DOLENJSKI LIST ŠT. 22 (1712) 3. junija 1982 STRAN 31
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XIX.
Novo mesto, 3. junija 1982
št. 14
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ
141. Spremembe in dopolnitve statuta občine Črnomelj OBČINA KRŠKO
142. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Krško za leto 1981
143.
Odlok o prenehanju odloka o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih komisij občinske skupščine Krško
OBČINA NOVO MESTO
144. Spremembe in dopolnitve statuta občine Novo mesto
Občina Črnomelj
141.
V skladu z. 279. in 280. členom Statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 19/80) je Skupščina občine Črnomelj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 19/3— 1982 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 30/3-1982 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNI-E STATUTA OBČINE RNOMELJ
&
1. člen
Statut občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list št. 19/80) se v posameznih določbah spremeni oz. dopolni kot sledi.
2. člen
Za 3. členom se doda nov 3.a člen, ki glasi:
Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravljanja javnih in drugih družbenih funkcij so dolžni v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti zagotavljati pogoje za uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu, in za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in ob-5 ačnov v občini ter v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih.
Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja se urejajo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti, določenih z ustavo, zakonom in tem statutom.
‘Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa.
Vsak član	kolektivnega
organa, ki je določen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, je dolžan ravnati po načelih delegatskega sistema v skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa.
*Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so dolžni izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako, da je mogoče uresničevati družbeno nadzorstvo nad njihovim delom.
3. člen
93. člen se spremeni oz. dopolni tako, da pravilno glasi:
Pobudo za ustanovitev, združitev ali priključitev dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti dajq lahko:
— zbori zainteresiranih delovnih ljudfi in občanov v krajevni skupnosti;
— občinska ali krajevna organizaciji Socialistične zveze delovnih ljudi ali zbor krajevnih skupnosti;
— vsaka organizacija združenega dela ali druga samo-
upravna skupnost in organizacija, ki deluje na tem območju, če združuje najmanj 50 delavcev.
O pobudi organizira Krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva, javno razpravo in na podlagi javne razprave zavzema stališče, ki ga posreduje skupščini krajevne skupnosti.
4. člen
Za 93. členom se doda nov 93.a člen, ki glasi:
Po odločitvi o ustanovitvi novih krajevnih skupnosti, sprejeti na referendumu^ sprejme skupščina krajevne skupnosti, ki se z ustanovitvijo novih krajevnih skupnosti odpravlja, statutarni sklep, s katerim določi način oblikovanja in postopek izvolitve delegatov v skupščine novih krajevnih skupnosti in njihove izvršilne organe.
Sredstva, pravice in obveznosti odpravljene krajevne skupnosti se razporedijo na novo ustanovljene krajevne skupnosti na način in po postopku, ki ga sporazumno določijo skupščine krajevnih skupnosti, ki so nastale iz odpravljene krajevne skupnosti.
Odpravljanje krajevne skup-nsoti prenehajo, ko se na njihovem območju konstituirajo nove.
Šteje se, da je krajevna skupnost konstituirana, ko ima sprejet statut in izvoljene organe, ki jih določa statut.
Pristojni upravni organ občine s svojim aktom ugotovi, da je krajevna skupnost konstituirana.
5. člen
136. člen se popravi in dopolni tako, da pravilno glasi:
Izhajajoč iz interesov^ in smernic temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter. skupne in splošne družbene interese in potrebe, določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in za njihovo sodelovanje pri odločanju.
Pri opravljanju svoje funkcije ima delegacija zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
1. samostojno ali skupaj z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupno-
v sti delegira iz svojega sestava delegate v ustrezen zbor skupščine;
2. z delegatom obravnava vprašanja, ki se obravnavajo v skupščini in o katerih se odloča v skupščini, zaradi sporazumevanja z drugimi delegati in zaradi zavzemanja stališč v skupščini;
3. sodeluje prek svojih delegatov v celotnem delu in odločanju v skupščini ter ga spremlja;
4. v skladu s tem statutpm oz. samoupravne organizacije oziroma skupnosti predlaga v obravnavo skupščini vprašanja, za katera so samoupravna skupnost oz. delovni ljudje in ob čani še posebej zainteresirani
5. da je v stalnem in delov nem stiku z drugimi delega cijami in samoupravnimi orgam v svoji sredini;
6. da so seznanjene s statutarnimi in poslovodniškimi možnostmi za politično delovanje delegacije;
7.	da se člani delegacij udeležujejo oblik družbenopolitičnega usposabljanja.
6.	člen
Za 137. členom se doda nov
137.a člen, ki glasi:
Člani delegacij oz. konference delegacij so se dolžni ustvarjalno in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi člana delegacije oz. delegata vključevati v obravnavo družbenih vpraša nj povezanih s področjem, za katerega so izvoljeni, ali povezanih z delom delegacije, predvsem pa so dolžni:
— ugotoviti, če so v lastni sredini ali v samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih oz. v širših družbenih odločitvah že oblikovane smernice glede vprašanj, ki so predmet razprave in se s temi smernicami seznaniti;
- če smernice niso oblikovane, predložiti vprašanje samoupravnim organom oz. zborom delavcev oz. delovnih ljudi in občanov zaradi oblikovanja smernic;
— Ugotoviti, da stališča ni mogoče oblikovati zato, ker niso izpolnjeni pogoji za delo delegacije (obveščenost, pomoč strokovnih služb, roki za razpravo, kvaliteta gradiv itd.) in o tem obvestiti organizacijo SZDL oz. sindikata v svoji sredini ter skupščino, v katero delegirajo delegate;
- pri delu v delegaciji ohranjati kritičen in ustvarjalen odnos do pomanjkljivosti v zvezi z delom delegacije oz. konference delegacij in si prizadevati za krepitev delegatskih odnosov in demokratičnosti z izbiro najustreznejših metod dela;
- spremljati, kako se upoštevajo predlogi, pripombe in pobude delegacije, dane v skupščini, opozoriti na neodgovornost organov, ki se do njih niso opredelili in o tem obvestiti samoupravne organe in družbenopolitične organizacije v svoji sredini;
— da imajo stalen pregled nad izvrševanjem sklepov skupščine in o tem poročajo svoji volilni bazi, v skupščini pa zahtevajo od izvršilnih organov poročila o izvrševanju sklepov in predvsem na podlagi teh odnosov ocenjujejo odgovornost izvršilnih in drugih organov in posameznikov.
7.	člen
138.	člen se popravi in dopolni tako, da pravilno glasi:
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini ravnajo delegati v skladu s smernicami svojih samoupravnih organizacij in
skupnosti, izraženimi v temeljnih stališčih delegacije oziroma v skladu s smernicami družbenopolitičnih organizacij, ki so jih delegirale, in v skladu s skupnimi in splošnimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri opredelitvi in glasovanju.
Delegat, ki sodeluje v delu skupščine, je z drugimi delegati enako odgovoren za sprejete odločitve, v skladu s pravicami in dolžnostmi delegata.
Za svoje ravnanje v skupščini je osebno odgovoren.
Delegat je dolžan o delu skupščine in o svojem delu ob-vešč ati delegacijo in temeljno samoupravno organizacijo ter družbenopolitično organizacijo, ki ga je delegirala in ji je odgovoren za svoje delo.
Delegati in delegacije sodelujejo z delegati in delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi usklajevanja stališč in enotnega nastopanja v skupščini.
8. člen
Za 143. členom se doda nov 143.a člen, ki glasi:
Občinska skupščina je dolžna razpisati referendum, če to zahteva:
1 /3 zborov delavcev oz. zborov delovnih ljudi in občanov,
- 1 /3 krajevnih skupnosti,
- Občinski svet zveze sindikatov Slovenije,
- Občinska konferenca SZDL,
- kateri od zborov občinske skupščine v zadevah iz svoje pristojnosti.
9. člen
144. člen se dopolni tako, da glasi:
Odločitev, o kateri so odločili delovni ljudje oziroma občani z osebnim izjavljanjem, se šteje za sprejeto, če se je zanjo izjavila večina tistih, ki so imeli pravico glasovati oziroma izjaviti se.
Občinska skupščina lahko z odlokom določi, za katera vprašanja, ki so predmet referenduma, je potrebna posebna večina.
10.	člen
149. člen se spremeni in dopolni tako, da pravilno glasi:
Pristojna skupščina oz. njen zbor so dolžni dati v javno razpravo:
— osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine,
— osnutek srednjeročnih planskih dokumentov občine oziroma interesnih skupnosti,
— osnutke prostorskih in urbanističnih dokumentov;
— predpise in druge akte, za katere tako sama sklene ali tako določa zakon.
11.	člen
167. člen se spremeni oz. dopolni tako, da pravilno glasi:
Delegatska . mesta v zboru združenega dela so razporejena po področjih v skladu s številom delovnih ljudi na posameznem področju.
V kolikor število delovnih ljudi ne zagotavlja ustrezne na-stopanosti delavcev in delovnih ljudi iz področja kmetijstva ter obrtnih in drugih dejavnosti, se upošteva kot merilo tudi njihov prispevek k ustvarjanju družbenega proizvoda občine.
Zbor združenega dela ima 37 delegatskih mest, in sicer:
— 28 delegatskih mest za gospodarsko področje,
4 delegatska mesta za prosvetno-kulturno področje,
1 delegatsko mesto za socialno-zdravstveno področje,
— 1 delegatsko mesto za delovne skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in d ruštev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot OZD,
--	1	delegatsko	mesto	za
obrtnike in zaposlene pri obrtnikih,
—	1	delegatsko	mesto	za
kmete - nekooperante ter za družinske člane in delavce, ki delajo v kmečkem gospodarstvu,	\	'	.
—	1	delegatsko	mesto	za
aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ.
12.	člen 169. člen se spremeni tako, da pravilno glasi:
Družbenopolitični zbor ima 21 delegatov.
Listo kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora določijo delavci ter delovni ljudje in občani z dogovorom v okviru SZDL.
13.	člen Na koncu 170. člena se črtajo besede „ ... o vprašanjih splošnega pomena”, tako, da pravilno glasi:
Občinska skupščina obravnava vprašanja, ki so skupnega pomena za občino in lahko v okviru svojih pravic in dolžnosti sprejema resolucije in daje priporočila občinskim organom, organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim.
14. člen
Peta alineja 1. odstavka 173. člena se dopolni in pravilno glasi:
— sprejemajo dolgoročne, srednjeročne in letne planske dokumente,
Šesta alineja se črta.
Dvanajsta alineja se dopolni tako, da pravilna glasi:
— sprejemajo odloke in druge splošne akte v zvezi z organizacijo in delom skupščine in drugih občinskih in medobčinskih organov in njihovih služb ter upravnih organov občinske skupščine;
15. člen
194. člen se spremeni in glasi:
Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki jih izvoli izmed delegatov v zborih občinske skupščine.
Kandidate za predsednika in podpredsednika občinske skupščine predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Kandidati so izvoljeni, če so dobili najmanj dve tretjini glasov vseh delegatov v občinski skupščini.
Predsednik in podpredsedniki se izvolijo za dobo dveh let in so na isto funkcijo izvoljeni največ dvakrat zapored.
16. člen
197. člen se spremeni in glasi:
Vsak zbor občinske skupščine ima predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli zbor izmed delegatov po opravljenem kandidacijskem postopku v občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Predsednik in podpredsednik zbora se izvolita za dobo dveh let in sta na isto funkcijo laliko izvoljena največ dvakrat zapored.
17. člen
Zadnja in predzadnja alineja 202. člena sc črtata, tako da ta člen pravilno glasi:
Občinska skupščina ima naslednje stalne svete in komisije:
— Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito,
— svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
— svet za turizem in gostinstvo,
— žirija za podelitev plakete občine,
— komisija za družbeno nadzorstvo,
— komisija za družbenoekonomske odnose,
— komisija za kadrovske in administrativne zadeve,
— komisija za odlikovanja,
— komisija za zadeve borcev NOV,
— komisija za vloge in pritožbe,
— komisija za verska vprašanja,
— komisija za varstvo okolja,
— statutarno pravna komisija,
— komisija za samoupravne akte OZD in SIS,
— komisija za ugotavljanje zmožnosti plačila prispevka za starostno zavarovanje kmetov,
— komisija za ugotavljanje in odpis davkov,
— komisija za izjemne upokojitve borcev NOV.
Vsak zbor občinske skupščine ima komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja delegatov.
Komisija ima praviloma od 5 do 15 članov. Predsednika in člane imenuje občinska skupščina na skupni seji vseh zborov izmed delegatov zborov in drugih delovnih ljudi in občanov.
18.	člen
Peti in šesti odstavek 209. člena se nadomestita z novim petim, šestim, sedmim in osmim odstavkom tako, da ta člen dopolnjen glasi:
Izvršni svet sestavljajo predsednik in 10 članov.
Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina po prej opravljenem kandidacijskem postopku v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in po poprejšnjem mnenju Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Izvršni svet ima podpredsednika, ki ga izmed članov izvršnega sveta izvoli občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta.
Izvršni svet določi člane izvršnega sveta ali predstojnika upravnega organa, ki je odgovoren za usklajevanje in organizacijo dela upravnih organov, kakor tudi odredbodajalca občinskega proračuna in finančnega načrta.
Predsednika in podpredsednika izvršnega sveta izvoli občinska skupščina za dobo štirih let in ne moreta biti ponovno izvoljena na isto funkcijo.
Člane izvršnega sveta izvoli skupščina za dobo štirih let in so na isto funkcijo izvoljeni lahko največ dvakrat zapored.
Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta so se dolžni ustvarjalno in v skladu s pravicami in dolžnostmi člana izvršnega sveta vključevati v
delo izvršnega sveta neglede na področje, kamor sodi vprašanje.
Za sprejete odločitve nosijo ob enakih pogojih enak del odgovornosti. Vsak je osebno odgovoren za svoje delo v izvršnem svetu.
19.	člen
224.	člen se dopolni z novim
3.	odstavkom tako, da glasi:
Upravne zadeve iz občinske pristojnosti opravljajo kolegijsko ali individualno vodeni upravni organi.
Kolegijsko vodeni upravni organ je:
•- Komite za družbeni razvoj.
Individualno vodeni upravni organi so:
- oddelek za občo upravo in proračun,
- oddelek za notranje zadeve,
- oddelek za ljudsko obrambo,
- uprava družbenih prihodkov.
Občinska skupščina sprejme odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov.
Na podlagi dogovora z zainteresiranimi občani lahko občinska skupščina z odlokom ustanovi medobčinske upravne organe in določi njihovo organizacijo.
20.	člen
225.	člen se dopolni tako, da glasi:
Predstojnike upravnih organov imenuje občinska skupščina praviloma izmed članov izvršnega sveta na predlog predsednika izvršnega sveta in po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga vodi Socialistična zveza delovnega ljudstva.
Predstojniki upravnih organov in njihovi namestniki se imenujejo za dobo štirih let in so največ dvakrat zapored imenovani na isto funkcijo.
21.	člen Točka 5.0. v IX. poglavju pravilno jglasi: SVET OBČINE IN DRUŽBENI SVETI Doda se nov naslov pod točko 5.1., ki glasi:
5. 1. SVET OBČINE.
Za 242. členom se doda nov 242.a člen, ki glasi:
Svet občine je politično posvetovalno telo občine Črnomelj, ki obravnava določena vprašanja samoupravnega socialističnega razvoja, vprašanja splošne politike v okviru pravic in dolžnosti občine ter vpra-
šanja medobčinskega sodelovanja.
Za člane sveta občine so lahko izvoljeni ugledni družbenopolitični, kulturni, znanstveni in drugi javni delavci, ki so s svojim revolucionarnim ali dolgoletnim delom na najodgovornejših funkcijah v družbenopolitičnih in samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v državnih organih z delom in svojim prispevkom dali pomemben prispevek h graditvi in razvoju socialističnih družbenih odnosov v krajevni skupnosti, združenem delu in širše, ter h krepitvi bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije.
Članstvo v svetu občine je častna družbena funkcija.
Člane sveta občine voli občinska skupščina na skupni seji zborov na predlog predsedstva OK SZDL Črnomelj.
Člani sveta občine se volijo za štiri leta in so lahko ponovno izvojeni.
Predsedstvo OK SZDL lahko predlaga, da skupščina občine razreši člana sveta občine pred iztekom mandata.
Član sveta .občine ne more biti hkrati voljen ali imenovan funkcionar v skupščini občine Črnomelj in njenih organih, v organih družbenopolitičnih organizacij, v pravosodnih organih ali v organih samoupravnih interesnih skupnosti.
Seje sveta občine sklicuje predsednik skupščine občine Črnomelj.
Člani sveta občine imajo pravico biti redno in pravočasno obveščeni o vseh vprašanjih, ki jih morajo poznati, da bi mogli opravljati svoje zaupane jim naloge.
Pogoje za delo sveta občine zagotavlja skupščina občine Črnomelj s svojimi organi in službami.
Pred 243. členom stoji točka: 5. 2. DRUŽBENI SVETI.
22.	člen V X. poglavju se naslov pod točko 4. 2. pravilno glasi: Uprava za notranje zadeve. Ustrezno se popravijo tudi izrazi v členih 261,262 in 263.
23.	člen Samoupravne organizacije in skupnosti v občini Črnomelj bodo uskladile določbe svojih statutov in pravil s spremembami statuta občine v roku treh mesecev po uveljavitvi teh sprememb.
24.	člen Te spremembe in dopolnitve statuta stopijo v veljavo z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 020-5/80 Datum: 19. in 30. 3. 1982
Predsednik Skupščine občine Črnomelj NIKO POŽEK, dipl. ing., 1. r.
Občina Krško
142.
Na podlagi 35. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbeno -politič-nih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4 -199/78) in 116. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20 207/78 in 20 186/81) je Skupščina občine Krško na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. 5. 1982 sprejela
ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE KRŠKO ZA LETO 1981
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Krško za leto 1981, ki obsega:
1. Zaključni račun proračuna:
dosežene prihodke v znesku	124.997.464,45
izvršeno razporeditev prihodkov: po posameznih namenih neposredno 108.446,601,3: izločeno na posebno partijo	13.036.195,00
doseženi presežek prihodkov	3.514.668,10
2. Zaključni račun stalne proračunske rezerve:
dosežene prihodke v znesku	3.705.382,80
izvršene odhodke	462.013,45
presežek prihodkov	3.243.369,3
2.	člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna v skupnem znesku 3.514.668,10 din se razporedi na posebni izločeni račun za zagotovitev blagovnih rezerv, za refundacijo preveč realiziranih prihodkov od občanov, urejanje prostora, razvoj drobnega gospodarstva, za potrebe intervencij v pro-
izvodnji in porabi hrane in za druge potrebe. Izvršni svet bo skupščini občine predložil podroben program razporeditve teh sredstev.
3.	člen
Presežek prihodkov po zaključnem računu stine proračunske rezerve v znesku
3.243.369,35	dinarjev se pre-
nese kot prihodek stalne proračunske rezerve za leto 1982.
4.	člen
Zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Krško za leto 1981 in zaključni račun stalne proračunske rezerve za leto 1981 ter zaključni račun posebne partije proračuna so sestavni del tega odloka.
5. člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 1-400 2/82 Datum: 18/5 1982
Predsednik skupščine občine Krško BRANKO PIRC
Socialistična pepublilja Slovenija &OJJP6CINA OBCIN^ iAtSKG Cesta krških žrtev 14
BILA
O A
PRIHODKOV IN SLLGŠNBliA RAZPGRiu.t. PHIriODKOV PRORAČUN^ OBČINA r.RSKO ZA LETO 1981
PRIHODKI
Vrsta
Prihodki
 L e t n i p 1 a n ___________________
Prvotni	Končni
Doseženo
1	Davek iz dohodka in iz osebnega
dohodka
2,	Davki od	prometa	proizvodov,
storitev in premoženja
3-	Takse
5	Prihodki	po posebnih predpisih
6	Prihodki	organov	in drugi prihodki
Skupaj prihodki
34.320.000.00
49.185.000.00
4.810.000.00
2.200.000.00
7.600.000.00 98.315-ooo,oo
48.65o.ooo,oo	48.2o8.o33,55
60.o$o.ooc.00
5.350.000.00
2.810.000.00
8.100.000.00 125.000,00
59.8o8.o32,oo
5.196.497,35
2.851.661,7o
8.935.239,85
124.997.464,45
Z PC K E J'I i £ V PRIHODKOV
Glavni
namen
Dejavnost
L e in i 'Trvotni
p 1 a n
TToncni
01 02 03 i 04
08
09
10 11
16
17
18
I. S^ijoTVn. Za jiLOoNG PCit-.BO
Dejavnost organov DPS Dejavnost LO Dejavnost DFO Negospodarske investicije
II. oitc-D‘oTV.1 Z,. okUPNO PGiLiBO
socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Dejavnost krajevnih skupnosti
IV. GRADjTV,. LA IKTSRV-RC-. V GOlitOD.iHSTVU Intervencije v gospodarstvu
V. DRUG.. JRa^DoIV-i.
Tekoča proračunska rezerva in obv.iz pret. Krediti, vezana in izločena sredstva
Skupaj razporeditev
Presežek prihodkov SKUPAJ RAZPOaLDITaV
60.700.000,00
4.744.000.00
5.060.000.00
9.058.000.00
7.310.000.00
4o.ooo,oo
4.312.000.00
2.280.000.00
3.175.ooo,oo
let 653.ooo,oo 983.000,00
61.8o2.2oo,oo‘
4.744.000.00
5.140.000.00
11.59o.8oo,oo
6.191.000.00
40.000,00
4.355.000.00
2.280.000.00
5.315.ooo,oo
3o3.ooo,oo
5.44o.ooo,oo
Izvršitev
61.799.oo7,25
4.744.ooo,oo
5-loo.o65,2o
11.514.118,70
8.152 836,55 39.739,9o 4.218.87^,00
2.28o.ooo,oo
5.276.378,75
63.52o,3o
5.258.060,7o
98.315-000,00 lo9.2ol.ooo,oo lo8.446.6ol,35
98.315.ooo,oo
15*799.000,00 125.000,00
16.55o.863,lo
124.997.464,45
Z < a:
&
DOLENJSKI LIST ŠT. 22 (1712) 3. junija 1982
143.
Na podlagi 115. člena statuta občine Krško (Skupščinski Doj-lenjski list, št. 20-207/78 in
20—186/81) je skupščina občine Krško na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. 5. 1982 sprejela
ODLOK o prenehanju odloka o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih komisij občinske skupščine Krško
1. člen
Odlok o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih komisij občinske skupščine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št.
21-225/74 in št. 26-264/79) preneha veljati.
2. člen
Ta odlok začne veljati z dnem sprejetja in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 021-16/82
Datum: 18. 5. 1982
Predsednik skupščine občine Krško BRANKO PIRC, 1. r.
Občina Novo mesto
144.
Na podlagi 280. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 3/3-82 sprejela naslednje
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE NOVO MESTO
1.	člen
V statutu občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) se za 4. členom doda nov 4.a člen. ki se glasi:
,4. a člen Vsi organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih . javnih in drugih družbenih funkcij v občini zagotavljajo v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti uresničevanje interesov delav-
skega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu, in tudi pogoje za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih.
Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja se urejajo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti, določenih z ustavo oziroma zakonom in tem statutom.
Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa.
Vsak član kolektivnega organa, ki je določen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, mora po načelih delegatskega sistema ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa.
Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij morajo izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako, da je mogoče uresničevati družbeno nadzorstvo nad njihovim delom”
2.	člen
4.	alinea 17. člena se nadomesti z novo, ki sc glasi: .
„- usklajevanje in usmerjanje medsebojnih družbenoekonomskih, socialnih, prostorskih in drugih samoupravnih odnosov in interesov delavcev in drugih delovnih ljudi oziroma posameznih delov združenega dela;”
Dosedanja 4. alinea postane
5.	alinea tega člena
3.	člen
V 23. členu se dodasta nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
..Pripravljanje in sprejemanje dolgoročnih planov je -obvezno za občino ter samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena.
Z odlokom občinske skupščine o pripravi dolgoročnega plana se podrobneje določijo postopki za njegovo pripravljanje in sprejemanje in po potrebi razširi obveznost dolgoročnega planiranja tudi na druge nosilce planiranja.”
4.	člen
Za 25. . členom se dodajo novi členi, ki se glasijo:
„25. a člen Plan samoupravne organizacije oziroma samoupravne skupnosti se sprejme na podlagi enega ali več poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti, plan občine pa na podlagi enega ali več poprej sklenjenih dogovorov o temeljih plana občine.
25. b člen Organi upravljanja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi občine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Strokovne službe in upravni organi občine so odgovorni za
Eravilnost in strokovno uteme-enost podatkov ter realnost ocen in predlogov.
25. c člen Temeljna organizacija združenega dela v skladu z zakonom samostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, s katerimi jo neposredno ali prek njene delovne organizacije vežejo dohodek, združevanje dela in sredstev ter drugi interesi.
Temeljna organizacija pripravlja tudi elemente za dogovor o temeljih plana občine, kadar s tem dogovorom prevzema neposredne naloge in obveznosti.
25. č člen Samoupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije in druge oblike združenega dela in sredstev, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti sklepajo za temeljno organizacijo združenega dela njen delavski svet, za druge samoupravne organizacije in skupnosti pa njen organ upravljanja. Delavski svet temeljne organizacije sme sklepati samoupravne sporazume o temeljih plana iz prejšnjega stavka, če so ti sporazumi v skladu z elementi za
samoupravno sporazumevanje, ki so jih določili delavci temeljne organizacije.
Če so s samoupravnim sporazumom o temeljih plana delovne organizacije posamezne sestavine urejene drugače, kot je določeno v prejšnjem odstavku tega člena, ga sme delavski svet ‘ temeljne organizacije skleniti le, če se z njim strinja večina vseh delavcev temeljne organizacije in na način, ki ga določa njen statut.
25. d člen Temeljne in druge organizacije združenega dela na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva, informacijske dejavnosti ter drugih družbenih dejavnosti ter temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, za kate- , re je v zakonu ali odloku občin- ' ske skupščine določeno, da . opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, sklepajo plan pod pogoji in na način, s katerim se zagotavlja uresniče-. vanje posebnega družbenega in-/ teresa.
25. e člen Samoupravne sporazume o ; temeljih plana samoupravne interesne skupnosti sklepajo samoupravne organizacije in skupnosti, ki so ustanovile . samoupravno interesno skup- • nost in vse organizacije združe- . nega dela ter delovne skupnosti, ' ki združujejo delo in sredstva,. da bi prek samoupravne interesne skupnosti uresničevale skupne potrebe in interese tako, kot je določeno v statutu te skupnosti.
25. f člen	»
Pri sklepanju samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti sodelujejo tudi pristojni organi občine, če je samoupravna interesna skupnost ustanovljena za opravljanje dejavnosti, oziroma zadev, za katere je z zakonom in odlokom.' občinske skupščine, ki temelji. na zakonu, določeno, da so' posebnega družbenega pomena.
25. g člen Samoupravni sporazum o temeljih plana krajevne skupnosti sklepajo na način, ki ga določa, zakon, delovni ljudje in občani, ki žive v krajevni skupnosti, delavci temeljnih organizacij združenega dela, ki ne glede na njihov sedež s svojo dejavnostjo neposredno in bistveno vplivajo in posegajo v delo in razvoj krajevne skupnosti ter samo-• upravne interesne skupnosti.
25. h člen Družbeni plan občine sprejme občinska skupščina na podlagi poprej sklenjenih sporazumov in dogovor o temeljih plana.
Občinska skupščina sprejme na predlog izvršnega sveta odlok o pripravljanju družbenega plana občine. Za pripravo družbenega plana občine skrbi izvršni svet, ki je odgovoren, da se pravočasno določi delovni program priprave družbenega plana in opravi vse, kar je nujno za dogovarjanje o temeljih plana ter pravočasno predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana.
25. i člen Dogovarjanje o temeljih družbenega plana občine izvajajo organi samoupravnih organizacij oziroma skupnosti in organi občine. O poteku dogovarjanja o temeljih družbenega plana in o drugih vprašanjih v zvezi s pripravo družbenega plana obvešča izvršni svet občinsko skupščino.
25. j člen Dogovor o temeljih družbenega plana občine sklepajo: samoupravne organizacije in skupnosti, ki z združevanjem dela in sredstev na podlagi temeljev plana temeljne organizacije in samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih organizacij in skupnosti sprejemajo obveznosti in odgovornosti za izpolnjevanje ciljev in nalog družbenega plana občine, izvršni svet skupščine občine, ustrezna gospodarska zbornica ter krajevne skupnosti, kadar z dogovorom o temeljih plana občine prevzemajo obveznosti in odgovornosti za izvrševanje nalog v tem dogovoru. Udeleženec dogovora o temeljih družbenega plana občine je tudi občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, kadar se z dogovorom določajo naloge, ki so pomembne za uresničevanje družbene vloge sindikata.
25. k člen Z družbenim planom občine se usklajujejo materialni in družbenoekonomski odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, prostorskih, kulturnih, Stanovanjskih in drugih potreb delavcev in vseh delovnih ljudi in občanov, o katerih le-ti odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, ter se usmerja in usklajuje družbeni razvoj v občini.
Družbeni plan občine vsebuje:
- cilje in politiko gospodarskega in socialnega razvoja in urejanje prostora v občini; *
— naloge na področju dejavnosti, ki so skupnega pomena za skladnejši gospodarski, socialni, prostorski razvoj, zlasti na področju komunalnih dejavnosti, stanovanjske graditve, prostorske in urbanistične ureditve ter izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi, kakor tudi drugih dejavnosti, ki imajo pomen za življenje in delo delavcev, delovnih ljudi in občanov v občini;
- temeljna razmerja v delitvi dohodka ter temeljne odnose na področju osebne in splošne porabe ter splošno bilanco sredstev in naravnih virov;
— ustvarjanje pogojev za razvoj kadrov in za zaposlovanje;
— usmeritve in naloge na področju varstva in zboljšanje človekovega okolja;
- krepitev obrambne sposobnosti, varnosti in družbene samozaščite;
- obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovorom oziroma dogovori o temeljnih družbenenega plana republike in dogovori o skupnih temeljih planov z eno ali več občinami.
Družbeni plan občine vsebuje tudi usmeritve in okvire za ukrepe ekonomske politike in druge ukrepe, ki jih organi občine sprejemajo skladno s svojimi ustavnimi pravicami in dolžnostmi.
25.1	člen
Osnutek družbenega plana občine pripravi izvršni svet in ga predloži v obravnavo občinski skupščini.
Ob predložitvi družbenega plana občine mora izvršni svet obvestiti občinsko skupščino o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za določitev skupnih interesov in ciljev, ki jih je treba uresničiti v planskem obdobju, pa o njih do predložitve osnutka ni bilo mogoče doseči dogovora s posameznimi organizacijami in skupnostmi.
25. m člen
Na podlagi dogovorov o temeljih družbenega plana občine in na podlagi usklajenih stališč iz javne razprave o osnutku družbenega plana občine med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih določi izvršni svet predlog družbenega plana občine in ga predloži' občinski ; skupščini v sprejem. Če do roka, kije bil določen za predložitev predloga družbenega plana občine, ni bil
dosežen dogovor o vprašanjih iz 25. 1 člena tega statuta, predlaga izvršni svet občinski skupščini, da sprejme ukrepe, za katere je pooblaščena z ustavo in zakonom.
25. n člen Ce organizacija združenega dela pri sprejemanju plana ali pri izvajanju ukrepov za njegovo uresničevanje ne spoštuje sprejetih obveznosti iz samoupravnih sporazumov in dogovora o temeljih plana občine in s tem bistveno ogroža uresničitev določenih skupnih interesov in ciljev, trdnost gospodarstva ali enakopravnost delavcev pri pridobivanju dohodka, ukrepa na predlog izvršnega sveta občinska skupščina.
25. o člen Izvršni svet mora spremljati uresničevanje sprejetega družbenega plana in občinski skupščini najkasneje do 15. junija tekočega leta predložiti poročilo o njegovem uresničevanju v preteklem obdobju skupaj s svojo oceno možnosti za razvoj v tekočem in naslednjem letu in predlog dodatnih ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje druž-bnega plana občine.
Na podlagi poročila izvršnega sveta in stališč, ki jih ob poročilu sprejme občinska skupščina, pripravi izvršni svet osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prihodnjem letu in ga predloži občinski skupščini najpozneje do konca oktobra tekočega leta.
Na podlagi razprav v občinski : skupščini in samoupravnih
organizacijah, skupnostih ter v družbenopolitičnih organizacijah pripravi izvršni svet predlog resolucije o politiki uresničevanje družbenega plana občine v prihodnjem letu s predlogi spremljajočih aktov in predlogi potrebnih ukrepov.
Občinska skupščina sprejme resolucijo najpozneje do konca tekočega leta.
Izvršni svet občinske skupš-č ine predlaga občinski skupščini spremembe in dopolnitve plana, če ugotovi, da družbenega plana ne bo mogoče uresničiti.
Družbeni plan občine se spremeni po postopku, ki je z zakonom in s tem statutom določen za sprejemanje družbenega plana.
25. p člen Strokovna opravila v zvezi z družbenim planiranjem za potrebe občine opravlja Zavod za družbeno planiranje.
Zavod za družbeno planiranje je organizacija posebnega družbenega pomena, ki opravlja strokovna opravila v zvezi z d ružbenim planiranjem za potrebe občine.
25. r člen
Občinski upravni organ za planiranje je komite za družbeni razvoj.
Komite za družbeni razvoj usklajuje in usmerja delo na področju družbenega planiranja in opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvajanje sistema družbenega planiranja, na družbeni plan in druge planske dokumente, na spremljanje tekoče politike razvoja v letnih planskih aktih za uresničevanje družbenega plana in za njihovo izvrševanje. Komite za družbeni razvoj mora tudi zagotoviti krajevnim skupnostim strokovno in organizacijsko pomoč pri pripravljanju planskih aktov in jim pravočasno dati podatke za pripravljanje planov.”
5. člen
93. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
„Da bi uresničili družbene cilje in načela kadrovske politike, delovni ljudje in občani zlasti:
- zagotavljajo pogoje za enotno in organizirano delovanje vseh nosilcev kadrovske politike ter za njeno načrtno vodenje ter uresničevanje;
- zagotavljajo takšne družbene razmere in možnosti, v katerih se uveljavlja neodtujljiva samoupravna pravica delovnih ljudi in občanov kot osnovnih nosilcev kadrovske politike;
- sprejemajo letne, srednjeročne in dolgoročne kadrovske programe;
- sprejemajo programe strokovnega, idejnopolitičnega, družbenoekonomskega in splošnega izobraževanja kadrov;
- določajo strukturo kadrov, potrebnih za dolgoročni razvoj organizacij združenega dela;
- določajo in razporejajo sredstva za izobraževanje in usposabljanje kadrov;
- skrbijo za organizirano in sistematično spremljanje kadrov ter njihovo racionalno razporejanje;
- spremljajo uresničevanje kadrovske politike.”
6. člen
Drugi odstavek 126. Člena se spremeni tako, da se glasi:
„Krajevno skupnost ustanovijo delovni ljudje in občani v naselju, delu naselja ali več naseljih, ki so med seboj kontuni-k acijsko, gospodarsko, komunalno in kulturno povezana, ozi-
roma tam, kjer so podani pogoji, ki zagotavljajo možnosti za neposredno samoupravno uresničevanje skupnih interesov.” Za drugim odstavkom se doda nov, tretji odstavek, ki se glasi: „Delovni ljudje in občani ustanovijo krajevno skupnost, združijo krajevne skupnosti v eno krajevno skupnost, raz-družijo večjo krajevno skupnost v dve ali več novih krajevnih skupnosti, ali del krajevnih skupnosti priključijo k drugi krajevni skupnosti na podlagi javne razprave, sprejetih stališč in dogovora v organizacijah Socialistične zveze delovnih ljudi.”
,7. člen
Za 126. členom se dodajo novi členi, ki se glasijo:
„ 126. a člen Pobudo za ustanovitev, združitev krajevnih skupnosti, iz-dvojitev dela krajevne skupnosti • ali priključitev dela krajevne skupnosti drugim krajevnim skupnostim mrorajo dati delovni ljudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, ki se želi razdružiti ali združiti; pobudo za priključitev k drugi krajevni skupnosti pa morajo sprejeti tudi delovni ljudje in občani iz tiste krajevne skupnosti, h kateri se namerava priključiti del območja druge krajevne skupnosti.
126. b člen O ustanovitvi ali združitvi krajevnih skupnosti, izdvojitvi dela krajevne skupnosti ali priključitvi dela krajevne skupnosti k drugi krajevni skupnosti odločajo delovni ljudje in občani z referendumom.
126. c člen Po odločitvi o ustanovitvi novih krajevnih skupnosti, sprejeti na referendumu, sprejme skupščina krajevne skupnosti, ki se z ustanovitvijo novih krajevnih skupnosti odpravlja, statutarni sklep, s katerim določi način oblikovanja in postopek izvolitve delegatov v skupščine novih krajevnih skupnosti in njihove izvršilne organe.
Sredstva, pravice in obveznosti odpravljene krajevne skupnosti se razporedijo na novo ustanovljene krajevne skupnosti na način in po postopku, ki ga sporazumno določijo skupščine krajevnih skupnosti, ki so nastale iz odpravljene krajevne skupnosti.
Odpravljena krajevna skupnost preneha, ko se na njenem območju konstituirajo nove.
Šteje se, da je krajevna skupnost konstituirana, ko ima spre-
jet statut in izvoljene organe, ki jih določa statut. ’
8. člen
Za 128. členom se doda nov 128. a člen, ki se glasi:
„ 128. a člen
Krajevna skupnost ima svoj statut.
Osnutek statuta pripravi svet krajevne skupnosti in ga predloži krajevni organiaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva, da organizira in izvede javno razpravo o osnutku statuta krajevne skupnosti.
Na podlagi pripomb in predlogov, danih v javni razpravi, pripravi svet krajevne skupnosti predlog statuta. Statut sprejme skupščina krajevne skupnosti, oziroma drug ustrezno oblikovan organ samoupravljanja, in je sprejet, če je zanj glasovala najmanj polovica vseh članov.”
9. člen
Prvi odstavek 129. člena se črta.
V drugem odstavku se stavek „V statutu določjijo: “ nadomesti s stavkom: „Statut krajevne skupnosti podrobneje določa:”
10. člen
Za 130. členom se dodajo novi členi, ki se glasijo:
„130. a člen
Delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti imajo pravico in dolžnost, da sprejemajo srednjeročne plane razvoja krajevne skupnosti ter za izvajanje nalog in uresničevanje ciljev srednjeročnih planov letne planske akte, s katerimi določijo politiko, naloge in ukrepe v posameznem letu. '
V postopku priprave plana krajevne skupnosti se delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti povezujejo s temeljnimi organizacijami združenega dela, kjer občani krajevne skupnosti u stvaijajo dohodek, s samo-u pravnimi interesnimi skupnostmi ter samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki ne glede na njihov sedež s svojo dejavnostjo in razvojem neposredno vplivajo in posegajo v delo in razvoj krajevne skupnosti.
Plani krajevne skupnosti morajo biti usklajeni z drugimi nosilci planiranja tako v okviru krajevne skupnosti kakor tudi širše družbenopolitične skupnosti.
130. b člen
Na pobudo krajevne skupnosti lahko občinska skupščina naloži samoupravni organizaciji
oziroma skupnosti, ki z razvojnimi interesi in usmeritvami posega v razvoj krajevne skupnosti, da s krajevno skupnostjo uskladi svoje elemente v samoupravnem sporazumu o temeljih plana krajevne skupnosti, če samoupravne organizacije oziroma skupnost ne začno postopka za sklenitev tega samoupravnega sporazuma.
Če do samoupravnega sporazuma iz prejšnjega odstavka ne pride v predpisanem roku, ukrepa občinska skupščina v okviru svojih pristojnosti.
130. c člen
V skladu s sprejetimi programi in plani krajevnih skupnosti delovnih ljudje in občani po organih krajevne skupnosti zagotavljajo s svobodno menjavo dela z delavci v temeljitih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, združenjih, družbenih organizacijah in društvih, ki izvršujejo storitve, izdelujejo proizvode, izvršujejo programe storitev oziroma opravljajo določene dejavnosti za uporabnike z območja krajevne skupnosti, uresničevanje svojih skupnih interesov in solidarnostno zadovoljevanje določenih osebnih in skupnih potreb.”
11. člen
V 137. členu se v drugi vrstici za besedama „občinska skupščina” vstavijo besede: ..občinski komite za -splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.”
12. člen
V 218. členu se število delegatov v alineah spremeni tako, da se:	)
- v prvi alinei namesto „52” glasi „57”
- v drugi alinei namesto „7” 5”
- v tretji alinei namesto „7” glasi „4”.
13. člen
221.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
»Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljajo:
- zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno;
- zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno;
- zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji;
- samostojno posamezni zbor.
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja odlokov in -drugih splošnih aktov skupščine z zborom zdru-
ženega dela in zborom krajevnih skupnosti tako, da sprejme stališča v zadevah, določenih s tem statutom ali s poslovnikoril občinske skupščine.
O zadevah iz pristojnosti skupščine, o katerih enako-’ pravno odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, odločajo pristojni zbori enakopravno s skupščino ustrezne interesne skupnosti.”
14.	člen
222.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
„Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno:
1. sprejemajo poslovnik občinske skupščine in odločajo o spremembah poslovnika;
2. sprejemajo letni program dela občinske skupščine in ocenjujejo njegovo izvajanje;
3. odločajo o spremembi meja občine;
4. dajejo stališča glede združitve z drugo občino ali razdelitve občine na eno ali več občin;
5. odločajo o povezovanju občine z drugimi občinami in o ustanavljanju skupnih organov;
6. sklepajo o načelni politiki medobčinskega sodelovanja ter o navezovanju trajnih prijateljskih vezi z drugimi občana mi;
7. obravnavajo in dajejo stališča o mednarodnih odnosih na ravni občine;
8. sprejemajo dolgoročne in srednjeročne programe gospodarskega in družbenega razvoja občine;
9. sprejemajo družbeni plan, druge splošne akte v zvezi z družbenim planom ter načela za financiranje skupnih in splošnih potreb v občini;
10. sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na kadrovsko politiko, politiko zaposlovanja in na socialno varnost;
11. obravnavajo in sprejemajo poročila o delu temeljnega sodišča, temeljnega javnega tožilstva, občinskega sodnika za prekrške, javnega pravobranilca, družbenega pravobranilca samoupravljanja, sodišča združenega dela in organov javne varnosti, če tako določa zakon;
12. sprejemajo odloke, druge splošne akte in poročila o delu in organizaciji občinskih in medobčinskih organov, njihovih služb, občinskih upravnih organov in izvršnega sveta občinske skupščine;
13. opravljajo družbeno nadzorstvo;
14. v skladu z zakonom odločajo o ukrepih zoper organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, v katerih nastanejo bistvene motnje pri uresničevanju samoupravnih pravic delavcev, ali če ne izpol-nujejo svojih z zakonom dolb-čenih obveznosti oziroma huje oškodujejo družbene interese, sprejemajo začasne ukrepe družbenega varstva ali pričnejo postopek redne likvidacije ;
15. opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela in skupnosti;
16. opravljajo nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, odpravijo ali razveljavijo predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so v nasprotju z ustavo, zakonom ter statutom ali drugim splošnim aktom;
17. spremljajo in ocenjujejo uresničevanje delegatskega sistema in odnosov v občini ( ter sprejemajo ustrezne ukrepe);
18. spremljajo izvajale sprejetih odločitev;
19. imenujejo in razrešujejo:
— predsednika in člane delovnih teles skupščine,
— č lane sveta za ljudsko obrambo občine,
— sekretarja občinske skupščine,
— funkcionarje upravnih organov in organizacij,
— temeljnega javnega tožilca in njegove namestnike;
20. volijo in razrešujejo:
— predsednike in sodnike temeljnega sodišča in sodnike porotnike,
— predsednika in sodnike sodišča združenega dela,
— družbenega pravobranilca samoupravljanja in njegove namestnike,
— javnega pravobranilca in njegove namestnike,
— občinske sodnike za prekrške ;
21. imenujejo delegate za skupščino	skupnosti	občin
Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, za skupščino skupnosti slovenskih občin in i skupščino stalne konference mest Jugoslavije ali za to pooblastijo drug organ;
22. opravljajo druge zadeve in pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo	posamezni	zbori,
zbora oziroma zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enakopravno.”
15.	člen
223.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
„Zbor /druženega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno urejata naslednje zadeve:
1. sprejemata odloke o proračunu občine in zaključnem računu proračuna;
2. sprejemata ukrepe za uresničevanje politike in usmerjanja delitve dohodka, kot je začrtana v družbenem planu in programih razvoja;
3. obravnavata načelna vprašanja v zvezi z določanjem in kontrolo cen proizvodov in storitev;
4. določata davčno politiko v občini in sprejemata ustrezne odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih dajatev;
5. urejata vprašanja, ki so v pristojnosti skupščine s področja industrije, gradbeništva, kmetijstva, opravljanja osebnega dela kot samostojnega poklica in opravljanja osebnega dela s sredstvi, ki so lastnina občanov;
6. sprejemata odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na politiko razvoja na vseh področjih družbenih dejavnosti in na področju gospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena;
7. odločata o ustanovitvi organizacij združenega dela ter drugih organizacij, kadar je ustanovitelj občinska skupščina;
8. dajeta soglasja in potrjujeta samoupravne splošne akte organizacij in skupnosti, če je to določeno z zakonom;
9. imenujeta individualne poslovodne organe organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, ki jih po zakonu ali drugem predpisu imenuje občinska skupščina;
10. dajeta soglasje k odločitvam, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi, združenih v samoupravne interesne skupnosti, in so določene z zakonom oziroma odlokom;
11. odločata o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če ta o takih vprašanjih ne odloča sama;
12. potrjujeta samoupravne sporazume o ustanovitvi, in statute samoupravnih interesnih skupnosti s področij vzgoje in izobraževanja, kulture, raziskovalne dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva;
13. odločata o združevanju sredstev z drugimi občinami;
14. odločata o zadolžitvah, prevzemanju jamstva in drugih premoženjsko pravnih razmerjih v občini;
15. sprejemata odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
— razpis občinskega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka za celotno območje ali del občine,
— razpis občinskega referenduma;
16. sprejemata odloke in druge splošne akte v zvezi z :
— urejanjem blagovnega prometa,
— preskrbo prebivalstva,
— blagovnimi rezervami,
— turizmom in gostinstvom,
— delovnim časom trgovin, gostinstva, turizma in drugih storitvenih dejavnosti,
— urejanjem potniškega prometa (prevoz delavcev na delo, z dela, občanov);
17. sprejemata posamezne elemente prostorskega plana razvoja občine, ki niso zajeti v družbenem planu, urbanističnem in zazidalnem načrtu, ter
drugo prostorsko izvedbeno dokumentacijo in spremljata njihovo uresničevanje;
18. sprejemata odloke in druge splošne akte ter dajeta mnenja in predloge s področja:
— stanovanjske politike,
— stanovanjskega in komunalnega gospodarstva,
- problematike prometa v občini;
19. sprejemata odloke in druge splošne akte s področja:
— varstva naravne in kulturne dediščine ter izboljšanja človekovega okolja,
— urejanja in uporabe mestnih zemljišč,
— urejanja in izkoriščanja zemljišč v splošni rabi,
— projektiranja, investiranja in graditve objektov oziroma izgradnje in ureditve naselij;
20. spremljata izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov s svojega delovnega področja;
21. urejata sistem informiranja v občini in splošne pogoje javnega obveščanja;
22. opravljata druge zadeve skupnega pomena za delovne ljudi/V združenem delu in krajevnih skupnostih, če je tako določeno z ustavo, zakoni ali s tem statutom.”
16.	člen
224.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:	;
„Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
1. sprejemajo statut občine Novo mesto in odločajo o spremembah statuta;
2. odločajo o grbu in zastavi občine;
3. odločajo o podeljevanju nagrad, pohval in drugih javnih priznanj občanom in drugim osebam, organizacijam združenega dela in drugim organizacijam in skupnostim;
4. volijo in razrešujejo predsednika in podpredsednika občinske skupščine;
5. volijo in razrešujejo predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta;
6. volijo predsedstvo Socialistične republike Slovenije;
7. volijo delegate občinske skupščine za zbor občin skupščine Socialistične republike Slovenije;
8. volijo delegate za zvezni zbor skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije;
9. opravljajo druge volitve, imenovanja in razrešitve iz pristojnosti občinske skupščine, ki niso v pristojnosti posameznih zborov;
10. lahko odločajo o vprašanjih, za katere so po tem statutu pristojni in sodijo v enakopravno odločanje, če tako enakopravno sklenejo;
11. razpravljajo in odločajo o drugih vprašanjih, če je tako določeno z ustavo, zakonom ali s tem statutom.”
17.	člen V drugem odstavku 225. člena se doda nova 6. alinea, ki se glasi:
lahko sprejme svoj poslovnik.”
18.	člen
226.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
..Družbenopolitični zbor spremlja politično stanje in razvoj v občini, skrbi, da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja uveljavlja temeljna smer socialističnega samoupravnega razvoja, in v zvezi s tem zavzema stališča in daje predloge ostalim zborom, v kolikor ne sodeluje pri enakopravnem odločanju.
Vsakemu zboru daje v okviru njegove pristojnosti stališča v zadevah, ki se nanašajo:
1. na temeljna vprašanja usmerjanja in delitve dohodka in delitev osebnega dohodka;
2. na načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti in na medsebojna razmerja delavcev na tem področja
3. na sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja v občini;
4. na uresničevanje ustavnosti, zakonitostim varstva svoboščin ter pravic človeka in občana;
5. na odvetniško in druge oblike pravne pomoči;
6. na družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine;
7. na družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov;
8. na samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov;
9. na združevanje občanov, javne shode in prireditve;
10. na pravni položaj verskih skupnosti.
V ostalih zadevah iz pristojnosti drugih zborov, glede katerih ne daje obveznih stališč, lahko daje. neobvezna stališča, če je to v njegovem interesu.”
19.	člen
227.	člen se spremeni in dopolni tako,da se glasi:
„Zbor združenega dela samostojno sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na:
1. razpolaganje, uporabo in upravljanje z družbenimi sredstvi in druge družbenoekonomske odnose in samoupravljanje v združenem delu;
2. stanje in razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti;
3. področje bančništva, službe družbenega knjigovodstva, zavarovalstva;
4. izvrševanje družbenega plana na področju združenega dela;
5. medsebojna razmerja v združenem delu in delovna razmerja;
6. varstvo pri delu;
7. samoupravne družbenoekonomske odnose in delitev d ohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine;
8. obvezno združevanje organizacij združenega dela v poslovne skupnosti;
9. usklajevanje posameznih skupin interesov delovnih ljudi na vseh področjih združenega dela in samostojnega osebnega dela s sredstvi, ki so v lasti občanov;
10. zbor tudi:
- daje osglasje k statusnim spremembah za tiste organizacije, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega interesa, ali za dajanje soglasja pooblasti drug organ,
— obravnava predloge in stališča zborov delovnih ljudi v organizacijah' združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter jih obvešča o svojih stališčih, ukrepih in sklepih,
- spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju na posameznih gospodarskih in družbenih področjih,
— imenuje in razrešuje delegate družbeno-politične skupnosti v organe upravljanja samo-
upravnih organizacij in skupnosti v okviru pravic in dolžnosti skupščine,
— na predlog sindikata določa listo za izvolitev članov v disciplinske komisije, ki so izven temeljne organizacije združenega dela,
— določa delegate za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije,
— izvaja nadzor nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela, drugih organizacij in skupnosti in zadrži njihove splošne akte do odločitve ustavnega sodišča,
— opravlja tudi druge zadeve s področja samoupravnih pravic in svoboščin delovnih ljudi ter njihovih dolžnosti, če to ni v pristojnosti drugega zbora ali organa.”
20.	člen
228.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
„Zbor krajevnih skupnosti samostojno:
1. sprejema odloke in druge splošne akte, ki:
— urejajo življenje in delo delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti
— določajo temeljna načela za organiziranje samoupravljanja v krajevni skupnosti;
2. obravnava neposredno samoupravljanje v krajevnih skupnostih in daje priporočila za razvoj in uspešnejše delovanje posameznih oblik samoupravljanja;
3. obravnava in usklajuje prt> grame razvoja krajevnih skupnosti v občini ter možnost njihovega financiranja, ter poruču-je, usmerja in spodbuja delo krajevnih skupnosti;
4. v imenu občine sodeluje pri družbenem dogovarjanju za področje krajevnih skupnosti in spodbuja oziroma sproži postopek za samoupravno sporazumevanje krajevnih skupnosti;
5. spodbuja sodelovanje med delegacijami krajevnih skupnosti zaradi uspešnega skupnega reševanja nalog iz pristojnosti zbora in sporazumnega reševanja drugih vprašanj skupnega pomena za delovne ljudi in občane v krajevni skupnosti;
6. odloča o kriterijih za delitev sredstev krajevnim skupnostim ter daje drugim zborom in skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti mnenja in stališča glede problematike krajevnih skupnosti in glede vprašanj, ki jih vsebujejo programi razvoja krajevnih skupnosti v občini;
7. obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih ljudi in ob-
čanov v krajevni skupnosti in ki se nanašajo na področje:
- sodelovanja med krajevnimi skupnostmi v občini in izven nje,
— gospodarjenje, razpolaganje in uporabo dobrin v splošni rabi in o tem zavzema stališča, mnenja in predloge;
8. obravnava programe in delo samoupravnih interesnih skupnosti;
9. obravnava, vprašanja poimenovanja cest, ulic, trgov, poti in parkov na območju občine;
10. obravnava vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest in mestnih ulic in vprašanja urejanja in varnosti prometa na njih;
11. odloča o načinu in mestih za izkoriščanje peska in gramoza;
12. odloča o načinu in mestih za zbiranje in odstranjevanje odpadkov;
13. obravnava vprašanja v zvezi z zdravstvenim varstvom živali;
14. odloča o spremembah območja in imena katastrskih občin;
15..	določa pooblaščene osebe za sklepanje zakonskih zvez;
16. obravnava pripombe in predloge zborov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, do njih v okviru svoje pristojnosti zavzema stališče in jih obvešča o svojih ukrepih in sklepih.
17. zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa samoupravljanja v krajevni skupnosti do sklepa ustavnega sodišča, če misli, da je akt v nasprotju z ustavo, tem statutom ali zakonom in uvede postopek za presojo njegove ustavnosti oziroma zakonitosti;
18. obravnava vprašanja v zvezi s pogrebno službo in pokopališči;
19. opravlja druge naloge, za katere je pooblaščen s tem statutom ali drugimi predpisi.”
21.	člen Četrti odstavek 224. člena se spremeni tako, da se glasi: ..Predsednik in podpredsedniki se volijo za dve leti in ne morejo biti več kot dvakrat zapored izvoljeni za isto dolžnost.”
22.	člen Drugi odstavek 247. člena se spremeni tako, da se glasi: ..Predsednik in podpredsednik zbora se volita za dve leti in ne moreta biti več kot dvakrat zapored izvoljena za isto dolžnost.”
23. člen
Tretji odstavek 250. člena se spremeni tako, da se glasi:
..Sekretarja imenuje občinska skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja občinske skupščine za dobo štirih let in ne more biti več kot dvakrat zapored imenovan za isto dolžnost.”
24. člen
7.	točka II. poglavja tretjega dela se spremeni tako, da se glasi:
„7. SEKRETARIAT SKUPŠČINE IN IZVRŠNEGA SVETA”
25. člen
253. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
, ..Sekretariat skupščine in izvršnega sveta opravlja strokovna, organizacijska, administrativna, tehnična in druga dela in naloge, ki so potrebne za delovanje občinske skupščine, izvršnega sveta in njunih teles ter delegatov in delegacij, strokovne, administrativne in protokolarne zadeve za potrebe predsedstva občinske skupščine, strokovna, administrativna in tehnična opravila za potrebe skupin delegatov zbora združenega dela in zbora občin skupščine SR Slovenije in delegatov v zveznem zboru skupščine SFRJ.
Sekretariat skupščine in izvršnega sveta je samostojna strokovna služba, ki ima položaj upravnega organa.
Sekretariat skupščine in izvršnega sveta vodi sekretar občinske skupščine.
Natančnejše naloge sekretariata se določijo s poslovnikom in odlokom občinske skupšči-
26.	člen 256. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
„ Izvršni svet sestavljajo predsednik, podpredsedniki in člani.
Število članov izvršnega sveta določi s svojim aktom občinska skupščina v skladu s tem statutom.
Predsednika izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog bbčinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva po poprej opravljenem kandidacijskem postopku.
Člane izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta in po poprejšnjem mnenju občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta izvoli občinska skupščina na predlog predsednika izvršne-
ga sveta izmed članov izvršnega sveta podpredsednika izvršnega sveta, ki nadomešča predsednika izvršnega sveta v vseh njegovih pravicah in dolžnostih ter opravlja naloge, ki mu jih ta poveri.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina izmed članov izvršnega sveta funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe.
Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skupščina za 4 leta.
Za predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma.
Člani izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, so lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljeni oziroma imenovani na isto dolžnost.
Vsak član izvršnega sveta je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve izvršnega sveta.
Člani izvršnega sveta ne morejo biti osebe, za katere zakon določa, da je funkcija, ki jo opravljajo v organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni organizaciji oziroma skupnosti, nezdružljiva * s funkcijo člana izvršnega sveta.”
27.	člen
258. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
..Izvršni svet:
1. nastopa z ukrepi, s katerimi se zagotavlja izvrševanje politike skupščine občine, izvajanje zakonov in drugih predpisov, družbenega plana in proračuna občine, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine;
2. daje pobude ter organizira in usmerja pripravljanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma dogovora o temeljčh planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma dogovora o temeljih plana občine in daje ustrezne predloge 'nosilcem planiranja za uskladitev posameznih planov s skupnimi in splošnimi potrebami, interesi in cilji ter jim zagotovi ustrezno strokovno pomoč;
3. predlaga skupščini občine izdajo odlokov in drugih splošnih aktov, predlaga družbeni plan občine, proračun občine in zaključni račun o izvršitvi proračuna;
4. izvršuje proračun občine;
5. daje skupščini občine mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih
skupščini občine pošiljajo pooblaščeni predlagatelji;
6. izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine in po-smeznih zborov;
7. skrbi za izvajanje obrambne politike in za izvrševanje priprav za obrambo, določa predlog obrambnega načrta občine, usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov na področju ljudske obrambe, sprejema in skrbi za izvajanje ukrepov za odpravljanje nevarnosti, reševanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih nesreč ter vojnih in drugih izrednih razmer;
8. usklajuje, usmerja in nadzoruje delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb za izvajanje zakonov in drugih predpisov, izvrševanje politike, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine in nadzoruje zakonitost njihovega dela;.* •
9. predlaga ustanovitev in odpravo upravnih organov in strokovnih služb, predlaga ukrepe za izboljšanje njihovega dela, določa načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog, določi način programiranja dela ter način ocenjevanja opavljenih nalog, določa razporeditev delovnega časa, odloča v sporih o pristojnosti za odločanje v upravnih stvareh, odloča o spornih vprašanjih med delavci delovne skupnosti in funkcionarjem, ki vodi upravni organ, glede razporeda sredstev po finančnem načrtu ali delitve sredstev po zaključnem računu;
10. z delavci delovnih skupnosti upravnih organov sklene samoupravni sporazum, s katerim se določijo skupne osnove in merila za pridobivanje in razporejanje dohodka delavcev, delovne skupnosti ter osnove in merila za oblikovanje sredstev za skupno porabo.
11. določa osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohoke vodilnil\ delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili ter drugih delavcev, ki jih imenuje izvršni svet;
12. daje mnenja k predlogom zA ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo;
13. ustanavlja stalna in občasna delovna telesa za opravljanje določenih nalog iz svoje pristojnosti;
14. imenuje in razrešuje vodilne delavce ter daje soglasja k imenovanju in razrešitvi delavcev s posebnimi pooblastili;
15. sprejme poslovnik o svojem delu;
16. opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakonom, s
tem statutom, odlokom in z drugimi predpisi skupščine občine.”
28. člen
Drugi odstavek 29. člena se spremeni tako da se glasi: „Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov izvršnega sveta.”
29. člen
Drugi odstavek 260. člena se spremeni tako, da se glasi: predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Za opravljanje te naloge lahko izvršni svet pooblasti člana izvršnega sveta.
30. člen
Za 260. členom se doda nov 260. a člen, ki se glasi:
„260. a člen Izvršni svet ima sekretarja, ki opravlja zadeve, določene s tem statutom in s poslovnikom izvršnega sveta,
Sekretar izvršnega sveta je za svoje delo odgovoren izvršnemu svetu.
Sekretarja imenuje in razrešuje izvršni svet.
Mandat sekretarja izvršnega sveta je vezan na mandat izvršnega sveta.
Za sekretarja izvršnega sveta je ista oseba lahko praviloma imenovana največ dvakrat zaporedoma.
Sekretar izvršnega sveta skrbi po navodilih predsednika izvršnega sveta in v skladu s programom dela in poslovnikom izvršnega sveta za pripravo sej in pošiljanje gradiva, ki je potrebno za delo izvršnega sveta in njegovih delovnih teles; pomaga predsedniku pri izvrševanju pravic in dolžnosti v zvezi z organiziranjem in s pripravljanjem sq ter z izvrševanjem sklepov izvršnega sveta; zagotavlja delovnim telesom izvršnega sveta pomoč in sodelovanje strokovnih, tehničnih in drugih služb, skrbi za tehnično usklajenost dela v delovnih telesih izvršnega sveta in opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela v izvršnem svetu, ki mu jih poveri izvršni svet ali njegov predsednik”
31. člen
Za 262. členom se doda nov 262. a člen, ki se glasi:
,,262. a člen Izvršni svet izdaja odredbe, navodila, sklepe in odločbe. Za izvrševanje odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov občinske skupščine ter za izvrševanje zveznih in republiških zakonov in uredb, kadar je za
to pooblaščen, izdaja odredbe in navodila.
Z odredbo in navodilom izvršni svet podrobneje ureja in razčlenjuje razmerja, določena z odlokom ali drugim splošnim aktom občinske skupščine.
Izvršni svet izdaja odločbe o upravnem postopku, kadar je za to pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom, Izvršni svet sprejme sklep, kadar o posameznem vprašanju ne sprejme drugega akta.”
32. člen
V 267. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
„Izvršni svet ima poslovnik, s katerim podrobneje uredi organizacijo in način svojega dela, sklicevanje in potek sej, način ustanavljanja odborov, komisij in drugih delovnih teles, način obveščanja javnosti ter druga vprašanja v zvezi z nemotenim delom izvršnega sveta.”
33. člen
Za 267'. členom se dodata novi poglavji z novimi členi, ki se glasijo:
„111/I. poglavje
RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA OBČINSKE SKUPŠČINE	IN	OBČINSKIH
UPRAVNIH ORGANOV
1.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA	IN	UPRAVNIH
ORGANOV DO OBČINSKE SKUPŠČINE
267. a člen Razmerja izvršnega sveta in občinskih upravnih organov temeljijo na odgovornosti izvršnega sveta in občinskih upravnih organov za’stanje v občini oziroma na področjih, za katero so ustanovljeni, kot tudi za opravljanje njihovih drugih funkcij.
267. b člen Izvršni svet mora po preteku dveh let od izvolitve predsednika in članov v okviru svojih pravic in dolžnosti podati občinski skupščini poročilo o stanju na vseh področjih družbenega življenja, o izvajanju določene politike pri izvrševanju zakonov ter drugih predpisov in splošnih aktov in o svojem delu ter delu občinskih upravnih organov.
Izvršni svet in občinski upravni organi so dolžni tekoče poročati občinski skupščini o izvajanju določene politike, o izvrševanju zakonov ter drugih predpisov in splošnih aktov, ki
jih je sprejela občinska skupščina, o stanju in razvoju na' vseh ali na posameznih področjih družbenega življenja in o drugih vprašanjih iz svoje pristojnosti kot tudi o svojem delu ter ji predlagati ustrezne ukrepe.
267. c člen Izvršni svet občinske skupščine ima pravico, kadar to zahteva občinska skupščina, pa dolžnost, da se izreče o vsakem predlogu oziroma vprašanju, ki ga ni sam' predložil skupščini in ki se nanaša na vprašanja iz njegove pristojnosti, na delo občinskih upravnih organov in na druga vprašanja, ki imajo pomen za njegovo delo.
Izvršni svet mora dajati odgovore in pojasnila na vprašanja, ki mu jih zastavljajo posamezni zbori skupščine in njihova telesa ter delegati v zborih skupščine.
267. č člen Občinski upravni organi so skupščini odgovorni za zakonito in pravočasno opravljanje nalog s svojega delovnega področja in imajo dolžnost obveščati občinsko skupščino o svojem delu, dajati podatke in odgovore delegacijam in delegatom v zborih občinske skupščine s svojega delovnega področja ter pripraviti v skladu z delovnim področjem občinske skupščine predpise, splošne akte, gradivo in dokumentacijo.
2.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO UPRAVNIH ORGANOV IN UPRAVNIH ORGANOV DO IZVRŠNEGA SVETA
267. d člen V skladu s svojo odgovornostjo za delo upravnih organov mora imeti izvršni svet vpogled, kako občinski upravni organi izvajajo oziroma zagotavljajo izvajanje politike ter izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter družbenega plana občine in širših družbenopolitičnih skupnosti.
Občinski upravni organi poročajo izvršnemu svetu o stanju ter o problemih na ustreznem področju in o svojem delu, na zahtevo izvršnega sveta pa mu morajo dajati tudi podatke, poročila in pojasnila s svojega delovnega področja.
267. e člen Izvršni svet usklajuje in usmerja delo občinskih upravnih organov. Pri tem obravnava vprašanja, ki se tičejo delovnih področij upravnih organov,
zavzema načelna stališča do takih vprašanj in določa splošne smernice za usmeritev dela ustreznih upravnih organov. Izvršni svet določa splošne smernice oz. zavzema stališča o temeljih in drugih pomembnejših vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, zakonov drugih predpisov in splošnih aktov, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov in drugih splošnih aktov oziroma ukrepov na posameznem delovnem področju.
267. f člen
Izvršni svet v izvrševanju svoje funkcije do upravnih organov lahko razveljavi akt občinskega upravnega organa, ki je v nasprotju z zakonom, drugim predpisom in splošnim aktom.
267. g člen
Če občinski upravni organ meni, da načelno stališče ali smernice izvršnega sveta niso v skladu z zakonom ali z drugim predpisom ali splošnim aktom občinske skupščine, ali s predpisom ali splošnim aktom izvršnega sveta, opozori na to izvršni svet in zahteva, da ponovno preizkusi svoje načelno stališče ali smernice. Enako ravna občinski upravni organ tudi, če meni, da ne more zagotoviti izvajanja načelnega stališča ali smernic, oziroma izvajanja splošnega akta, ki ga skupščini občine predlaga izvršni svet.
Če izvršni svet kljub zahtevi občinskega upravnega organa vztraja pri svojem načelnem stališču oziroma smernici, ali če se občinski upravni organ ne strinja s predlogom predpisa ali splošnega akta, ki ga je določil izvršni svet in ki se nanaša na vprašanja z delovnega področja občinskega upravnega organa, lahko funkcionar, ki vodi občinski upravni organ, predloži odstop in ga obrazloži.
Če je v primeru iz prejšnjega odstavka predložil odstop funkcionar, ki ga voli oziroma razrešuje občinska skupščina, mora izvršni svet o svojem stališču glede predloženega odstopa in o razlogih zanj obvestiti občinsko skupščino.
3.	MEDSEBOJNA RAZMERJA OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
267. h člen Občinski upravni organi v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil med seboj sodelujejo v vprašanjih skupnega' pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo
mnenja in izkušnje ter podatke in obvestila, sklicujejo skupne sestanke in posvetovanja, se dogovarjajo o skupnih akcijah ter organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.
Občinski upravni organi ustanavljajo skupna delovna telesa v zadevah, ki terjajo po svoji naravi sodelovanje teh organov.
267. i člen
Če nastane med občinskimi upravnimi organi spor o pristojnosti, ali se pojavijo druga sporna vprašanja z njihovega delovnega področja, morajo ti organi o tem poročati izvršnemu s>'etu, ki odloči o sporu o pristojnosti oziroma da smernice za rešitev spornih vprašanj.
4.	RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV DO SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
267. j člen Razmerja izvršnega sveta in občinskih upravnih organov do organov samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine temeljijo na načelih sodelovanja, dogovarjanja in usklajevanja.
Izvršni svet in občinski upravni organi sodelujejo z organi samoupravnih interesnih skupnosti v vprašanjih, ki so zanje skupnega pomena, zlasti pa pri planiranju razvoja ustreznih dejavnosti, pri zbiranju in obdelavi informacij, pri izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike ter pri organiziranju strokovnih služb na ustreznih področjih.
267. k člen Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo organov samoupravnih interesnih skupnosti ter jim posreduje svoja stališča, predloge in mnenja glede izvajanja politike, predpisov in drugih samoupravnih splošnih aktov, ki jih je za ustrezno področje sprejela občinska skupščina.
Organi samoupravnih interesnih skupnosti dajejo izvršnemu svetu podatke, informacije in poročila glede izvajanja predpisov in dogovorjene polifike ter obveščajo izvršni svet o svojih sklepih oziroma ukrepih v zvezi s stališči, predlogi in mnenji izvršnega sveta.
267.1	člen Izvršni svet lahko predlaga občinski skupščini, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti za
območje občine, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja.
Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posamezni samoupravni interesni skupnosti iz prejšnjega odstavka bistvene motnje pri izvrševanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izvrševanju z zakonom določene dejavnosti, ali so na drug način huje oškodovani družbeni interesi, predlaga občinski skupščini, da uporabi zoper njo ustrezne začasne ukrepe.
267. m člen
Občinski upravni organi sodelujejo z organi samoupravnih interesnih skupnosti ter z njihovimi strokovnimi službami pri pripravi poročil, informacij,
osnutkov predpisov in samoupravnih splošnih aktov in gradiva za občinsko skupščino o vprašanjih, o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno z
ustreznimi zbori občinske skupščine in o drugih vprašanjih, ki
so pomembna za samoupravne interesne skupnosti.
5.	RAZMERJA DO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ
267. n člen Izvršni svet in občinski upravni organi sodelujejo z organi družbenopolitičnih organizacij v vprašanjih, ki so pomembna za te organizacije, za uresničevanje njihove vloge in za izvrševanje družbenega nadzorstva nad delom izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
Pri uresničevanju svojih funkcij izvršni svet in občinski upravni organi obravnavajo stališča družbenopolitičnih organizacij v zvezi z reševanjem vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta in upravnih organov.
267. o člen Izvršni svet in občinski upravni organi dajejo družbenopolitičnim organizacijam na njihovo zahtevo podatke, poja snila in mnenja ter jih obveščajo o vprašanjih s svojega delovnega področja, na katere lahko s svojo aktivnostjo vplivajo te organizacije, obravnavajo pobude in predloge, pripombe in stališča družbenopolitičnih organizacij v zvezi z delom izvršnega sveta in občinskih upravnih organov in v zvezi z reševanjem vprašanj na posameznih področjih ter jih obveščajo o storjenih ukrepih.
6.	DRUGA RAZMERJA
267. p člen Izvršni svet in občinski upravni organi izvršujejo v mejah svojih poblastil do organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti pravice in dolžnosti, ki jih določajo ustava, zakon oziroma odlok občinske skupščine.
267. r člen Izvršni svet in občinski upravni organi sodelujejo v mejah svojih pravic in dolžnosti z družbenimi organizacijami in društvi o vprašanjih, ki so pomembna za uresničevanje določenih ciljev in za razvijanje ustreznega delovanja delovnih ljudi in občanov v teh organizacijah in društvih kot tudi za opravljanje določenih družbenih zadev, ki so jim poverjene.
III/II. poglavje
DRUŽBENI SVETI
267. s člen Zaradi uresničevanja organiziranega družbenega vpliva na demokratično samoupravno družbeno odločanje, na ustvarjalno spodbujanje razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov, na uresničevanje funkcije oblasti ter določanje in izvajanje politike in upravljanje drugih družbenih zadev se v občini ustanovijo družbeni sveti občine.
Družbeni sveti dajejo pobude in obravnavajo načelna vprašanja glede določanja in izvajanja politike ter pripravljanja -in izvrševanja odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, dogovorov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
Udeleženci pri delu družbenega sveta so občinska skupščina, družbenopolitične im družbene organizacije v občini ter posamezne znanstvene, strokovne in druge samoupravne organizacije in skupnosti.
Družbene svete ustanovi občinska skupščina z odlokom nj podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu sveta.
267. š člen Zaradi zagotavljanja stalnega in organiziranega družbenega vpliva na izvrševanje upravnih funkcij in obravnavanja vprašanj izvajanja politike ter izvrševanja zakonov in drugih predpisov, načina in pogojev uveljavljanja pravic delovnih ljudi lit občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti pred	upravnimi
organi občine sc v skladu z zakonom ustanovijo družbeni
sveti tudi za posamezno upravno področje ah pri posameznem upravnem organu.
Družbene svete pri upravnih organih oziroma za posamezna upravna področja ustanovi občinska skupščina z odlokom na podlagi poprejšnjega dogovora udeležencev pri delu sveta.”
34. člen
V 268. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
..Upravni organi pripravljajo načrte organiziranja in delovanja svojih dejavnosti v vojni ter usmeijajo in spremljajo delo pripadajočih organizacij in skupnosti glede izvajanja obrambnih priprav in izdelave obrambnih načrtov.”
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
35. člen
270.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
„Upravne zadeve iz občinske pristojnosti opravljajo individualno ali kolegijsko vodeni upravni organi.
Individualno vodeni upravni organi so sekretariat in uprave. Kolegijsko vodeni upravni organi so komiteji.
Sekretariat oziroma uprava se ustanovi za opravljanje upravnih zadev iz pristojnosti občine, na področju katerih je izvrševanje politike, zakonov in drugih predpisov v celoti ali pretežno v pristojnosti upravnega organa.
Komite se ustanovi za opravljanje upravnih, strokovnih in drugih nalog na področju, na katerem je potrebno pri izvrševanju upravnih nalog iz občinske pristojnosti zagotoviti usklajevanje več družbenih dejavnosti oziroma stalno in organizirano sodelovanje upravnih organov s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami.
Komite se lahko ustanovi skupaj za več med seboj povezanih področij.”
36. člen
Za 270. členom se dodasta nova 270. a in 270. b člena, ki se glasita:
„270. a člen
V občini se lahko ustanovijo upravne organizacije kot zavodi za opravljanje posebnih strokovnih nalog in z njimi povezanih upravnih zadev iz pristojnosti občine, ki praviloma zahteva uporabo strokovno tehničnih metod dela.
Upravna organizacija se ustanovi kot družbeno pravna oseba.
270. b člen
Z odlokom občinske skupščine se podrobneje uredijo vprašanja v zvezi z organizacijo upravnih organov, določijo njihova delovna področja in urednijo druga vprašanja v zvezi z njihovim delovanjem”
37. člen
271.	člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
..Kolegijski upravni organ vodi komite, sekretar vodi sekretariat ter direktor upravo.
Funkcionarje, ki vodijo upravne organe, imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta po predhodnem mnenju občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva za 4 leta in so lahko največ dvakrat zaporedoma imenovani za isto dolžnost.
Predsednika komiteja, sekretarja sekretariata in direktorja uprave za družbene prihodke imenuje in razrešuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta.
Funckionar, ki vodi občinski upravni organ, ima lahko' namestnika. Namestnik funkcionarja nadomešča funkcionarja v vseh njegovih pravicah in obveznostih ter opravlja naloge, ki mu jih ta poveri. Namestnika funkcionarja imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta.”
38. člen
V 272. členu se besede: ..predstojnik upravnega organa” nadomestijo z besedami: ..funkcionar, ki vodi upravni organ.”
39. člen
Za 298. členom se doda nov naslov, ki se glasi:
„8. Nadzorstvo nad zakonitostjo”.
40. člen
Za 301. členom se doda nov 301. a člen, ki se glasi:
„301. a člen
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela opravljajo komisija za družbeno nadzorstvo in drugi organi skupščine občine.
Nadzorstvo nad zakonitostjo dela po prvem odstavku teg^ člena zajema tudi ugotavljanje usklajenosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z ustavo in zakonom kakor tudi s samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi morajo biti v skladu.
Skupščina občine in pristojni upravni organi skrbijo tudi za izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov v upravnem po-
stopku, zlasti pa, da delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge pravne osebe in druge stranke v postopku lahko hitro, učinkovito, s čim manjšimi stroški uresničujejo svoje pravice in pravne koristi ter izvršujejo obveznosti v upravnem postopku.
Upravni organ, pristojen za občo upravo, nadzoruje, ali upravni organi ter samoupravne organizacije in skupnosti pri odločanju o upravnih stvareh pravilno uporabljajo predpise v upravnem postopku in dajejo delovnim ljudem in občanom ter drugim udeležencem in strankam v postopku pravno pomoč pri izvrševanju njihovih obveznosti v upravnem postopku.
Pri nadzorstvu nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela ima organ iz prvega odstavka tega člena pravice in dolžnosti, kijih določa zakon.”
41.	člen
Določbe sprememb in dopolnitev statuta, ki se nanašajo na izvolitev in trajanje mandatne dobe voljenih in imenovanih funkcionarjev občinske skupščine in njenih organov, se •> uporabljajo od dneva, ko se prvič sestane občinska skupščina novega sklica.
Pri uporabi določb o spremembah in dopolnitvah statuta, ki se nanašajo na omejitev ponovne izvolitve oziroma imenovanja voljenih in imenovanih funkcionarjev občinske skupščine in njenih organov, se šteje celoten čas opravljanja iste funkcije neposredno pred uveljavitvijo sprememb in dopolnitev statuta.
Določbe o omejitvi ponovne izvolitve oziroma imenovanja ne veljajo v primeru, če je voljeni oziroma imenovani funkcionar opravljal isto funkcijo manj kot polovico mandatne dobe.
42.	člen Odloki in drugi splošni akti občinske skupščine morajo biti usklajeni z določbami teh sprememb in dopolnitev statuta najkasneje do 31..marca 1982.
43.	člen Spremembe in dopolnitve statuta zečnejo veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 011-02/63 Datum: 3/3—1982
PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO UROŠ DULAR, 1. r.