetništvu in ki že imajo konkretno poslovno idejo, pa bi jo želeli realizirati. Delavnica ima namen nove podjetnike uvesti v podjetniški način razmišljanja ter jih naučiti, kako preverjati in razvijati poslovno idejo. Udeleženci bodo izdelali tudi poslovni načrt za lastno podjetniško dejavnost. Program bo izveden v štirih modulih po dva dni v mesecih februarji in marcu in se bo odvijal v Topolšici. Cena te prve delavnice v velenjski občini je zelo atraktivna (le 300 DEM za udeleženca), sa jo sponzorirata Ministrstvo za malo gospodarstvo R Slovenije in Sekretariat za gospodarske dejavnosti SO Velenje. Prijave s kratki} predstavitvijo pošljite na naslov Gorenje /nora, Velenje, Partizanska 12 (g. Viktor Vaupot), tel. 855-641, fax. 854-479, kjer boste dobili Še dodatne informacije. TRŽNICA d.o.o Velenje razpisuje najem stojnic za leto 1993. Stojnice obsegajo prodajno mesto 3x3 celice, 1x2 celici in 5x1 celica - ena celica je 5 m2. Razpisna cena za najem je 120.000 SIT za 1 celico. K vaši ponujeni najemnini pa priložite: 1. Dokaz o državljanstvu RS 2. Potrdilo, da ste kmet, lastnik zemljišča v občini Velenje, oziroma njej sosednjih občin 3. Da imate obrt 4. Da ste registrirano podjetje Dejavnost trženja sadje in zelenjava. Ponudbo posredujte v zaprti kuverti z oznako "Ponudba za najem" do 30.1.1993 na naslov Tržnica d.o.o., Cankarjeva 1/d, Velenje V primeru vaše uspešnosti bomo z vami sklenili pogodbo. Način plačila: 1/2 ob podpisu pogodbe, ostalo 1/2 v dveh obrokih, od tega prvi obrok 13. in drugi obrok 1.5.1993. vodovod m DOM SERVIS ZLATKO SOBOTA opaži ploščice Kardeljev trg 3 63320 Velenje 00/3/6 (063)857 668 StOpMŠČS Prejeli smo Filozofija ekonomskih zakonitosti Človek je pristal na slepem tiru svojega napredka, ko je postal suženj svojega ekonomskega razvoja. To nam potrjujejo globoke gospodarske krize tudi razvitega Zahoda. Tržnemu gospodarstvu in ostalim ekonomskim zakonitostim služi celotno človeštvo. Vse je podrejeno ekonomistični filozofiji. Razvitost dežel se meri le skozi narodni dohodek na prebivalca, ki pa seveda ne zajema ostalih kvalitet življenja: življenjski prostor posameznikov, njihovo socialno in življenjsko varnost, občutek enakovrednosti itd. Tako je uspelo ekonomsko bolj razvitim deželam "prepričati" ekonomsko manj razvite (zlasti na vzhodu), da živijo na nižji stopnji civilizacijskega razvoja in tako pripomoči do njihovega zloma, ker niso mogle konkurirati z enako visokim narodnim dohodkom. Tu nosijo velik delež "zaslug" tudi mediji, ki niso znali ali niso hoteli prikazovati resničnih kvalitet življenja ne ene ne druge strani. (N pr.: V V.Britaniji, ki spada k tako opevanemu zahodnemu svetu, imajo matere samo stirinajst dni porodniškega dopusta in ženske do 40% nižje zaslužke za isto delo kot moški, da o drugi nizki socialni varnosti ne govorimo. ČepFav dajo tako malo za socialno varnost, so vseeno v globoki recesiji.) Ali bo svetovnemu prebivalstvu uspelo predreti oklep ekonomistične filozofije, ki ga sili v neprestano tekmo in materialni razvoj? Ali lahko govorimo o izredno močnem lobiju ekonomistov, ki vlada svetu zavedno ali nezavedno? Spoznanje tega lahko pride tokrat le iz dežel nekdanjega ne pretrdega realsocializma, ki v eni generaciji izkuša socialističen in kapitalističen način urejanja družbe (Nam to potrjujejo številne demonstracije?). Ekonomskim zakonitostim ni darovana le socialna varnost velikih množic sveta, ki se preživljajo z delom, temveč tudi socialna varnost lastnikov kapitala in lastnine, katera se prav tako stalno prerazporejata in menjata lastnike. Tako v današnjem svetu niti lastnina niti kapital niti delo ne zagotavljajo več socialne varnosti. Vse je postalo le ena sama množična igra na srečo, kdo bo in koliko časa na vrhu in koliko možnosti za to ima posameznik. Ravno ta majhen procent možnosti biti na vrhu pa ohranja to nesmiselno ekonomsko ureditev sveta, da se ji človeštvo se ni odreklo. Zal moramo k tej "igri" dodati še to, da so njena pravila zelo ohlapna in dovoljujejo vse: od vojn in nasilja ter do skrajne bede polovice človeštva na eni strani in nesvobode ogromnih množic razvitega sveta na drugi, ki živijo do skrajnosti utesnjeno in odtujeno življenje v velemestih z neustreznim delovnim časom in delovnimi normami, ki ustvarjajo moderne sužnje - komu, da , komu? Morda trenutnim zmagovalcem te igre na srečo! Vse to pa onemogoča dvig človeštva z živalske stopnje razvoja, ki ji vlada zakonitost boja za obstanek, na naslednjo stopnjo duhovnega razvoja odgovornosti in sočutja do vseh bitij sveta, ki sta nujna za preživetje Zemlje. Kakšno prihodnost si bomo izbrali Slovenci? Bomo šli korak nazaj in se pridružili tej igri boja za prestiž posameznikov ali skupin, ali pa bomo znali ohraniti vsaj nekaj tistega dobrega za vse ljudi z naslednje stopnice, kar smo že ustvarili v tako zaničevanem času socializma. Preprosti ljudje so že spoznali, da prihaja vpitje skrajnega zaničevanja in zanikanja socialnega razvoja zadnjih 45 let le iz ust tistih igralcev, ki imajo največ možnosti povzpeti se v vrh te igre na srečo in ki se ne marajo ozirati na njene žrtve. Dosedanje spremembe žal kažejo na to, da bo tudi slovensko ljudstvo podrejeno in žrtvovano ekonomskim zakonitostim (brezposelnosti, razvrednoteno delo, razslojevanje, nepravičnost...), namesto, da bi bil ekonomski razvoj podrejen ljudstvu. Razvoj, ki ne omogoča vsem ljudem neke skupnosti (države) vsaj osnovne socialne varnosti, je korak nazaj in ni vreden prizadevanja. Marija Šavor KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Šalek 20, Velenje tel. 063/857-558 UGODNO ■15% POPUST ZA IZDELAVO: - okenskih polic - nagrobnikov IZ DOMAČEGA IN UVOŽENEGA MARMORJA OBDELUJEMO IN REŽEMO:-tlake -stopnice -pulte MOŽNA TUDI MONTAŽA Uradne ure: vsako sredo in soboto od 7.-17. ure. v v v cMSCUCffRRff m Kersnikova 13, Velenje (nasproti Erine Name) 1/ jfrhitMjfr IfbOlAM' If i/M'- mi poleg tort, potic, h DROBNO PECIVO po mino ugodnih cenah mk torek in četrtek pa se sme krofe DROBNO PECIVO LAHKO KUPITE TUDI V TRGOVINAH j "BRODEJ" v Gaberkah in "POD KLANCEM" v Ravnah pri Šoštanju, j Delovni čas: vsak dan ■ razen ponedeljka - od 9. do 19. ure. Občina Velenje - Onesnaženost zraka PON TOR SRE ČET PET SOB NED ll.l. 12.1. 13.1. 14.1. 15.1. 16.1. 17.1. AMP ŠOŠTANJ povp. 24-uma 30 20 20 30 20 10 60 max.l/2- uma 100 80 30 330 80 30 400 AMP TOPOI.Š1CA povp. 24- uma 70 40 30 80 50 40 150 max. 1/2- uma 170 70 60 200 120 90 530 AMP VKI.IKI VRH povp. 24-urna ISO 40 50 210 80 230 120 max. 1/2- uma 620 400 480 800 480 650 830 AMP ZA VODNJK povp. 24-uma 70 20 140 280 110 30 250 max. 1/2- urna 290 50 880 800 730 260 1350 AMP VKl.KNJK povp. 24-uma 3(T 30 20 30 20 10 20 max. l/2-uma 170 80 30 250 40 20 80 AMPCKAŠKA GORA povp. 24-uma 160" 150 50 10 20 10 10 max. 1/2- uma 580 440 380 40 180 10 20 povp. 24- urna = povprečna 24- urna koncentracija S02 v mikro-g/m3 max. 1/2- urna = maksimalna polurna koncentr. S02 v mikro- g/m3 Sekretariat za varstvo okolja Nagradna križanka: Znane osebnosti Križanko izrežite in jo do 2. februarja 1993 pošlite ali prinesite v uredništvo NAŠEGA ČASA, Foitova 10, Velenje. 1. nagrada: 2.000,00 SIT, 2. nagrada: 1.000,00 SIT, 3. nagrada: 1.000,00 SIT 4. nagrada: 1.000,00 SIT, 5. nagrada: 1.000,00SIT HIGIENA TEHNIKA ZAŠČITA ca® m v bivših prostorih upravne stavbe EFE (ob cesti proti Šoštanju) mmimm zaščitnih sredstev usnjene galanterije ^ tapetništva ^ čevljev Delovni čas: od 7. do 15. ure DATA Računalniški Inženiring 63320 Velenje, Efenkova 61 tel./fax (063) 856 783 RAČUNALNIŠKA OPREMA: D¥ICf ACER, EPSON, FUJITSU IZOBRAŽEVANJE AKCIJA -MESEC JANUAR: ugodne cene možnost c obročnega plačila ŠIVILJSTVO IN USNJENA GALANTERIJA L&L Staneto va 62, Velenje (za kinom) tel.: 857 608 del. čas: vsak dan od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. SERVIS ROSENSTEIN EIJVT, GORENJE -3" (0609) 610 085 Popravimo vam: -klima naprave -belo tehniko - termoakumulacijskepeči -likalne stroje -bojlerje Milan Rosenstein, Andraž 111a, Polzela URARSTVO IN PRODAJA UR ROMAN BASTL Stantetova 19, tel.: (063) 853 948 AVTO E LE M iTRIKA HRIBARSE K IVAN Prodajo in montolo a Vgradnjo cenftlneg oranih naprav, o zaklepanja. Vinska gora, lipje 57, te .: (063) 851 985 SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve RAZPISUJE na podlagi določil 34. in 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS št. 12/91) DELOVNO MESTO DIREKTORJA DELA VSKE UNIVERZE VELENJE Poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima najmanj višjo izobrazbo pedagoške, andragoške ali organizacijske smeri - 5 let delovnih izkušenj na vodilnih, vodstvenih ali strokovnih delih s področja vzgoje in izobraževanja. Kandidat bo izbran za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s konceptom razvoja Delavske univerze Velenje, naj pošljejo kandidati v 15 dneh od objave na naslov: Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri Skupščini občine Velenje, Titov trg 1,63320 Velenje. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 8. dneh po imenovanju na skupščini. AGROIZBIRA trgovina nildi ugodno: rezervne dele a traktorje akumulatorje vseh vrst z dveletno garancijo UMERZAL^/m 12 V 100 Ah - 7.000,00 SIT ' kosilnico BC!>, itd. 12 V135 Ah -14.450,00 SIT priporoča 12 V140 Ah - 14.800,00 SIT stavko Prosen, Agroizbira gume za traktor 10-28 -18.500,00 SIT Smlednlška 17, Kranj tel.: (064) 324 802 E A VmO ŠMARTNO Vse vinogradnike obveščamo, da sprejemamo prednaročila za prodajo cepljenk vinske trte do 28.2.1993. Na zalogi bomo imeli naslednje sorte: KERNER, RIZVANEC, RENSKI RIZLING, CHARDONNAY, ZELENI SILVANEC, SAUVIGNON, MODRA FRANKIJA, ZVVEIGELT. Informacije in naročila sprejemamo na tel. št.: 885-040 Matjaž Lekše. SE PRIPOROČAMO! Vino ŠMARTNO KOSAKI TOVARNA MESNIH IZDELKOV MARIBOR i DISTRIBUCIJSKO SKLADIŠČE I SLOVENJ jI GRADEC, Glavni trg 5 vse vrste govejih in svinjskih črev -znižanje do 40% NOVO: f pizza klobasa s šunko ali salam i no m, hrenovi in zelenjavni a špiki Možnost nakupa v Skladišču Slovenj Gradec, vsak dan od 6.-13.ure, tel: 0602/41-622 , listam SlmonCK Podvin 139 Gotovlje, 63310 Žalec 063/713-222 VAS PRIČAKUJE IN NUDI: O jedi z žara O postrvi, lignje, žabje krake O pizze, sadne kupe, banana split O domač kruh - pogača O prebranac, kaj mak, sir, pečena paprika O m še marsikaj ODPRTO IMAMO VSAK DANI OB PETKIH IN SOBOTAH ŽIVA GLASBA! Zunanja trgovina Mariborska 7, Celje tel. 063/32-219,441-245 telefax: 063/33-746,32-657 telex: 36822 Imate v letu 1993 veliko želja? Seveda - ena izmed največjih je nov avtomobil. Problem je rešen. Kako? LEASING ZA SVETOVNO ZNANE ZNAMKE AVTOMOBILOV VW, AUDI, FORD, BMW, CITROEN, RENAULT, PEUGEOT, VOLVO, NISSAN, MITSUBISHI HYUNDAI, SUZUKI, FIAT, ALFA ROMEO, LADA Pokličite ali obiščite nas v naših poslovnih prostorih, kjer smo vam na voljo z vsemi informacijami. Prepričajte se, da je 'Pantnen jHOttfa ut jaufiatifa ^"center SANA" ❖ prodajalna sanitetnega materiala in ortopedskih pripomočkov svetovanje in nega na domu ŽALEC, SLANDROVTRG 21 a nadstropje) Telefon: 063/713471 Odprto: od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure CENTER SANA je novost, ki smo jo oblikovali zdravstveni delavci. Gre za prodajni in svetovalni center. Svetovanje zajema vse s področja nege stom, merjenje krvnega tlaka in obveščanje o vseh novitetah na področju zdravstva. V prodajnem delu vam po izredno ugodnih cenah nudimo kakovostne merilce tlaka (lahko tudi s plačilom na dva čeka), program za nosečnice (body npr. za 1.944 Sip, novorojenčke, dojenčke in vse za doječe matere. Ponujamo vam tudi angora antirevmatsko perilo, elastične ščitnike za športnike, kompresijske moške in ženske nogavice (za tiste s krčnimi žilami). Na recept lahko dobite vse pripomočke za nego stom in celotni program za nego nepokretnih oseb, ki vam ga po želji pripeljemo tudi na dom. PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! ® 28 749 POSEBNA PONUDBA DIABETIČNE PREHRANE GROSISTICNA PRODAJA MALOPRODAJA BISTRO Nazorjeva 23 ob Savinji, Celje KAVA BAR Zvonka Filipčič, Mariborska 54, Celje Delovni čas: vsak dan, tudi ob nedeljah od 1.00 do 22.00. Moderno-de ca ftiAtnoju, mc^a 5! «______«_