URN_NBN_SI_DOC-VDCURG7Q

Saška Semič, G enovefa K uštrin P red nam a je precej težka naloga — govoriti o poslovanju šol­ skih knjižnic — osnovnošolskih in knjižnic usm erjenega izobraže­ vanja. Če bi bili pogoji idealni, bi bila to preprosta naloga. Tako pa nam je vsem, ki delam o v šolskih knjižnicah, jasno, da se zatakne že p ri najosnovnejšem , pri m erilih za finansiranje knjižničarjev. Standardi, ki jih je postavilo DBS ob uvedbi U l in ob reform i os­ novne šole, se nam reč bistveno razlikujejo od standardov republi­ ške izobraževalne skupnosti. Občinske izobraževalne skupnosti pa osnovnim šolam sploh režejo vsaka po svoje denar za, njihove knjiž­ nice in knjižničarje. Konkretno: m erila DBS, ki so vsem dobro znana: za šolo s 500—600 učenci 1 višji kn jižničar ali bibliotekar, za šolo s 600— 1000 učenci pa 1 bibliotekar ali višji knjižničar in 1 knjiž­ ničar. Za šole nad 1200—1400 učenci 2 bibliotekarja in 1 knjižničar. M erila RISK: 8000 knjig 1 višji knjižničar ali bibliotekar, če je knjig m anj, se za vsakih 1000 knjig odbije tedensko dve delovni uri. O večjem številu knjig ni govora, p rav tako jih ne zanim a šte­ vilo učencev. Ob danih pogojih knjižničarji ne m orejo opraviti vseh nalog, ki jih zahtevajo standardi za šolske knjižnice. N ajino izvajanje izhaja iz pogojev na področju severnoprim or­ ske regije. Zavedava se, da so pogoji dela po drugih področjih lahko drugačni. Vpis v šolsko knjižnico Prepričani sva, da je to zelo pom em ben dogodek, ki ne bi smel ostati zgolj form alno-birokratska izm enjava d en arja in izkaznice. 2 e dolgo je utečena praksa, da slovesno sprejem am o cicibane v pio-