Nnročninn mesečno 25 Um. zn inozemstvo 40 L)in — nedeljska izdaja celoletno 4b Din. za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/III Telefoni uredništva: dnevna slnžbn 2090 — nočna 299*. 2994 in 2090 Uhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka In dneva po praznika ček. račun: Ljubljana it. 10.691» in 10.949 za mserate; Sarajevo 4tv. 75b3. Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79? Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2997 Kakršni ste, tako boste volili Politično ozračje, ki je že nekaj le notranjih hodnikih v sosednjo palačo, kjer dornuje podpredsednik vlade Baldvvin. Ta je fran- coskim gostom priredil kosilo, katerega so se udeležili samo tisti, ki so se na razgovorih zmučili tako, da so si to okrepčilo pošteno zaslužili. Senzacija... Edino ubogih časnikarjev pred vrati se ni nik-do usmilil. Zato je naravno, da je fantazija začela mrzlično iskati izhoda iz te službene zadrege. Zato je bilo treba najti senzacijo, četudi bi bi'a za lase privlečena na dan. V stiski je bil zato izhod kmalu prav lahek. Opazilo se je namreč, da sta snoči sku. paj večerjala ministrski predsednik Flandin in pa angi-ški letalski minister lord Londcndery. Na to večerjo je tudi prišel MacDonald. Jasno je bilo torej, da so se vsi skupaj razgovarjali o težavah zračne politike. In res! Danes zjutraj so vsi londonski časopisi prinesli čez celo stran poročila o letalski pogodbi med Francijo in Anglijo. »Daily Mai!« je že objavil ves obrambni načrt proti letalskemu napadu iz Nemčije. Značilno je to, da se je občinstva ta vest silno dojmila. Vse je čitalo samo o teh grozotah take vojn;. Zaradi današnje suše pred Dovvning Streetom so pa večerniki to politično kombinacijo še bolj izrabili. Vendar pa se v večernih urah ta prenagljenost odločno obsoja. Predvsem se poudarja, da Anglija ni povabila iraneoskih državnikov zato, da bi priznala samo podrejenost v primeru letalskega napada. Anglija je že dovolj poskrbela za svojo varnost v zraku. Saj je nedavno naročila 1500 novih letal. Vkijub tem zagotovilom pa so londonski večerniki izšli v povečanih izdajah in nocoj rdeči kolportaž. ni avtomobili predajajo po lendonskih ulicah posebne izdaje s svetlobnimi reklamami o grozotah bo-doče letalske vojne. Suho uradno poročilo šele ob sedmih zvečer so Lavala in Flandina izpustili iz Dovvning Streeta. Časnikarji so šele ob 20.09 dobili v roke prvi komunike, ki je silno suhoparen in ki pravi: Uradno se sporoča, da so se daves sestali prvi minister MacDonald in zunanji minister sir John Simon s Irancoskim ministrskim predsednikom Flan-dinom in zunanjim ministrom Lavalom na številki 10, Downing Street. Dve seji sta bili posvečeni razgovorom o vseh evropskih vprašanjih. Proučevanje teh vprašanj bodo nadaljevali pri prihodnjih raz. govorih jutri popoldne, da bi omogočili dopoldne zasebne razgovore. Obe stranki sta si iskreno čestitali zaradi prijateljskega duha, ki je vladal na današnjih sejah in v katerem se razvijajo ti razgovori. Po starih, izhojenih potih „Drang nach Osten Zanimivo ozadje bivanja „bankirja" Fasta v Belgradu €i Berlin, 1. febr. TG. V tukajšnjih nemških političnih krogih mnogo govorijo o trdni volji, ki jo ima nemška vlada, da si na Balkanu pridobi novih prijateljstev. Nemška vlada računa, da bo vsled novega mednarodnopoiitičnega polož.aja Francija izgubila na vplivu na Balkanu in da je treba zasesti njeno dediščino, politično in gospodarsko. V ta namen je nemška vlada poslala v Belgrad zelo vplivnega člana narodnosocialistične stranke g. Fasta, ki je po uradnem obvestilu odpotoval v Jugoslavijo kot zastopnik Dresdener banke«, pa ima v glavnem politično misijo. Dresdener banka bi rada otvorila podružnico v Belgradu. Znano pa je, da je Dresdener Bank v Nemčiji poluradna ustanova, ki stoji pod vrhovnim državnim nadzorstvom. Na drugi strani pa zagotavljajo tukaj, da je misija g Fasta mnogo bolj obsežna, kot pa ustanavljanje male podružnice banke, ki je skoraj last nemške države. On ima nalogo, da stopi v stik z jugoslovanskimi politiki in gospodarstveniki ter v prvi vrsti z jugoslovanskim tiskom, ki ga naj pridobi za Nemčiji bolj prijazno stališče. Zelo verjetno je, da bo Nemčija uradno zrnikala takšno razlago Fastovega potovanja v Belgrad. Res pa ostane vendar le, da polagajo važni politiki in gospodarstveniki v Berlinu veliko važnost na to potovanje,1 od katerega pričakujejo dobrih uspehov za bodoči razvoj jugo-slovansko-nemških odnošajev. Nemčija in podonavski pakt Pariz, 1. febr. TG. Danes je zunanje ministr- j stvo prvič priznalo, da se je pred par dnevi javi! i na zunanjem ministrstvu nemški veleposlanik von Kaster in je v imenu Nemčije zahteval nekaj pojasnil o podonavskem paktu, ki ga ponujata Italija in Francija, predvsem pa nekaj pojasnil o obsežnosti nevniešavanja«, ki naj jo podonavski pakt prepove. Francosko zunanje ministrstvo bo v stanu Nemčiji na stavljena vprašanja odgovoriti šele, ko se Laval vrne iz Londona. Laval o Habsburžanih London, 1. febr. TG. Ko so dostavili Lavalu današnji od Bluma v »Populaireju« napisan fianek, ki zopet zatrjuje, da je francoska vlada v Rimu prevzela gotove obveznosti glede vpostavitve Habs-buržanov v Avstriji, se je zelo razsrdil ter javil časnikarjem, da so »takšna podtikavanja nepoštena. Habsburško vprašanje sploh v Rimu ni prišlo v razgovor, da torej on ni imel niti prilike, da bi takšne načrte odobraval ali pa odklanjal.« To je Laval izjavil tudi že pred zunanjepolitičnim odborom francoskega parlamenta, in se sedaj čudi »zakaj socialistični listi te lažnjive vesti zopet pogrevajo«. Po Goringovem odhodu iz Poljske V objemu Nemčije Velik govor min. Becka Berlin, 1. febr. TG. Iz poluradnega vira se danes potrjuje vest, da jo nemški državni kancler po generalu Goringu izročil poljskemu maršalu Pil. sudskemu uradno j:ovabilo na sestanek, ki naj utrdi še bolj nemško pevsko prijateljstvo. Hitler v svojem povabilu ni označil kraja sestanka s Pilsudskim, marveč mu je pustil svobodo, da si kraj sestanka sam izbere. Varšava, 1. febr. TG. Z veliko nestrpnostjo je javnost pričakovala izjave zunanjega ministra Becka, ki jo je obljubil zunanjepolitičnemu odboru parlamenta, posebno sedaj po obisku nemškega ministra Goringa. Beckov govor pa je v glavnem silno razočaral. V glavnem je hvalil svojo zunanjo jjoiiti-ko. hvalil usptehe paklov, ki jih je sklenil z Nemčijo in Rusijo, medtem ko se je o vzhodnem paktu izrazil, »da ne vsebuje zadosti jamstev za Poljsko in da ne vjx>števa vseh zunanjepolitičnih potreb na evropskem vzhodu«. Poljska mora nasprotno zelo paziti, »da dobrih sadov, ki jih je pri svojih sosedih dosegla, Poljska sedaj po neumnem ne izgubi«. Pač pa je pozdravil Beck zamisel o podonavskem paktu, ki sta jo sprožila Francija in Italija 7. ja- Čiščenje v narodnem socializmu Reichstvehr noče poganov Pristaši nemškega poganstva so iz vojske odpuščeni Berlin, 1. febr. TG. Zadnji službeni list nemške vojske (Verordnungsblatt der Reichsvvehr) objavlja uredbo, da bodo vsi častniki, podčastniki ali vojaki nemške vojske takoj iz službe odpuščeni, ako bi izstopili ali iz protestantske ali iz katoliške cerkve. Vojaška oblast jih mora brez kakšnega roka na danes razočarani stoje na razpotju, ker uvide-vajo, da je inoč JNS bila pač brezmejna v preganjanju neljubih ji sodržavljanov, da pa je splahnela v nič, ko je bilo treba zdraviti skeleče rane našega gospodarstva. — Tem torej je namenjena ta beseda. Strahovlade JNS nad Slovenci jc enkrat za vselej konec! To stoji, pn najsi se nedeljske volitve končajo tako ali drugače. Toda javne volitve bodo vsemu ljudstvu pokazale, kdo jc še med liatni, ki glasuje za JNS in s tem javno odobrava njene metode, njeno nasilje, njene krivce ter vse zlo, ki je |>rišlo nad slovenskega laneta, delavca, obrtnika in izobraženca po krivdi JNS! Slovensko ljudstvo bi rudo poznalo vse tiste, kateri bodo še v zudnjein hipu žalostnega jNS-arskega životurjenja vnovič javno odobrili vso revščino in gorje, s katerim je JNS zndnia leta bičala poštene slovenske ljudi! Slovenski župani — sedaj pa volite tako, kakršni ste! I mestu odpustiti. Ta zelo značilna uredba nemške ! vojske, ki je po vsej Nemčiji vzbudila zelo veliko I prahu, je bila izdana zato, da z enim samim za-mahljajem zaustavi agitacijo radikalne struje narodnosocialistične stranke, ki bi rada uvedla »nemško cerkev« na podlagi« nordijske vere«, torej proti sodobnemu poganskemu gibanju v Nemčiji. To se razvidi iz zaključnega člena uredbe, ki prepoveduje vstop v nemško redno vojsko vsem pristašem »nemške cerkve« in nordijskega verskega gibanja. Ta uredba je zelo dalekosežna, ker je znano, da je zadnji čas veliko število »Hitlerjeve mladine« izstopilo iz krščanskih cerkva in se zapisalo »poganskemu nordijskemu gibanju«, ki ga vodita Alfred Rosenberg in Baldur von Schiracli. Ravno tako je bilo tudi med SA in SS četniki že zelo mnogo odpadnikov od krščanskih ver. Nemška redna vojska je vse te ljudi iz svoje srede izgnala in svoje vrste tako očistila vseh verskih zablod narodnosocialistične stranke. Radikalni narodni socializem je iz, v nemški državi najvažnejšega stanu, ki je edini upravičen nositi orožje v imenu državne varnosti, za vselej izključen. Nemški narod se bo jio tej zares odrešilni uredbi vrhovnega vodstva vojske globoko in hvaležno oddahnil. Dunajska vremenska napoved: Naraščanje temperature. V nižinah milo, v višinah sneg. nuarja v Rimu. Beck pa niti z besedico ni omenil niti Češkoslovaške niti Litve in je s tem jx>kazal, da mu nikakor ni na tem ležeče, da bi se s tema dvema sosedama spuščal v kakšna pogajanja za ure ditev sporov, ki še obstojajo. * V Hlinkovi stranki Praga, 1. febr. c. Zadnji čas je prišlo v Hlinkovi avtonomistični stranki do majhnih prepirov. Sprla sta se Hlinka in pa dosedanji glavni tajnik stranke. Glavni tajnik je zagovarjal sodelovanje s češko katoliško ljudsko stranko, dočim je bil Hlinka z večino glavnega odbora proti temu sodelovanju, dokler se ne razčisti vprašanje stališča, ki naj ga zavzamejo češke stranke do vprašanja slovaške avtonomije. Glavni tajnik stranke pa je zagovarja! svoje stališče zaradi tega, ker misli, da je nujno, da se na Češkoslovaškem ustvari enoten katoliški blok, v katerega bi morala vstopiti tudi slovaška ljudska stranka. Ker je Hlinka iz taktičnih razlogov sedaj to odklonil, ni mogoče pričakovati, da bi prišlo do ustanovitve katoliškega bloka v doglednem času, vsaj na političnem polju. Pač pa bodo sodelovala kulturna društva, kakor so to delala že doslej. Obsodba 12 Slovencev iz Kopra Rim, 1. febr. b. Pred posebnim sodiščem za zaščito države je bila danes razprava proti 12 mladeničem iz Kopra v Istri. Obtoženi so bili zaradi članstva v protiitaliianskih organizacijah in zaradi protiitalijanskega delovanja v Istri. Obsojni so bili od 7 do 18 let temnice. Izgredi betgrajskih dijakov Belgrad, 1. febr. Skupina študentov, znanih levičarjev, se je danes dopoldne zabarikadirala v poslopju belgrajske univerze in onemogočila študentom. da bi šli na predavanja in k izpitom. Na po. ziv univerzitetnih oblasti, da se morajo pokoriti na univerzi predpisanim deočbam, se levičarji niso hoteli vdati, temveč so univerzitetno poslopje zaprli in tako onemogočili odhcd tudi onim študen tom, ki so se po opravkih mudili v poslopju. Ker se niso hoteli pekoriti pozivu univerzitetnega rek torja, da odpro poslopje, je rektor poklical policijo, da je vkorakala v poslopje in napravila red. Pri tej priliki je bilo ranjenih nekaj organov oblasti iti nekaj študentov. Šahovski turnir v Moskvi Moskva, 1. febr. b. Izbirne tekme v velikem šahovskem turnirju se bodo pričele 15 .februarja. V turnirju sodelujejo dr. Lasker (Nemčija), Capa-blanca (Kuba), Spielniann (Avstrija), Flohr (Češkoslovaška), Lilienthal (Madjarska), Stahlberg (Šved ska), Pire (Jugoslavija). Proti tem mojstrom bo nastopilo veliko število sovjetskih šahistov. Razen njih nastopi tudi znana šahistka Menšikova iz Češkoslovaške. Aljehin iz političnih razlogov ne more nastopiti. Kot favorite smatrajo Capablanco, Flohra m Rusa Uotvinika. Stara fregata strelja £ t&gŽSZS, Trepet, ki ee je polastil vodstva jugoslovenske nacionalne stranke v dravski banovini, da ne bi njegovi kandidati za senat v nedeljo deloma ali čeloma propadli, mora biti zelo velik, da poraja take izrodke strahu in groze, kakor je članek i) »brezvestni politični gonji klerikalcev v včerajšnjem »Slovenskem narodu«, ki so ga zdaj pod častito zastavo stare napredne misli tudi poslali v boj zoper klerikalno pošast. In ker nobenega poštenega orožja proti listi gospodi« Žebota ni in ne more biti, mora pač »Slovenski narod streljati iz svojega kanona same stare krogle, napolnjene z dušljivimi plini obrekovanja. sumničenja in omalovaževanja političnega nasprotnika. ■ . Najprej skuša obdelovati one, ki so poklicani, da izvolijo senatorje in katere imenuje elito na-ieira naroda ter jim dopoveduje, da so na listi gospoda Žebota samo politiki »druge garniture«, torej nekaki manjvredni ljudje, neke vrste boljši kmetje in nič več, ki niso za visoko državno politiko in jih zato ne gre voliti. Na nevtralni listi so en zelo delaven bivši narodni poslanec, ki uživa največji ugled v Belgradu, in dva odlična župana, ki uživata po pravici največje zaupanje hanovinske uprave, kateri je dosedaj načelova sam prvi kandidat na senatorski listi JNS, gospotl minister Marušič. To so torej vsekakor ljudje, ki spadajo med isto elito naroda, katera bo v nedeljo senatorje volila. Ce so torej ti ljudje samo »druge vrste politiki«, ki niso vredni, da bi jih narod volil za senntorje, potem so dosledno po sNarodovi« logiki druge vrste politiki tudi tisti kmetski župani, malomestni banovinski svetniki in podeželski narodni poslanci, ki bodo v nedeljo odločevali, kateri kandidati bodo šli v senat. Čudne pojme ima Narod« o naših kmetskih možeh. ki so mu »elita« samo takrat, kadar naj oddajo svoje glasove za kandidate tako zvane jugoslovenske nacionalne stranke, so jia manjvreden element, kmetska para, navadni ,purgarji' in druga garnitura« takrat, ko kandidirajo v senat, ki je po mnenju gospodov okoli »Jutra« in »Nuroda« rezerviran samo za ljudi v fraku in klaku, za pravo gospodo in za take odličnjake, ki so najmenj aktivni ali pa vsaj bivši ministri! Mi smo prav zadovoljni, da so se vodivni prvaki naše JNS tako prostodušno izdali, kakšna je njihova miselnost glede naše narodne in državne politike, katera je po njihovem prepričanju, kakor vidimo, v prvi vrsti predpravica ^boljših ljudi«, dočim so kmetski župani in celo narodni j>o-slanci, banovinski svetovalci in podobni dobri samo zato, da smejo za prvo politično in družabno ter narodno »garnituro« ali gospodo oddajati svoje glasove — kaj pa da bi se predrznili sami misliti na tako čast', kakor je senatorska toga! Spričo tega bi prav za prav lahko vsako na- daljnjo polemiko s »Slovenskim narodom« opustili. Pa nas le mika, da si njegovo višje vsrte gosposko logiko ogledamo daljo. Pravi, da se za listo gg. Žebota, Štrcina in Steblovnika skrivajo najtemnejši elementi, separatisti, ki na državni liolitiki niso nič interesirani, ker države prav za prav ne marajo, »ljudje, ki so komaj prišli na svobodo in ki so bili doslej in bodo vodno neizprosni nasprotniki jugoslovenske ideje, ki...« Ne glede na to, da je pač vrhunec politične ne-dostojnosti, če se ob tej priliki kliče na pomoč ime, visoko vzvišeno nad našo dnevno politiko, kakor to dela »Narod :, in da je istotako največja nelojalnost, če se na tak način skuša osumiti patriotično mišljenje ljudi, ki so splošno znani po vsej državi in od katerih je eden bil na vodiv-nem mestu države, drugi pa na najvažnejših mestih državne uprave — je Narod zopet zagrešil lak nesmisel, da mu ga noben človek ne bo verjel. Mar more, kdor ima le malo zdrave pa meti, imeti gg. Žebota, Štrcina in Steblovnika z!i tako neumne ali za tako nepoštene, da se bodo dali izrabljati od separatistov«, ki hočejo našo državo kar v zrak pognati (kakor »Narod« dopoveduje), ali pa da bodo zavestno pod dostojanstvom kraljevske senatorske ča3ti opravljali posle takih hudodelskih elementov? Res, za zelo neumne ima »Narod« kmetska župane in druge volivce, elito, kakor jo imenuje, če misli, da bodo taki neumni agitaciji nasedli. »Slovenski narod« operira tudi s tem, zakaj se gospodje Žebot, Štrcin in Steblovnik skrivajo pod nevtralno firmo. To je vendar čisto razumljivo, da razume tudi navadna kmetska pamet, česar ne razume pamet gospode, ki tvori prvo garnituro naroda. Pod firmo kakšne jugoslovenske nacionalne politike vendar ■ lo kandidirali, ko je pa to iuače tako lep po gosjiodi, ki je pod to firmo uganjala [ . znano politiko neomejene oblasti v dravski banovini, tako silno kompromitirano. Zato so izbrali nevtralno ime. saj vsak ve, kdo da so kandidati Žebot, Štrcin in Steblovnik in kakšnega mišljenja so kol priznani dobri Slovenci, Jugoslovani in delavci za narod in državo, kateri so delali in delajo čast na vseh mestih, kamor so bili dosiej še postavljeni po ljudski volji in odobritvi državne oblast' Ali se potem še izplača prerekati se : ' oj 1 nesmisla, ki ga je nagromadil Slovi; ;!:i nix v zadevi senatskiji volitev? Mislimo, da so njegovi streli zadeli vsi v vodo in da bodo volivci ne glede na gromovito kanonado -Slovenskega naroda v nedeljo sami po svoji pameti in vesti odločili, ali so vredni bili senatorji samo tisti, ki jih hoče imeti ljubljanska višja gospoda, ali pa tudi tisti, ki uživajo tudi zaupanje najširših slojev ljudstva. Iz notranje politike Krivice v banovmskem proračunu JNS koče udariti po 3&00 kmetskih !* «1, ^ -c Mesto, da bi podprla izrabo vodnik sil tnm ttl ZUgUil JO hoče z novimi davki onemogočiti Predlog banovinskega proračuna za 1. 1935/36 vsebuje tudi novo postavko rednega obdavčenja vodnih sil Dravske banovine. Ta obdavčba je predvidena na donos okrog 1 milijon in pol dinarjev in bi se razdelila večinoma na približno 100 električnih central manjšega obsega, na naprave neposrednega vodnega pogona naše industrije in obrti ter na do 3000 zasebnih podeželskih mlinov in žag. Obdavčena bi bila tako osnovna produkcijska sila našega gospodarstva. Je to že drugi poizkus za uvedbo te davščine in je bila sprejeta že na lanskoletnem zasedanju banovinskega sveta v redni proračun Dravske banovine, toda na posredovanej gospodarskih krogov in na vloge prizadetih podjetij, ki bi ne mogla prenest novega bremena, je bila pred končno odobritvijo iz proračuna črtana. Nameravana davščina bi pomenila nesporno obdavčenje električne energije in bi za elektrarnižka podjetja pomenila poleg dohodnine, vodnega davka, pro-mestnega davka, občinske trošarine io banovinske trošarine že šesto obdavčenje vodnih sil, ki so eden najvažnejših činiteljev in pospe-ševajjev napredka naše banovine. Pravkar uspešni elektrifikaciji našega podeželja bi davščina prinesla glavno oviro v podražitvi električne energije, posebno še, ker se od vseh strani zahteva istočasno znižanje dosedanjih tar-if električnemu toku, kar zahteva gospodarska, socialna in kulturna korist našega podeželskega ljudstva in mesl" Obremenitev izrabe vodnih sil pa bi očividno nasprotovala tudi besedilu zakona o izkoriščanju vodnih sil iz leta 1931, ki določa še posebne olajšave glede davkov za nove vodne naprave. Že v tem zakonu je zakonodajalec uvidel potrebo povečanja izrabe vodnih sil in je za pospešitev izvedbe vnesel te ugodnosti, ki so bistvene in običajne tudi v drugih državah, ki hočejo dvigniti izrabo bogastva vodnih sil. Celo v Italiji je bila do nedavnega predvidena nagrada podjetjem, ki so prikazala pospeševanje izkoriščanja vodne energije. Vsekakor je tako postopanje bolj v smislu izpopolnitve sredstev splošnega napredka, posebno še, če pomislimo, da bi padla ta davščina ravno v dobo, ko je podjetja pri nepovoljnih rezultatih ne bi zmogla in v dobo, ko izkoriščamo v državi le 1% od razpoložljive vodne energije. Vse ostalo naše prirodno bogastvo pa se pretaka skozi našo deželo neizkoriščeno in mrtvo. Interes naš je in naša največja nujnost, da pospešimo izrabo vodne energije, ne pa da jo z novimi davščinami oviramo. Nova obdavčba izrabe vodnih sil, ki bi pustila neobdavčene ostale pogonske sisteme, pa bi pomenila direktno nasprotstvo izrabi cenene vodne energije, ki je splošno potrebna celokupnemu našemu gospodarstvu in je kot taka morda naše največje gospodarsko bogastvo. Ker je izraba vodne energije v Dravski banovini z eno samo izjemo v rokah naših domačih gospodarskih krogov, bi pomenila pač tudi udarec domači proizvodnji sili našega revnega podeželja. Prepričani smo, da ni vsotn 1 milijon in pol Din tako znatna, da bi se radi nje udarilo po vsem zgoraj navedenem, posebno šc, ker so tu drugi viri kritja za proračun ali štedenja v proračunu. Če JNS tega ne uvidi, bo morala nositi tudi posledice za svojo proti malemu človeku naperjeno politiko. To je le eden izmed stoterih krikov iz naših osiromašenih gospodarskih in kmetskih slojev, ki ga tu beležimo, a ki dokazuje, s kakšno zaslepljeno brezvestnosljo in nezmožnostjo JNS, ki odreja in urejuje gospodarsko politiko v naši banovini, uničuje nc samo blagostanje ljudsiva, ampak tudi vse vire blagostanja. Torej mora vse na tla, mor,? biti vse podrto in vse razdejano, predno bo zapustila to lepo našo zemljo, iz katere si je ustvarila svoj pašaluk. Gospod finančni minister izdaja dan za dnem nove uredbe, s katerimi hoče vsaj za prvo silo zamašiti vse globeli, ki jih je izkopala slepa politična strast. Dan na dan se trudi, da bi gospodarskim slojem in kmetom olajšal bremena, katere je našemu ljudstvu natovorila JNS samovlada, in j da reši. kar se da še rešiti. Pa menda ne bo utegnil, ' ker mu sproti kopljejo druge jame, v katero se naj j pogrezne še zadnja gospodarska odporna sila na- i šega pridnega in državi zvestega ljudstva. V gor- ; njem članku so se v dostojanstvenem tonu oglasili elektrotehnični obrtniki in mali posestniki po de- ! želi, ki so svoje težko prigarane denarje v časih , boljše konjunkture založili v izboljšanje svojih go- ! spodarstev. Po njih, torej, le po njih, da tudi še j ti onemorejo. Koliko pa je drugih, trgovcev, obrt- | nikov, rokodelcev, ki jih je brezvestna davčna po- ! litika, za katero nosijo odgovornost zastopniki naše ' JNS, ker so sami, čisto sami na oblasti bili, spra- j viLa ob premoženje, jim vzela ves polet in ves po- ! gum za nadaljne delo ter jih potisnila v revščino in pasivnost, iz katere ji bo, tako od srca upamo, širokopotezna politika novega predsednika vlade in človekoljubna finančna politika novega finančnega ministra v zadnji uri z velikimi napori in žrtvami morebiti še potegnila in zopet včlenila v za napredek države in naroda koristno in ustvarjajoče delo. Po vsej deželi gre sedaj ogorčen krik proti politiki zapravljanja in uničevanja narodnega premoženja, ki jo je zgrešila JNS, Zbira se velika nevihta slovenskega ljudstva, ki je v teh letih prišlo ob vse, ki je pripravljeno, da na programu predsednika vlade doprinese še večje žrtve za blagostanje države in naroda, iz veselja in iz hvaležnosti, da ga je rešil samovoljnosti in nesposobnosti JNS v zadnij uri. * 40 urni delovni teden, če... Ženeva, 1. februarja. AA. Upravni svet mednarodnega urada za delo je sklenil 40 urni teden pod pogojem, da ta sklep potrdi konferenca med- j narodnega urada za delo, ki bo junija meseca. 40- ! uri teden naj bi naiprvo uvedli v železarski in je- i klarski industriji, dalje v gradbeni industriji, pri i javnih delih, v rudnikih, premogovnikih in ste- i klarnah. Drobne vesti! Berlin, "it. jan. Nemška vlada je sklenila, da iz nemškega civilnega kodeksa izbriše vse I določbe in sploh vse, kar jc povzeto iz rimskega prava. London, 31. jan. Angleško poštno ministr-I *tvo je onolnomoeljo družbo za radijsko televizijo (daljnoglednnje), da napravi aparate p« j vsej Angliji in začne s poslovanjem že tekom j tega meseca. Mosk va, 31. jan. Na vsesovjctskein kongre-j sa se je začela zaupna debata o predlogu pred-i sodnika transknvkaške republike, naj se uvede v vse sovjetske institucije tajno glasovanje v smislu socialistične demokracije. Rim. 3t. jan. Tu so se začele velike slav-nosti ob priliki dvanajstletnice ustanovitve la-sistune milice, ki šteje danes 8110.000 oboroženih mož. Obenem zaseda odbor, ki ima izvesti militnrizncijo vse italijanske mladine. London, 1. febr. TO. V tekmah za DavvlsoV pokal je zmagala v prvi rundi Jugoslavija nad Češkoslovaško. Ceškoslovaško-jugosjovanska skupina bo v drugi rundi nastopila proti japonsko-holand-ski skupini Društvo „Narodna noša" pri kratjici-materi Belgrad, 1. febr. Zastopnice društva »Narodna noša c ie včeraj sprejela v avdienco Nj. Vsi. kraljica-mati. Pri tej pri.iki se je Nj. Vel. kraljica-mati zanimala za smotre društva in za njegovo delovanje. Nj. Vel. kraljica-mati je pokazala veliko zanimanje za društvo in izreklo željo, naj bi se čim živahneje nadaljevalo in da bi napredovalo. Govor g. Jevtiča Belgrad, 1. februarja. Na predvečer dopolnilnih volitev v senat, ki bodo 3. februarja, bo govoril jutri 2. februarja ob 20 predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Bogoljub Jevtič po radiju o delu kraljevske vlade. Volitve v senat Prejeli smo in objavljamo: Tudi za samoumor, pravijo, da je treba nekaj poguma. Vsaj ta zadnji pogum hoče »Jutro« vliti svojim zbeganim ovcain v oplašeno srce. Zato jiiše o •mogočni fronti JNS« in pa o njenem »poštenem« delu. Oboje preizkušamo prav temeljito te dni. Kaj so vse storili, da bi Žebotovo listo uničili. Pa ni vsa mogočnost JNS-fronte nič pomagala. Zakonitost je prišla kljub vsemu do jx>lue veljave, četudi so jo nekoliko zadržali na njenem pohodu. O »poštenem« delu te mogočne fronte pa priča potovanje g. Kuznianoviča, ki ga je morala poslati osrednja vlada, da deli potrebne lekcije onim gospodom, ki so predolgo mislili, da je njihovo paševanje večno in neizjiremenljivo. Ali naj ob tej priliki jionavljamo, kako poštena sredstva so uporabljali krogi od mogočne fronte leta 1931? Ne bomo obnavljali teh stvari, ker so še v svežem spominu. Poudarimo naj le to, da je vse točno beleženo in pride svoječasno na dan. Na volitve: JNS nervozna Belgrad, 1. febr. ni. Danes so skoraj že vsi po-hnci odpotovali v mesta, kjer so sedeži banovin, - Liubliano Sedaj pa pomislimo še tole: Dedinska pristojbina se plača normalno na 20 let enkrat, ali pa še ne, in le enkrat 20 % doklade. Ker se mora te odstotke razdeliti na 20 let, pride na eno leto samo 1 odstotek, cerkve in nadarbine morajo pa sedaj letno plačevati po 100% banovinskih doklad in v mestu še 50% za mesto, torej skupaj 150% na leto, torej 150 krat toliko kolikor dedinska pristojbina, in vendar dopolnilna prenosna taksa ni prav nič drugega kakor nadomestek za dedinsko pristo,bi-no. Tudi odgovarja pravični obremenitvi sorazmerno z dedinsko pristojbino letna obremenitev za 20 let, v katerem času se, kakor gori rečeno, navadno pripisuje dedinska pristojbina. Tako je prav lahko preračuniti, koliko plačajo cerkve in župne nadarbine v primeru z dedinskimi pristojbinami. Ker plačajo letno 150 krat več, kakor pa znaša dedinska pristojbina, zato znese to v dobi 20 let 20 krat po 150%, torej 3000%. Pri tem pa mora bralec vedeti, cfa je užitek nadarbine vštet župniku v plačo, da pa mora župnik iskati, kjer hoče, da spravi skupaj samo za davke in dopolnilno prenosno takso z vsemi dokladami. Kje pa je poboljšek, ki je del njegov« plače? To naj gg. banovinski svetniki preračunajo in premislijo, kako krivične in vnebovpijoče so te razmere, in kako krivična je banovinska 100 odstotna doklada na cerkve in nadarbine. V Ljubljani, 1. svečana 1935. Janko Petrič, župnik. Strojevodje pri ministru Belgrad, 1. febr. m. Prometni minister inž. Vujič je včeraj sprejel deputacijo strojevodij ,ki mu le ob tej priliki obrazložila težko stanje, v katerega je spravil strojevodje državnih železnic zakon o prometnem osebju iz leta 1931. Prometni minister je strojevodjem obljubil, da bo po možnosti ugodil njihovim željam, ki so mu jih izrazili v sedmih vlogah. ★ Izpremembe v Presbiroju. K včerajšnji vesti, da je bil imenovan za šefa Centralnega presbiroja pri predsedništvu vlade Teofil Djurovič, dodajamo, da je bil postavljen za šefa administrativnega oddelka Ranko Dostanič, ki je bil dozdaj referent obrtne zbornice v Belgradu in da je dosedanji načelnik upravnega oddelka Pera Ivankovič prevzel vodstvo informativnega oddelka. Iz okolice ministra za socialno politiko in narodno zdravje se zatrjuje, da minister dr. Drago Marušič nc bo odpotoval nocoj v Ljubljano, kakor je bilo določeno, ampak šele jutri zvečer. Današnje »Jutro« v svojem članku »Stare klerikalne metode« trdi, da je preiskava, katero je izvršil na srezkih načelslvih v Mariboru iti Ptuju generalni inšpektor notranjega ministrstva g. Kuzma-novič, pokazala absolutno objektivnost pri senatorskih volitvah. Žebota imenuje ovaditelja, ker se je brzojavno pritožil proti znanemu postopanju srezkih načelnikov napram naši nevtralni kmetski listi. »Jutro« trdi, da je bila ovadba g. Žebola brez podlage in da noben srezki načelnik ni storil ničesar, česar po zakonih in predpisih ne bi smel storiti. Povdarjamo, da je g. Kuzmanovič odnesel v Belgrad obširen obtežilen materijal proti omenjenim srezkim načelnikom in prihodnje dni se bo pokazalo, da je »Jutrova« trditev izmišljena. Kličemo za priče prizadete župane, katere so nekateri srezki načelniki z žandarmerijo klicali v svoje urade na odgovor, ker so podpisali Žebotovo listo. Kako so v leh primerih uradovali srezki načelniki, je vlada točno s podatki informirana in ko bo padla odločitev v Belgradu, bo »Jutro« temeljito poučeno o zanesljivosti svojega poročanja. Imenovanje volilnih list. Prejeli smo: futro<. in »Slov. Narod« se nikakor ne moreta sprijazniti s tem, da bi listi g. žebota pustila ime, kakor se sama imenuje, namreč nevtralna lista —- ampak jo kratkomalo označujeta iz svojega svetovnonazorne-ga gledanja za »klerikalno«. Kandidati na njej so namreč pozitivno verni katoličaui, kar je pri -Jutru« isto kot klerikalen. Prav. Toda če ne gremo s političnega, ampak svetovnonazornega gledišča, kakor želi »Jutro« polem bi pristaši Žebotove ^klerikalne« liste konkurenčno listo z enako pravico na-živali framasonsko listo, ker so na njej kandidati, ki so odlični člani framasonske lože. Osebne vesti Biclgrad. I. febr. m. Rektor ljubljanske univerze, dr. Samec je bil danes sprejet prt prosvetnem ministru Stevanu čiriču ler ostal z njim dalj časa v razgovoru o vseučiliških zadevah. Za dekana tehniške fakultete jc izvoljen ing. Mario Osana osnova tel j ljubljanske radijske postaje. Belgrud. 1. leibr. m. Napredovali so v VIII. pol. skupini v Ljubljani poatni in brzojavni prometnik Josip Šverl.juga in Josipina Roga, \ III. terenski telefonski in brzojavni sekciji v Ljubljani pa Marija Pristovee, na poštnem in brzojav. uradu na Jesenicah pa Pavla Višner. Belgraiske vesti Belgrad, 1. februarja, m. Danes dopoldne ob pol 12 je v starem dvoru v Belgradu izročil --vojn poverilna pisma Nj. Vis, lcrcu nar""-''-'1 prvi poslanik čilske republike v Belgradu Oni Talas. Belgrad, 1. februarja. AA. Na podlagi čl. 2 zakona o učbenikih iz leta 1929 je prosvetno ministrstvo razpisalo natečaj za izdelavo učbenikov za nacionalno skupino predmetov. Navodila o izdelavi učbenikov in pomožnih knjig so natisnjena v .-»Službenih novinah« od 31. januarja t, 1, Belgrad, 1. febr, m. Snoči jc tu bila seja Jugo-slovansko-češkoslovaške gospodarske zbornice. Na seji se je poudarjalo, da ta ustanova že sedaj kmalu po ustanovitvi beleži lepe uspehe. Belgrad, I. febr. m. Danes je bil tu pokopan znam časnikar in dolgoletni šel' Centralnega presbiroja ter bivši konzul Ivan Iva nič. Belgrad. t. febr. m. Davi je bil tu na Adi Crga.nli.jt obešen znani razbojnik Dragu t in Ni-količ, sin zloglasnega hajduka Obradn \iko-lica. Revolucija v Urugvaju Pariz, 1. februarja. AA. Iz Buenos Airesa poročajo: V zvezi z vestmi o najnovejših dogodkih v Urugvaju poročajo, da so uporniki strmoglavili neko letalo vladnih čet. Pilot je ranjen. Dalje poročajo, da se major Urutia, ki sa ga napadle močnejše uporniške čete, umika. V Montevideu se jc en polk uprl, vendar so ga hitro premagali. Glavna moč upornikov koraka proti jugu države. Ujiorniki so dobro oboroženi, vendar mislijo, da je večji de! vojske ostal zvest vladi V Montevideu so doslej aretirali okoli 2000 oseb J etika - strašna morilka Maribora Maribor, 1. febr. Zemljevid smrti V zdravniški sobi protijetičnega dispanzerja v da se je nekdo v dolgočasju igral, pa je zabadal te barvaste igle brez cilja sem in tja. Tu jih je na kupu cel ducat, tam zopet v redkih presledkih. Pri točnejšem motrenju načrta pa opaziš v vsem nekak sistem. Zasajene bucike sledijo točno začrtanim ulicam mesta, največ jih je v ozkih, temnih ulicah pri Dravi ter v predmestjih, manj jih je v bogatih vilskih četrtih ob parku, pod Kalvarijo in Piramido. Pojasnilo zdravnika dr. Varla, ki vodi dispanzer, pove vse: vsaka bucika pomeni smrt, žrtev, ki jo je tekom zadnjih petih let pobrala je-tika v Mariboru. Strahotne številke Na dispanzerju so pričeli s točno statistiko vseh žrtev jetike v Mariboru z letom 1929, ker za nazaj ni mogoče dobiti več točnih podatkov, prišli pa so sedaj do konca leta 1933. Torej za 5 let, razmeroma ugodnih in dobrih, ko mesto še ni poznalo krize, ki se ne izraža samo pri gospodarstvu, še mnogo bolj na zdravju njegovega prebivalstva. Takrat, ko se še ni razbohotila tekstilna industrija, ki je med tem že zasadila novim stotinam v prsi klice smrtonosne tuberkuloze. In že za teh 5 let so številke umrlih na jetiki v Mariboru strahotne: 353 v mestu stanujočih oseb. V vsaki starosti jih je pobirala neizprosna koščena žena: v starosti od 1 do 10 let jih umrlo 47, od 10—20 jih je 33, od 20—30 je število najvišje 86, od 30—40 jih je 43, od 40—50 let 49, od 50—60 let 29, od 60—70 let 24 in še celo starčkom od 70—80 let ni jetika prizanašala ter jih je pokosila 9. Po posameznih stanovih zahteva jetika iz obrtniških vrst 67 žrtev, iz uradniških 41, od zasebnikov 32, delavcev 95, učiteljev in sorodnih poklicev 14, iz dijaških vrst 15, med železničarji 56. Tu niso vračunjene smrti vseh onih, ki stanuiejo v mestni okolici, v Pobrežju, Studencih in Teznu, kjer so glavna delavska se-lišča, kjer je bolezen in smrt od jetike nekaj najobičajnejšega. Niti niso vračunane številke za minulo leto, ko je imela jetika še vse strašnejšo žetev v mestu ter je zahtevala 110 smrtnih žrtev, tretino od vseh smrti na področju mesta. Tudi niso prištete one stotine delavstva, ki so si nalezli smrtonosno bolezen v mestu, pa so šli potem umirat domov, v okolico in na kmete, odkoder so prihajali v mesto še zdravi in krepki, z najlepšimi na-dami za bodočnost. Ce bi sešteli vse te stotine in stotine, potem bi dobili številke, ki bi morale zgroziti vsakogar. Glavna žarišča jetike Nazorno in pregledno kaže omenjeni zemljevid glavno zaščito jetike v mestu, kjer pobira smrt leto za letom svoje žrtve. So hiše in stanovanja, kjer so smrti od te bolezni običajen pojav. Na prvem mestu so pač zloglasne barake in vagoni v Dajnkovi ulici. V teku petih let okoli 50 smrti v tem najžalostnejšem selišču mariborskega mesta! Strašna usoda ljudi, ki jih je življenje udarilo z dolgoletno brezposelnostjo, ki žive samo od tega, kar si priberačijo in kar dobijo kot miloščino od občine, ter jim je že v obraz zapisana neizprosna smrt od koščene bolezni jetike. Na dispanzerju vedo povedati dovolj o teh žalostnih bivališčih, ki niso niti dostojna ljudi, o tesnih prostorih, v katerih prebivajo desetine ljudi. V enem samem prostoru, ki meri v dolžino in širino po 4 metre, stanujejo tri družine, skupno 12 ljudi in od vseb teh ima samo eden stalen zaslužek z 28 Din na dan. Teh bivališč ni mogoče razkužiti z najhujšimi sredstvi, tu ni mogoče bolezni zajeziti drugače, kakor preseliti nesrečnike v primernejša stanovanja, nuditi jim boljše življenjske pogoje. — V mestih so potem žarišča jetike še v obdravskih tesnih ulicah, v dravski vojašnici, Mlinski ulici, na Koroški cesti, zlasti na skrajnem koncu predmestja, v zatohlih stanovanjih starega mestnega dela na Glavnem trgu, med Stolno, Koroško, Gregorčičevo ulico tja proti Koroškemu predmestju, v Vetrinjski ulici, v mestnem gradu, na Meljski cesti, pa tudi Gosposka ulica, Tatenbachova, celo Koroščeva, Maistrova izkazujejo znatno število na jetiki umrlih. Še tam, kjer je nihče ne bi pričakoval, v vilski četrti pobira jetika svoje žrtve in si jih izbira celo med naj-lmovitejšimi sloji. Obupen boj — veliko obrambno delo Leta 1922 se je ustanovil v Mariboru Protitu. berkulozni dispanzer, ki ga je vzdrževala Protitu-berkulozna liga. Leta 1930 je prešel dispanzer pod okrilje Zdravstvenega doma in prevzel ga je specialist za pljučne bolezni dr. Valentin Vari, svoje-čisni šef zdravilišča za tuberkulozo na Viencu na Fruški gori. Dispanzer vrši obrambno delo proti jetiki v Mariboru. Kratek obisk v teh skromnih prostorih v Koroščevi ulici prikaže ogromno delo, - > V L ...ruvoviti uarakah: Prostor, v katerem stanujejo tri družine z dvanajstimi člani Žarišče jetike v Mariboru: Kolonija brezdomcev v Dajnkovih barakah in vagonih ki ga je zavod s svojim zdravnikom zadal. Dopoldne in pojsoldne, razen nedelje in praznikov, so vrata odprta in neprestano prihajajo bolniki. Ene pošilja šolska poliklinika, druge mestni fizikat, potem zdravniki OUZD, četrti prihajajo sami od sebe, vsi s smrtonosno kaljo v prsih. In zopet odhajajo, eni pregledani z rentgenom, ki ga sicer dispanzer lastnega še nima, pa ga daje zato požrtvovalni vodja svojega na razpolago, drugi obsevani z raznimi zdravilnimi žarki, tretji s pneumo-thoraxom, vsem pa se je odvzela kri v svrho preiskave (sedimentacija po VVestergrenu), ki se je izkazala kot prepotrebno in najcenejše sredstvo zlasti pri ocenjevanju zdravljenja posameznih slučajev. V letih 1931-33 je posetilo dispanzer 2323 oseb v 6449 obiskih, pregledov je bilo 12.348, tuberkuloza je bila ugotovljena v 1934 primerih, od tega 624 primerov odprte jetike. V bolnišnice pa se je zamoglo od vseh teh mnogih primerov poslati ie 53 oseb, v zdravilišča 28 in okrevališča 11. Pneu-mothoraxov je bilo 679, obesvanj s kremenčevo lučjo 1362. Poleg tega se je vršilo še delo izven dispanzerja: predavanja v tovarnah, v šolah, v Ljudski univerzi. Dispanzerska sestra je vršila hišne obiske, tudi zdravnik je obiskoval bolnike na domu. Na podlagi zbranih podatkov se trikrat na leto vabijo vsi, ki bolujejo ali so bolehali za tuberkulozo, na posebni brezplačni kontrolni pregled ter se točno zabeleži njihovo zdravstveno stanje, stanovanjske, rodbinske in gmotne razmere. Po teh ugotovitvah podpira potem brezplačne jetičnike rekonvalescentna postaja. V dispanzer pošiljajo tudi pekarne svoje delavce na točen pregled, tu se pregledujejo vajenci mariborskih obratov. Vse to ogromno delo pa se vrši s sredstvi, ki so komaj zadostna za notranje delo. Primanjkuje sredstev za socialno pomoč revnim bolnikom in njihovim rodbinam, ki žive v večini slučajev v obupnih razmerah. Temna slika bodočnosti Maribor se pdnaša s svojim milim podnebjem, z zdravo krajevno lego fiod šumovitim Pohorjem, s svojimi zelenimi ulicami, polnimi svetlobe in zdravja. — Vse to pa je le privid, v resnici preži pa za to lejxi zaveso — črna revščina in neizprosne socialne bolezni, ki zahtevajo od leta do leta več žrtev. Ali bo mogoče zajeziti te nevarnosti? Vodja dispanzerja odgovarja: Boj je obupen, pa ni brezupen. Rabimo samo sredslev, denarja in zdravljenje in za socialno pomoč. S sedanjimi gmotnimi močmi ne moremo zajeziti nevarnosti, ki se veča od leta do leta. Industrijalizacija mesta, posebno še priseljevanje tekstilne industrije, ki zaposluje po večini samo mladino, najbolj ogroženo po jetiki, nehigijenični obrati, sezidani iz starih dvoran, hlevov in šup, prenapolnjeni s starimi stroji, ki zahtevajo mnogo napora, težko nepretrgano delo v nenaravni telesni drži, najbolj pa beden zaslužek in z njim zvezana slaba prehrana, in nezdravo stanovanje, vse to ubija zdravje v tovarnah zaposlene mariborske mladine in med temi se jetika ra-pidno širi. Na OUZD prihaja činidalje več jetič-nih delavcev po pomoč, ki se vračajo potem iz zdravilišč na pol ozdravljeni ter se jim bolezen povrne, čim primejo za delo v tovarni, kamor jih pa razmere prisilijo, ker nimajo drugih življenjskih možnosti. Vse to bo v nekaj letih ustvarilo obupen položaj; slika bodočega Maribora ne bo več tako vabljiva in lepa, če preteče nevarnosti pravočasno ne zajezimo. II. Evharistični kongres za Jugoslavijo Katoliškim dekletom za evharistični kongres Evharistično slavlje letošnjega leta v Ljubljani je namenjeno vsem katoliškim vernikom v Jugoslaviji brez razlike stanu in starosti. Na tem kongresu se mora veličastno pokazati, da smo eno telo vsi. ki verujemo v Jezusa Kristusa po naukih Cerkve in uživamo isti Kruh življenja. O tej edinosti nas hoče kongres prepričati in v njej utrditi, da bo zveza med nami in Kristusom ter med nami samimi v Njegovi Cerkvi živa in neporušna. Kakor je bilo zauživanje evharističnega kruha prvim kristjanom vir ljubezni, edinosti in moči, tako imej tudi v naši dobi ista hrana isti učinek! Kongres, ki je namenjen vsem vernim, je seveda namenjen tudi vsem katoliškim dekletom. Ne samo članicam Marijinih družb in nekaterih društev, marveč vsem, ki jih sveti Krst in sv. birma družita s Cerkvijo, vsem, ki hočejo živeti iz Kristusove vere. Poudarjanje besede »vsem« je zelo opravičeno, saj so morda dekleta, ki bi rada ostala do kongresa brezbrižna, njegovih dobrot najbolj potrebna. Vsak bo namreč moral priznati, da je božje hrane in edinosti s Cerkvijo jx>-treben posebno dekliški stan, ki ga današnje rafinirano oddaljevanje od vrelcev božjega življenja meče trumama v žrelo nenasitnega materializma, tega zmaj,, s sto glavami. Kar bo ta zmaj iz deklet naredil, to bodo matere, in kar bodo matere, to bo narod in država. Dekleta naj zato na kongres gledajo kot na izredno važno svojo zadevo, ki jih s svojo pripravo, slavljem in posledicami more odrešiti marsikatere sužnjosti in njihovemu stanu vrniti marsikatero lej>oto. Evharistični kongres jim mora posredovati »kruh močnih« za boj proti trojnemu poželjenju in zvezo s Cerkvijo za ljubezen in apostolat. Dekleta! Kongres jc v veliki meri važna zadeva vašega stanu. Po svoji naravi in smislu za žrtve ste bile vedno med najbolj navdušenimi za verske prireditve. Naj seže do neba to vaše navdušenje za največjo versiko |>rire-ditev v noši domovini, za evharistični kongres v Ljubljani. Vse velike reči pa uspevajo lc, ako so doibro pripravljene. Trajni uspehi ev-harističnili kongresov so bistveno odvisni od globoke in dolgotrajne, v prvi vrsti duhovne priprave. Zato bodi la priprava prvi izraz vašega navdušenja za kongres, za katero pridobite vse vašega stanu. Kongres smatrajte le kot najlepše potrdilo in veličastno krono evharistično duhovne priprave. Dekleta v mestu in na deželi, dijakinje in obrtnice, delavke in uradnice, za vas gre, zato se vseh priprav za kongres živahno udeležujte, posebno pa že sedaj sa.tnc evharistično živite in v tem smislu usmerite vse svoje žrtve in molitve! Tudi že sedaj skrbite. presv. Rešujem Telesu pritegne k sebi in k svoii Cerkvi. Odzovite se! škofijski odbor Katoliške akcije, odsek za dekleta v Ljubljani. Petje na kongresu Da bo veličastnost evhar. kongresa čim za-jemljivejša, je j>oskrbljeno tudi za petje. Vodstvo pevskega sjioreda je v rokah skladatelja stalnega kanonika dr. tr. Kimovca, ki mu jjo-maga jioseben odbor, v katerem so skladatelji gg. Premrl, Puš, Tome in Grzinčič. Ta odbor je prevzel v lastno skrb petje pri oontifikalni i 6v. maši, ki jo bo daroval 30. junija na Stadionu papežev legat. Takrat bo zbor nad 500 pevcev, sestavljen iz ljubljanskih in okoliških pevcev zapel čudovito lepo koralno mašo »mis-.a de Angelis« (angelsko mašo, ki jo je ob čikaškem svetovnem evhar. kongresu pelo 60 tisoč otrok). Za organizacijo tega petja se bo vršil v prvi polovici februarja poseben tečaj za pevovodje. — Vse ostalo petje pri kongresu organizira po intencijah gornjega odbora Pevska zveza, ki poleg tega priredi še vokalni monstre-koncert z nad 3000 pevci na Kongresnem trgu 29. junija ob pol osmih zvečer. — Vse petje pri kongresnih svečanostih, razen onegfl pri pontifikalni sv. maši, bo ljudsko. Pele se bodo sledeče jjesmi: a) Sveti križ (Vav-ken, b) Usmiljeni Jezus (llladnik), c) Presveto Srce, slavo (Hladnik), č) Častimo Te, d) Sveto, e) Glasno zapojmo. — Dalje se bodo pele sledeče Marijine pesmi: a) Lepa si roža Marija, b) Marija,« Moti ljubl jena, c) O Mari ja, naša ljuba Mati, č) Ti, o Marija, naša Kraljica (Potočnik). — Pri petih litanijah se besta pela dva odpeva: a) Marija k tebi uboge reve in b) Le za Jezusom hodimo. — Teh pesmi naj se verniki povsod nauče in naj jih poslej redno jo. Posebno lepoto in mogočno podlago dajo judskemu petju moški glasovi. Zato naj predvsem vsi moški jKijo. — Pri mladinski slovesnosti dne 29. junija zjutraj bo pela vsa mladina sledeče jjesmi: a) Pojte hribi in doline, b) Lep,., si, lepa, roža Marija (Premrl), c) Jezus hoče v srce priti (dr. Kimovec), č) Tebe ljubi moja duša (dr. Dolinar), d) Usmiljeni Jezus in e) Povsod Boga! — Glede himne »Povsod Boga« pripominjamo, da bo izšla z novim izboljšanim besedilom. Zato naj se z vajami za to himno za enkrat počaka. Izkaz novih prispevkov za kongres: Mohor-jani v Dolah pri Litiji 23 Din, župnija Bra-slovče 233 Din, Videm ob Savi 50 Din. Mohor-jani v Kokri 21 Din, Vel. Poljane pri Ortneku 22 Din, Mar. družba fantov in deklet v Dolah pri Litiji 80 Din, Gozd pri Kamniku 11 Din, Mohorjani na Kopanju 30 Din, dekliška Mar. družba v Hinjali 120 Din. župni urad Rova 120 Din, neimenovani z Vrhnike 100 Din. dekan Kete z Vrhnike 100 Din. Mohorjani na Jezici 100 Din, Alešovn mama z Jezice 50 Din, Pod-brezje 50 Din. Cerklje pri Kranju 2196 Din, Mohorjani v Gotovljah pri Žalcu 40 Din. naročniki »Domoljuba« pri Sv. Križu pri Litiji 43 Din. naročniki »Bogoljuba« istotam 29 Din, naročniki »Glasnika« istotam % Din. — Vsem povrni obilno evharistični Kralj! Vse denarne prispevke za evharistični kon-i g res nakazujte nn čekovni račun st. 11.059 pri i Poštni hranilnici v Ljubljani nli ni nn nnsebni i račun Priprav, odbora pri Ljudski posojilnici I v Ljubljani. K ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI Vače zobe boste obvarovali z ERASMIK NILOM IN PASTO ZA ZOBE Za ugodno britje uporabljajte ERASMIK MILO ZA BRITJE Našim naročnikom! ¥ Položnice dobe v današnji izdaji »Slovenca« vsi p. n. naročniki, da se z njo poravna naročnina za čas od t. februarja 1935 dalje iu morebitni zaostanki iz prejšnje dobe. Prosimo vljudno vse prizadete, da se položnice poslužijo in čim prej mogoče, da ne bo ovire pri dostavljanju lista. Po teli jx> lož n i c al i p. n. naročniki tudi lahko plačajo naročnino za »Ponedeljski Slovenec«, vendar naj se to vrhu srednjega dela i z rečno pripomni. Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da imajo pravico do »Slovenčeve« smrtnonezgodne podpore samo oni p. n. naročniki, ki so imeli ob času nesreče naročnino plačano vsaj za tisti mesec, v katerem se je pripetila nezgoda. Oni p. n. naročniki, ki bi položnice trenutno ne potrebovali, naj jo shranijo za prihodnje plačilo ali naj pridobe z njo novega naročnika Naročnina za dnevnik „Slovenec4' Mesečno......Din 25.— četrtletno......Din 75,— polletno ......Din 150.— letno........Din 300.— Nedeljski »Slovenec" slane Mesečno.......Din 8.— polletno.......Din 48.— letno........Din 96,— »Ponedeljski Slovenec4' Tednik »Ponedeljski Slovenec« je dopolnilo dnevnika »Slovenec«, ki ab f>onedeljkih ne izhaja. »Ponedeljs/ki Slovenec« prinaša čita-teljem v zanimivi obliki nedeljske novice Lz. domovine in iz inozemstva. Posebno pazljivo zasleduje življenje naših bratov za mejami. Izčrpno poroča o vseli panogah domačega in tujega sj>orta. Za onega, ki hoče biti o vseh dogodkih točno poučen, je nujno potrebno, da si (Kileg dnevnega »Slovenca« naroči tudi »Pone-dcljskega Slovenca«, ker dnevni »Slovenec« ne pcnavlja novic, ki jih je objavil »Ponedeljski Slovenec«. „Ponedeljski Slovenec44 stane Mesečno.......Din 5.— polletno.......Din 26.— letno........Din 50,— * Jubilej g. Marije Inkretove Danes slavi ga. Marija Inkrrtova, po svoji ljubezni do revežev in krščansko vzgled,nem življenju znana po vsem Trnovem, svojo 60 letnico. Danes je tudi njen god. K temu njenemu prazniku ji bodo čestitali nedvomno številni spoštovalei in znanci. Današnja jubilantka je bila najboljša soproga svojemu možu in skrbna mati svojim otrokom, bila pa je tndi in je še dobrodelna podpornica svojih bližnjih. Slavljenka se je rodila v št. Vidu na Dolenjskem. Leta 1900 se je jioročila z g. Matijo Inkretom, ki je tedaj služboval v Žužemberku pri finančni kontroli. Pozneje se je preselila v Ljubljano, kjer je začela z gostilniško obrtjo, v kateri jc bila izučena. Z neumorno delavnostjo sta napredovala toliko, da sta si 1. 1910 kupilo svoj dom, kjer jc slavljenka še naprej izvrševala gostilniško ojjrt. Leta 1919 ji je umrl soprog in od tedaj je jx>svetiln vso skrb vzgoji svojih treh sinov, ki so danes v uglednih položajih. Najstarejši je znani javni delavec g. Alfonz Inkret, šolski upravitelj v šenkovem turnu pri Vodicah in urednik lista »Rejec malih živalic, drugi sin g. Bruno je sodnij-ski pripravnik, najmlajši Branko pa je prevzel gostilniške posle. Kljub svojim 60 letom je gospa slavljenka še vedno vsako jutro prva na nogah in redno obiskuje trnovsko cerkev. Od nje ne odide noben siromak praznili rok. Svojo 60 letnico slavi danes v krogu dveh bratov in dveh sester Ireli sinov, dveh snah ter treh vnukov. Dobri Inkrctovi irospe kličemo: še tia uinoga letal Liubljanshe vesti: Pred boljšo gradbeno sezono Ljubljana, 1. februarja. bo gradbena nedelavnost, ki je l')>4 svoje najnižje stanje, Kakor kužc dosegi« v letu - „ , . - I. 1935 končno premagana in du zre Ljubljana boljši grudbeni sezoni nasproti. Pripravljajo se poleg raznih zasebnih zgradb tudi večja javna dela, ki bodo oživila vso kupčijo v Ljubljani. Najbolj važno gradbeno glavno delo, ki bo pričeto \ L 1935, je zgradba univerzitetne knjižnico. /. vlado se vrše zadnja pogajanju in upali je, da bo prva anuiteta gradbenih stroškov v iiešonti že v novi državni proračun, taKO iiu bo mogočo /e sredi leta pričeti z gradbenim ,.10111. kakor znano, bo univerzitetna knjižnica stala mi prostorih nekdanjega knežjega dvorca v Gosposki ulici. Proračunski stroški za to knjižnico znašajo okoli 10 milijonov dinarjev. Drugo važno delo, ki bo izvršeno se to leto, je nadaljevanje regulacije Ljubljanice, ki jo bodo poglobili od Novega trga do »Spicec. Vleslna občina j,- pri vladi že dosegi«, da dobi posojilo, za katero so anuitete že tudi zagotovljene in izvršena že tudi licitacija za dela. Ljubljanica bo na svojem dnu seveda tudi tlakovana, obrežje pa obzidano. v. tretje važno gradbeno delo je bežigrajska šola ki bo letos dograjena in izpopolnjena. Gradbena dela so v bistvu že končana, treba bo izpopolniti še profesijonistovska del«. železniški fond namerava letos nadaljevati z graditvijo stanovanjskih hiš na Tvrševi cesti. Lani je zgradil novo stanovanjsko poslopje, v načrtu pa sta še dve poslopji, ki bosta zgrajeni najbrž že letos, lepa kolonija železniških nastavi jemce* jc v okolici okoli Stadiona v resničen kras. '/. zgradbo obeli novih poslopij bo načrt železniškega fonda izpopolnjen ter zemljišče zazidano, . . Zgradite!j palače Vzajemne zavarovalnice in njenih stanovanjskih hiš urli. Tomažič ima pripravljen načrt za celo kolonijo praktičnih enostnnova.njskih hiš /. vrtovi, ki naj bi bila zgrajena na severu Ljubljane. Ic Inse In hi le izredno poeeni in bi bilo omogočeno tudi mn- Najlepše ZIMSKE SUKNJE .1 Maček. Aleksandrova c. Delo ženske sekcije JS \ sredo je imela v prostorih »Emone« ženile sekcijo IS drugi redni občni zbor. ki so se ga udeležile članice v častnem številu. 1 red-sednicn ga. Pirknmjerjeva se je v svojem nagi voru spomnila narodne nesreče, ki je zadela , smrtjo najvišjega zaščitnika pomorske zavesti vse Jugoslovane. IJelo ženske sekcije teži zu tem,'da pridobi mladino za ideale JS in tako z. okrepitvijo JS onemogoči naklepe sovražnikov, ki v svojih šolskih zemljevidih slikajo našo zemljo zu svojo. Predsednica je končno opozorila na važno socialno nalogo, ki si jo je nadela ljubljanska JS, da približa morje naši revnejši mladini tako v zdravstvenem kakor v ..duhovnem pomenu. V ta namen je zbrala ženska sekcija že prvi sklad za nabavo ene postelje v bodočem domu, letos bo pripravila vse potrebno, da omogoči še eno posteljo. Tajnica ga. Kmetova je podala skrbno sestavljeno poročilo. iz katerega se zrcali vsa vnema in skrb za napredek te "sekcije. Po poročilih odbornic g. Knezove, Znklnrčičeve in prosvetnrke Kreftov c je podal poročilo nadzorstva zastopnik krajev, odboru g. Likovič. On je poudaril, da se je jugoslov. žena vedno žrtvovala za svoj narod. Gotovo bo tudi poslej sledilo naše žen-stvo največji jugoslov, ženi kraljici Mariji, ki je doprinesla res kraljevsko žrtev nu oltar domovine, ko je z. izgubo svojega soproga nesebično žrtvovala srečo svoje družine /.a lepšo usodo Jugoslavije. Pri volitvah je bila vnovič izvoljena za načeluico gu. Pinkron jerjeva. Obč. zbor ženske sekcije JS je bila prav prisrčna manifestacija zu naše morje. ★ © Sestanek Katehetskega društva bo v posvetovalnici KTD v torek, dne 5. februarja ob 5 popoldne. Predaval bo g. Janez Hafner, kaplan iz Šmartna o nazornem pouku pri katehezi s posebnim ozirom na ponazoritev pouka o sveti maši'. Predavanje bo združeno z demonstracijo ponazoril. Ker je tako predavanje določeno za sestanek jugoslovanskih katehetov ob priliki evha-rističnega kongresa v Ljubljani in je. tema zelo važen tudi za pripravo na evharistični kongres mladine pri katehezi, opozarjamo nanj vse kate-hete v Ljubljani in okolici. Po predavanju razgovor o tekočih katehetakih zadevah. — Odbor. © Rokodelski oder bo danes popoldne ob pol petih vprizoril izredno priljubljeno veseloigro -Res luštno je tam na dezel'ci«, ob pol osmih predstava nove veseloigre Sluga dveh gospodov«. Za obe igri je veliko zanimanje in prosimo, da si slavno občinstvo kupi vstopnice danes ob 10—12 oziroma jutri od 1.0—12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. © Nova umetnina našega B. Jakca. Naš priznani akad. slikar Božidar jakac je izvršil za 80-lelnico stol kanonika g. Ivana Sušnika umetniško dovršen portret slavljenca. Naročila ga je Vzajemna zavarovalnica za svoje prostore. Portret je razstavljen v izložbi podružnice Mohorjeve knjigarne i. palači Vzajemne zavarovalnice. Portret je nov dokaz umetniške ustvarjajoče sile mladega umetnika, Priznanja je pa vredna tudi gesta Vzajemne zavarovalnice ki je s tem naročilom znova pokazala, kako so ji domače stvari pri srcu. Vodstvo v umetniški razstavi dvojico Ocltjen v Jakopičevem paviljonu bo v nedeljo ob poldvanajstih: razlagal bo g. L Zornimi. — Ker je sedaj v paviljonu električna razsvetljava, bo razstava odprta v sobolo in v nedeljo tudi zvečer za znižano vstopnino 5 in 2 Din, s čemur je ogled razstave vsakomur omogočen. NOVO« NOVO« Oil 3. febr. hom.ertlru v plesni dvorani NEBOTIČNIKA vs«h veter mnoftostramkl. umetniški DUO mojster čelist Petar M hajlovič za ples, saksofon - klavir in dve laniro harmoniki. Vstopnine prosto. »ANCINfl DANCIIMG lcmu človeku, da si eno postavi. Načrt uril. To-inažiča je baje že dobil svojega financijerjo. Tudi tu naselbina se 1k> pričela letos uresničevati. Podjetje ing. Dukič namerava tudi letos nadaljevati z gradbenim programom v svojem bloku hiš ob Gajevi ulici. Namerava še letos zgraditi vsaj eno tri- ozir. štirinadstrop. hišo. Mestna občina zaenkrat nima za letos v programu nobene večje javne gradnje, pač pa je |x)stala nujno važna in potrebno zgradba šolske poliklinike na Mir ju, za katero je mest-na občina prispevala zemljišče. Zgradba tega poslopja je bila določena že za lani, zaradi pomanjkanja gotovine pn je morala država odstopiti od te namere. Razni činitelji posredujejo sedaj, du bi se šolska poliklinika zgrudila vsaj letos. Maloželezniška dražba pripravlja načrte o zgradbi proge do Sv. Križa in o podaljšanju dolenjske proge do Rakovnika. Zgradba teh dveh prog bo olajšana s tem, kor je ljubljanski tramvaj dobil prav poceni vozove iz Opatije in bi novi progi ne veljali toliko. Znano je, da ravno številni romarji na Rakovnik precej odležejo, sicer bi bila dolenjska proga popolnoma pasivna. Prav zaradi teh romarjev pu bi Maloželezniška družba želela podaljšati |)rogo do Rakovnika. Proga proti Sv. Križu, na kateri bi vozovi obratovali le ob določenih urah in ne tako kakor sredi mesta, pa bi bila tudi aktivna. Iles čudno je, da je med večjimi mesti Ljubljana edina, ki nima do svojega pokopališča izpeljanega tramvaja. Ako prebrodi Maloželezniška družba razne težave in si preskrbi primeren oranžmnn, je tudi ujiuti, da pričnejo vsaj' z eno progo že letos. Med zasebniki sc kaže letos tudi večje zanimanje /a gradbena delu. Denar, ki je bil teza vri run dosedaj v nogavicah, ima sedaj tendenc«), du se realizira v gradbenih delih. 7. veseljem bodo pozdravili to stremljenje po gru ..jeni živahnosti številni brezposelni, ki bodo našli pri številnih javnih in zasebnih zgradbah dobrodošli zaslužek. uri in je brezplačen. — Zglasiti se je v svrho udeležile dnevno v dopoldanskih mah. 0 Gospodinjski in kuharski tečaj Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic prično s pomladanskim dnevnim -in večernim tečajem v ponedeljek, dne 4. februarja t. 1. Vpisovanje in sprejem gojenk za te tečaje je ie v ponedeljek 4. februarja t. 1. Dnevni tečaj traja 4 mesece, večerni pa 3 mesece. Potrebne informacije daje vodstvo tečajev v železničarski menzi v Pražakovi ulici — palača Ljubljanski dvor. 0 Voziček v Ljubljanici. Nekemu mesarskemu 'pomočniku je včeraj popoldne padel ob šolskem drevoredu voziček v Ljubljanico. Iz tega dogodka je nastalo v Šolskem drevoredu razburjenje, vredno predpustnlh dni. V vzajemnosti so nesrečnemu pomočniku takoj priskočili na pomoč tovariši, ki so se trudili, da bi voziček izvlekli iz Ljubljanice. Bilo pa je treba veliko opreznosti, zakaj Ljubljanica sicer ni globoka, pač pa je te dni precej mrzla. Vsak od «reševalcev» pa se je tudi bal osramočenja pred zelo številnimi radovedneži, ki so se kajpak takoj zbrali na obrežju in opazovali «reševanje» ubogega vozička. Med ploskanjem in živahnimi bodrilnimi klici pa so hrabri reševalci le izvlekli voziček iz. mrzle vode in sicer celega in nepoškodovanega. Ta «senza-cija» na nabrežju Ljubljanice je trajala kake pol ure. © V šoli so ponesrečila. V ljubljansko bolnišnico je bila pripeljana 14 letna Ljudmila Na-pretova, hčerka strojnika iz Hrastnika. Napretova je jiadla v šoli in si zlomila desno nogo. Dober nasvet - zastonj! Svele norveško ribje olje krepi in ohrani zdrav otroški in odrasli organisem! — Zakaj? — Ker vs. buie toliko različnih vitaminov, ki lih Človek neobnodiio potrebuje za ohranitev zdravja posebno preko aime. Vedno sveže, najboljša kvaliteta stalno na zalogi v dtekohni VUtah Kit.iph.0-tL CfiHaVJAA p04t&, <£juMja*a 0 Ali ste že kupili vstopnice za svoje malčke? Gašperček pride v nedeljo ob 'i in 5 popoldne v marijonetno gledališče v Vzajemni zavarovalnici ter nastopi v igri »Janko in Metka«. Vstopnice se dobe v predprodaji v trafiki Union ler eno uro pred pričetkom predstave jirl blagajni. Sedeži (5. 5, 4 Din, stojišča po 2 Din. 0 Na Polževo! Tako danes v soboto kakor tudi jutri v nedeljo bo v cerkvici pri Sv. Duhu vsakokrat oh lO.iJO sv. maša za smučarje. — Nadalje opozarjamo, da bo v nedeljo vozil poseben smučarski vlak iz Ljubljane do Stične. Odpelje iz Ljubljano ob 7,55, zvečer pa se vrača ob približno 19.40. Vozna cena je polovična. — Če bo južno vreme, vlak ne bo vozil. 0 Predavanje o Himalaji. Alpinisti in prijatelji narave, pa tudi vsi oni, ki jih zanima tajin-stvena Himalaja in njeno okolje, naj ne zamudijo obiskati v torek, dne 5. februarja t. 1. nad vse zanimivega skioptičnega predavanja g. Hansa Ertla o mednarodni eksjiediciji na Himalajo, ki je dosegla v avgustu leta 1934. svoj najvišji cilj. Mnogo zanimivega bomo zvedeli v lorek, dne 5. februarja ob 20 v veliki dvoranj hotela Union. Vstopnic za predavanje, ki ga ]jrireja'TK Skala, so. numerirane ter se dobe v predprodaji pri tt, Alpina na Tyr-ševi ces(i. O Kino Kodeljevo predvaja danes ob 5 in 8 dva sporeda: Diridžibl« in Zvezdo Valen-cije«; j u tri ob 5 in 8 ter v ponedeljek ob 8 dva sporedu; »Veselite se življenja« ter »Profesor Buster«. Danes ob 3 »Diridži.bl«, jutri ob 5 Veselite se življenja«, 0 T.čaj za matere in bodoče matere o negi, prehrani in vzgoji olrok se prične v Zavodu za za. ščito mater in dece (Dom kraljice Marije) dne 18. februarja 1935 ob 16.30 do 18 ter se vrši vsak ponedeljek in sredo ob istem času. Tečaj vodi dr. Dragaš. Ves tečaj traja 12 ur, torej šestkrat po dve KAVARNA CENTRAL praznuj - danes 25 let obstoja. Vsak večer koncert. V sobotah in nedeljah odprto do 4, zjutraj. Cerkveni vestnih II. vnanja Mar. konnrcoacija pri uršuliiikah v Ljubljani ima jutri, dno 3. t. ni. popoldne ob 11 mesečni sustancjj. Pridite v.se. Voditelj. licdni mesečni shod križans-ke moško kongtroga-ii ki o bo danes zvečer v družbeni cerkvi v križankah. l'o govoru Iki darovanje zu namene družbe, po litani-jah pa blagoslov sv, Blaža. Prosimo polnoSlevilnot Molje in fantje! Jutri je prva nedelja v februarju, dan »kupnega sv. obhajila mož in fautov. Čimbolj se bližajo ilnovi evharietienega kongresa v Ljubljani, tembolj moramo pokazati s skupnimi sv. obhajili, da sc za milostipolnii čas v resnici tudi duhovni pripravljamo. V ljubljanski stolnici ie »kupno sv. obhajilo mož in fantov ob pol sedmih zjutraj. llratavščiiia sv. Ftešnje/ia Telesa ho imelo svojo mesečno pobožnost v četrtek, 7. febr. v uršuliusiki cer-J;vi. Ob b bo prva sv. imifiu, ob pol (i pridiga in ob li sv. maja r. blagoslovom zn živ« ln rajne ude bratovščine. Vabimo vso častilce sv. HeSnjega Telesa, da so udeleže evharistične pobožnostl v uriSuliinskl cerkvi. Ščetke za lase iz žice . po Din 14 — Agla i>obe iz umetne svile » > 6'— Gumi predpasniki . . . » > 16 — Razpršilci...... » » 22-_ tiuuiija-to rokavice za go- spodinje . . , . , . » > I8-- Garniture za zobno nego » » 10- Zuhne sčetke..... > » 4-50 Potovalna blazine s pre- vleko iu otu iein . . > » 34- Potovalna ka lia z milom » » 8- Termolor...... » » 34-- Glavniki vseh vrst . . . > » 5 — 12 robcev, inpregniranih proti naltudu..... » » 12 — Arosa proti hašlju in pre- hladu ........ » 5"— in 6'— Naročila izven Ljubljane poštnoobratno! Glejte izložbe 1 Glejte izložbe I Drogerija Gregorič LJubljana, PreSernova ulica Stev. 5. DRAMA — Začetek ob 20 Sobota, 2. februarja ob 15: SNEGULCICA. Izven. Globoko znižano cene od 'JO Din navzdol. Ob 20: MATIČEK SE 2ENI. Izven. Znižane cene od 21 Pili navzdol. Nedelja, 3. februarja ob 15: GUGALNICA. Izven. Ceno mi 20 Din navzdol. Ob 20: POSTRZEK. Izven Ponedeljek, 4. februarja- ZAPRTO. OPERA Začetek ob 20 Poizvedovanja Nalcl sem violinsko Sat ulja. Lastnik jo dobi pri Novaku, Slomškova ulica 17, Kodeljevo. Sobota, 2. februarja ob 15: RJGOLETTO. Izvon. — Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20: NETOPIR. Premiera. Izven. Cene od <6 dinarjev navzdol. Nedelja, 3. februarja ob 15: IZGUBLJENI VALČEK. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ob 20: NETOPIR. Izven. Ponedeljek. 4. februarja: ZAPRTO. LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI IV ponedeljek ob 8 zvečer predava v dvorani Delavske /.bolnice e. uniiv. doc. dr. SkerIJ Božo o rasah in rasizmu. Vstopnine nI. Predavanje bo stironiljano s sklopMčnl-mi slikami. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota. 2. februarja ob 15: STAMBTJLSKA ROŽA. Po-slednjie. Globoko znižane eene. f»b 20: ZDRAVNIK NA RAZPOTJU. Premiera. Nedelja, 3. februarja ob 15: OD ZORE DO MRAKA Znižane cene. Ob 20: IZGUBLJENI VALČEK. Znižane cene. — Pri slabosti je naravna »Franz Josofova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. Zanimiva razprava v Kamniku Kamnik, 1. febr. Zanimiva kazenska razprava je bila danes zaključena pri našem sodišču. G. Vode Ferdo, vinski trgovec in član banskega sveta iz Komende*1 je vložil tožbo zaradi razžaljenfa časti proti Dornik Katarini iz Nasovič zaradi očitkov: »Da gospod Vode že davno ni več banski svetnik, če ga niso na novo imenovali«. To je ovadenka v nadaljnem razgovoru podprla s tem, »da je gospod Vode prikrival 25.000 Din od občine«, pozneje pa popravila »šolskega denarja, katerega je pa že moral vrniti«. Obdolženka se je zagovarjala, da je le govorila o tem, kako je g. Vode pridržal gotovino in dal le prepise iz starih vlog. Celotno ozadje te afere je najbolj razvidno iz dopisa okrajnega na-čelstva v Kamniku z dne 29. oktobra 1934, ki je bil prebran na razpravi in se glasi: Sresko načelstvo v Kamniku, dne 29. oktobra 1934. P. št. L677/1 Komenda, naložitev stavbnega fonda. Gospod Vode Ferdo, bivši predsednik kraj. ff Schon zeigen(i — ali: ljubljanski volivni golaž Bilo je te dni enkrat — ali pa še bo, če ni bilo že —, ko se je pripeljalo v Ljubljano lepo število mož od vseh strani naše mile domovine, da so poslreščki na kolodvoru kar gledali, kaj naj lo pomeni. Možje in gosjtodje, ki so bili tudi med možmi, se pa za radovedne poglede po-slreščkov in šoferjev niso prav nič zmenili, ampak so jo ubirali kar peš v mesto: eni po Kolodvorski, drugi po Miklošičevi, tretji pa po Dunajski cesti, ki jo je podedoval po rajnkem ameriškem predsedniku \Vilsonu gospod Tyrš iz Prage. Gospodje in možje, ki jih jc bilo pu med go- sjiodi bolj malo, so jo mahali naravnost v Zve- Atak in ga delili na krožnike, da se je po celi dvorani prijetno kadilo. Samo oni trije gospodje niso dobili golaža, ampak nekaj drugega. Gospodje in možje so začeli jesti. Med jedjo pa je sviral gramofon same lepe plemenske pesmice kakor «Hudo je slana», «Oj zdaj gremo — naznj nas več ne bo», »Ta ,klerikalni' boben — ta bo naš včliki zvon«, nazadnje pa še «Pa pri nas je korajža». Ko so pa gospodje in možje použili božje dari, je vstal eden od «zabrinutih» gospodov in rekel: »Prosim, gospoda, besedo imajo gospod zdo, kjer so ostali cel dan. Kaj so tam počeli, ni znano; bržkone so pa študirali, kako bo v Zvezdi, ko bo solnce popolnoma mrknilo. Pa so uganili, da bo takrat tema, če ne bo dovolj elektrike. Proti večeru so pa gospodje in možje iskali brivce po celi Ljubljani. To je kazalo, da ho zvečer nekaj. In res so se zvečer zbrali gospodje in možje nekje bolj pod zemljo, kjer jih je čakala imenitna prireditev. Prostor pod zemljo je bil bajno okrašen in sijajno razsvetljen s čisto napredno elektriko. Dolge mize so bile pogrnjene z belimi prti, na mizah pa so stale velike posode z rožami. Na častnem prostoru pa je stala velik« < roža neizpolnjenih obljub: . Po stenah pa so viseli ogromni lovorjevi venci z napisi tZa zasluge*. V tem prostoru so se začeli bolj pozno zvečer zbirati gospodje in možje. Samo dobro pleme in čista pasma, kakor za nagradno tekmovanje. Priklanjali so se drug drugemu, se pozdravljali, potem pa so posedli za dolge mizo. Iz kuhinjo pa se je širil po celem prostoru prijeten vonj po praženi čebuli, in gospodje in možje so ugibali: »Aha, golaž bok Komaj pa so natakarji začeli nositi na mizo pivo in vino, so vstopili v dvorano trije možje, mogočno in dostojanstveno, resni in :zabrinuti>. od vseh burno pozdravljeni. Stiskanja rok ni bilo ne konca ne kraja. Potem se je pa začelo. Natakarji so nosili v i>nd7Pmoljskn dvorano ncmnine pnsorle — irolnv.n »Živijo Ata, živijo, živijo!« je takrat zaorilo po celi dvorani in vse oči so se obrnile tja, kjer so se počasi in previdno dvigali stari gospod, opirajoč se na lepo, črno palico s srebrno kljuko. Alti so se najprej nekoliko odhrknili in od-kašljali, potem so jia začeli: »Also, gospoda, da vas vidim še enkrat vse okoli sebe. Mogoče vas ne bom nikdar več videl! Ampak, ker smo že skupaj, vam moram povedati, da bomo te dni enkrat (glas iz občinstva: V nedeljo!), also v nedeljo, šli zmagat na magistrat. To bo naša zadnja zmaga (oho!)! To zmago pra-I znujemo že danes, v nedeljo jo bomo jia šo enkrat, če strupenska paprika v golažu ne bo preveč pekla — ampak zmagat pojdemo vseeno. Oni, diese verdanunten, saj veste, naj kar zmagujejo s papriko, mi bomo pa s popeljni; jaz jih imam doma tri žaklje! Zalo pojdemo v nedeljo vsi na rolovž, ja, da bomo zmagali, mi, ki smo ganz national. sjiezial-nazionnl! Samo gosjiod župan naj gleda, da bo tistega štajerskega lintverna dobro privezal za vpdnjak pred rotovžern. da ne bo koga obklal. Na to zmago torej dvignem svoj golaž in mislim, da govorim v imenu vseh, če pravim: Živijo zmaga — živijo golaž! IIocli der Koeb! Med burnim pritrjevanjem vseh navzočih so se Ata zopet previdno vsedli in od samega navdušenja — zadremali. Gospodje in možje so pa goluževali in zmagovali do ranega jutru ... šol. odbora v Komendi. Dne 28. novembra 1933 ste vložili kot tedanji predsednik krajevnega šolskega odbora v mestno hranilnico v Kamniku znesek 11.734 Din kot stavbni fond in sicar na ta način, da sle si gotovino, ki Vam jo je v ta namen izročil blagajnik krajevnega šolskega odbora, pridržali, v knjižico št, 18.838 pa sle imenovani znesek vložili potom prenosa iz vložne knjižice it. 18,591, ki je bila Vaša zasebna last. Dne 29, dec. 1933 bi morali zopet vložiti v isto svrho v gotovini 15.000 Din iz vložne knjižice št. 18.537, last Vaše nečakinje gdč. Zabret Tilke. S tem, da ste si gotovino pridržali, v stavbni fond krajevnega šolskega odbora pa vložili denar potom prenosa iz starih vlog pri istem zavodu, ste onemogočili krajevnemu šolskemu odboru razpolagati poljubno z njegovim v me3tni hranilnici v Kamniku naloženim denarjem, sebe pa okoristili s tem, da ste prišli do gdtovine, ki bi jo iz svojih starih hranilnih vlog ne mogli dvidniti. Na podlagi § 129 in 133 zakona o narodnih šolah Vas pozivam, cla v teku 8 dni sistirate pri mestni hranilnici v Kamniku oba prenosa in vložite na ime krajevnega šolskega odbora v Komendi 26.734 Din v gotovini, ker se bo sicer napram Vam sodnijsko postopalo. Sreski načelnik: VouJek. Priča Žule Peter je potrdil, da je obdolženka res govorila samo to, kako si je Vode pridržal Din 25.000.— od šolskega denarja, ki jih je pa že vrnil. Priča Kosec Franc je blagajnik šolskega odbora ter je pokazal sodniku hranilno knjižico, iz katere je sodnik ugotovil, da je prepisal g. Vode pri mestni hranilnici v Kamni,,u iz svojih starih vlog na knjižico šolskega odbora dne 28. novembra 1933 Din 11.734,— in 29. dec. 1933 Din 15.000. Zastopnik gosp. Vodeta je pri zadnji razpravi navajal, da je gosp. Vode upravičeno smatral z ozirom na svojo visoko vlogo pri Mestni hranilnici, kakor tudi na svoj ugledni družabni položaj, da bodo te predpisane vloge izplačane na zahtevo. Ko je Mestna hranilnica odklonila izplačilo, je g-Vode interveniral ter izposloval, da so vloge postale proste. Največje zanimanje je vladalo za izpovedbo g, Vodeta, ki ga je sodnik zaslišal kot pričo, Med drugim je povedal: »Kot predsednik Šolskega odbora sem prejel pred kakimi tremi leti od občine Komende za Šolski odbor okoli 26.000 Din v go-tovini. Ta znesek bi imel položiti pri Mestni hranilnici v Kamniku, Ker sem pu jaz imel doma knjižice in sicer eno od svoje nečakinj« /.abretove in eno od Hafnerja Avgusta, sem gotovino pridržal, pri Mestni hranilnici pa izvršil prenos iz teh knjižic na ime Šolskega odbora. Hafner Avgust mi je dal hranilno knjižico z vlogo 11.000 Din v hrambo in sem mu jaz potem izplačeval na račun delne zneske. Končno se je že vsa vsota izčrpala in jc tako hranilna knjižica ostala meni. Ko Mestna hranil niča ni hotela izplačali iz. teh preuešenih terjatev, sem položil pri Mestni hranilnici celotni znesek v gotovini. Na zahtevo gosp. Vodeta je bil danes vnovič zaslišan priča Peter Zule, orožniški narednik^vod-nik v pokoju, ki pa je vztrajal pri svoji prvotni izpovedbi, da je obdolženka govorila le o pridržanju denarja, ne pa o poneverbi Zastopnik gosp. Vodeta dr. Trampuž je predlagal kaznovanje za oba očitka, češ da je tudi Oovorica, da gosp. Vode ni več banski svetnik, žaljiva in kaznjiva. Branilec obdolženke dr Zvokelj pa je predlaga! oprostitev ter se pri tem predvsem skliceval na spise okrajnega načelstva Sod nik ie °bdo!??!ikc oprosti! vsake* krlvds in ka^si- _!teI;fL_______ »SLOVENEC«, dne 2. februarja 1935__ Stran 5. cumos^ čokolada Sžzi^ kakao Sš^ bonboni Pogled na Garmisch-Partenkirchen in na okoliške vrhove Garmisch-Partenkirchen, 30. januarja. Danes se je vršila borba v smuku, ki tvori obenem s slalomom — ki bo v soboto — alpsko kombinacijo in za katerega je vladalo velikansko zanimanje. Vse je bilo radovedno, kako se bodo plasirali Norvežani. Pa ne samo to. Priglašenih je bilo nič manj ko 181 moških ter 55 žensk. Najštevilneje so bili seveda zastopani Nemci, vendar je bda tudi udeležba ostalih narodov velika in konkurenca je bila izredno ostra, kajti tekem so se udeležili najboljši smučarji sveta. Pri ženskem smuku so bde številno zastopane Italijanke, dalje Madjarke, Nizozemke, Angležinje ter celo ena Norvežanka. Pri moškem smuku pa'so bili Madjari, Cehoslovaki, Italijani, Norvežani, Francozi in veliko število Nemcev. Na kongresu meti na rod nega olimpijskega odbora v Atenah leta 1934 je bilo namreč sklenjeno, da se prevzame v program olimpijskih iger tudi smuk in slalom. Na nemških zimskih olimpijskih igrah se bo torej prvič tekmovalo v teh dveh disciplinah. Da bi stvar čim bolje funkcionirala, je nemški olimpijski odbor že letos povabil razne narode na svoje zimskosportne tekme, kjer se tekmuje tudi v omenjenih dveh zimskosjriortnih disciplinah. Pozorišče teh zimskosportnih panog je bil Kreuzeck, kjer se bo izvedla ta panoga tudi ob priliki prihodnje olim-' piade. Proga za smuk ima start na Kreuzeckjochu (1719 m), cdj |>a je pri postaji Kreuzeck (740 m) ter je torej ca. 1000 m višinske razlike. Proga je precej težka ter se zelo spreminja. Sedaj pelje skozi gozd, preide na joobočja travnikov ter prek strmih grebenov na prosto ravnino, tako, da se zahteva od tekmovalcev popolno znanje in obvladanje v vseh mogočih položajih. Teren za izvedbo alpskih disciplin je tu kakor nalašč in tudi za primer slabega vremena je vse pripravljeno, kajti v višjih legah so dani vsi pogoji za izvedbo smuka in slaloma. Preden preidem na rezultate same, bi omenil, da so presenetili Norvežani in tudi Italijani. Nasprotno pa uspehi Nemcev niso taki, kakor so pričakovali. Njihov najboljši se je sicer plasiral na tretje mesto, vendar so se Italijani prerinili na vidna sprednja mesta. Najbolj so nam seveda imjx>ni-rali Norvežani, ki so s svojim današnjim nastopom dokazali, da niso samo najboljši skakalci na svetu, ampak da vodijo tudi v alpskih disciplinah. Kakor smo jih vajeni videti v zračnih višavah, tako so se nam danes predstavili v smuku. Pred ciljem je bilo namreč nekoliko strmega vzjx>na, prek katerega so za zaključek zmagonosne vožnje skakali proti cilju nedosegljivi Norvežani. Prvi, ki je s takim zanosom pridrvel na cilj, je bil naš stari znanec in svetovni prvak v skokih, Birger Ruud, ki je z mogočnim skokom presenetil vse navzoče. Že takoj, ko je prišel na cilj, je bilo jasno, da bo on prvi, kajti pustil je zadaj precej nižje številke. Njegov brat Sigmund, ki ga naši čitatelji tudi dobro poznajo z lanske mednarodne skakalne tekme v Planici, je zasedel drugo mesto. Tudi ostali Norvežani so čisto spredaj. Najboljši Francoz se je plasiral na deseto mesto. Radoveden sem, kako se bodo Norvežani pri slalomu odrezali. Skoraj gotovo bodo tudi tu presenetili, kar jc tembolj verjetno, kajti oni so se temeljito pripravil i in nikakor ne bodo hoteli izpustiti vajet iz rok v zimskem športu. Na drugi strani |ia je treba upoštevati dejstvo, da so oni najboljši skakalci na svetu i>- kdor dobro skače — kjer je treba neprimerno večjega obvladanja kakor na tleh ta bo brez dvorna tudi slalom dobro vozil. V naslednjem navajam prvih deset tekmovalcev: 1. Ruud Birger. Norveška, 5:17,0; 2. Ruud Sigmund, Norveška, 5:23,2; 3. Pfuner Johann, Nemčija, 5:30,2. in Serlorelli Giacinto, Italija, 5:30,2; 5. So-rensen Randmond, Norveška, 5:37,1; 0. Chierroni Vittorio, Italija, 5:41,1; 7. Konningen Alt. Norveška. 5:44.0; 8. Kraisy Xaver, Nemčija, 5:44,1; 9. Roman VCorndle, Nemčija, 5:46,1; 10. Allais, Francija, 5:48,2. Pri ženskem smuku pa prednjačijo ua celi črti Nemke, ki so zasedle vseli prvih šest mest. Šele na sedmo mesto se je posrečilo vriniti se edini Norve-žanki Jespersenovi. Tudi v ženskem smuku je bila konkurenca zelo ostra, kar se vidi zlasti iz majhnih razlik med posameznimi tekmovalkami. Le-te so tekmovale na isti progi kakor moški, vendar je bila nekoliko krajša. Držale so se vse precej dobro, prvi del naravnost izborno, tako, da je pričakovati pri. hodnje leto izredno ostre in napete borbe. Posameznice so dosegle naslednje rezultate: 1. Cranz ChristI 5:25; 2. Baader Lottc 5:50,1; 3. Grasegger Kathe 5:51,2; 4. Resch Lisa 5:53; 5. Schwarz Liesl 6:02,2; 6. Pfeifer-Lantschner 6-10,2 (vse Nemčija); 7. Jespersen Thurid, Norveška, 6:14,3; 8. Ackermann Rosi, Nemčija, 6:20,3; 9. Pin-ching E., Anglija, 6:23,3. Poleg omenjenih tekem bi še omenil mednarodno tekmovanje vojaških patrulj, ki je bilo včeraj dopoldne. Prvo mesto je zasedla Finska s časom i 2:06,49, na drugem mestu je Nemčija s časom I 2:09,16. s » i ; V (iarmisch-Partenkirchenu [ostaja vsak dan živahneje. Vedno prihajajo novi gostje in ž njiini tudi novi tekmovalci. Vse mogoče ljudi vidiš na 1 cestah in vse mogoče jezike slišimo na vseh smučarskih terenih in na olimpijskih napravah. Pravi Babilon je tu. Predvčerajšnjim so prišli tudi češki tekmovalci, ki so se udeležili slovanskih tekem na Pokljuki. Ne morejo prehvaliti lepih uric. ki so jih preživeli tam gori v prijaznem smučarskem domu Sin. kluba Ljubljane, in so mi pripovedovali, da bi najraje kar tam ostali. V Garinisch-Partenkirchenu se vršijo smučarji tečaji, ki jih vodijo nemški smučarski učitelji. Včeraj sem prav nalašč oblazil vsa bližnja vznožja ter si joblize ogledal te tečaje. Na vsakih sto metrov sem naletel na novo skupino tečajnikov, katere so učitelji učili najrazličnejše smuške like. Vsaka skupina šteje povprečno jx> osem ljudi in sem samo na južni strani Garmiscn-Partenkirchena naštel nič manj kakor 18 takih tečajev. Opazil sem tudi, da učijo vsi učitelji enotno po naprej in skupno določenem načrtu. Danes po|x>ldiie so trenirali mednarodni »kanom« na veliki olimpijski skakalnici. Skakali so Norvežani, Čehi, Poljaki, Nemci, Italijani. Prednja-čijo vsekakor Norvežani z bratoma Ruud na čelu, so pa imeli tudi drugi narodi dobre moči. Vsi so pazili samo na stil in lepoto skoka, zato je znašal najdaljši skok »samo« 74 m. Ker ni što za daljavo, zato tudi ni bilo padcev. Višek bo vsekakor v nedeljo, ko bodo hoteli vsi pokazati vse svoje znanje. Za nedeljo pričakujejo velikanski naval občinstva ter je samo iz Mtinchena najx>vedanili več posebnih vlakov. I. K-er. Razgled s postaje bavarske železnice na vrhu Zugspitze Smuške poljane nad Garmisch-Iartcukirchenom Franc Eiletz na zadnji poti Slovenjgradec, 31. januarja. Ob turobnem zvonenju smo spremili na zadnji poti žrtev Uršlje gore, našega priljubljenega višjega poštnega kontrolorja g. Eiletza. Zadnje žalne poti se je udeležilo mnogo občinstva iz mesta in okolice, šolska mladina, planinci, smučarji, gasilci, stanovski tovariši in zastopniki vseh lokalnih oblasti, dalje šahisti, prleški sorojaki in drugi. Poštno ravnateljstvo sla zastopala dr. Lebar in višji inšpektor Matjašič, organizacijo |x>štnih uslužbencev pa gg. Gams in Plantev, sodišče dr. šmid, jjolitično oblast pa okrajni glavar dr. Krašovec. Pred hišo žalosti so pevci zapeli »Na planine«. Številna društva so darovala krasne vence, zimski športniki posebnega z ganljivim napisom: »Njemu, ki se je žrtvoval za nas«. Odborniki bivšega koroškega orlovskega okrožja pa so darovali venec z najiisoin: [ »Svojemu bivšemu okrožnemu predsedniku zadnji: Bog živi!« Žalni sprevod je vodi! dekan msgr. Fr. Ks. Meško, asistirali pa so župniki gg. Soklič, Horvat in Trinkaus. Nad odprtim grobom je spregovoril mestni župnik g. Soklič, nato pa so govorili namestnik župana g. Ivan Rojitik, v imenu SPD dr. Pohar. v imenu smučarjev kluba Ouštanj-Kotlje g. Totnažič in v imenu gasilcev g. Leopold Kovač. Pevci so nato zapeli ginljivo lepo žalostinko »Slovo«. Vsem so blestele solze v očeh. ko smo pokopavali tako vzornega moža, zavednega in nesebičnega katoličana, odločnega narodnjaka ter priljubljenega javnega delavca. Dragi g. Eiletz, naj Ti bo Bog plač-( nik za Tvoja dela! Guštanj Volitve delavskih zaupnikov so se vršile preteklo nedeljo. Vsa mesta so zopet zavzeli socialisti j s svojimi 175 glasovi. Jugoslovanska strokovna zveza je narastla od preteklih volitev za par glasov. Občuten udarec jia je doživela Narodna strokovna zveza, ki je padla od prejšnjih 56 glasov na 17. Kaj takega <;d teh »vrlih« |x>boruikov delavskih pravic nismo pričakovali ... Odlikovani mi bili s srebrno kolajno Rdečega kriza za zasluge pri občinskem odboru Rdečega križa v Guštaniu gospa Etna Kotnik, učiteljica; šol. opravile!: Rudolf Simon in uradnik Karel Volavšek Cestitaniol Obratne volitve v Litiji Litija, 51. januarja. Danes so se vršile volitve obratnih zaupnikov tovarniškega delavstva tekstilne industrije Mauthner d. d. na Stavbah. Vseh vo-livnih upravičencev je bilo 505. volitev se je udeležilo 443 delavk in delavcev. Za marksistično listo jc glasovalo 255 volivcev, tako da odpade na njih listo 5 zaupnikov. - Jugoslov. strokovna zveza jc dobila 110 glasov, tako da dobi 2 zaupnika, in sicer Ber-čona Franca in Raziborška Vika. Strašen padec pa je doživela lista narodnih socialistov, katera je dobila lansko leto še 250 glasov, letos pa še komaj 69 glasov, vzlic temu, da je stal skoraj ves aparat za njimi. Izvoljen je komaj 1 zaupnik, in siccr g. Nace Nadižar, član Delavske zbornice. S temi volitvami, kakor tudi / volitvami lanskega leta v trški odbor litijski, kjer jc z ogromno večino zmagala opozicionatna lista proti JNS, je jasno, kako giue JNS v Litiji. 4e\uie Odobrtno od Mmlil«rttvo foclloln« politik« in iwjrodr*go umvlla S. II«. 2« „d ?9 II 1932. Vič Ljudski oder Vič vprizori danes in jutri, v nedeljo, obakrat ob 8 zvečer v Društvenem domu na Glincah veseloigro >Danes bomo tiči«. Režijo vodi g. Miha Kunaver, sodeluje pa celoten an-sambl z najboljšimi igralci. Vodstvo Ljudskega odra je poskrbelo tudi za zabavo v odmorih in bo igral salonski orkester. Pasijon na Viču. Za mesec april bo vprizoril Ljudski oder Vič novo delo g. E. Gregorina »V času obiskovanja«. Zadnjikrat je bil pasijon igran na Viču pred več kot desetimi leti. * — Na poti v šolo je vedna možnost prehlada. Skrbne matere dajo svojim otrokom Gleichenber-ški Ema vrelec ali Konstant in-vrelec pomešan z vočiui mlekom Kdo neki? V župniji sv. Petra m Pavla \ Ptuju vsem dobro znani ,1 u r i j Kuhar Iz Bu-dine, ki je te dni obhajal s svojo drago ženo Marjeto roj. S i m o n i č biserno poroko v ožjem krogu svojih otrok, vnukov in pravnukov! — Osem in pol križev že nosi na svojih še vedno ravnili ramah, čil in zdrav opravlja vsa domača opravila doma in na polju. V prostem času pa najrajši vzame Slovenca« ali kak verski list in ga čila z največjim zanimanjem. V mlajših letih je 16 let županoval v občini Brstje pri Ptuju, bi! soustanovitelj Kmečke hranilnice in posojilnice v Ptuju« in njen načelnik 24 let: skozi 12 let tudi šolski načelnik okoliške šole jitujske. Vedno zaveden Slovenec in odločen katoličan ni nikdar obračal svojega plašča po vetru, ampak zmeraj zvest katoliškim načelom je neustrašeno pomagal bojevnikom za pravice sv. ccrkve in domačega ljudstva. Jubilantoma je Bog dal enajst otrok, od katerih jih danes živi še pel. Vse sta vzgojila v strogo verskem duhu in doživela veselje, da je njun sin Anton pel novo sv. mašo pred 25 leti; ostali sinovi so bili člani katoliških organizacij in dve hčeri članici MarKine dekliške družbe. Zlasti hči Roza, ki je umrla lani meseca junija v 42. letu, je bila neumorna sodelavka pri nabiranju pirispevkov za prenavljanje minoritske cerkve v Ptuju. — Bisernima zakoncema daj dobrotni Bog nabrati še obilo biserov za nevenljivo nebeško krono! Koledar Sobota, 2. februarja: Svečnica. Darovanje Gospodovo. Nedelja, 3. februarja: (4. nedelja po Kazgla šenju Gospodovem.) Blaž, škof, uiučenec; Oskar, škof. — Mlaj ob 17,27. Herschel napoveduje lepo vreme. Ponedeljek, 4. februarja: Andrej Kors.. mu čenec. Novi grobovi -f- V Ljubljani je umrl g. H i n k o P e r n e , stud. med. Pogreb bo v nedeljo ob 1 pojioldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. — V Gorupovi ulici št. 10 je |>o kratki, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala ga. Marija Kajzar roj. Rebolj, vdova po užitninskem pazniku. Doživela jc lepo starost 75 let. Bila je-blaga in zelo dobrosrčna žena ter zvesta naroč nicn »Slovenca«. Pokopali jo bodo v nedeljo ob 2 popoldne. — Naj obema rajnima sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! -f- V Središču je umrla 30. januarja zvečer g. Marija Dogša, sestra f U- kanonika Dogša. Bila je velika dobrotnica središke žujme cerkve, podpornica misijonov itd. Prepričani smo, da je pri božjem Srcu, katerega vneta častilka je bila, našla za svoje zgledno, sveto življenje bogato plačilo. Pogreb blage pokojnice bo na Svečnico ob 2 popoldne. Osebne vesti — Srebrno poroko obhaja danes ugledni vele-trgovec z železnino in poljedelskimi stroji v Ljubljani g. Franc Stupica skupno s soprogo gosp) Irmo. Jubilanta lahko zreta z radostjo na prekoračeno jx>t, saj pri podjetju deluje že najstarejši sin. dočim mlajši še študira trgovsko stroko. Ob tej pri. liki slavljencema hidi naše čestitke! — Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in jih vrhu tega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol in utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznice debelega črevesa, ranitvi istega, hemeroidih in tvorih,, jemljejo zjutraj in zvečer četrtinko naravne »Franz-Josef« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljali »Franz-Josef« vodo pred in po operacijah. Os tale vesti — Odlioni za postavitev spomenika'viteškr-mu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Ljubljani so izmed zasebnih nameščencev doslej poslali svoje prisjievke nameščenci tvrdke Me-dič in Zanki in nameščenci tvrdke Jugo-Lut/ po svoji »Čebelici«. Ztbirajo po prispevke tudi pri mnogih drugih zasebnih podjetjih, ker zasebni nameščenci v tem pogledu nočejo zaostaja i zn državnimi. Sveta dolžnost vsakega posameznika je, da po svojih močeh pomaga odboru zbrati jx>trebna denarna sredstva za čim dnsto.jnejšo počastitev spomina viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Zbirajte in darujte ter pomnite: kdor hitro da, dvakrat da. Ob obletnici tragične smrti vladarjeve naj bo |x>-ložen že temeljni kamen. Prispevke nakazujte nu čekovni račun št. 11200. Na prošnjo vam pošlje pK)ložnico pisarna odbor., za p>ostavito\ spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Ljubljana, Gledališka ul. 5-IV. — Literarni razpis za izvirno slovensko slušno igro. Radiiska oddajna postaja v Ljubljani razpi suje tri nagrade (Din 1000, Din 700. Din 500) za izvirne slovenske slušne igre, ki bi trajale od pol do ene ure. Prednost imajo dela v poljudnem in po možnosti v narodnem slogu. Informacije (zlasti radi tehnike slušne igre) se bode v Studiu ljubljanske oddajne postaje na Bleivveisovi cesti 54. Poleg zgoraj omenjenih nagrad dobe avtorji- še običajne tantijeme od vprizoritve. Dobro, a nc-nagrajeno delo bo postaja odkupila, odnosno liono-rirala z običajnimi tantijemami. Rokopise je treba v poslati pod psevdonimom najkasneje do 15. marca 1935. Pismo iz Garmisch-Partenhirchena v smuku in slalomu Norvežani vodijo Italijani presenetili 85-letni starček še vsak dan prebira „Slovenca" D. 72 so D. 40.- OČALA ŠČIPALC1 DALNOGLEDI ITI). TERMOMETRI BAROMETRI IIYGR0METRI ITD. OTVARJAMO PODRUŽNICO NA ALEKSANDROVI c. 4. pasaža Fr. P. ZAJEC Al.EKSANDR. 4. DiPL. OPTI« • STARI TRG 9 OGLEJTE SI IZLOŽBO V PASAŽI - ALEKS. 4 Zagonetna družinska katastrofa Žena in otrok mrtva, moža so rešili - Mož ne ve, kako je prišlo do nesreče - Razburjeno mesto Za pet tihih minut Svečnica — spomin na srečanje Gospodovo s preroškim starčkom Simeonom, kakor pravijo na vzhodu — je zadnji praznik božičnega prazniške-gu kroga. Do tegu dneva stoji jaselce in se po naših cerkvah glase božične pesmi kot odmevi svetonočne glorije. Na svečnico utihnejo. V bo-božično angelsko oznanilo, polno radosti in miru, se oglasi, resen preroški glas kakor svarilen glas znanilcev božje sodbe v stari zavezi. »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, kateremu se bo nasprotovalo, — in tvojo lastno, dušo bo presunil meč — da se razodene jo misli iz mnogih src* (Luk 2, 34, 35). Preroška beseda se ozira najprej na izraelsko ljudstvo. Ob Jezusovi osebi in njegovem delu so se ločili duhovi, ko je javno nastopil in ozna-njeval božje kraljestvo, kakršno ni ustrezalo svetnim pričakovanjem njegovih sodobnih rojakov. Ta ločitev duhov je šla do konca, je vedla do najhujšega nasprotja, je vedla do Golgote. Ta ločitev je globoko ranila tudi Jezusovo mater; saj jo dobro poznamo — žalostno Mater pod križem. Besede starega Simeona pa merijo daleč preko mej Jezusovega časa, merijo na vse veke človeške zgodovine. Ločitev duhov ob Kristusu in boj za Kristusa in proti njemu se ni končal na Golgoti.. Kristus stoji kot daleč vidno znamenje preiti bežečih vekov. Kdor hoče, se naj opre in ob njem vstane v življenje; kdor noče, ga odnese in pogoltne vrtinec. Tako bo dotlej, ko bo Sin človekov na koncu dni kot vesoljni sodnik razodel misli slehernega srca. Misel, da je Sin božji postavljen tudi mnogim v padec, je pretresljiva. Pa vendar je tako. Prišel je, da bi bil vsem v vstajenje in življenje; zato je postavljen. Ko pa stoji v vstajenje, je v padec tistim, ki nočejo vstajenja in življenji. Nočejo? Je mogoče, da kdo ne bi hotel vstajenja in življenja? Človek bi mislil, da ne. Pa vendar je tako. Tu smo pred skrivnostjo zlega, ki ga je sovražnik posejal v človeške duše in ki v mnogih kali in raste in rodi strupen sad. V presv. Evharistiji nam je Zveličar postavljen v vstajenje in življenje, je dan za jamstvo zveličanja. Kdo pade ob njem? Kdor gre mimo njega brez vere v svojem srcu, tistem srcu, ki se verno oklepa lcdove koliko malikov; kdor gre mimo njega brez iskrice ljubezni, ker ljubezen svojega srca zapravlja drugod in bogastvo svojega srca razmetava za sto in tisoč ničemurnosti. Kdor pa pride k njemu z vernim in skrušenim srcem, njemu je živi kruh, ki hrani za večno življenje. »Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno iivljenje in jaz ga bom obudil poslednji dan... Kdor jš moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njenu (Jan 6, 54. 56). Maribor, L februarja. Maribor ima danes dogodek, ki bi vzbujal pozornost in razburjenje tudi v velikem mestu. Dru. žinska tragedija, ki se je na tako zagoneten način odigrala v Gregorčičevi ulici v današnjih dopoldanskih in jutranjih urah, ima v analih mesta primer pač samo v tragičnem dogodku gostilničarja Grašiča v Hočah ali v rodbinski žaloigri zakoncev Viher na Koroški cesti. V resnici pa je današnji dogodek še mnogo bolj zagoneten in obenem stras-nejši, ker gre najbrž v sedanjem primeru za premišljen in v podrobnosti rafinirano izveden napad na dvoje nič hudega slutečih bitij. Pozorišče strašnega dogodka je mala hišica v Gregorčičevi ulici 7. Stoji nekoliko proč od ceste, od katere jo loči lesena ograja in mičen vrtič. V hišici je bival krojaški mojster Ivo šušteršič. V pritličju hišice sta poleg vhoda dve delavnici za mojstra in pomočnike, na drugi strani delavnic je s posebnim vhodom večja soba, podstrešje pa obstoji iz mansarde, ki obsega malo sta. novanje iz miniaturne kuhinje in treh sobic ter takoj poleg vhoda v stanovanje iz posebne sobice, ki je služila krojaču šušteršiču za spalnico. Stanovanje ima v najemu Roza Vižant. V posebni sobi v pritličju, ki ima lasten vhod z vrta, pa je živela ločena šušteršičeva žena Ivanka s svojo enoletno hčerko Slavico. To hišico sta kupila pred nekaj leti šušteršič in njegova žena za ženin denar ter jo lično preuredila, šušteršič je živel prej na Aleksandrovi cesti v Krčevini v hiši svoje prve žene, ki mu je pred sedmimi leti umrla. Po preselitvi v Gregorčičevo ulico je odprl tu krojaško delavnico, ki mu pa očividno ni šla. Mož je po zatrjevanju znancev precej lahkomiselne narave, rad vidi ženske in tako je lezel v dolgove. Od sedanje žene se je lani ločil in poslej je žena živela ločeno od moža v sosednj' — Pri zastrupljenjih, ki jih povzroči pokvarjena hrana, dalje alkohol, nikotin, morfij, kokain in opij, je uporaba naravne »Franz-Josef« grenčice zelo važno domače sredstvo. Zdravniški strokovni spisi navajajo, da pri zastrupljenjih s svincem »Franz Josef« voda ne le naglo odstrani najbolj trdovratno zaprtje, marveč tudi učinkuje kot specifično protisredstvo. » — Izletniški vlak Ljubljana—Stična. V nedeljo, dne 3. febr. t. 1. bo vozil na progi Ljubljana—Stična in obratno za smučarje izletniški vlak, z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 7.55 ter s povratkom iz Stične ob 17.30, in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 18.40. Za ta izletniški vlak veljajo izletniške karte s 50% popustom od normalnih voznih cen. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Radio-poslaja v Ljubljani je prejela z Du. naja brzojavko v francoskem jeziku sledeče vsebine: Iskreno čestitamo Radio-postaji 26. januarja — Erav posebno pa Vaši briljantni Manon. Poslušalci •unaja. — Otvoritev hrzojava in telefona Velika Loka. Dne 25. januarja t. 1. je bil pri pošti Velika Loka otvorjen telefon, ki opravlja tudi brzojavno službo. — Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, pri bolečinah v kolku, zasopljenosti. hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Zimska sezona Centralna kurjava Radtofermnlno hopalisce Dolenisfte Toplice Krem izborm uspehi zdravljenja. p< sebno pri revmatizmu išiasu. piotinu (giht). živčnih ter ženskih boleznih. Moderna električna terapi ja Tekoča h'mina in topi« v> ir •• skusi zaman. Kdo je povzročitelj? Prvo, kar je skušala komisija dognati, je bilo vprašanje, kdo je katastrofo povizročil. šušteršiča so sicer v bolnišnici spravili k zavesti in mu s transfuzijo krvi rešili življenje, vendar ga dopoldne ni bilo mogoče zaslišali. Čudno je bilo takoj, da se nahaja plinska napeljava samo v delavnici, kamor jo je dal šušteršič šele lani decembra montirati. Kako je prišel plin iz delavnice v sosednjo sobo skozi zid? To zagonetko je potem pojasnilo dejstvo, da je našel pomočnik v delavnici v gašperčku popolnoma moker pepel. V pečeh se zbira voda v primeru, če je dimnik zamašen. Na ta način se je ugotovilo, da je prišel plin v spalnico pokojne šušteršičeve žene skozi dimnik in štedilnik. Zanimiva je bila ugotovitev plinskega strokovnjaka tehnika g. Šolarja, da je bila delavnica mnogo mani zaplinjena kakor pa sosednja soba, dasi je plinska napeljava samo v delavnici. V nadstropje pa je plin pronical očividno skozi vrata in strop. Pri šušteršiču v bolnišnici Popoldne je »Slovenčev« poročevalec obiskal šušteršiča v bolnišnici. Rdečelični krepki nrož ne napravi vtisa, da je preživel hudo zastrupljenje ter da mu je samo zdravniška umetnost rešila življenje. Vašemu poročevalcu je šušteršič izjavil: »Snoci sem izgolovil obleko za gostilničarja Božiče ka na Meljski cesti ter sem mu jo proti ve- čeru odnesel. Nekaj sem se tam zamudil in se vrnil šele ob pol devetih zvečer domov Pomočnik je med tem časom ob osmih zaprl delavnico ter odšel. Ker običajno večkrat tako napravi, sem se pomiril in legel v posteljo. Zbudil sem se šele zjutraj ves oslabel. Bolela me je glava in iz nosa mi je lekla kri, nekako sem zdrsnil jx> stopnicah in našel |>o-močnika v delavnici, ko je skušal zakuriti v peči. Potem ne vem ničesar več in sem šele v bolnišnici zvedel, da sta mi žena in olrok mrtva. Sumim, da je pomočnik pozabil zapreti plin in fako je prišlo do nesreče.« Pri spominu na mrtvo ženo in otroka ni kazal nobene potrtosti, pač pa se je jezil na pomočnika, češ: »Lahko bi me bilo odneslo v zrak s hišo vred, ko je šel nerodnež v zaplinjeni sobi prižigat peč.« Preiskovalni sodnik zaslišuje Popoldne je prišel v bolnišnico preiskovalni sodnik, višji svetnik dr. Turato, ter šušteršiča zaslišal. Zasliševanje je trajalo poldrugo uro, vendar ni prineslo nobene jasnosti v zamotano zadevo. Edino nekatera protislovja so bila v šušteršičevih izjavah glede prihoda domov. Enkrat je trdil, da je prišel zvečer, drugič pa da zjutraj, v glavnem pa je zatrjeval, da ničesar ne ve, kdo bi bil pustil odprt plin v delavnici in kako se je tragedija razvijala. Obdukcija nesrečnih žrtev Truplo 34 letne Ivane in njene poldrugo leto stare hčerke Slavice šušteršič so prepeljali danes v mrtvašnico na Pobrežju. Jutri dopoldne bosta raztelesila trupli sodna zdravnika dr. Jurečko in dr. Zorjan. Državno tožilstvo pa jc odredilo, da se izvrši preiskava glede izsleditve eventuelnih krivcev. Zahva/a gospodu dr. B. Lavriču, specl/alnemu kirurgu v Ljub/lani, Knaflooa ulica št. 10 m primariju II. kirurg, oddelka o obč. dri. bolnici za uspelo operacijo za niegov trud, pazljivost, požrtvovalnost In priložnost, katero mi je izkazal o tako obilni meri ter me s tem reši/ dolgotrajne šestletne želodčne bolezni. Gospoda dr. Laorlča priporočam zato najtop-tieje vsakomur. Ivo Karara iz Maribora. □ Pogreb blagopokojnega Karla Tratnika bo jutri, v nedeljo, popoldne ob 3 iz kapele na mestnem pokopališču na Pobrežju. □ Premiera v narodnem gledališču. Na Svečnico zvečer priredi narodno gledališče komedijo Bernarda Sliawa »Zdravnik na razpotju«. Uprizoritev je pripravil inž. B. Stopica, večje vloge pa igrajo Severjeva, Skrbinšek, Fu-rijan, Grom, Stupica, Gorinšek. □ Koncert v gledališču. V torek koncertira v narodnem gledališču slavni praški kvartet, ki povsod osvaja občinstvo z izredno ubranim igranjem. □ Smrtna kosa. Na Koroški cesti 77 je umrl v starosti 71 let vrtnar in hišni posest. Josip Valner. — V Loški 2 je umrla v starosti 71 let soproga usnjarja Verstovšek Viktorija. Naj počivata v miru! □ Tržni dlan. Včeraj je bil trg zelo dobro obiskan, tudi kupčija je bila razmeroma dobra. Slaninarji so pripeljali 52 voz svinjine in slanine. Okoliški kmetje so pripeljali 8 voz krompirja ter čebule, 5 voz jabolk in 5 voz drv. □ Semester. V sredo so imeli na mariborskih srednjih šolah konec prvega polletja, včeraj pa so razdelili spričevala. Učni uspehi so koncem polletja v Mariboru precej ugodni. Na realni gimnaziji nekaj slabši, kakor lansko leto, Jugoslovanska knjigarna v LJubljani NOVE KNJIGE: Bevk Fr., Ljudje pod Osojnikom — Krivda, povesti (Zbirka domačih pisateljev) 55 Din, vezano 70 Din; Javornik, Srečanje z nepoznanimi 28 Din, vezano 40 Din; Kozak, Za prekmurskimi kolniki 40 Din; Adamič Arnošt, Dva mimo smrti, roman za mladino, 20 Din; Kocbek Edv., Zemlja — pesmi, 28 Din, vezano 36 Din; Šorli Ivo zbrani spisi, II. knjiga (Štefan Zaplotnik — Disonance — Pešci — Nevesta — Izgubljeni sin) vezana 68 Din; Vidmar Jos., Oton Župančič, kritična portretna študija, vezano 54 Din, polusnjc 74 Din; Edvard Oregorin, V času obiskovanja, 8 postaj o Jezusovem poslanstvu, drama, 26 Din, vezano 38 Din; Mlakar J., Nevesta iz Amerike, veseloigra (samo ženske vloge), 5 Din; Slodnjak Ant., Pregled slovenskega slovstva 78 Din; vezano 94 Din; Kovač A., Dinamit na dalnjem vzhodu 8 Din; Kako si sam izračunam davek 4 Din; Zaščita kmetov v Jugoslaviji 6 Din; Kronika slovenskih m;st, 4. številka, 30 Din; Inž. šušteršič, Naš lov, za poklicne lovce in ljubitelje lova po sklepu SLD v Ljubljani, vezano 68 Din. Vse te knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. napad sredi mesta Razprava proti roparju iz Čopove ulice Maribor, 1, februarja. Pred senatom treh sodnikov se je vršila danes razprava proti 30 letnemu brivskemu pomočniku Francu Šusterju, ki je 3. decembra preteklega leta v Mariboru v Čopovi ulici napadel Elizabeto Kram-bergerjevo v njenem stanovanju, jo davil za vrat ter zahteval denar. Obtoženi Šuster je bil že vsega skupaj devetkrat predkaznovan. Žadnjikart so ga obsodili dne 15. julija 1929 v Novem mestu zaradi tatvin na 2 in pol leta težke ječe. Po prestani kazni so ga poslali v prisilno delavnico, kjer je ostal do novembra lanskega leta. Ko so ga iz Gradiške izpustili, je prišel v Maribor. Dtie 2. decembra je prosil kar na ulici Elizabeto Krainberger, ko se je vračala s trga, za kos stare obleke in stare čevlje. Odvrnila mu je, da takšnih stvari nima, pač pa naj gre z njo domov, da ji bo razcepil nekaj drv ter si s tem nekaj zaslužil. Šuster je res šel s Krambcrgerjevo na njeno stanovanje v Čopovi ulici 21. Krambergerjeva je vdova ter v svojem stanovanju popolnoma sama. Obdolženec je nacepil drva in dobil za to jesti, pili ter nekaj denarja. Obenem je imel lepo priložnost, da se je seznanil z razmerami pri Kramber- ____:—: M.-l-Jftl... 1 , , ..... nanicLuijega une )e u^ne/.uvai okoii nise. Ko ie Krambergerjeva prišla na ulico, se ji je zo- na klasični gimnaziji pa imajo tudi letos zanimiv slučaj, ki se je ponavljal že lansko leto. Tri leta zaporedoma je na,in,reč za semester zdelalo 61% vseh dijakov. □ Poročne prstane: srebrne, 10; double 14; 14 kar. zlato, od 70 Din naprej doibite pri grajskem urarju Ignaciju Jamu. □ Lekarniško nočno službo vršita v prihodnjem tednu od 3. do 9. februarja Mave.rjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ul. in Sira-kova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti. □ Ulice se prašijo. Mila in suha zima ima tudi svoje nadloge. Med temi je prah na ulicah, ki ga sedaj v mrazu ni mogoče krotiti s škropljenjem. Vsak avtomobil dvigne cele oblake prahu. Prašna nadloga je posebno huda na Glavnem trgu. w CIME □ Pravda radi dobitka na tomboli. Dne 29. junija preteklega leta je bila tonilbola v Župečji vasi na Dravskem polju. Pred tombolo je zaupal svojo karto radi kontrole Lojze Ca-futo Mariji Belčevi iz Stazgonjcev pri Prager-skem. Ta karta je zadela žensko kolo, ki si ga je pa hotela Belčeva obdržati. Ker se je Ca-futa čutil s tem prikrajšanega, je vložil tožbo proti Belčevi in Baumanu Štefanu radi utaje pri okrajnem sodišču v Ptuju. Sodišče jc oba obtožena spoznalo krivim, ker bi morala even-tuelni dobitek izročiti lastniku karte za tombolo. Oba obsojena pa sta vlažila proti razsodbi okrajnega sodišča v Ptuju priziv na mariborsko okrožno sodišče, ki je pa prvotno sodbo potrdilo in sta bila s tem obsojena Belčeva in Bauman vsak na 10 dni zapora pogojno na 2 leti, na jjovračilo stroškov kazenskega postopanja in na povračilo šikode, ki jo je utrpel Lojze Cafuta in ki znaša 1000 Din. ta slučaj je vzbudil splošno zanimanje na Dravskem polju v okolici Pragerskega. Povsod Citate »Svoji k svojim«. Radi bi se MILO držali te8a gesla, pa morda dobro ne veste, kaj je domače. ročil« o dclovamj.ii sekcij. Iv. vseh poročil jo bilo razvidno, dn je bilo delo kluba v vsob panogah športa, ki jih Sloga- goji, nad vse aktivno in plo-donosno. — Za občni zbor je vladalo med članstvom in prijatelji kluba veliko zanimanje, kar jc lepo pokazal obisk. Salon gostilne Mencinger nn fimartinski cosli je bil nabito poln Rlogušev. Saj ima »Sloga« 111 podpornih članov in mnogo klubskih prijateljev, — Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor a predsednikom g. BorStuerjom, ki je po končanih poročilih in izčrpanem dnevnem redu zaključil uspeli občni zbor z vzpodbujajočimi besedami za bodoče delo, ki noj vodi klub k nadaljnjim uspehom v bodoči sezoni. ZSK Hermes (nogometna sekcija). Po sklttpu s njo načelstv« od 29. t. 111. lxi redni letni občn-i zbor mvgo-metne sekcije v jionodeljek, 4. febr ob 1-9.90 pri Ko-ča-rjii. Občnega »bora se morajo vsi igrači nogometne sekcije t>re/.i ogx>jno udeležiti. — Dnevn-i red glej v objavili knjigi. LZSP (službeno). Verificirajo sc za STK Moste: Roš Tone, za SK Ilirijo Križuian Franc, za Sm.K Idil bij ano Stifel Otto, 7,a Slalom klub 34 Pzurdn Hugo. — Predveriticirajo pa se za Sin. K Ljubljano: Bevec Edo i,n Polajnar Hiniko, za Slalom klub 34 Magister Slavko. — Pod/.vozno prvenstvo v smuku in slalomu so bo priče.lo danes. Start za smuk je določen ob 14, start za slalom pa jutri ob 10. Prijave za tekmovanje se sprejemajo do žrebanja. kii ho danes 2. febr. ob 11 v domn na Kofcah. V St. Mor i-1,7,11 se te dni vrši internacionalni ho_ ekey turnir, ki je doslej prinesel naslednje remiltaie: Budimpešta : St. Moritz 4:0 (0:0, 0:0, 4:0); Anglija : team švicarskih viis<»];ošolcev I : t. V Garmisoh-Partonklrehemi sc je včeraj vršilo dannsko prvenstvo v slalomu. Remulta-ti sn sledeči: 1. P.rnnz (Nemčija) 1:43 3; 2. Lantschner-Pfeifer (Nemčija) 1:48.1: 3. Pinchi-ng (Anglija) 1:59.7. Tok eni za svetovno prvenstvo v table-lenisu v Londonu se bo udeležila tudi švicarska reprezentanca. Moštvo jo naslednjo: Vergain, Tagliaiiibo, Farno, Cri-veliti in Bonrla. Naznanila Liubliana 1 Na VIII. prosvetnem večeru Salez. mladinskega doma na Kodeljevem l>o prihodnji četertek ob 8 H.ki-optlčno predavanje o sveti ToreKiiki l>oteta Ječama, g. inž. Herman Hus pa bo b akiaptičmimi slikami razlagal načrte za novo ccr.kev svete Terezlke na Kodeljevem. 1 Trnovski oder ponovi v nedeljo, dno 3. febr. ob 3 popoldne v prostorih Zadružnega doma, Karnnova nlicu 14, znano komedijo »Ugrabljene Sabinko. ,Pred-prodaja vstopnic na dan predstave od 10—12 in eno aro pred pričetkom predstave. 1 Marijonetno gledališče v Vzajemni zavarovalnici še enkrat opozarja na predstavo «.J»ko in Metka«, ki bo jutri, 3. t. m. ob 3 iu 5 popoldne. Predprodaja vstop-nio r trnfikl Union ter eno uro pred vsako predstavo. Sedeži po G, 5, 4 Din stojišča po 2 Din. 1 ceskoslovenska Oboe v Ljubljani bo priredila j.iltnl ob Ifi v Narodnem domu predstavo lutkovnega gledališča. Igrala se bo vaseloigra Dedoc Zoboftklepee. Ln njegova baba«. Gostje dobrodošli. 1 Kino Kodeljevo. Danes ob 5 in 8 dva sporeda: 1. »Diridžibl« in 2 ''veizda Valencije-, ob 3: iDiri-dži-bl«. — Jutri ob 5 i.n 8 ler v i>on»deJtiok ob 8 dva sporeda: 1. »Veselite se življonja« (Leo Slcizak) in 2. »Profesor Bu.steor« (Buster Kcaton). Ob 3: »Ve.selito se življenja«. 1 Nočno službo imajo lekarne: dane« in jutri: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41, mr. Trn'koozy ded.. Mostni trg 4, i-n mr. Ustar, Seltaburgova ulica 7; v ponede-Hak: mr. Baikarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičev« cesta 20, In mr. Gartus, Moste 1 Občni -bor Krščanske šole za stolno župnijo bo v no leljo -zvečer ob 8 v dvorana hotela Metropol 7. običajnim dnevnim redom. K obilni lideleržbi vabi odbor. 1 Si.?k(7.- V iHVPedelJek ob 8 7-večor bo predaval v samostanski dvorani g. prof. Janko Mlakar. Naslov skiioptičinega predavanja je: -Bola smrt« a.li nesreča v planinah. Vjudno vabljeni 1 Slov. kat. akad. starešinstvo priredi v sredo, B 1'ohr. 1035 ob 8 zvečer v bedi dvorani hotela Uniom javno predavanje. Prodava prof. Jakob Šolar o kuj Murnih nalogah katoličanov v naSi dobi. — Vabljeni člani društva in vsi, ki se zanimajo, za to akitualno viprašanie. 1 Kamnik. Vinoe.nc.ijeva konferenca bo na splošno željo ponovila v nedeljo ob 16 v Kamniif em domin Vom.hergam.ievo komedijo »Vodo«, ki jc pri prvih dveh uprizoritvah sijajno uspela. Kdor -te hoče nasmejati od srca, naj prido v Kamniški do.m. 1 Zveza Šoferjev dravske banovine ima svoj ol>čn,i zbor 3. febr. 1935 ob 9 dopoldne v salonu gostilne prj Levu , (rosposvotsk« cesta. Vabljeni so vsi st.imovnlki tovarifii! — Odibor. 1 II. in v letošnji koncertni sezoni poslednji nastop odličnega Prašlkega kva.rteta bo v ponedeljek, dne 4. t. m ob 20 v Filhiairmonični dvorani. Člani kvarteta: g,g. Svojda, Berger, Cerny ln Večtoinnr so ena na,i-odjičmejših komornih združenj, ki uživa tudi v novi sestavil evropski sloves. Povsod, posebno pa v zapad-aih in nordijskih deželah so visoko čislani in spoštovani. Kakor že javl.ieno, brv k) na potiedeljekovam koncertu izvajali Havdnov «SkrJanAkov kvartet-, dalje Sohumanmrv kvartet i-n s sodelo-van-jem pianista prof. Janka Ravnica izvrstni Dvorn.kov kvintet.. Spored Je t.a,ko lep in umetniško teko pomemben, da mora privabiti vsakogar, kdor so zanima za komorno gla«bo v ponedeljek v Filbarmonično dvorano. Peni- so običajne koncertne od 35 Din navmlol ter so sedeži v prod.prodnji v knjfcnr™ Glasbene Matice. IVforibor m Akademska kontrregaeija. V ponedeljek ob 8 zvočer sestanek v f.rančil&kansikl kapeli. m Godba *Danicc« igra danes na praznik ob pol 12 pri sv. mnši v frančiškanski baizUiiki. m Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dno 10. febr. ob pol 5 )»opoldne v dvoran/l Zadružne gospodarske ban.ke svoj redni letmi občni zjior. Vse Sanice In člani vabljeni. m Akademska konflreriacija ima v ponodelio)' svoj redni sestanek v frančiškanski kapeli ob 20. 01»nii in gostje vabljeni. Celic cApostolstvo mol itt fantov Ima Jutri, prva nedelja v mesecu, običajno mesečno poboinost. Ob pol 7 pridiga, nato skupno sveto obhajilo in sv. maša c Ljudsko vseučilišče Javlja, da bo v pone^eljnk. 4. febr. oh 30 predavnl namesto mbolelega g. F. Sviiglla iz Ljubljane g. prof. Slane MolIhaT iz P nI.in o temi: Pesnikova rast (prikazen ob pesmih Srečka Kosovela). Ompi I»rr»«i Kočevje. V nedeljo, dne t. sebruarja priredi tn-knJSnie akademsko druStvo predavanje gosp. I/ndvlka Mrze.ln: Mladina in nn* *as. Zabnlea pri Skofjl T^ikl. V nedeljo popoldne ob 3 priredi tukajšnje izobraževalno druStvo v dvorani v mežnariji predavanje s s'-io^itičnlml slikami: Potovanje po Sredozemskem morju. Predaval bo e. profesor Mlakar iz Ljubljane. Bo poučno in zabavno, zato pridite v obilnem številu. flemšenik vari Zaporlem. Prostovoljna gasil, četa vpr]7x>ri v nedeljo, 3. febr. ljudsko iffTo Carftki sol-(priredil g. RcdenSok). Vse prav vljudno vabimo! Prosvetno društvo v Hruštei vprizmrl dane« na -----t- . ----U--J—___— , -1-.---IIL ___ n.oolbivu ».>> 1 pvimi-i.it; ui Amif . .1 nt-.ije narodno in poiui: odele pesmi, vmes »Tri-glav«, Sramel kvintet. 20.00 Kr. vlada na delu, govori min. pred«, g. Bogoljub Jevtič k dopolnilnim volitvam za senat. 20.25 Oas, jedilni list, program. 20.30 Rad. okr. 21.15 Prenos niedjiar. koncerta v/. Zagreba. 31.45 Cas, poročila. 2S.'.00 Vombcrgar: Sv. trije kralji, zvočna igra. Nedelja, 3. februarja. 7.30 0 prod.iivnih rastlinah v rlraviski banovini (inž. Sadar Vinko). 8.110 Nekaj veselih klavirskih toč.k na ploščah. 8.20 Poročil ln. 8.80 Aikadomskii pevski kvintet poje cnrUveme pesmii. 9.00 Versko prodavanjo (inrior Valentin I čak). 9.15 1'rono* iz trnovske cerkvi-. 9.45 Slo\cnski vokalni kvintet nn ploščah. 10.00 Poslovanjo delavskih in nn/mešVnskiii zanipnlkov (Delavska 7,bornicn). 10.20 Hnrinonrika n« ploSčah. 10.40 Gdč. Vtda Vedralovu lMije z Radijskim orkestrom. 11.40 Vtisi o slovenskem gledališču (režiser prof. Hagtimann). 12.00 Oas. Rodi,is"k.i orkester (p« željah). 15 00 Plošče (i>o željah). 1«.00 ljudska igra: Kirzofkinova usoda (skupina ge. Avguste Danilove). 17.30 Narodno pesmi na ploščah. 19.30 Nw. nra: ljuba Nenaciovič (dr. Tihomlr DJordjevlč) iv. llelgrnda. 'JO.dfl Cas, jedilni list, program za ponodeljek. 20.10 lhio-koncert ustne harmonike (orgelc.e). Vmes iv«je knplete g. Bajde. 21.10 Fantje na vosi pojo zdravioe. 21.10 Cxf poroflila. 32.00 Radijski of.kesler. Ponedeljek, I. februarja. 12.00 Iz ruskih ravnin (plošče). 12.50 1'oiočila. 13 00 Cas, Simfonične slike na ploščah. 1S.00 V7,g.xja in svoboda (dr. Stanko Gognla). 18 20 Nekaj pesmic Lucienne Boyer na ploščah. 18 40 Slovenščina (dr. Kolarič). 19.10 Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). 1!).:10 Nac. ura: RaoglnsUev zeild-njonjn Bosne iu Hercegovine s Srbijo leta 1!»18 (dr. VI. Corovlč) te Belgradn. 20.00 Prenns opere 1.7 Belgrada — v odmoru: Cas, poročila, jedilni list, progiram 7A\ torek. Drugi programii Sobota, 2. februaria. Belgrad: 20.00 Pesmi. 20.30 Kiav. gl. 21.15 žagn-ob. 22.00 Nar. pesmii. 32.35 Lahka gl. — Zavreli: 20.00 Prenos iz gled. 21.15 Drk. kome. 21.45 PIošo željah. 22.110 Pestra ura. — Praga: 19.30 Lahka gl. 20.25 Harmonika 20.40 Igra: »Upor na St. Georgn■.-. 21.30 Viol. kvartet. 22.10 Plošče. — Bratislava: 19.30 Plesne pesmi. 20.15 Vok. konc. — 1'aršava: 30.00 Glasba za dva kl.ivirjn in potje. 21.00 Klasična gl. 22 15 P]«.na gl. — Berlin: 19.20 Steklena harfa. 20.10 Knbaret. 31.20 Vesele uvertur« na ploičah. — Ktinigsberg: 19.15 Ploš. e, 30.15 Nova kom. gl. 21.00 Goel.hojcve balade. — Hamburg: 19.00 Mandol. konc. 20.10 Igra a petjem: Poganska vas. — VratiHlava: 19.00 Lovske pesmi in madrigali. 20 15 Igra o letalstvu. 21.00 Kome. kvarteta Hennig. — Lipsko: 18.30 Zabavne plofičp. 20.10 Beet.hovnoor kone. 21.20 Plo-.Ve. — Koln: 20.10 Dunajska gl. — Frankfurt: 1S.50 Znnski glasovi na ploščah. 20.10 Glasbene živalske ilustracije. — Stuttgart: 18.30 Zali. gl. 30.1(1 Frankfurt. 21.15 Plesna gt. — Monakovo: 19.16 Rtarn glasim. 20.10 PltrašiM nOuvčft. 26.30 F.ii ilmni, i k iu — Ziirich: ifi.50 Simf. konc. — Strassburg: 19.30 Viol. Ln tJav. gl. 31.30 Koncerl del Alberta Itoussela em m njeni ljudje Ko se je po prvem zagonu meja zaprla, ni bilo več dosti slišati o tihotapcih in tihotapstvu. Od časa do časa je prišla vest o posrečenem pogonu konj čez mejo, a to so bile redke stvari. Preden so stopile v veljavo določbe o svobodnem prometu v obmejnem pasu, so ljudje doživeli krizo, pomanjkanje, revščino, padec vrednosti lesu, izgube zaslužka. Začelo se je življenje, trše ko kdaj in ko se ie meia odprla za neznatne dovoljene stvari: za 5 kg moke, za nekaj mesa, za to aii ono, se je te borne možnosti oprijelo vse, mlado in staro. Meja je posegla spet v življenje ljudi, to pot v začetku ne iz prešernosti ali pohlepa, marveč i?, potrebe. Začeli so se prizori, ki so dozdaj postali že navada' dovoljene stvari niso dajale dosti zaslužka in so začele služiti samo kot pot za nedovoljeno: za kavo, za monopolske predmete, saharin, kokain. Ta dva bela strupa sta čez noč ustvarila zvezo med severno in južno slovensko mejo; zveza, ki je do tedaj ni nihče poznal, ne pomnil. Spletla sta nad dolinami onkraj mej skrivnosten svet zaupnosti, posredništva, prijateljstev, sovraštev, go-l ufij, zatajstev, kriminala, zaporov, prvih smrti. Ob meji so vzrasle dotlej nepoznane postojanke m etovne trgovine z belimi mamili. Pot Naj bo zjutraj ali ponoči, prizor je približno 'Sli. Po treh ali štirih potili proti meji gredo ljudje. Včasih posamič, včasih po trije, po pet, včasih ponoči po dvajset, po petdeset, po sedemdeset skupaj. Otroci, fantki, dekleta, ženske fantje. Obdolženi, otovorjeni. Med njimi so otroci ki gredo iz rado-' ednosti tja čez, brez izkaznic, ki služijo za oglednike in ne tvegajo drugega, ko da jih miličniki Pot čez tli O ji' pretepo in poženejo nazaj, skoraj še taki, ki bi sicer podnevi v gozdu jokali. So dekleta, ki sanjarijo o poceni svili v Postojni, o doti in o ženinu, ki ga bo dota privabila, so žene, reve, ki prebrodijo skoraj vsak dan po gozdu, po dežju, po megli sedem ur poti. da zaslužijo petnajst, dvajset dinarjev od mesa, od cikorije, od jajec, od masla. Te tvegajo zaslužek petih poti, če enkrat samkrat pridejo ob blago. So med njimi ludi take, ki jih vleče samo denar. Nazunaj nosijo vsi isto; nepomembne stvari, kakor jih pač dopušča zakon. Pri večini pa se pod tem skrivajo cigarete, kava, sploh reči, ki so onstran drage in zanič. Vsa meja, na obeh straneh, vštevši vojaštvo in vse vrste čuva-iev italijanskih mejnikov kadi jugoslovanski tobak. Ljudje, ki ga prenašajo, pač tvegajo najmanj to, da jim pobero Italijani vse, če jih zalote, od izkaznice do zadnje cigarete in do zadnjega dinarja. Treba je pač računati s tem. da ne bo to uro nikogar na meji. Ljudje, ki hodijo skupaj, ponavadi niso prijatelji. Tihotapska procesija dostikrat odmeva od prepirov, zmerjanja, kletev. Drži jih skupaj samo občutje zanesljivosti, ki izvira iz skupnosti, in korist, če jih finavicarji dobe in se je bati preiskave, je v množini lažje uteči, saj je dovolj drugih, da jih primejo. Mimo naših straž ni težko. Ponavadi pogledajo le izkaznice, ali še teh ne. Včasih, kadar sumijo, preiščejo tudi tovore; razen saharina je dovoljeno zaradi njih nositi čez mejo karkoli aH kolikor človek hoče. Nevarne reči nosijo dekleta, preračunano po preprosti nezavedni erotični špekulaciji. Njim je laže mimo kogarkoli, ludi laže najti izhod iz zadrege, oko postave zamamiti tako ali tako. A kadar je mlado žensko zajela strast po tihotapljenju zares, pade;o vsi oziri, postanejo vsa pota dobra; teh zlasti na oni strani ni treba izbirati in za dekleta, ki tihotapijo, obstoji povečini tudi neka pravljica o tem, kar je bilo nekdaj. Pravljica, ki se prične po starem: »Nekoč je bilo pošteno dekle . . . Kaj se hoče, ko je meja, denar in pohlep; ti trije ustvarjajo vzdolž meje novo, nepoznano moralo. Mimo italijanskih straž Onstran meje so italijanske straže vseh vrst. '■ se! vrst po obleki in po vedenju do tihotapcev. So med njimi ljudje legendarne dobrote in prijaznost. ljudje, ki jim prihod tihotapcev dela edino družbo na ledne dolgo. So pa spet drugi, ki pozna o samo predpis in nič človeškega in o kateri'- i- dobro vedeti, kdaj in kje imajo službo. A . u -.ti vsakdo, kdor hodi čez mejo, rajši vidi, da *, mi ne sreča, pa naj ima pri sebi kaj krivega ai; e. ■'.e gre truma ljudi čez mejo ponoči, ponavadi ui i ■ ,'n'iiosti, da jih bo kdo ustavljal, razen če jih i.l-1 Hio psi. ki jih imajo vse italijanske straže, lur podnevi se da dostikrat straže obiti; včasih ie sl ažnikom samim ne ljubi pregledavati. po-veČ! vse ljudi, ki stalno hodijo čez, poznajo, so po mujlmih. obojestranskih uslugah navezani na-njk im zaupajo. Če se zgodi, da jih ustavijo, poten* ji možno pač dvoje: ustaviti se, počakati pregleda in potem iti naprej, ali pa se na mah raz-bežati. skriti, pobegniti nazaj ali iskati skrivnih poti naprej Oboje je približno enako zanesljivo in varno. Pri divjih pobegih, ko je ljudi pograbila panika, da so metali nahrbtnike s težko kupljenim blagom od sebe, in v blazni zmedi iskali rešitve, se je zgodilo največ nesreč: čez dva, tri dni je kdo prišel nazaj z vestjo, da ta aH oni leži v Št. Petru, v Postojni v mrtvašnici, s strelom v hrbet; pri njem niso dobili nič in tudi ničesar ni nosil, samo meso in moko. Vsaka vas ob meji ima svoje mrliče ki ji je že prinesla meja, Da. da. ta tri, ta pet, okrog vsakega je spletena nepomembna zgodba, smrt mimogrede kakor na vojni ali v tujini. In skrivnost meje rase in ljudi še bolj veže nase . . . Strast tihotapcev A zgodi se tudi, da tihotapci ne morejo naprej, tudi če ne tihotapijo. Včasih ves trop, petdeset, sedemdeset ljudi ustavijo, zlasti pred prazniki, ko se promet zveča, jim vzamejo vse, jih ženo v Postojno, brez razloga, jih čez noč zapro, vse skupaj natlačene, jim vzamejo izkaznice in prehodna dovoljenja in dvolastniške legitimacije ter jih z vlakom pošljejo na Rakek, žalostne, obupane, s trdim sklepom, da ne pojdejo več. Čez dva dni romajo spet nazaj, saj je vendar treba dobiti nazaj, kar je človek izgubil, in neskončna veriga vzrokov in posledic v nehanju ob meji se nadaljuje z isto zakritostjo v nedogled. Nehajo tisti, ki so prebili mesec, dva, tri v Trstu, ki so preživeli umazane zapore, ogabne dogodivščine po ječah, razprave in slučajna pomiloščenja, Nehajo tisti, ki jih podere krogla aH ki jih usoda odvede za dve, tri leta na južnoitalijanske otoke. Drugi hodijo naprej, vsakdo pač računa s tem, da se njemu ne more nič zgoditi. Kakor vsakdo in zmeraj v življenju . . . Ponujanje blagi, Ko so se morda srečno pretolkli skozi vse nevarnosti in prispo v prve vasi onkraj meje, se začne beganjc od hiše do hiše, ponujanje. Povečini imajo že kar stalne odjemalce, a zgodi se vendarle, da stalnega kdo prehiti, ki ponuja po nižji ceni — potem je pač treba iti z blagom drugam. , Lepo bi bilo, če bi mogli nositi samo k enemu človeku: marsikdo bi bolel pokupiti od . vseli tihotapcev vse in prodajal naprej: a oblast na oni strani pazi, da dovoli samo tisto, kar je po zakonu najmanj mogoče. Promet je dovoljen le brez posredovalcev, kazni za prestopke gredo v tisoče lir; pri obubožanosti ki vlada onstran meje na Krasu, so take želje pač neizvedljive, A ko so vsa pota opravljena, vse blago prodano in italijanski drobiž zamenjan za papir, je vse pozabljeno; vsakdo gleda, da bi prinesel kaj nazaj. A nositi nazaj je težje, kakor nositi tja, posreči se samo najbolj prevejanim. In tako so steze po gozdu dan za dnem polne ljudi, ki gredo za denarjem; za nekaj svetle kovine tvegajo vse in venomer upajo v neko veliko, neznano srečo. A človek, ki gleda to nehanje od zunaj, ne da bi se mu vdal, vidi, kako je življenje ljudi ob meji zmeraj enako borno in enolično. In iz te enoličnosti se mu spet zdijo razumljive čudne, pustolovske usode ljudi, ki hodijo čez in žive med dvema zemljama, ljudi, kakor ie bila ženska, ki njeno življenje, v drobcih, sledi i>od novim naslovom. Usoda tihotapke Ivanke Vsa meja: domačini tostran in odjemalci onstran, graničarji, miličniki, financarji in tihotapci so jo poznali pod imenom Ivanka. Nihče ni vprašal po drugem imenu; bila je svoje vrste samo ena v vsem ozemlju, ki ga obvladuje zamolkla moč meje. Tisto dekle ni bilo nič posebnega; človek se ne spomni, da bi bil kdaj o njej slišal besedo, da je lepa, da vleče fante k sebi ali karkoli takega, kar je moči pripisovati posebnim ženskam. Zdelane, ozke postave in obraza, ki se je nagibal v prvih gubah že v brezizrazno starost, skoraj tišata, srednje velika, kakor je toliko žensk tukaj. Njihovi obrazi so podobni gmajni, takrat, od tridesetega do štridesetega leta, ko imajo drugje ženske čas cveteli. Tudi ni bilo slišati o njej, da bi bila posebej iskala družbe. Bila je izmed tistih ljudi, ki žive, delajo ginejo, ne da bi kdo opazil, da jih nekje grize nekaj drugega, tuje življenje, nič podobno vsakdanjim videzom; topa, brezoblična vročina, Ifi se nabira v otožni enoličnosti dni in let, nekega dne nerazumljivo izbruhne, za-plameni in ugasne, nezadržno in končnoveljavno in kakor lep večer. Samo Bog ve, kaj je v človeku, govore ljudje o »lepi Vidi«, Cankar jih je poznal, ljudi od tu, in jim je v tisti svoji pesmi ubijanega hrepenenja položil v usta najbolj resnično besedo, kar so jih govorili njegovi ljudje. Ne trdim, da je bila Ivanka človek za sentimentalno dramo človeškega hrepenenja. Toda odkar jo je pograbila strast za čez mejo, strast samotnih, strmih steza, gozda, nevarnosti, prisluškovanja tujim glasovom strast po nevarnosti, se je docela spremenila; nikdar bi ji ne bilo prisoditi drznosti, da bi šla dosti dlje ko čez domači prag. Meja da človeku svoj blagoslov, nekaj, kar ga nikdar ne mine dražiti in klicati. Živeti v gozdu, živeti v nevarnosti, hoditi dneve in dneve na robu med svobodo in ječo, postati žival, ki je neprestano na oprezu, imeti skozi opravka z nepretrgano, osnovnn ekrbin evotf *ivlienie. tpkmoy'i|i v zvijači in pogumu s človekom, ki ga sovražiš zaradi sebe, ne zaradi narodnosti aH politike ali česarkoli, kar človeka nič ne briga, ampak sovražiti ga zato, ker preži na tvojo prostost, na življenje, na denar. »Ko sem bil zaprt, mi ni bilo dolgčas po domu. Dva meseca, nikdar se nisem spomnil nanj. Dolgčas mi je bilo po gozdu, po poteh čez mejo, po nevarnosti; takrat, kadar smo hodili čez, vsaj ni bilo dolgčas. Doma in v ječi je bilo neznosno. In Ivanka je bila prav taka. Bila je dober tovariš,« pripoveduje nekdo, ki jo je dolgo spremljal na vseh poteh, kar je med tihotapci redkejša stvar, kakor med navadnimi ljudmi. »Drugim ni bilo zaupati, kadar sem šel čez, nisem nikdar povedal ne dneva ne ure, ne poti. Nikomur ni bilo zaupati, zakaj zgodilo se je, da si se s kom zmenil natanko za pot in ko si prišel tam čez, so -te pri prvi hiši, kjer si imel kaj oddati, čakali financarji. Za vsak kilogram kave je financa na oni srani plačala sto lir nagrade tistemu, ki je koga ovadil. In na tej strani je bilo polno ljudi, ki so Italijanom poročali, kdaj se odpravljamo. Sto lir od kosa! Sovražili smo se in najboljšemu prijatelju nisem mogel zaupati. Če sem mu že moral povedati kaj, sem mu povedal od trojega napak eno: aH uro ali dan ali pot. Dvakrat so me tako zaprli, zato sem hodil edino z Ivanko. Ona ni bila taka, ko je hodila že brez karte in ni nikdar nosila toliko, ali tega, kar je bilo dovoljeno, sva zmeraj menjala tovor. Moj je bil vreden petsto dinarjev, njen tri- štiri tisoč. Vedela je, da če koga srečava, bodo prijeli njo, ne mene; mene ni nihče poznal. Jaz bom z njenim blagom ušel, ga prodal, potem naj si od njenega denarja odračunam ceno svojega blaga in zaslužek. Kadar je prišlo tako, sem moral to napraviti, vzeti si vse do pare, sicer ni marala hoditi z menoj. Z njo je bilo lepo hoditi; ni marala za veliko družbo; potikala sva se po gozdu sama, poznala sva vse financarske steze in sva vedela, kdaj utegneva kje koga srečati. Skrivala sva se financarjem za šalo in se norčevala iz njih, ko so hodili mimo naju. 'Je sva hodila skupaj, naju niso za vraga ne dobili, čeprav dostikrat nisva bila previdna. Posebno ona ne. Nosila je kontrabanda za tri leta ječe in je prepevala ponoči, komaj toliko daleč od miličniške vojašnice, da je bilo slišati pse, ki so naju ovohali. A naju ni nihče dobil.« Taka je bila. Leta dolgo je hodila čez mejo brez vsake izkaznice, po vseh poteh, nikogar niso tako lovili ko njo, in nikogar niso tako malokdaj dobili kakor rijo. A kadar je šlo za res, ji je bilo vseeno, kaj napravi. Tvegala je karkoli, pogosto stvari, pred katerim so strmeli ljudje, ki jih je služba vezala na mejo in na vse njene nevarnosti. S trideset kilogrami mesa na hrbtu se je na begu vrgla po strmini; stražarja, ki sta jo lovila, sta v strahu obstala Ne le, da si nista upala za njo; po listi slrmini bi si brez plezanja ne upal nihče, tudi streljala nista, bila sta prepričana, da ji bo tovor zlomil tilnik ali pa jo vrgel ob skalo ali štor. Napol padala, napol drvela je čez preseko do gozda in izginila v njem. Stražnika sta brez besedi vrgla puške čez ramo in odšla prepričana, da s to žensko meja ne bo imela več opravka . .. Ko so se čez dvanajst ur drugi, ki so jim financarji pobrali vse: blago, izkaznice, denar in jih čez noč zaprli, vračali, so jo srečali z. istim bremenom tik pred mejo, vračajočo se, prepevajočo. Zgodilo se je, da je prišla tik pred Postojno; morda jo je kdo ovadil ali karkoli; tam so jo dohiteli, ji vzeli vse, jo odvedli veseli v Postojno na vlak, da jo odpeljejo v Trst. Njej ni bilo do tega, bila je zaprta v Trstu tri mesece in se je zaklela, da ne pojde več dol. Ušla je s postaje, mimo vseh miličnikov, vseh detektivov, vsega prometa velike obmejne postaje. Nihče ni vedel kako, a ujeli je niso, čeprav so jo videli, kako je tekla ob progi in izginila za nasip. Streljal ni nanjo nihče, morda zato, ker je bila ženska in ker je bila predrzna. Drugič je čakala čez noč v zaporu. Niso ji zaupali in stražar je moral biti pri njej. Karabi-nijer s puško in strogim nalogom. Ko je zaspala ona, je čez čas premagal spanec še njega. Navsezadnje: ječa je bila zaklenjena od zunaj in on je spal pri vratih. In ko je zaspal, je dekle ostalo, skozi opazovalno lino v vratih, ki so jo pozabili zapreti — kdo bi zapiral, če je stražar v ječil — odklenilo od zunaj vrata, jih odprlo, zaklenilo vrata in stražarja v ječi ter ušlo sredi noči, sredi lajanja policijskih psov, ki so dramili straže. Niso je dobili, vzela jo je noč, prijateljica vseh drznih ljudi. . . Bežala je opoldne po sredi Postojne. Zasledovalci so bili tako za njo, da je vedela, da jim ne bo ušla, Postojna je polno vojaštva in miličnikov. Planila je v prvo hišo — v Postojni in dvajset kilometrov onkraj meje ni bilo hiše, da je ne bi poznali vsaj po slovesu. V hiši so ženske prale. »Jaz sem Ivanka«, je zavpila, vrgla pokrivalo z glave, si zmršila lase, pograbila v kotu star predpasnik, zavihala rokave in začela drgniti perilo, da je bila bolj upehana od vseh peric. Čez pol minute so bili miličniki v hiši in so pretaknili vse, a nje niso videli. Izdala je od žensk ni nobena, dasi so se vsi rotili, da ne more biti drugje ko tu. Morali so iti, ljudje so bili prepričani, da jih zna začarati. Kdor ni videl žametov, ki jih tod, na začetku Krasa nameče burja, ne ve, kaj je zima, in ne ve, kaj se pravi bežati skozi nje, Ivanka je bežala in hodila skozi nje vsako uro, podnevi, ponoči. Ka- dar je bežala, je bila pripravljena rajši ubiti se aH poginiti kakorkoli, kakor da bi jo dobili. Bežala je po snegu uro daleč in zasledovalci niso bili za njo dalj ko petdeset inetrpv Streljali so za njo, uiti jim ni mogla, beg jo je peljal v celo, da so jo stopinje izdajale. Ni hotela vieči nahrbtnika od sebe, da bi se ustavila in jih počakala, vrgla enega ob skalo, drugemu se zagnala v obraz, bi bilo mogoče, če bi bila dva, in tako je tudi dekla. Zdaj jih je bila cela tropa. Ko je planila če/ visok zamet, je stekla do poti, kjer so se stopinje zame-j šale, zdrvela nazaj do zameta, preden so io zagledali, se zakopala z bremenom vred v sneg in ostala pod snegom deset, dvajset- minut. Stražniki so jo videli, kako je omahnila čez zamet, videli I so sledi padca in stopinje naprej, pretaknili so j ves gozd naokoli ■— in odšli. V tej ženski mora I biti sam vrag. Ko so bili daleč, se je pririla iz snega, se utrujena in komaj živa odvlekla do prvih hiš, če bi bile daleč, bi bila zmrznila — a dobili je ne bi bili. Imela je dosti prijateljev na oni strani, menda največ od vseh tiliotapcev vzdolž vse meje. Nt-kje pred Postojno je majhna hiša. kjer se je dosti ustavljala in z domačo hčerjo sta bili prijateljici. Dve, tri leta, kako, da ne bi prišla za njen god k njim. Dekle je imelo fanta, bil je komandant milične čete. Za god Ivanka ni prišla praznih rok, pri prijateljici je zvedela, da pridejo Italijani čez nekaj minuL Med njimi najbrž ni bilo nobenega, ■ ki je ne bi poznal in nobenega ne, ki bi je ne bil ! kljub slovesnemu dnevu prijel in odvedel. Uili ni | mogla več, na vsaktero stran bi jih lahko srečala. ! A njej nevarnost ni bila nekaj, kar bi jo spravilo j v obup in nepremišljena dejanja. V dveh, treh mi-! nutah se je preoblekla, si uredila lase, si potegnila I s pudrom čez obraz in ko so miličniki prišli, ie planila z razdraženim veseljem med nje, lepa, da i niso utegnili misliti, kdo je, sedla mecl "je na mizo, začela prepevati, da jim je užgalo osamljeno kri: ; prihajalo jih je vse več in vsi so pozabljali, da ima ] gospodinja god in da se. kadar kliče prijateljico, I skozi zareka: »Iva ... ne Minka«; prihajalo je vino in vsebolj vesele ure; vsi so hoteli vedeti, kje ie ta l nova, osvajajoča prijateljica, ki bi po tempera- ■ mentu zaslužila, da bi bila Italijanka, doma. Vsi : so jo hoteli spremljati domov, gospodinja ie čutila j ljubosumnost, kljub vsemu, a tuje dekle je prepe-I valo in govorilo vse viharneje Pojoča hiša je : čudno odmevala skozi tišino, mimo so gonili tiho-' tapci čredo konj; njihov topot se je izgubljal v ; utripajočem glasnem veselju, ki je zvenelo skozi , vsa okna . . . Ko so čuvarji meje prišli drugi dan v vas, ni bilo lepe prijateljice več, Morda so čez dolgo zvedeli, kdo je bila .. . Kaj je to žensko gonilo čez mejo? Denar? Že, a bila je od vseh tihotapcev menda edina, ki je dajala blago na upanje. Še zdaj, ko je ni, so ji ljudje tam čez dolžni na tisoče lir. O njej so govorili, da je že bogata; če bi bil zgolj denar tisto, kar ji je sijalo iza meje, bi bila navsezadnje nehala. Ljubezen? Pozneje so govorili in šušljali, da jo je vabila v neko hišo na samem onkraj meje. Dejstvo je, da so ji bili listi ljudje dolžni dosti denarja, ki jim ga je posojala kar tako, brez kakih obvez. Denarja ji ludi niso vrnili Tam je bil tudi mlad človek, ki so šle o njem čudne govorice: da se je jc naveličal in da so se bali, da bi prišla po denar in je bil pozneje zaradi nje zaprt, A ko se je ohladil, ni nehala in n ena drznost je rasla. Morda je bila strast po svobodi. Življenje na robu nevarnosti, na robu smrti je na bolj svobodno. Človek ob njem pozabi na vse postransko, kar ga uklepa v ozire in pomisleke; vsi zakoni se mu umaknejo nekam v nedogled, začuti samega sebe, o življenju in smrti odločuje kolikor toliko sam. Je bilo to? Je bila tajna moč meje, prepovedanega, neznanega? »Sam Bog ve, kaj je v človekul« Nekega dne so jo našli mrtvo, z glavo v plitvi luži, ne daleč od vasi onkraj meje. Bila je brez vsega, kakor da se vrača, nad njo in okoli nje ni bilo drugega ko molk. Molk velike, nepojmljive človeške strasti. Plitva, presihajoča luža na Krasu zrcali ob rdečih jesenski predvečerih usodo življenja, ki bi bilo lahko — ali ki je — postalo roman. M. Javornik Zlata poroka Jutri, v nedeljo 3. t. m., bo na Brezjah zlata poroka Lovrenca in Marije Vilfan z Dobrega polja pri Brezjah na Gorenjskem. Karuula, dum stražarje* Vilfan Lovrenc po domače -B r k o v č e v a t a« je bil rojen 10. avgusta 1861. Ko je prišel 1884 orl vojakov, je prevzel od očeta posestvo, manjkalo pa mu je gospodinje, in poiskal si je svojo izvoljenko Marijo S i I a r j e v o po do-j inače Boštjanovo iz Mišač ler jo pred 50 leti pe-] ljal pred oltar. Zakon je bil srečen in bilo je pet otrok, štirje sinovi: Peter, Andrej, Rok, Lovrenc, ki je umrl, in hčerka Marija. Vilfan je danes eden najbolj spoštovanih krščanskih mož na Dobrem polju in v tem duhu je vzgojil tudi vso svojo družino. Brkovčov ata pa ni bil samo priden in skrben gospodar, bil je ludi izboren lovec, priznan daleč na okrog. Veliko let je bil tudi občinski svetovalec in je s svojim modrim nasvetom pomagal povsod. Kljub visoki starosti sta še danes oba slavijenca čila in zdrava. — Brkovčeva mama dela še na polju poleti kakor mravlja pridno, atu pa reže kosa, re hoče, prav tako kakor pred 50 leti. Danes, ko obhajata svojo zlato poroko, želimo tudi mi, da bi jima Bog dal še dolgo vrslo zdravili in dobrih let in da bi vladal v njuni hiši kakor do sedaj božji blagoslov. Kaleri motor se bo hitreje pokvaril, ali tisti, ki vozi po glHdkem asfaltu, ali oni. ki vozi po razrvani vaški cesti? Katero srce bo dalje vzdržalo — ali po gladkih žilah ali po sklerozi? RADENSKA vsebuje jod v najpravilnejši množini. Preprečuje sklerozo, odstranjuje njene komplikacije, edči in čisti kri in deluje na večino /lez. Kar je olje za motor, to ie RADENSKA ——— za srce in žile. Imejte Vaš življenski ----------- motor v redu, posebno sedaj pu/.iiuil Žrtev počasne in nerazumne politike Kako je umrl junaški Gordon Iz krvavih bojev Mahdijevega upora v Sudanu Dne 26. januarja letos je minilo 50 let, ko Je globoko doli v Črnem Sudanu, braneč mesto Hartum, padel junaški angleški general Karel Jurij Gordon pod kroglami Malidijevik muslimanskih upornikov. Prerok nastopi Bilo je 1. 1872, ko je prišel v Hartutm Arabec, ki se je imenoval Mohamed Ahmed. Egiptovska vlada se za njegovo delovanje ni dosti zmenila, dokler Mohamed Ahmed leta 1881 ni razvil prerokove zastave ter začel krvave vojake proti tujcem v Sudanu. Preden se je vlada zavedla, je že po vsem Sudanu donel klic: »Prišel je Mahdi-odrešenik, ki zahteva, naj se ▼si tujci uničijo.« Vlada pa še vedno ni mislila, da je tako zares. Angleški general Gordon paša, ki je bil poprej generalni guverner v Sudanu, je medtem odšel v Kairo, v Sudanu pa je vladal drugi. Ko pa so se slabe novice iz Sudana vedno bolj množile, je novi sudanski guverner Reuf paša dobil povelje, naj zatre upor. To je mož poskusil storiti s 300 vojaki. Ti naj bi bili upornike polov i li in jih prignali v Hartuin. Mahdi pa je s fanatičnimi Beduini in Derviši, ki so od vseh strani privreli k njemu, nastopil proti vladnim vojakom, jih ujel in jiih do zadnjega moža poklal. Boji z uporniki Novica o tem dogodku je šla po pustinji In puščavi ttr po gozdovih in močvirjih. Generalni guverner Reutf paša še vedno ni razumel, da je nevarnost tako velika. Zato je zapovedal guvernerju v Kordufanu, naj potolče upornike. Ta je zbral sedaj 2000 mož. Primarširal jc tudi guverner iz Fašode. Ta se je prvi spoprijel z uporniki s svojimi 3000 možmi. Toda uporniki »o vse pobili do zadnjega moža. Armada guvernerja iz Kordufana je medtem narasla na 4000 mož ter je imela celo nekaj topov. Dne 7. junija 1882 so te čete zadele na upornike. Od napornega marša so bile vse utrujene. Uporniki so zasuli ali zastrupili vse vodnjake. Bil je boj na nož. »Alahu je vsako sredstvo pravično!«, je zaklical Mahdi. »Uničite sovražnike brez milosti!« Utrujene vladne čete so sicer upornike napadle in bitka je trajala dva dni. Koliko upornikov je padlo, nihče ne ve. Ve se le toliko, da je od 4000 vojakov generalnega guvernerja splošnemu klanju ušlo le 150 mož. Guvernerjem posameznih provinc se je medtem posrečilo premagati posamezne čete Mahdijcev. Vendar je Mahdi neprestano napredoval. Pod pritiskom angleške vlade je egipčanska vlada v Kairi sklenila Sudan zapustiti. Toda vojaštvo se je uprlo, že izdano povelje je bilo preklicano in izdano novo: Sudan je držati za vsako ceno V Hartumu je medtem prišel nov guverner Abd-el-Kader paša. Začela se je nova politika. Ta je povabil poglavarje raznih arabskih plemen na razgovor ter jim obljubil svoboščino in denar. Nekaj jih je pridobil, druge pa je skrivaj pomoril. Toda ta politika je bila najslabša. V nekaj tednih so vsi Arabci vedeli za njeno dvoreznost. Sedaj je generalni guverner spremenil svojo politiko. V kratkem času je zbral 7000 mož močno armado ter jo pod poveljstvom Jusuf paše poslal proti Mah-diju. Ta armada pa je doživela isto strašno usodo, kakor druge. Mahdi se je začel navidez umikati in vladna armada mu je pogumno sledila. Mahdi pa se je naenkrat ustavil. Jusuf paša je Mahdija pozval, naj se uda. Naenkrat pa je namesto odgovora iz vrst upornikov stopila visoka postava, držeča v levici prerokovo zastavo, v desnici pa meč. Visoki mož je počasi korakal proti četam Jusuf paše. Nekako sredi med obema armadama pa je mož vrgel na tla preprogo, pokleknil na njo in začel moliti. To je bil Mahdi. Molil je dolgo, predolgo. Zato je Jusuf paša zapovedal najboljšemu strelcu svoje armade, naj ga ustreli. Ta je trikrat streljal pa trikrat zgrešil. Mahdi se za strele niti zmenil ni. Po tretjem strelu je vstal, dvignil svoj meč in zaklical bojni klic. Egiptovska vlada je naprosila angleškega polkovnika Hicksa za pomoč. Ta je zbral 16.000 mož e 70 topovi in prodiral proti Sudanu. Toda po vsej poti se je moral boriti z Arabci. Na- zadnje je uvidel, da je od vseh strani obkoljen. Odločno je zapovedal napad, ker Anglež se uporniku ne umakne. Zopet se je prikazal Mahdi na čelu 100.000 mož. Vsa vladna vojska je padla. Gordonova žrtev Leta 1884 je egiptovska vlada poslala v Sudan angleškega generala Gordon pašo. Ta je sklical arabske poglavarje in jim izjavil, da bo poslej Sudan njihov in da bo an odpeljal iz Sudana egiptovske vojake in uradnike. Gordon paša je kot nekdanji generalni guverner v Sudanu uživa] pri domačih veliko zaupanje. Na to zaupanje se opirajoč je nadaljeval pot v Hartum. Komaj pa je Gordon paša bil v Hartumu, je že spoznal, da ne bo mogel izprazniti Hartuma brez večje vojaške sile. Zato je bnzo-javil v Kairo in London po pomoč. To je bilo leta 1884. Anglija in Egipt sta se dolgo časa pogajali. Ko je naposled angleški general Wol-seley odniarširal z močno armado Gordonu na pomoč, je bilo že prepozno. Mahdi je namreč od vseh strani pripeljal stotisoče upornikov in oblegel Hartuin. Dne 28. januarja je del angleške vojske na pa miki h prišel do Hartuma. Tam pa 90 jih sprejeli topovi. Mesto je bilo že v Madhijevih rokah. Le z nekaj ljudmi je angleški stotnik Nilson dosegel glavno angleško taborišče in povedal, da je Hartum zavzet. Šele počasi se je zvedelo, kaj se jc zgodilo: Dva dni, preden je prišla angleška pomoč, je Mahdi vzel Hartum z izdajstvom. Ko je Gordon paša videl, da so uporniki preplezali mestne zidove, je skočil k oknu vladne palače. Spodaj na trgu je videl med uporniki polno ljtudi, katerim je svojčas izkazoval dobroto. Nato pa je nenadno odprl vrata in stopil v preprosti in ponošeni uniformi pred upornike. Brez orožja Prekrižal je roki na prsi in glodal v množico. Naenkrat je nekdo zažvižgal, drugi pa je zaklical: Če bo spregovoril, bo prepozno za nas!« V tistem hipu je počil strel in krogla je zadela Gordon pašo v čelo. Ni bil pa še na tleh, ko je zdivjana množica že planila nanj. Nekaj ur kasneje je odsekana glava Gordon paše visela na kolec nataknjenu pred Moh-dijevim šotorom. Po ulicah zajetega mesta Hartuma pa so tekli medtem potoki krvi. Šele 10 let nato je bil Gordon paša maščevan. Ko se je potapljala naša ladja Vtisi ženske, ki je doživela brodolom Zadnjič smo poročali o pretresljivih prizorih. ki so se dogajali, ko se je potopil ameriški parnik »H«wk«. V listih beremo pri tej priliki opisovanje neke Helene Bird, kaj je doživljala, ko je sredi noči z množico drugih popotnikov morala na reševalni čoln: Vse križem glasovi ropotanja. Zdi se mi. kakor da bi nekam globoko padla. Odprem oči in se krčevito primem posteljne ograje. Ladja se jo naslonila na stran. Planem k vratom. Na hodniku zapazim razburjenega nočnega stražniku. ki je iimel obraz bled ko stena. Zraven njega stoji dama, ki stanuje zraven moje kabine. »Ali se ladja potaplja?« vprašam. »Mislim, da je najbolje, če se toplo oblečemo,« mi je odgovorila dama s tresočim se glasom. Imela sem nejasen občutek, da se je treba toplo napraviti, kadar se ladja rotaplja. Zato sem oblekla volneno obleko. Vsak dan. odkar sem v Nevv Yorku stopila na ladjo, sem ua vratih svoje kabine videla napisano: »Za slučaj nevarnosti je vaš reševalni čoln št. t«. Planem k reševalnemu obroču, ki je visel 11=1 , steni nad posteljo. Zdi se mi, da sem kar histerična. Obroč je padel na tla. Pobrala sem ja in se spraševala, ali bo res moje življenje skoraj odvisno od tega obroča iz platna in pluto-vine. Zgrabila sem svojo denarnico, ne vedoč. ali bom še kdaj v svojem življenju potrebovala denar. Planila sem na hodnik, premišljujoč, da se končno vendarle ne potopi vsaka ladja, ki je poškodovana. Na krovu so še viseli reševalni čolni. Sirena parnika »Colunibia« je presunljivo in obupno tulila. Vsi popotniki so bili že na krovu, vsak po svoje oblečen. Eni v nočnih srajcah, drugi v jutranjih oblekah, nekateri pa kakor da bi šli na promenado. Kapitan pride: »Vsakdo naj se preskrbi z reševalnim obročem in toplini plaščem. Tam zunaj bo mrzlo.« — Tam zunaj! Pri teh besedah me je mraz stresel po hrbtu. Pogledala sem ven na morje. Bilo je bolj črno ko noč' in grozeče so se dvigali morski valovi. Zagledam blagajnika, ki je pepelnato bledega oibraza vlačil poštne vreče po krovu. Veter ječi, vrvi škripljejo. Prvi rešilni čoln spuščajo na krov. Višji častnik nadzoruje. Pogledam na uro: 12 in 25 minut »Ženske in otroke najprej!« je hripavo in odsekano zapovedal kaipitan. Mlad mornar jc skočil v čoln, me zgrabil za roko in me potegnil vanj. Nato mi je podajal malt otroke, katere mu je podajal s krova častnik. Otroke, saino otroke. Saj jih poprej niti videla nisem na ladji. Kar mrgolelo jih je v čolnu. Razsvetljava na ladji ugasne. Vetrovi ,'iuče, vrvi škripljejo, čoln se strese in pada v črno praznino. Nato obstane ob steni postrani visečega parnika. Mornarji primejo za vesla, da njem dolgčas. Sedaj se v Berlinu vrši jahaški turnir, katerega se udeležujejo tudi francoski Da bi se konji, ki so si tuji, ne zgrzli ali kakorkoli poškodovali, so njihove staje v lile-...U „.—: „u.i: :™o,i franCoskih pa ni bil vajen, da bi bil sam. Zato je bil nemiren. kozi nio videl svnieca tfivari" Ce je kon častniki. C vih od vseh strani obili. Eden izmed Morali so v steno izrezali veliko luknjo, da j> skozi nj je miren. videl svojega tovariša na drugi strani. od stene nesrečnega parnika in pričakujemo, kdaj nas bo bi se odmaknili Visimo v zraku treščilo v globočin »Ne puščajte drugih!« je zaklical mornar iu s svetiljko dajal znamenje. Medtem je naš čoln prišel do votle. Pogledam navzgor. Za nami je prihajal drug čoln. V nemirnem siju signalnih svetil jk sem videla ver čolnov, slišala sem. kako ženske kriče. Naš mornar ;e planil pokonci in zaklical: »Počakajte s čolnom!« Danes ponoči me bo konec, sem inisbia Ne bi rada, da bi me zmlel čoln, ki bi pad< I na nas. Srečno smo prišli stran od ladje Ozrla sem se. Strašno me je pretreslo. Reševalni čolni so se oddaljevali od parnika Njihove svetiljke so se svetlikale v črni neskončnosti med nebom in morjem. »Spravite mi te otroke izpod nog, potrebujem prostora!« Mladi mornar zravc 1 mene se je trudil, da bi namestil težko veslo. Vožnja v reševalnem čolnu se ne da primerjali /. nobeno drugo vožnjo na svetu. To jo peklenska vožnja z vrtiljakom, čolniček pomeni drobno trsko v brezupnem bučanju morju. Valovi so nas metali. Padal je. kakor bi 11111 bi' kdo tla izmaknil pod nogami, nato se it- zone! dvigal tako naglo, kakor jc naglo padal Mornarji so obupno veslali. Vsakdo je slonel čez rob čolna in bruhal v morje. Čoln pa je skak ljal, kakor bi bil na vzmeteh. Naenkrat je rdeč sij ožaril »Columbio«. Bilo je skrivnostno, pošastno. »Ladjam, ki plovejo kje blizu, daje svetlobne signale,« je razlagal mornar. Neko žensko je zadelo veslo in je omedlela. Nekdo je ponujal steklenico konjaka. »Čol 11 jnišča! Črpajte vodo!« je nekdo zaklical. Čoln se bo prevrnil! sem mislila. V nekaj trenutkih bom v vodi... pa ne bo bolelo — in ne bom dolgo pri zavesti... Temno sem se zavedala, da bodo daleč, daleč tam zunaj v svetu — v svetu svetlobe, gorkote, kjer jih ne trese vedno, da bodo tam tekle solze, ker sem umrla. »Koliko je ura?« vpraša nekdo. »Tri.« Morje se je umirilo, zvezde so zasijale, mornarji so popustili vesla in si prižigali cigarete. V vodi zagledamo sumljive mehurčke. »Morski volkovi!« je vzdignil nekdo. Morski volkovi, sem mislila. Nič več se ne bojim utoniti, odločno pa sem proti temu, da bi me jiožrli morski volkovi. Na vzhodu se začne daniti, sivo, rdečkasto, belo. Zapadne megle postajajo svetlejše. V tej svetlobi zagledamo obrise ladje, ki se nam bliža. Ura kaže, da manjka 10 minut do 5. »Veslajte!« zakliče nekdo. Toda naši utrujeni mornarji ne zmorejo dosti. Svoje reševalne obroče pomečejo v morje, da bi bil čoln lažji. Končtto nas je ujel parnik »San Mateo«, ki je slišni klice na pomoč. Ob 6 so nas zvlekli na parnik. Na krovu je že skakal sem in tja blagajnik nesrečnega parniku »Colunibia« ter si zapisoval imena rešenih. Mi s prvega čolna, ženske in otroci smo bili zadnji deležni rešitve. Vse druge je parnik že prej |>obral na morju. Nekdo mi stisne v roko skodelico kave. Nisem je mogla piti. Mlad mornar je čez neko cev razgrnil svoj žepni robec, da bi lahko sedla. Tu njegova pozornost je bila kar ganljiva — moja bela obleka je bila pa že vsa črna. Nekdo, ki je motovilil okrog po .krovu, je bil od glave do peta ves črn in umazan od olja in kozlanja. Toda mi smo stali, smo lahko hodili, smo živeli! Odvetnik: Obdolženi ste bili, da ste uropali bisere. Posrečilo pa se mi je, da so vas oprostili, ker ni dokazov.« Obdojženi: »To se pravi, da bisere sedaj lahko kar obdržim.« Roman za stare in mlade 28 Pikica in Tonček Varuhi postave pa so v tem že prestopili hišni prag. Ko so priropotali navzgor, so se morali ob prizoru, ki se je nudil njihovim očem, glasno za smejati. »Rada bi vedela, kaj je na tem smešnega!« je užaljeno zarolinela debelo Berta. »Raje ukle-nite tega lopova! Kmalu se bo .spet zavedel.« Stražniki — bili so trije — so vlomilcu nataknili zanko na roke in ga preiskali. Našli so pri njem ključe, načrt stSinovanja, sveženj vitrihov in samokres. Poveljnik straže je predmete spravil v žep. Berta je povabila gospode stražnike v kuhinjo in jih pogostila s kavo. Prosila jih je, naj ostanejo toliko časti pri njej, da se vrneta gospod in gospa domov. Povedalo jim je, da sto Pikica in vzgojiteljica izginili. Bogve, kaj se to noč lahko šc vse zgodi! »Dobro, ampak samo par minut,« jc privolil stra/.mojster. Med živahnim kramljanjem jim je čas hitro minil. Dudek je medtem stražil uklenje-nega malopridneža in naskrivaj poskusil, kuk-šen okus imajo njegovi podplati. Trinajsto premišljevanje govori: 0 NAKLJUČJU Če bi ta veter ne deževalo, bi bila prišla debela Berta bolj pozno domov. In ie bi bila prišla bolj pozno domov, bi bil tal medlem nemoteno lahko oplenil stanovanje. Oolo naključje je hotelo, dn je bila Berta doma in je tako preprečila ,,!.»»m /"!'.. j.. («*i.' gt„jnima ., r. it,- )>> I nnrt.,'1 An ui„|.mi,i »»v u, v.t »I-,. obešeni žabji kraki podrhtevaia. nauk o Uvalski elektriki najbrž ne bi bil odkrit, ali pa bi bil odkrit mnogo pozneje. Če Napoleon 18. oktobra 1813 ne bi bil tako utrujen, bi bil morda bilko pri Lipskem dobil. Marsikaj, kar je bilo za razvoj človeštva odločilno, se je zgodilo slučajno, in bi se bilo lahko zgodilo tudi nekaj povsem drugega. Naključje je najmogočnejša velesila sveta. Nekateri ljudje pravijo namesto naključje: Usoda. Usoda je pač hotela, da je bil Napoleon 18. oktobra 1813 tako truden in da ga je bolel želodec, pravijo. Naključje ali usoda: to je stvar okusa. Moja mali pravi v lakih primerih: »Ta ima rad klobaso, drugi zeleno milo.* ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Večerna obleka postane blatna Ravnatelj Slano je skočil pred Državno opero iz avtomobilu, plačal in zdirjal v gledališče. Njegova žena je s priprtimi vekami sedela v loži in poslušala godbo. Igrali so »Bohoma«, to je zelo lepa opera. Godba je svi-rolo, kakor da dežujejo sami medeni sladkorčki. Slaven tenorist je pel vlogo Rudolfa, in sedeži v loži so bili strašno dragi. Za dva takšna sedeža je bilo treba odšteti toliko denarja, da bi Tonček in njegova mati lahko živela z njim štirinajst dni. Gospod Slana je stopil v ložo. Njegova žena je presenečeno odprla oči in ga jezno pogledala. On pa je stopil k njej, jo prijel za rame in dejal: »Pojdi ven!« Njej se je zdel to prijem neznosen. Obrnila je obraz in ga ogorčeno pogledala. Gospod Slana je stal v poltemi, ves premočen od dežja, z visoko zavihanim ovratnikom. S. čudno izgubljenimi očmi je strmel mimo nje v praznino. Nikoli ni imel pri njej mnogo veljave in ugleda, ker je bil pač predober. A zdaj jo je obšel strah. »Kaj noj to pomeni?« je vprašala. »Takoj pojdi ven!« je ukazal. In ker se je še vedno obotavljala, jo Je potegnil s stola in jo vlekel iz lože Neverjetno se ji je zdelo vse to, a ni mn upalo ugovarjati. Tekla je v njegovem spremstvu po stopnicah navzdol. V garderobi je zahteval njene stvari in ji ogrnil plašč. Besno je zacepetal z nogami, ko se je postavila pred ogledalo in si skrbno naravnavala srebrni klobuček. Potem jo je potegnil iz gledališča. Dalje prihodnjičj MLADI SLOVENEC Gašperčkova pesem Ju sem Gašper. Kdo je več? Nimam staršev, nimam doma, sam sem ko deseti brat, ki vse dni po svetu roma. Pravljica me je rodila, dom j« moj — široka cesta, smeh prešern mi je — tovaril, dobra volja pa — nevesta. Nič ne pupcam, nič ne papcanv kakor ptič v zelenem logu vae dni rajam — hipla, hoplal — ta prepevam slavo Bogu. Pa čeprav sem iz lesa, mislim, čutim bolj iskreno t siromaki kot ljudje, ki srce jim je — ledeno. V deželi črk Mefka je zelo rada čitala. Nekega dne se ji je prikazala v sanjah dežela, ki jo lahko vidijo samo izvoljeni: dežela črk. Na visokem obzidju, s katerim je bilo obdano glavno mesto dežele črk, so stali čuvaji z dolgimi sulicami. Metka jih je takoj spoznala: to so bili T, E, f in t Potem je šla skozi veliki O, ki je predstavljal vrata, v mesto. Tam je videla mnogo kolesarjev, to so bili a, g, b in d. Pešci so bili pa L Na hišah so ropotale vetrnice, to so bili e—F—i. V uličnih jarkih, ki so bili izoblikovani iz črke U. so se zvijale kače S, s in W, ki so bile strupene, in W, X in ?, ki niso bile strupene. Na prostoru pred •odno hišo je visel na ogromnih vislicah §. Po tleh •o kot I lezli dežni črvi in se zvijali zdaj kot L in zdaj spet kot V. Za strešne žlebe so uporabljali za okna pa o. Tako je prišla do gradu. Grad je imel na strehi dva velika H, to sta bila dimnika. Veliki A je bil sleme. Uslužbenci so bili x, in vsak je imel v roki pračo, to je j. Kralj je bil i, kraljica j. Oba sta imela krono na glavi. Imela sta tudi otroke, in sicer: 6, * ta ti, ki jih nemška abeceda dobro pozna, slovenska pa ne. Ko je Metka odšla iz gradu, kjer so jo lepo pogostili, je srečala na cesti dolgo procesijo. Tudi ta procesija je bila sestavljena iz samih črk. Spredaj je moško korakal M, takoj za njim I in potem po vrsti: a, d, i, S, 1, o, v, e, n, e, c, zadnja v tej procesiji pa je sopihala debela pika (.). Metka je prebrala procesijo črk: »Mladi Slovenec«, vzklik nila: »Živijo!« in se prebudila. Škoda! Bogve, kakšne čudovite reči bi bila še doživela v deželi črk... Križem-kražem ("čarodeji so ibororali Lansko leto jeseni »o v Nemčiji zborovali čarodeji vsega sveta. Sedeli eo j>o vseh kotih in pri vseh mizah ter neprestano čarali. Preizkušali eo nove zvijače, čarali z robci, požirali biljardne krogle kakor vi, otroci, maslene omake. Neki čarodej ej zavil gorečo svečo v papir, pihnil in začaral, da je izginila v zraku. Potem je robec epet potegnil iz zraka, svečo pa izvlekel iz telovnika tistega, ki je proj najbolj kričal in zabavljal, da je vw ukupaj samo sleparija in rokus-jx>kus. Ko je bilo zborovanje končano, so Štirje čarodeji sedeli v mali gostilni. Prikazal se je mož postave in napovedal »policijsko uro<. »Oprostite, gospod stražnik, jajce imate pod kapo!« je zaklical prvi čarodej. »In sedem zelen i h robcev vam gteda izpod pazduhe!« je zaklical stražniku drugi. Tako so vsevprek čarali stražniku prod nosom, ki se kar ni mogel dovolj načuditi, kako je kaj takega moče. Jajce je namreč v resnici našel pod kapo in tudi tiste zelene roboe pod pazduho. Dva čarodeja sta »e nato pustila prostovoljno okleniti. Stražnik ju je privedel že do vrat, čarodeja pa sla se tedaj v hipu reSila epon. Stražnik Je videl, da jim ni kos. pa je ves j«zen odšel. Mirko KunčlSi Živi in mrtvi mami Prizorček ra materinski dan. Oseb«: Majda, hčerka revne delavke, Andrejček, sirota brez matere, Angeli, Prav majhna deklica. Prva slika. Majda in Andrejček prideta z desne »trani, držeč se za roko. Majda ima v rokavu skrit bel robček, Andrejček pa ima na vrvici rdeč balonček. Godba za odrom polglasno igra. Mafda (se prikloni); Jaz sem Majda ... Andrefček (se prav tako predstavi); ... Jaz Andrejček. Majda) Majhna, revna sva oba. Andref£ek> Na vso moč zato v zadreg) ▼ tef svečani uri sva. Majda (modro): Slavnostni govornik mor« biti velik in učen... Andrejček: • ... ▼ črnem fraku in cilindru, t sivo brado okrašen. (Živo predoM fmenitnoot fraka, cilindra ia brade s kretnjami.) Majda« Najprej važno sc odkašlja (zakašlja: hkrn.!), potlej kihne (kihne: čhml) in začne. Andrejček (slovesno): In mu govor teče gladko, kot sadil bi rožice. Majda (skromno): Midva pa učena nisva, ne velika. Andrefček: Kar kdo zna, vam pove v besedah skromnih. Majda: Ampak to iz dna srcal (Stopita v ospredje odra.) Droga slika. Dnevna svetloba na odru se prelije ▼ zlat sij. V ozadju se dvigne drug zastor in prikažejo se stopnice, ki držijo v nebesa. Močan slap nebeške svetlobe jib oblije od vrha do tal. Nebeška godba polglasno zaigra. Po stopnicah navzdol neslišno pride velik angel z zlato knjigo v roki. Naravnost proti Majdi in Andrejčku gre in se ustavi nekaj korakov za njima. Odpre knjigo in jo drži z levico na prsih, z desnico pa nastavi svinčnik. Prisluhne in čaka. Nebeška godba ge po uvodnih akordih prelije v božajočo melodijo in komaj slišno igra ves čas — tudi med deklamacijo. Majda (začne deklamirati globoko občuteno): Prstani mofe mame. Moja mama ni gosposka mestna dama v vili svetli in visoki; nima nogavic svilenih, nima plaščev dragocenih, zlatih prstanov na roki. (Med deklamiranjem prve kitice lahno pri-skaklja po nebeških stopnicah navzdol majhen angel. V rokah nosi veliko rdeče srce iz kartona, na katerem blesti z velikimi črkami zlat napis: Ponižnost. Rajajoč se postavi pred angela z zlato knjigo in dvigne srce. Veliki angel zapiše prvo čednost (ponižnost) v zlato knjigo.) Majda (medtem deklamira dalje): Moja mama ni kraljična, ki si sama niti čevljev ne obuje, niti prstka ne umije, niti gumba ne prišije in so V6e skrbi ji tuje. (Po stopnicah priskaklja drugi angelček s le večjim rdečim srcem v rokah; na njem blesti napis: Požrtvovalnost. Postavi se kot prvi angelček pred velikega angela. Ta zapiše drugo čednost v zlato knjigo.) Mafda (medtem deklamira dalje): Delavka je moja mati Prva mora zjutraj vstati, zadnja leči na blazino s svojo tiho bolečino. Njeni prstani so — žulji. Pa so lepši od zlata! Skrita v njih je vsa ljubezen materinega srca. (Po stopnicah priskaklia tretji angelček s še večjim srcem v rokah, na katerem je napisano: Hvaležnost. Postavi se v vrsto pred velikega angela, ki zapiše tretjo čednost v zlato knjigo.) Komaj slišna melodija nebeške godbe zraste r kratko zahvalnico, takoj nato polglasno zaigra žalno pesem. Andrefček (stopi korak .naprej in začne deklamirati s tožečim glasom): Umrla mi je mamica. Pri svetem Križu spi, ne slrši sinka svojega, kako po njej ihti. (Iz nebes se spusti četrti angelček s še večjim srcem v rokah, na katerem je napis: Zvestoba. Rajajoč se postavi v vrsto pred /elikega angela, ki zapiše četrto čednost v zlato knjigo.) Andrejček (medtem deklamira dalje): Zaprte sladke so oH. molči srce ljubeče; zašlo za vedno soince je moje mlade sreče Na prsih trudno sklenjene so tiste roke hele, kl zvesto zsme ne* in da» ae dela.1«, trpel*. (Iz neba te spusti peti angelček s še večjim srcem, na katerem blesti napis: Vera. Rajajoč se postavi r vrsto pred velikega angela, ki zapiše novo čednost v zlato knjigo.) Andrefček (medtem deklamira dalje): O mamica kako, kako živim naj sam, brez tebe? Še mene t črno zemljo naj grobar s teboj zagrebel Na tla bom legel, sklenil bom roke, oči zaprl — in vsi, vsi bodo mislili, da sem zares umrl... Mafda (se obrne k Andrejčku in mu zaupno pove): Revček Drejček, veš, kaj mami jaz za god bom dala? Tale robček (pokaže robček); z njim si solze bo z oči brisala. Andrefček (potegne iz žepa velik pisemski ovitek, vzame iz njega papir in prav tako zaupno pove): Jaz pa svoji mami pismo odposlal bom ▼ raj. (Iz nebes se spusti šesti angel * še večjim srcem, na katerem blesti napis: Upanj«. Rajajoč se postavi v vrsto pred velikega angela, ki zapiše novo čednost t zlato knjigo.) Andrefček (začne Citati pismo z glasom, ki se preliva v ganotje): Pridi, mama moja, pridi vsaj za hip nazaj I Revček Drejček malokdaj j« zdaj srca veselega, revček Drejček dostikrat zdaj strada kruha belega. Majda (sočutno): Kdo pa pismo v raj ponese, revček Drejček, kdo? Andrejček (skrivnostno): Pst! Veš kdo? — Balonček rdeči pismonoša bol (Medtem se spusti iz nebes sedmi angel z največjim srcem, na katerem blesti napis: Ljubezen. Rajajoč se postavi v vrsto pred velikega angela, ki zapiše novo čednost v zlato knjigo. Vsi angelčki začnejo zdaj po taktu nebeške godbe, ki medtem ves čas pritajeno igra, izvajati naštudirane simbolične plese.) Andrejček (medtem deklamira dalje): Pismo bridko nanj obesim — saj sem bistra glaval — in balonček kot golobček zlat v nebo odplava. (Vloži pismo nazaj v ovitek, ga priveže na vrvico in stopi z Majdo bolj v sredino odra. Otroško naivno se poslavlja od balončka.) Balonček moj zlati, poleti visoko pod sinje nebo! Tam mamo lepo mi pozdravi, povej ji, da mi je hudo, Majda (zaupno prigovarja balončku): Brez mame ni revčku živeti... Glej, lica vsa bleda ima. Naj pride, naj zlatega zdravja mu mamica zvrhan koš dal Andrejček: Balonček moj, vrni se kmalul Nestrpno te vsak dan bom čakal. Če v raju vse dobro opraviš — od sreče bom vriskal in plakal. (Spusti balonček v zrak.) Oba (mahata za njim): Zbogom, zbogom! Mafda (se nenadoma domisli tn zaskrbljeno vzklikne): Jojme, kaj pa če balonček bo pod nebom počil? Andrejček (žalostno): Potlej bo Andrejček revček bridke solze točil ... (Angelčki, ki so neslišno rajali okoli njiju, od-skakljajo nazaj v raj in sicer v vrstnem redu: naprej veliki angel, takoj za njem angelček z največjim srcem (Ljubezen), nazadnje angelček z naimanjšim srcem (Ponižnost). Nebeška godba se sprosti r kratko mogočno himno in "tibne takoj, ko zastor t ozadju pade.) Tretja slika. Svetloba kakor v prvi sliki. Majda in Andrejček 9pet stopita v ospredje odra in se primeta za roke. Majda (se prikloni kakor v začetku): Jaz sem Majda ... Andrefček: ... jaz Andrejček. Majda (ponižno): Majhna, revna sva oba. Andrefček (položi roko na srce, i. zanosom): A kar v prsih tu imava, vredno pehar i« zlatal Majda (z dlanjo na srcu): Takšno urico imam jaz, ki za mamo vedno bije: tika, taka, tik ... Sam Bog jo vsak dan znova mi navij«. Andrefček (prisrčno): Jaz imam pa takšno lučko, ki nikdar ne izgori: to spomin je tih na mamo in na srečne mlade dni. Četrta slika. Na oder priskaklja prav majhna deklica, z ogromno rdečo pentljo t ]as«h. Svojo vlogo izvaja zelo živahno. prisrčno in in s patosom. Prav majhna deklica (že od daleč ploska in kliče): Bravol Bravo! Živijo! (Stisne Majdi roko.) Čestitam. Majda! (Stisne roko Andrejčku.) STRICKOV KOTIČEK 658. Preljubi Kotičkov stričekl — Vidim, da Ti iz Zagreba malo pišejo. Ne vem, ali se T« bojijo, ali pa nočejo. Zato sem se ojunačila jas, in Ti pišem par vrstic. Najprej se Ti lepo zahvalim za prelepi roman, ki izhaja vsak dan v »Slovencu«. Veš, striček, jaz ga ne berem vsak dan sproti, ampak prečitam vsa nadaljevanja na koncu tedna. Tako si vse bolj zapomnim. Pikica je bila zelo navihana deklica, ali ne? In še eno prošnjo imam do Tebe, striček. Mi, zagrebški Slovenci, bomo uprizorili zelo šaljivo igro »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. To bo 3. februarja t. i. Ljubi striček, lepo Te vabim, pridi si jo ie Ti ogledat. Ne bo ti žaL Če pridei. Te bom prav prisrčno pozdravila v imenu vseh zagrebških Slovencev. Za darilo pa dobiš od mena zavojček sladkorčkov. Ti ne veš, kako dobre slad-korčke proti kašlju imamo v Zagrebu. Sprejmi srčne pozdrave od male Slovenka Mirice Štrukelj, učenke II. razr. real g ima. uršulinske šole v Zagrebu. Draga Mirical — Pikica, glavna junaktafa romana, ki izhaja vsak dan na šesti strani »Slovenca«, je bila res navihana deklica. In ne samo navihana. Tudi prebrisana je bila. Skorajda tako prebrisana kot česen. A te njene navihanosii ta prebrisanosti jaz nikakor ne uvrščam med slab« jastnosti Saj veš kakol Imam pa že raje takol« Pikico, z vedno nasmejanim obrazom ia razigrano voljo, kakor pa kakšno solzavo m krmežljavo cmergo, ki venomer v kotu čepi ta ne reče n* bev ne mev. Da bi bile le vse deklice na svetu tako »navihane«, kakor je bila Pikica! Bogatih staršev hčerka je bila — pa ni zaradi tega prav nič ošabno vihala nosu, češ: Mi smo mi, vi st* pa naše smetil Gosposko je bila oblečena — pa se ni sramovala hoditi z revno oblečenim Tončkom po mestu. Lahko bi si bila izbrala prijateljic« ta prijatelje med otroci najimenitnejših staršev ▼ mestu, ne, ona si je izbrala ubogega Tončka. Morda sama ni vedela, zakaj, jaz pa vem: zato, ker ie čutila, da je Tonček dober ta pogumen dečko, morda desetkrat boljši kot kakšnega milijonarja sta. 0, čez Pikico pa že nihče ne more reči slabe besede. Edino, kar bi človek grajal na njej, je to, da ni povedala staršem, kje hodi ponoči z gospodično Blaginjo. Ampak tudi tega p ne bo mogel nihče zameriti, ko bo videl, kako se je ta njena nočna pustolovščina končala. Pazljivo čitaj nadaljevanja zadnjega ta prihodnjega tedna, pa boš videla. Gotovo boš na koncu * menoj vred zaklicala na vse grlo: Bog živi nate Pikico 1 V Zagreb me že dolgo vlečejo srčne želj*. Zdaj, ko vem, da me čaka tam zavojček sladkorčkov, me vleče še bolj. O, jaz sladkorčke silno ljubim! Sem jih zadnjič pohrustal deset in me j« želodec tri dni na vso moč in še malo bolel, zdaj bi jih rad pohrustal dvajset, da bi me bolel šest dni. Ampak Tvoji sladkorčki so, kakor pišei, proti kašlju. Tidiš, to ie tisto! Jaz zdajle kakor nalašč uič ne kašljam. Sem poskusil vse, da bi vrlo svoje grlo prisilil h kašlju, vse zastonj. Kašl|a ni ta ni. Zategadelj bi Ti zaupno svetoval: pošlji mi najprej takšne sladkorčke, da bom po njih začel kašljati, potlej pa pridem v Zagreb, da mi postrežeš s sladkorčki, ki mi bodo kašelj spet pregnali. Je prav tako>? Če je, Te prav prisrčno pozdravljam in Ti kličem: Na svidenje! — Kotičkov striček. Iz burkeževe torbe Nova stavba. Mož z ketvo: »Ali sem preegodaj pri§ei1?< Zidar: »Čemu pa?« Mož z lestvo: »Okna morann umiti k Slama Učenci eo hoteli ponagajati učitelju, pa eo mu pred začetkom pouka položili na mizo otep slame. Ko je učitelj stopil k mizi in videl, kaj eo mu naredili, je mimo vprašal: »Kdo pa je pozabil tukajle svojo pamet?« Vsi učenci so osramočeni povesili glave. Točen odgovor Katehet v šoli: »Ivan, povej, kako ee imenujejo Sv. Trije kralji?« Ivan: »Gašper, Miha, Boltežar.< Katehet: »Kateri od njih je bil črnec?« Ivan: »Tisti, ki je bil črn.« Čestitam, Andrejčekl Kar imenitno sta se od rezala! (Se postavi v sredo in samozavostno začne); Zdaj naj pa še jaz občinstvu rečem eno za slovo, (pokaže zastor) preden t« visoka vrata se pred nosom nam zapro, (Se postavi v deklamatorsko pozo — silno resno in važno.) Slavno občinstvo! Pesmice te naučene (Pokaže z roko najprej Andrelčka, potem Majdo, za spoznanje omalovažujoče, kakor bi hotela reči: »No, ja, za silo je bilo že!«> gorko in lepo zveni|o; a najlepše niso. V srcu nam še mnogo lepše spijo. (Z velikim poudarkom in pomenljivo dvignjenim kazalcem.) Tista pesem je najlepša, ki doni iz grla sama nam od jutra do večera: Mama, mama ... mama, mama ... (Se prikloni občinstvu In mu pošlie poljubček. Potem se vsi trije primejo za roke in odidejo.) Z a s t o c. ŽENA IN DOM I DELAVSKI VESTNIH Slovensko dekle v tujini Ko se i vw> vnemo pripravljamo na II. j»-Mslovanski evharistični kongres, katerega sadovi naj bi bili: vsesplošno uveljavljen je katoliškega udejatvovanja na vseh področjih, odprava verskega individualizma, ali bolje: raa-meh pristnega katoliškega samaritanstva, sikr.h, ona »Lrb za bližnjega, ki jo narekuje z božjo ljubeznijo oplojena ljubezen do bližnjega, je kakor rezka disonanca udarila v dušo policijska statistika, ki ugotavlja s suhimi številkami, da je aretirala, oddala v bolnišnico, izročila so-diStt« toliko in toliko deklet. In vsa ta naša dekleta so naše sestre ... Vse so, kakor mi vsi, zaznamovane z neizbrisnim znamenjem sv. krsta, vse so bile potrjene od sv. Duha, vse so polklekale dolga leta k mizi Gospodovi, vse do tedaj, dokler jih ni odtrgala od sv. občestva dosna iin domače hiše skrb za delo in kruih. Tedaj so odšle, morale oditi v mrzlo tujino. In kaj je ta napravila iz njih? Z grozo se vprašujemo: ali je mogoče, da je taka. tako žalostna usoda našega ženstva? Nehote pa tudi v premnogih dušah, zlasti onih, ki se čutijo soodgovorne za svoje sestre, veliko vprašanje: kako pa pride do tega, da se izgubi z doma tako pošteno, verno slovansko dekle? Katere so tiste nevarnosti, ki so tako silne, da se jim ne more izogniti, ampak jo trdo oibdrže v krempljih in je več ne izpuste? Pričenši pri starših, zlasti materah, pa preko domačih, gospodarjev in gospodinj, pa do nas vseh hodijo vzroki za te nevarnosti in dovolj poguma moramo vsi imeti, da se pogledamo z njimi iz oči v oči, da jim napovemo boj. Pošteno, vemo in povečini tudi dobro obvarovano odhaja dekle z doma; pošteno, ker je vsa okolica poštena, verno, ker so vsi okoli nje verni. Toda one poštenosti, ki izvira iz trdne vere, one globoke vernosti, ki bi ji bila srčna potreba in bi usmerjala vse njeno življenje, pa večkrat nima. Tako dobro je obvarovana, da ne ve niti najpotrebnejšega za življenje, še manj pa tega, kar bi ji služilo v obramibo, kar bi ji bilo za orožje v nevarnosti, ki preže nanjo vse od tedaj, ko je zapustila domači krov. Da bi bile kakršnekoli nevarnosti v tujini, tega niti ne sluti. Starši ne pomislijo, da je taka samotna pot v tujino že sama na sebi nevarnost, za mlado dekle. Saj eelo mislijo, — kar je večkrat tndi res — da tujina izobražuje, pomaga k samostojnosti, a pozabijo, da mora biti za to položen temelj že v domači vzgoji. Pozabijo tudi, da je prehod v novo življenje v tujini silno težaik za mlado dekle, brez izkušene pomoči skoro nemogoč. Kje naj dobi temeljev, če jih je domača vzgoja zamudila, kje tudi izkušene pomoči, če v tujini nikogar ne pozna? Če pa odhaja dekle z doma brez vednosti staršev, ali če jo celo spodijo za kruhom, potema je še tem hujše, ker nima one prijetne zavesti, da domači z ljubezmijo mislijo nanjo, #k'Hbe in molijo zanjo. Vsa neizkušena, verjame že na poti v tujino vsaki prijazni besedi, je vesela za vsakršen nasvet od kogarkoli, pa irtfi ne pomisli, da bo svojo lahkovernost morebiti drago plačala. Lahkovernost in prevelika zaup; nost sta dekletu največkrat v veliko škodo. Ali razumemo vsi, da je tireba dekliško vzgojo doma in v društvih temeljito preusmeriti v resnično vzgojo za življemje? In to taikoj, brez odlašanja! Vsakdanje izkušnje kažejo, kako hitro podeželska dekleta odpovedo, ko pridejo v mesto, v nove razmere. Že skrb in trud pri iskanjiu službenega mesta sta jim nova, ker računajo s tem, da je v mestu vedno dovolj služb. Toda že čakanje na službo v brezdelju, ko same sebe postavijo na trg v posredovalnico, jih spravi z ravnovesja. Deset im deset parov oči jih vsak dan ogleduje, izbira in vse blagrujejo tisto, ki jo ie gospodinja izibrala, a ne pomislijo, da je odšla na novo križevo pot in Ivo morala biti trdna in močna, če bo prestala preizkušnjo, a še potem je sto in sto nevarnosti zanjo, za njeno čast, njeno poštenje v novem domu. Res, da, dom bi morala biti dekletu vsaka služba, pa ni, stokrat ne! Le vprašajmo jih. koiliiko domačnosti občutijo! Ali pa je intimne domačnosti preveč ... Kako težko pa je za mladega človeka ostati miren in hladnokrven nasproti vsem vabljivostim mesta in njegovih zabav! Doslej je bilo dekle v krogu domače družine, prijateljic,, znank iin domačega kiraja. Življenjska pot, versko življenje doma, naziranjc o f>ravici in krivici je bilo jasno začrtano. Oiko-ica, v kateri je živelo, je bila znana in ni zahtevala nič težkega od nje. Zdaj pa pride vse novo in zahteva odločitve od nje same. Tam kino z vabečimi slikami, tu godil);: n ples, veselje in smeh. Ali ne bo tu tudi zanjo vsaj nekaj veselja? In bo vsaj za kratek liip lahko poizaibila vise neprijetno?!i v službi, ves trud pri nenavadnem delu, mraz in puščobo svoje podstrešne sobice s šepasto in polomljeno opravo, vso zapuščenost, vse domotožje? Pa bodo dobri in prijazni ljudje okoli nje, ki ji gotovo privoščijo razvedrilo, pa bi se teh bala, ko vendar pravijo, da je veselica nalašč za taka dekleta, ki so v mestu tako sama? — — Polagoma in počasi pa strnjeno in vedmo bolj gotovo dobiva novo, tuje, neznano, vsiljivo, tesno in strašno premoč v mišljenju! in presoji neizkušenega dekleta. Tuje kmalu ni več tuje; nezavestno je storjen prvi korak čez mejo dovoljenega, — nadaljna pot ni več težka in gre — navzdol... Nedeljska dolžnost je samo še sitna dolžnost, ali je sploh potrebna? Za vsakdanje molitve je vedno manj časa. Kje naj sploh vzame čas za kongregacijo in za društvene sestanke? Saj tudi treba ni, saj sama ve, kaj je prav in kaj ne. Domov pisati ni nikoli časa, tudi pisma z doma niso prav nič zaželena. Stik z donnom je pretrgan, stik z Rogom prav tako, kaj še ostane, O tujina, kaj si napravila iiz naših dekleti Lepota žene v različnih časih Lepote ni vse, je pa mnogo. In če je bila toliko občudovana Henrieta Angleška, grbaeta, in de la VaUiere, največja ljubezen Ludvika XIV. depava, to niso proti dokaz i, to so izjeme. Lepota je ženi največji čar in najmočnejše orožje. In kakšna je lepa žena? Tu tiči paradoks: vsakdo ve, kakšna je, toda veak jo vidi drugače. In različno so jo videli raz-IHSni časi m različni narodi. Zato ni čudno, da so lepi lasje pepelnati, pfcavi, rdečkasti, kostanjevi, Srni; da so mehki kakor svila, trdi in gladki kakor žima, kodrasti ali kaikor volna; da so lepi zobje beli, črni ali rdeči; da so lepa majhna usta in usta z v ustnice vloženimi decimeter velikimi ploščicami; da varita teža lepe žene od štirideset do atoštirideset kilogramov. "ivlmo v dobi eksaktne znanosti. Pred 50 leti bi opevali lepoto žene. Danes mislimo znanstveno: v Številkah. Meriti bi jo morali s kilogrami in centimetri, a kraniometrom in s pirometrom. Toda znanost v tem pogledu še ni napredovala. Le Izjemoma je mogoče žen«ko lepoto izraziti v dekadičnem sistemu. Velja n. pr. enačba l=t, kjer zoači 1 lepoto in t težo. Lepota raste z rastočo težo: črtala sem o sultanih v notranji Afriki, ki umetno pitajo svoje žene da reve nazadnje komaj hodijo. Ista enostavna formula je veljala — soditi po izkopanih statuetah — v ka-meniti dobi. Toda niti tako daleč ni treba iti: že v naših krajih so »močni« ljudje »lepi« ljudje. V bMžnjem orijentu se pa lepota že tehta na kvin-tale. Tudi naši Turki jo tehtajo. V obratnem razmerju s težo je lepota tipa, ki 8e danes preživlja. Tipa »vitke linije«. Predstavlja pa kombinacijo kosti, mišic, pudra in ruža. Koža je temne barve, v ekaiM pudirov jo imenujejo moreeque = mavrijsko, zamorsko. Stasa je visokega z ozkimi, moškimi boki. V celoti: kombinacija ženske eteričnostl in moške grobosti; modni izraz hiperkulture. Matematično je mogoče, in sicer v centimetrih, izraziti tudi lepoto Grkinij i® dobe klasične antike. Gre za lepoto, ki bi jo imenovala obsolutno. Vsa/k del telesa, vsaka proporclja je dovršena. To le lepota, ki je brez vsake primesi, ki je lahko kdaj moda, ki pa nima nobene kaprice v sebi, ki jo je mogoče v resnici merita' v centimetrih. In ki jo tudi merijo. V Ameriki seveda. To je zadnji tip, ki ga je mogoče matematično formulirati. Sledeč.i popisi torej ne bodo strogo sodobni. Dame Iz starega Egipta so zelo simpatične. Do gležnjev, kair je izpod, ni za nas: zelo dolge, zelo ozke ln — ploščate noge. Take nope se sicer eelo dobro podajo ministrom in drugim javnim funkcionarjem: hojo delajo dostojanstveno, toda — za Egipčanfce niso. Egipčanske lejiotice so bile vitke in visoke, giracilne, polne gracije. Bile so lepotice modernega formata, le da jdiii je manjkal« vsaka moSka poteza. Izredno velike oči, Id •0 Jim a šndnko dajale še večjo izrazitost in jih t* vide« Še povečale, mehko profiliran nosek, kipeče ustne; polt bronasta, nohti na rokah in no-geh oranžno pobarvani. Ko eo v Berlinu vzpostavili kip kraljice Nofre-t«(te, se je trki krog nje njenih občudovalcev. Bilo Jfli je — kot pri nogometni tekmi. l——i»»»»i iniw;iT-« --vvrnusmamnim Vrtec is Angelček sta najboljša lista za našo mladino. Starši, dajte otrokom dobrega fiUva, ki je najboljša podpora pri vzgojil 0 Kitajkah ne vem mnogo povedati. 400 milijonov Kitajcev je konglomerat, kd piše iste znake, izgovarja jih pa vsak po svoje. Pa ne samo jezik, tudi ljudje so različni. Dvoje je splošno znano o Kitajkah: puder in »zlate lilije«. Bel puder v debeli plasti zakriva cel obraz. »Zlate lilije« (pohabljene noge) 60 pred leti prepovedali. Pri nas je to vzbudilo zadoščenje. Toda oni, ki eo videli te male nožice, pravijo, da so izgledale — v povojih seveda — zelo srčkano. In razen tega: katera izmed nas je že rekila: ti čevlji eo in.i premajhni? Pikantne so žene Zadnje Indije: kakor zali fantički eo: Toda brez arogantnih potee naših »bubijev«, pa tadi brez sorodstva 6 polenovko. Prednja Indija je dežela mistike in žen. Dva tipa sta: primitivni je tip na vago, civilizirani je tip gazele. Slednji je vitek, pa vendar bujen, vse linije mehke. Obraz z eksotičnim, spodaj širokim ovalom. Ustnice polne, nosek mehko zavit. Najlepše^ pa so velike oči, temne, polne vdanosti. Dovršen tip prvobitne žene. Egipčanske slike kažejo ženo kot damo z dnevnim treningom, indijske minijature pa kot Lijano, ki se ovija močnega debla. Žene, ki ostanejo vedno plahi in sanja vi otroci. Vitezi srednjega veka — oficijelno saj — niso cenili inasivnosti. Ideal trubadurjev je bil vitek etas. Polt bela ko sneg ali lilije, rdeča ko kri«. Koža je morala biti tako nežna in prosojna, »da se je videlo teši rudeče vino jk> belem grlu«. Lasje bujni, plavi, obrvi tanke, kot e čopičem potegnjene, nosek raven, usteca majhna kot češnja, v bradici jamica. Stopala majhna in vzbočena, xla se v votlini lahko ptiček skrije«. Koliko je ta ideal navdušenih pevcev in pivcev odgovarjal resnici? ... Renesansa obrne vso stvar. Ne več nežnost, ne več gracijo: resnost diktira moda. Gravita ri-posata so rekli v Italiji. Renesansa je moška doba in možate so bile ženske takrat. Niti male brčice niso vzbujale odpora. Ženske eo bile mogočne jx> svojih oblikah, po obleki, po čevljih. Obleka jih je dejala širolke, čevlji visoke. Čevlji v ekstremu do pedi visokii, da so lahko samo ob dveh palicah štorkljale. Modna barva las je bila v Benetkah Tizija-novo rdeča, v Neaplju srebrna. Mo&ke ln grobe eo bile te žene v dobi gro-bianizima. Rok oko je obdržal obseg renesanse. Toda dama iz rokokoja nima teže, kakor flligran je. kakor figurica iz porcelana. Kljub krinolini hhka in gracijozna kakor noben tip prej in noben pozneje. In vse eo bile enako stare: debela plast belega pudra je skrivala nežno, gladko kožo in skrivala je gube, _ Praktični nasveti Mrena na kuhanem mleku (tudi na posnetem) sestoji v prvi vnsti iz strnjene beljakovine in nekaj masičobe in kazeina, je torej redilna. Kdor hoče shujšati, naj ee ogiba m«^čobe in uživa čim manj kruha in vseh močnatih jedi, dalje sladkorja, krompirja in rlža. Zato pa naj je veliko sadja in vsakovrstne zelenjave, kolikor le more. Seveda za tako kuro zimski meseci, ko telo potrebuje veliko maščobe, nieo ravno jiniimernl. Sploh je preeilno shujšanje vedno kočljiva stvar in naj bi sp mu podvrgli le resnični trebuSniki. Najbolj zdravo in zanesljivo sredstvo proti špehu je skromna, preprosta hran«, veliko gibanja in resnega dela. Poglavje o delu Med najmžnefia vprašanja modernega gospodarstva spadajo vprašanja o pravičnem porazde-Ijevanju dohodkov, o zasebni lastnini in o delu. Prvi dve vprašanji smo si v našem »Delavskem Vestniku« že ogledali. Danes si hočemo ogledati še vprašanje dela, ki i« s prejšnjima vprašanjima v ozki zvezi. Množina sredstev, ki nam lahko služijo v zadovoljitev naših potreb, je bistveno odvisna od tega, kaj in koliko ljudje delalo. Vedeti moramo, da so človeške moči omejene, kajti povprečen človek zmore le neko omejeno količino dela, tako v fizičnem, kakor tudi v duhovnem pogledu. Posebno v fizičnem pogledu se ljudje med seboj le malo razlikujemo. K temu se pridružuje še druga okolnost, ki nam niti ne da, da bi svoje duševne m telesne moči v polni meri izkoristili. Z delom je namreč združen trud in napor Neugodje, ki spremlja delo, doseže kaj kmalu tako stopnjo, da človeku ne kaže več delati, ker bi bila žrtev, ki je zanj z delom združena, večja od koristi oziroma užitka, ki si ga od dela obeta. Ta omejenost človeških moči je kriva, da nimamo na razpolago dovolj sredstev za zadovoljitev vseh svojih potreb. Zato pa je jasno, da ni in ne more biti vseeno, kaj in koliko posamezni ljudje delajo in 'tako je delo med ljudi porazdeljeno. Recimo n. pr., da bi bilo danes za normalno preskrbo človeštva potrebno, da bi vsi delazmožni ljudje opravljali povprečno po osem ur koristnega dela. Recimo pa, da devetina ljudi ne bi te svoje dolžnosti izvrševala. Posledica tega bi bila, da bi na ostalih osem d^vetin delazmožnih ljudi odpadlo toliko več dela. To se pravi, posamezen človek bi moral delati namesto povprečnih 8 ur, točno se eno uro. Iz tega vidimo, da ni zgolj zasebna zadeva, ali in koliko vsak posamezni človek dela. To je važno tudi s socialnega vidika; kajti vsi tisti ljudje, ki sami ne opravljajo nobenega koristnega dela, žive na tuj račun. Zato je popolnoma jasno, da ie delo, namreč produktivno, ali drugače za družbo koristno delo dolžnost, prava socialna dolžno«! vsakega delazmožnega človeka. Vprašanje pravične porazdelitve dela med vse ljudi je torej važno z dveh vidikov. Prvič zaradi tega, ker zavisi od te porazdelitve, koliko dela se v obče izvrSi, drugič pa je to važno s stališča socialne pravičnosti. Ne more biti namreč govora o splošnem blagostanju, o socialni blaginji in o srečnem človeštvu, dokler moramo nekateri ljudje delati namesto drugih, oziroma za druge. Gre torej za vprašanje, kako doseči, da bodo vsi ljudje, vsak po svojih močeh in sposobnostih za družbo koristno delali. Ta cili se da doseči neposredno in posredno. Neposredna po! k temu cilju bi bila, da bi organizirana družba tiste ljudi, ki sami ne bi hoteli delati, k delu prisilila. Važnejši se pa zdi v tem oziru posreden pritisk na ljudi. Glavno sredstvo ra to je pač omejitev brezdelnih dohodkov. Taki dohodki so namreč eno glavnih sredstev, ki omogočajo posameznim ljudem brezdelno življenje. Važen p« je tudi kulturen in moralen pritisk oz. vzgoja ljudi. Nekulturnem« človeku je brezdelje — ideal —, kulturnemu pa vsaj do gotove mere (če je pošteno plačano) v veselje m užitek. In tudi le moralno dovolj močan človek se ho povzpel tako visoko, da ne bo hotel živeti od tujih žuljev. Pri reformi današnfega družabnega reda, H b« morala s seboj nujno prinesti načelo delovne dolžnosti za vse, bo treba vse gornje okolnostf uva-ževati in pritegniti k sodelovanju poleg organizirane družbe (države) tudi vse kulturne in moraln« činitelje (šolo, cerkev itd.). — Po dr. Gosarju: Za nov družabni red. Lep razmah naše name-scenske organizacije Ko se je pred kakima dvema letoma Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev poživilo in preosnovalo ter zbralo okoli sebe vse katoliško nameščenstvo, je bilo o tem slišati več kritike ko hvale in več pesimizma ko poguma. Takrat namreč se je zdelo, da med zasebnimi nameščenci ni prostora za tako načelno jasno in opredeljeno strokovno gibanje. Kmalu pa so resnična dejstva dokazala nasprotno, da namreč med zasebnimi nameščenci ni prostora za načelno meglenost. To so najprej precej jasno naznačile vofttve v Delavsko zbornico, kjer je ta, komaj prerojena organizacija doživela nesporen moralni uspeh ter dokazala svojo veliko udarno silo. Pri volitvah v Pokojninski zavod sc je v interesu zavoda dosegel kompromis. O tem kompromisu pravijo v svojem glasilu »Bodočnost*, da ni kaj prida, in da so nanj pristali zaradi zavoda, ki je last nameščencev, prepuščajoč vso odgovornost večinski organizaciji. »Odgovornosti se ne plašimo,« piše »Bodočnost«, »k|er imamo priliko lojalnega sodelovanja. Toda, ker je večinska organizacija zahtevala zase skoraj vso moč v Pokojninskem zavodu, naj ona nosi tudi vso odgovornost. In ta ni lahka. V svoji kritiki in nadzorovanju, na katero se je omejdo naše zastopstvo v tem zavodu, nismo hlastali za demagoškimi gesli, smo pa odločeni brezpogojno braniti koristi zavoda in njegovih zavarovancev t. j. zasebnih nameščencev. Ko so lani nato sledile volitve v Trgovsko bolniško in podporno društvo, se jc pokazala vsa moč in strumnost ljubljanske organizacije, Vzlic vsemu je dosegla prav lep uspeh, ki je nasprotnike zelo presenetil. In danes lahko rečemo, da bi za Trgovsko bolniško in podporno društvo bilo mnogo bolje, ko bi bili voditelji večinske organizacije takoj priznali uspeh Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. lin kako naj označimo letošnje volitve obratnih zaupnikov? To je oranje ledine, trudapolno oranje, zato pa tembolj častno. Društvo združenih ie izvedlo v preteklem mesecu volitve obratnih zaupnikov v 6 podjetjih, kjer takih volitev dosed j še nikdar ni bilo. V teh podjetjih je bilo izvoljenih 13 nameščenskih obratnih zaupnikov. Drugo leto pa bo skušalo Društvo izpeljati volitve nameščenskih obratnih zaupnikov po vsej Sloveniji. Dolgo je trajalo, preden ie bilo našemu na-meščenskemu društvu omogočeno započeti s sistematičnim delom na deželi, dasi so zasebni nameščenci povsod klicali po tem društvu. Dvignili sta se doslej dve krepki podružnici: ena v Mariboru ln druga v Slovenjgradcu. Zdaj, ko se zdi, da so tiste težke razmere minile, pa se bo Društvo združenih razmahnilo v vse kraje naše domovine in v vse stroke zasebnega nameščenstva. Se nekaj moramo ugotoviti: Na našem Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev nam najbolj ugaja njegova načelna jasnost. Oglejmo si samo januarsko številko njihovega glasila »Bodočnost«. Tako idejno jasnega, strokovno globokega in skrbno urejevanega lista v Sloveniji ni. To lahko mirne duše trdimo. To priznavajo tudi nasprotniki. Poleg idejne jasnosti pa vidimo, da živi r Društvu združenih vedna pripravljenost na skupni fronti se boriti za skupne pravice in skupno dobro, kar je popolnoma v smislu katoliških socialnih načel. To sta dve odliki naše krepke nameščenske organizacije, kateri želimo, da bi rastla še višje in preorala našo domovino še globlje. Kultura »Bodočnost« prinaša v letošnji prvi številki, ki obsega 16 strani, toplo čestitko knezoškofa dr. Gregorja Rozmana slovenskim katoliškim nameščencem, dalje članke: Vaše delo je lepa zgradba (dr. Miha Krek), Naše društvo, Slovenski katoliški nameščenci v evharističnem letu (France Perni-šek), Zavedajmo se svojih pravic! (Smersu Rudolf), Naš stan (Češnovar), Nameščenka (La), Bolniško zavarovanje nameščenca in TBPD, Zgodovina socialnega zavarovanja, Nameščensko pravo, Pred ustanovitvijo Zveze pomočniških zborov za Dravsko banovino. Kako sodijo o nas?, Naša nova postojanka v Mariboru, Iz društva. »Bodočnost« je ned omno naš najboljši strokovni in kulturno stanovski list, ki bi ga moral imeti naročenega vsak slovenski zasebni in trgov-Siti nameščenec, pa ludi sploh vsak socialni delavec. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6. Stane celoletno 24 Din. Podpore za svojce oh bolezni Do podpor, ki jih daje Okrožni urad. nimafo pravice samo zavarovani člani Okrožnega urada, ampak tudi njihovi svojci. To pravico pa imajo le oni svojci, ki so v zakonu o zavarovanju delavcev izrecno navedeni in le, če so izpolnjeni pogoji, ki jih omenjeni zakon postavlja. Predvsem je treba vedeti, da ima svojec pravico do podpore samo tedaj, kadar in dokler ima tudi zavarovani člau pravico do podpore. To pravico pa ima član, kadar dela in dokler dela. Če torej svojec zboli ali se ponesreči v času, ko f« njegov rednik (oče, brat, sin in dr.) zaposlen v zavarovanju zavezanem delu, tedaj ima pravico do vseh podpor, ki jih zakon svojcem nudi. Če bi svojec zbolel ali se ponesrečil v času, ko član sam uživa bolezenske podpore, ima tndi pravico do podpor, seveda le toliko časa, dokler ima čla» to pravico. Kdo je svojec? Za1#n o zavarovanju delavcev pravi, da je smatrati za svojce: poročenega ali neporočenega zakonskega druga, zakonske, nezakonske in adoptirane [za svoje vzete) otroke, starše, deda, babico, vnuke, brale in sestre zavarovančeve. To so torej vsi svojci, ki imajo pravico do podpor od bolezni. Dva važna pogoja pa morita biti izpolnjena, in sicer imajo pravico do podpor le oni svojci, ki nimajo dohodkov in žive z zavarovancem v Istem gospodarstvu. Malenkostni dohodki tu ne pridejo v poštev. Zakon hoče izključiti le one osebe, ki imajo zadostne dohodke za lastno preživljanje. Žena, ki je sama v službi ali pa je samostojna trgovka, obrtnica (šivilja) ali posestnica aH soposestnica primerno velikega posestva, nima pravice do podpor s strani Okrožnega urada. Pa tudi tista žena ali mati ali sestra, za katero člaii ne skrbi in je ne preživlja, nima pravice do bolezenskih podpor. Da so omenjeni pogoji podani, dokaže svojec urada z občinskim potrdilom. Do katerih podpor pa ima svojec pravico ob bolezni? Svojec rma pravico do brezplačnega zdravljenja. Sme hoditi k zdrcuniku in sme po potrebi klicati zdravnika na svoj dom. Dalje ima pravico do zdravil in potrebnih pomožnih priprav za zdravljenje in slednjič pravico, da se v primeru uotrebe vsakega pol leta zdravi po 28 dni brezplačno v bolnišnici. Ob smrti zavarovanega člana hna|o svojci pravico do oogrebnine. Dokler se oskrbuje član v bolnišnici, imafo svojci pravico do polovice hranarine, ki pripada članr, ako bi gu oskrboval doma. Nimajo pa svojci pravice do hranarme in do zdravljenja v sanatorijih in zdraviliščih. Po svetu V Nemčiji je izšel zakon, po katerem je podjetje primoramo od 1. julija 1934 dalje skleniti kolektivno pogodbo. To pa velja le za podjetja, ki zaposlujejo nad 20 uslužbencev. V Češkoslovaški je izšel lansko leto zakon, ki urejuje delovno razm-rje zasebnih in trgovskih nameščencev. Važno |e določilo, da mora delodajalec v teku t4 dni po vstopu v delo izdati potrdilo, v katerem so navedena vsa bistvena določila službene pogodbe Dopust znaša 2 tedna (pri nas 10 dni). Če se zahteva kavclfa, mora bili ta založena pri kakem denarnem zavodu. Dvig kavcije je mogoč samo s privoljenjem obeh — nameščenca in delodajalca. V Nemčiji je izšla naredba o izmenjavi poročenih in neporočenih delavcev. Podjetja morajo neporočene delavce, ki še niso dovršili 25. leta, izmenjati s poročenimi delavci, v prvi vrsti z onimi oo očeniml, ki imajo mnogo otrok. Delovni uradi (pri nas borze dela) pa so dolžni te odpuščene mlade deiavce zaposliti v drugih poklicih, v poljedelstvu, v prostovoljnih delovnih kompa-nijah itd. V Franciji so preiskali delovni čas na dan 1. junija 1934 Pregledali so 8687 podjetij, ki so zaposlovala 2,337.916 oseb in ugotovili, da sc je v 18% teh podjetij delalo do 40 ur na teden v 20 % od 40 do 48 ur, v 6?"Ž pa nad 48 ur. Delovni čas se je — kljub vsemu prizadevanju — v letu 1934 napram letu 1933 — podaljšal. Sovjetska Rusija (moskovska vlndn seveda) je dovoliln, da se 300 židovskih družin iz Poljske preseli v Rusijo. Tako Izrael skrbi zase. medtem ko družine čistokrvnih Rusov v masah pobija. Kaj bodo rekli k temu naši rdeči demagogi? ff SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik T. G. S. — Obilno tllnjenje (slinotok) s« dogaja tudi v zvezi z motnjami v tclodcu in drugem trebušnem drobju. Kakršnokoli draženje v želodcu se prenese po živcih in draži nitne slinavke. Verjetno je, da je vaš želodec razdražljiv bolj ko na- j vadno. Takšna posebnost v živčnem ustroju 9« rada . deduje Posebno zdravljenje je odveč, »v napadu« t požirajte slino, da vam otopi odvišno želodčno kislino, sicer pa se ogibajte jedi in pijač, ki jih poznate po lastnem izkustvu, da vam dražijo želodec. Isti — Pravšna tež« znaša pri odraslem človeku toliko kilogramov, kolikor centimetrov meri nad enim metrom. Vaša je točno pravšna, vi si | želite še nekaj več, kakor je že nekdaj bilo. V poznejših letih je v«ekakor bolje, da človek tehta ! rajši manj kakor več. Ko pojemajo moči, jc teža, , zlasti mrtva teža (maščoba) dva- ali večkrat težja | in občutna. Med ljudmi, kii doživljajo visoko starost, so večinoma sušci debeluhi oroagujejo dosti | prej. . 1 Isti — S pijačo s« re« ni treba posebej siliti, , te ne čutite potrebe in uživate dovolj rednih hra- j ni v. Veliki učenjak in življenjski modrec sv. Pavel | jc pisal svojemu prijatelju Timoteju, naj piie malo | vina radi slabotnega želodca. Želodec Pavlovega prijatelja je imel bržkone premalo soka in premalo kislino. Pri vas je zadeva narobe, zato oe velja Pavlov nasvet za ljudi vaše vrste, dasi je po ljud-fki modrosti vino mleko za starejše ljudi. Za razdražljiv želodec je mleko, presno maslo iti skuta i akor nalašč. F. T. Lj. — Srbečica t koraka pri debelem človeka ni redna nadloga. Vi jo smatrate kot spomin n« svetovno vojno in sicer kot ozeblino. Težko si mislim, kako vam je mogel omrzniti tisti del telesa, ki je najbolj zavarovan proti premražemjju. Ako nimate glistic, ki jim pravimo žive niti, kar se da lahko ugotoviti, potem je vaša srbečica posledica nadlege, ki ji pravimo »volk* m se pri dobro rejenih ljudeh pojavlja posebno pri daljši ali naporni hoji. Koža se namreč v tisti gubi drgne, mnogokrat jo razjeda tudi pot, ki tam zastaja. Umivajte si bolno kožo z razredčenim salicilnim cvetoim, potem jo posipljite s stnukcem. M. M. B. — Zaprtost desetmesečnega otroka vas skrbi? Iztreblja se pač še vsak dan, a v obliki trdih krogljic. Zdi se mi, da je hrana, kakor jo opisujete, primerna za otroka 5—7 mesecev, vašemu pa ne zadošča več po kakovosti. Daijte mu vsak dan kakšno zmečkanino (»pire«) iz krompirja, korenja, repe ali zelenjavne prikuhe, dajte mu tudi kaj svežega sadja ali vsaj kuhane krhlje in še kaj j drugega primernega res za pod zob! Ista. — Brinove jagode žvečijo nekateri, da si »popravljajo« usta, drugi, da si »krepijo« želodec, tretji, da si odganjajo vetrove, četrti, da se poženejo v vodo, Vi jih rabite kot preprečevalno sredstvo zoper nadležnosti mene. Ta razlog uporabe mi je popolnoma neznan, za to mi ; poročajte, kakšna izkustva imate vi ali vaše prijateljice z brinovimi jagodami v tem smislu. V. G. K. — Navzlic operacifi na žolčniku se vam vračajo bolečin«, krči in celo zlatenica, kar pomeni oviran odtok žolča iz jeter v črevo. To je res hud primer in žal, ne tako redek. Take stvari razpoznavati in zdraviti je težiko že iz neposredne bližine, kaj šele na daljavo! Domnevam na podlagi vašega obširnega pisanja, da vam je bolna morda tudi trebušna slinavka, vobče nepoznan in tudi nam zdravnikom premalo znan in neupoštevan drob v trebuhu. Pojdite za kaj časa v večjo bolnišnico, ki je opremljena za preiskave trebušnega drobja. Kot začasno lečilo vam svetujem izdatno ogrevanje trebuha po vsaki večji jedi in pitje toplega medovega ali melisnega čaja. G. V. M. — Vnetje sečnega mehurja in obisti »e rado pojavi med nosečnostjo. Ostanite pod zdravniškim nadzorom dotlej, da izginejo zadnji znaki bolezni. Sam sem opazoval mnogo primerov te bolezni, ki je z opreznim ravnanjem popolnoma prešla in se ni povrnila ob ponovni nosečnosti. Ne delajte si preveč skrbi za pojutrišnji dan! A. K. — SP. Dolgotrajen (petleten) kašelj pri postarnem možu ni redkost, tudi ni posebnost, da je kašelj poleti rahlejši ko pozimi ali zijutraj in zvečer mučnejši ko podnevi, očitna zanimivost pa je razpoznava vašega idravnika, ki vas je poslal na rentgenski pregled in ker je izvid brez posebnosti, proglasil vašo bolezen za kašelj iz navade! Ker vam zdravnik ni odpravil te grde navade m se tudi vi sam n« znate znebiti nevšečnosti, naj vam pom-orem jaz, ki niti ne poznam te vrste kašljal? Morda pa je umeti zdravnikov izraz navada za poklicno škodljivost? Vsekakor spada vaš poklic med »prašne«, t. j, take, ki so združeni z opravki v pralnem prostoru. Dokler je človek mlad, prenaša tako škodljivost brez občutne nadlege, v poznejših letih pojema odpornost in narašča občutnost, nastaja trajno vnetje dušnikov (kronična bronhita) in naduha. — Če imate čas in sredstva, pojdite za 2—3 mesece na Hvar ali v Dubrovnik, če tega ne zmorete, varujte se dpma dima in prahu, ne hodite v svoje obratovališče, pijte dvakrat na dan vroče mleko s slatino, hodite vsak dam na izprehod, kjer se pošteno izkašljajte in izdihajte. F. S. — J. Zanemarjen splav je glede posledic včasih resnejša zadeva, kakor težek porod. Ne čaikajte več z nesmotrenim poskušanjem. Vač blagajniški zdravnik naj vam napravi nakaznico za zdravljenje v bolnišnici, kamor se napotite taikoj po končanem perilu. Potem se pa varujte skrbneje kaikor poprej nekaj mesecev večjega napor« ali prehlada ali pretresa. Ista. Tašča in sinaha se najbolje razumeta, ako sta daleč vsaksebi ali vsaj ne v istem gospodinjstvu. Ako so razmere take, da morati bivati skupaj, potem bodi sinaha uvidevnejša! Kot mlajša naj se uda starejši in ji prepusti vodstvo aLi glavno besedo. Kot modrejša naj se ne puli niti za resnične pravice, še manj za zadnjo besedo Mož je nasproti svoji materi — brez moči. Pomnite tudi, da je končna zmaga vedno na strani — mlajših. S. J. — K. Perilo izostalo ali radi nosečnosti ali radi nastopivše mene7 Bržkone je drugo. Vendar vam nujno treba skrbne zdravniške preiskave zavoljo sumljivega izcedka, ki daje misliti na resnejšo zadevo. Ne odlašajte! Zasebni odgovori so izključeni. J. R. — V. Ozeblina je sprememba v koži, vnetje žilja se pojavlja pod kožo. Vsekakor mora biti poseben krajeven vzrok, da se dogaja to že drugič na istem mestu; morda podveza? Bolezni v gorenji tretjini goleni (ali krače) se dosti rajši in hitreje zdravijo kakor v srednji ali celo dolenji tretjini. Devajte si na bolno mesto obkladke s presnim mlekom, čez pa še vrečico z vročim peskom. Če že morate gaziti po snegu in v mrazu, oskrbite si primerno opremo ali visoke čez kolena segajoče škornje ali smučarske hlače. Zvonenje po toči.... F. L. — Č. Potenje v glavo pri jedri ali govorjenju ln vsakem najmanjšem razburjenju vas nadleguje? Menda vas obliva tudi rdečica, mogoče je pa tudi potenje na bledi koži. Skrbite za redno iztrebljanje in tople noge. Pravo zdravljenje se bo dalo izvesti poleti z utrjevanjem (solncem, zrakom in vodo). Drugi — potrpite! Nekateri vprašavci so preveč nestrpni. Njih vprašanje za bolezen, staro že več let, pride na uredništvo v petek aH soboto, zahtevajo pa odgovor že tisto nedeljo. Red je in ostane ta: Vprašanja, ki se naberejo v teku tedna, pridejo po možnosti na vrsto drugo nedeljol Kmetiiski nasveti Naprava kisa iz jabolčnih olupkov. Naredila bi rada iz jabolčnih olupkov in odpadkov kis, pa ne vem na kakšen način. Dosedaj sem dela v lončeno posodo navadno sodo, jo postavila na gorko in nato dala notri olupke. Voda je pa začela smrdeti, ne da bi se naredil kis. Kako naj ravnam, da dobim kis oziroma, da se kis napravi? L. 0. L. V leseno posodo nalijemo na jabolčne olupke *ode m hranimo na mrzlem prostoru (zmrzniti ne sme). Čim se jih je dovolj nabralo, vodo odlijemo in prenesemo posodo na toplo. Odlito vodo mlačno segrejemo, razmočimo t njej za lešnik ali oreh kvasu, polijemo znova čez olupke in vse skupaj temeljito zmešamo. Čez posodo pokrijemo redek prt in pustimo 8 do 10 dni pri miru. Ko se začne javljati kisov duh, stisnemo olupke v stiskalnici ali v prteni ruti, nalijemo kis v večje steklenice, ki jih ne zamašimo, ampak pokrijemo z redko tkanino ter hranimo še 3 do 4 tedne na gorkem, da se kis sčisti in dodobra skiše. Nato ga previdno odlijemo v manjše steklenice, ki jih zamašene hranimo na hladnem. V gorkem vremenu ne smemo olupkov predolgo pustiti v vodi, ker se lahko pokvarijo. Rajši zakišemo manjše koUčine. Slaba rast črešenj. Par mlajših črešenj mi v flovnati zemlji zelo slabo raste. Nameravam jim gnojiti z apnenim prahom. Kdaj in kako pa to najboljše in na najkoristnejši način storim, da bode kaj pomagalo. V. L. Črešnje slabo rasto, celo životarijo samo. Zemlja je ilovnata. Prav dobro boste storili če boste te črešnje pognojili z apnom. To storite sedaj tako, da podkopljete apno takoj, kakor hitro bo kopno. Na kraju korenin napravite pod kapom tudi kolobar, globok 60 aJd reč cm m ga tudi z apnom izboljšajte. Na spomlad lahko drevje že zalijete z gnojnico (preje nel). Na jesen dodajte hlevskega gnoja ali straniščnika in uspeh ne bo izostal. Sicer pa bi že ob saditvi sami morali zemljo dovolj izboljšati in ne bi bile črešnje tako kilave. Če so pa drevesa le preveč starikava, jih bo treba najbrže nadomestiti z novim drevjem. V, L. Gnojenje sadnega in zelenjadnega vrta s straniščnikom in gnojnioo namesto hlevskega gnoja, ki ga primanjkuje, je prav dobro. Stri-n i š č n i k vsebuje vse one gnojilne snovi, kot hlevski gnoj, le da je najpomembnejši v mnogo večii meri Tudi sestava teh gnojU se nekaj loči od hlevskega gnoja, kajti straniščnik učinkuje takoj. Radi tega ga uporabljamo najbolj uspešno spomladi tik pred začetkom vegetacije. Na samem vrtu ga raztrosimo ali razlijemo pod kapom drevja ln če nam čas dopušča, zakopljemo. Tudi na ze-Ienjadnem vrtu ga porabimo istočasno in takoj podorjemo. — Gnojnica učinkuje prav tako naglo, kot straniščnik in jo radi tega uporabljamo tudi samo spomladi in v samem poletju. Sama gnojnica vendar nima dovolj gnojilnih snovi vseh vrst. Gnojnica ima dovolj dušika in kalija, manjka pa ji apna in fosfora. če gnojimo samo z gnojnico, lahko drevje pomehkužimo. Vsaj fosfornih umetnih gnojil je treba nekaj dodati Gnojnico polivamo po vrtu takoj po večjem deževju, sicer jo je treba močno razredčiti z vodo. Na j00 m2 je porabimo 500 1. Najbolje storimo, da obenem dodamo tudi gnojnici ali vodi, s katero redčimo gnojnico, nekaj superfosfata. Umestno je tudi, da gnojnice ne porabimo vse naenkrat, ampak nekaj tik pred začetkom vegetacije, nekaj pa potem, ko drevje že zeleni. Tako bo prišla najbolj do veljave. Oplodnja hrušk. Ker nameravam uapraviti industrijski sadovnjak hrušk, bi rad vedel katere sorte se dobro oplojajo in katere slabo? Posebno bi rad vedel, jeli je pastorjevka samoplodna ali ne? F. S. Z. Oplodnja hrušk je velikega pomena za rodovitnost. Radi tega pazimo, da v industrijskih nasadih ne sadimo samo takih sort, ki se same slabo oplodijo ali katerih plod je slab za oplojenje drugih plodov. Izmed pri nas bolj razširjenih vrst hrušk, ki se med seboj dobro oplojajo, navajamo: blumen-bahovka, klaržo, klapovka, komtesa, pariška, po-strvovka, gelerlovka ali hardijevka. avranška har-denpontovka, napoleonovka; slabo se pa oplojajo: amanliška, kongresovka, dilovka ali vierka, pastorjevka; te zadnje sorte sadimo vedno med drevje, ki proizvajajo dober plod, pa bo uspeh zagotovljen. Gnojenje lucerne s superiosiatom in apnom. J. Š. L. — Imate namen po snegu gnojiti mladi lucerni s 300 kg superfosfata na ha, na mokrotnem delu njive pa še z razredčenim žganim apnom. — Popolnoma pravilno je trositi superfosfat še po snegu po mladi lucerni in navedena množina je tudi prikladna. Na mokrotnem delu njive bo pa lucerna slabo uspevala, če ga prej ne osušite. Tam ne pomaga ne superfosfat in ne apno. Zato vam svetujemo, da na vlažnem delu izpeljete jarke, po katerih se bo odvišna voda odtekala in se zemljišče osušilo. Lucerna je rastlina toplega, suhega podnebja, ki ima najrajši suha, peščena tla; na vlažni zemlji pa ne uspeva. Tudi gnojenje z apnom bo imelo malo učinka, dokler je zemlja mokra; pač pa bo mnogo koristilo na osušenih tleh. Neprimerno je tudi gnojenje s tekočim gašenim apnom, ki ga je težko enakomerno razdeliti. Z žganim apnom gnojimo na ta način, da ga v kosih, sicer nekoliko zdrobljenega zložimo na njivi v manjše kupe. ki jih pokrijemo z mokro zemljo. Po kakih 14 dneh se napije vode in koščki razpadejo v prah. Tega je potem lahko in enakomerno raztrositi po njivi. T. R. - Zg. Pomotoma je prišel fin med v posodo, ki Hiši po petroleju, in se je navzel petro-lejskega duha. Ali je mogoče duh po petroleju na kak način iz medu odstraniti? Po našem mišljenju se duh po petroleju iz medu ne bo dal odstraniti, ker je med zelo sprejemljiv za razne duhove, s« ir nctrolojskeg.i duha gotovo temeljito navzel. Saj je mano, da ni dobro devati medu niti t popolnoma snažno pomito posodo od masti. Četudi se posoda temeljito izpere in izdrgue, ostane vendar še v njej duh po masti, ki sc je med navzame in postane nekako žaltav. Tega duha mu ni mogoče odstraniti. Tem manj bo mogoče to storiti pri posodi od petroleja. Ako bi poskusili z močnim gretjem, boste sicer uničili v medu eterična olja in mu vzeli lepi naravni okus, duh po petroleju bo pa oatal. Po naši sodbi je edino, kar bi kazalo poskusiti — prek u banje v žganje. Če je seveda količina tolika, da se izplača. Med najprej predelajte v medico, ki jo dobro t. dišavami zabelite, nalo pa medico skuhajte in žganju pridenite morda nekaj maleg? dobrega uma. To bi bil način, ki nudi največ verjetnosti, da boste zoprni duh spravil ven. Ako je medno žganje pravilno kuhano, je jako izvrstna žgana pijača, ki ima tudi lepo ceno. Za to vprašanje se bomo še zanimali in poskusili še kje drugje poizvedeti, če je morda le kako mogoče takemu medu pomagati. Za čebelarje pa naj iz tega vprašanja sledi prevažen nauk. da kaže posode prej petkrat presoditi in preceniti, prede® s-e da vanje med. Ravno glede posod je med zelo občutljiv in se slab duh ne da več uničiti. Da bo trsno kolje dolgo trajalo. V. R. K. — Kako naj pripravite kostanjevo in drugo kolje, ki ga uporabljate pri trtah v vinogradu, da ne bo " zemlji gnilo. — Imamo mnogo sredstev, s katerimi napravimo trsno kolje trpežno. Nekateri obžgejo spodnji del kola, kolikor ga pride v zemljo in še ped visoko nad njo, kar ga precej dolgo obvaruje pred gnilobo in črvi. Kolje gnije y zemlji najrajši tam, kjer pride iz nje, torej kjer se menja "laga. Drugi ga zopet namažejo s katranom ali karbolinejem, kar pa večkrat škoduje trsnim koreninam v zemlji. Najpripravnejši način za vinogradnika pa je namakanje kolja v raztopini modre galice. V kadi ali v sodu, ki ga rabite za napravo galičnega škopiva, si pripravite petod^totno raztopino galice (5 kg galice na 100 litrov vode). V to raztopino vtaknit« i« ošplčen* kola tako, da tiče približno meter globoko v njej. Čim bo| sveže je kolje, tem boljše usrkava galično raztopino, tem boljše se ohrani pred tfnilobo in 6rvL Tako pripravljeni koli trajajo tri- do štirikrat tako dolgo kakor nenamočeni Domači zivinozdravntk Kužni katar in mehurčasti izpuščaj pri goveda. Imam kravo, ki je bila novembra pripuščeniv. Sedaj pa že nekaj tednov opažam, da se ji pri 1»-žanju izceja iz sramnice sivkast gnoj. Kaj je temo vzrok? Kaj mi je storiti? P. A. P., p. R. Sodeč po Vašem opisu gre za eno izmed sledečih dveh bolezni: 1. Kužni katar sramnice — 2. Mehurčasti izpuščaj pri govedi. Obe bolezni •• navadno nalezeta pri pripuščanju. Ako je v hteva že kako živinče okuženo od teh bolezni, je možno nadaljnje okuženie ostale govedi potom stelje. Prva bolezen se razlikuje od druge v tem, da ima sluznica (kožica) sramnice pri kužnem katarju sramnice mnogo majhnih mozolčkov, manjših od pro-senega zrna, dočim so pri m-jhurčastem izpuščaju namesto mozolčkov mali mehurčki. Mehurčasti izpušča; govedi je treba po zakonu prijaviti občini ali naravnost sreskemu načelstvu. Potne stroške uradnemu živinozdravniku plača v tem primeru država. Kužnega katarja sramnice ni potrebno sicer prijavljati oblastea, vendar je dobro, da oblast ve tudi za pojav te bolezni, ker tudi la bolezen povzroča naši živinoreji v nafi deželi ogromno škode, ker en bik lahko okuži krave celega okoliša. Posledica teh bolezni )e v tem, da se krave ne obrejijo rade in sem pa tja, če je bolezen posebno huda, tudi zvržejo. Mehurčasti izpuščaj govedi sme zdraviti samo živino-zdravnik, kužni katar sramnice pa poskusite zdraviti z bisulinovimi svečicami, ki jih dobite v vsaki lekarni. Med drugim se ta bolezen zdravi tudi n« ta način, da se namaže sluznica sramnice z jodovo tinkturo, ki pa mora biti razredčena s špiritom na ta način, da se vzame en del jodove tinktur« in dvakrat toliko prilije špirita. Za to zadnje zdravljenje je pa treba nekoliko vaje, zato M težko mogli to napraviti sami in je nevarno, da več škodujete kakor koristite. Kadar se Vam nudi prilika (sejmi itd.), pokažite kravo živinozdravaiko, ki bo potem tudi bika pregledal h kateremu i* bila krava pripuščena. Pravni nasveti Neupravičeno izvrševanje obrti. J. P. Vsako izvrševanje obrti brez pooblastila ali dovolitve je kaznivo in take prestopke kaznuje okrajno na čel-stvo. Zato se obrnite tja, ako to smatrate za potrebno. Mordfl pr. at" v zmoti glede dotionega, proti kateremu obliastvo nič ne ukrene, čeprav brez dovoljenja izvršuje obrt. Prodno kaj storite, ee o tem prepričatje, da vos ne bodo imeli za zavistnega denuncianta. Zavarovanje. R. J. Pred n-e-kaj teti sle se zavarovali, sedaj pa ne morete več plačevati obrokov. Radii bi odstopili od zavarovanja in vzeti plačane obroke na7,aj. Zavarovalnica pa vam noče vsega iizplačati in vam hoče precejšen del zadržati. Vprašate, kako bi to preprečili in kaj vajn je storiti. — Vsako zavarovanje je pogodba, ki vsebuje točno določene obveznosti oibeh pogodbenikov. Na zavarovalni polici, ki ste jo prejeli od zavarovalnice, je ta pogodba napisana. Tam je gotovo tudi napisano, pod kakšnimi pogoji vam zavarovalnica polico odkupi, odnosno pristane na prekinitev zavarovanja. Prečitajte vse, kar je tam napisano, poizvedite, koliko vam je zavarovalnica pripravljena od vplafcamh obrokov vrniti. Če s tem niste zadovoljni, obrnite se na zavarovalnico in poskusite doseči ugodnejše pogoje za odstop od zavarovanja. Ce pa teh ne boste mogli doseči, pač ne pomaga drugo, kakor dalje plačevati, sicer zavarovalnica zapadle obroke lahko iztoži. Izplačilo vloge. P. I. Ce hranilnica ni prosila sa zaščito v smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov. vam mora pa pravilni odpovedi izplačati vlogo. Drugače jo lahko tožite. Svetujemo ram pa. da ee pomenite z vodstvom hranilnice, lei vam bo gotovo napravilo vse, kar bo moglo. Aparat za obsevanje. Po nekem potniku ste naročili aparat za obsevanje za znesek 1400 Din, plačljivo v mesečnih obrokih po 50 Din. Na Vašo za. ntevo Vam je potnik obljubil, da Vam prepusti aparat neobvezno za en mesec v uporabo in da lahko aparat vrnete, če ne bo zdravljenje uspešno ter da Vam vrne dano naplačilo. Vse to je potnik na hrbtu naročilnice posebej napisaL Ker ni bilo obsevanje uspešno, ste po preteku meseca hoteli aparat vrniti, pa ga tvrdka ni sprejela, češ, da je bilo naročilo z Vaše strani brezpogojno. Začeli ste odplačevati mesečne obroke; po petih mesecih pa Vam je tvrdka ]x> svojem zastopniku poslala opomin za takojšnje plačilo ostanka kupnine, češ, cfa so bili obroki dogovorjeni po 150 Din, a ne po 50 Din mesečno. Zastopniku tvrdke ste pokazali naročilnico, ki glasi na obroke po 50 Din. Vprašate, če ste dolžni plačati opominske stroške tvrdkinega zastopnika ter če lahko potnika, ki Vas je po Vašem mnenju osle-paril, kazensko preganjate. — Stroške opomina tvrdkinega zastopnika ste dolžni plačati le tedaj, če ste bili v zamudi s plačilom zapadlega obroka, sicer niste dali povoda opominu ter gredo stroški na račun tvrdke, ki je svojega zastopnika netočno informirala. ločno in resnično opišite ves potek te kupčije in priložite naročilnico z lastnoročnim pripisom potnika ter vseskupaj pošljite državnemu tožilstvu, da jjrovede kazenski postopek proti dotičnemu potniku radi goljufije. Nesporazum s stavbenikom. E. F. Lj. Oddali ste nadzidavo prvega nadstropja in podstrešja stavbeniku, ki pa ni izvršil dela niitri po pogodbi, niti p« proračunu. Oprostil je več jx>trebnih preklad, dal slabše stropnike, o katerih drugi stavbeniki trdijo, da so po zakonu prešibki. Vp>rašate. če ste kljub temu dolžni plačati stavbeniku njegov račun. — Svetujemo Vam, da se s stavbenikom poravnate na ta način, da vsaka stranka imenuje svojega strokovnjaka, ki bosta ugotovila, koliko je vredno po stavbeniku opravljeno delo. Ce se poravnava ne bi posrečila, bo o tem morala končno odločiti pravda. V tej pravdi bo imela vsaka stranka p>ravico p>redla-gati svojega izvedenca. Sodišče bo izreklo sodbo na temelju mnenja izvedencev. Živa meja. J. š. S. Sosed je zasadil smrekovo živo mejo ob Vaši meji. Vprašate, koliko morajo p» zakonu sadike biti oddaljene od meje. — Po zakonu ni nikake določbe, kako daleč od meje se sme zasa. d iti drevje. Pač pa drevje ne sme segati čez mejo in ne sme kratiti sosedu morebitne služnostne pravice ob meji. Mejaš sme umivati korenine tujega drevesa iz svojega sveta in odsekati ali drugače porabiti veje, ki vise v njegov zračni prostor. Plačilo za delo. S. P. Lj. Neki delavec Vas je poklical, da ste šli pomagat slamo zlagati iz vagonov. Po opravljenem delu ste zahtevali plačilo od gospodarja, la pa se izgovarja, da ^as on sploh ni najel, ampak da Vas je delavec na svojo reko poklical na p»moč k delu. Kdo je plačnik? -- Oe je bil delavec sam akordant, to je najet »na čez«, torej da zloži vso slamo, Vam je dolžan plačati on. sicer pa gospodar, v čigar interesu je bilo delo čimprej izvršeno. Ce noče plačati zlepa, ga lahko prisilite po sodišču. Kdaj sc prične zaščita denarnega zavoda. A. L Vprašate, oe je dolžan denarni zavod, ki je prosil za zaščito, izplačevati vlagateljem zneske, ki jih Je v svoji prošnji za zaščito obljubil, takoj ko je vlom prošnjo za zaščito, ali p>a šele, ko je prošnja od mi-nistrstva potrjena. Kje bi se zvedelo, kakšne izpla-želne pogoje je navedla posojilnica v prošnji za zaščito? Ali je dolžna hranilnica v slučaju smrti, bolezni itd, če vlagatelj nima sredstev, izplačati takemu kaj več, kakor pa v slučaju, če ni teh okolnosti? — Ce vloži denarni zaivod ministru za trgovino in industrijo prošnjo, naj se mu dovoli odložitev plačil ali sanacija ali izvenstečajna likvidacija, mora javiti vložitev te prošnje z dokazom te vložitve in priloženim overovljenim prepisom p»rošnje svojemu pristojnemu sodišču. Od dne sodišču podane prijave pa dokler se ne izda odločba o omenjeni prošnji, se ne smejo ukreniti zoper takšen zavod niKakršne odredbe radi izvršbe ali zavarovanja, niti se na sme uvesti o njegovi imovini stečaj. Iz tega vidite^ da že od dneva prijave prošnje ne morete zahtevati izplačila vloge. Denarni zavod, ki mu je dovoljena odložitev plačil, mora napraviti razpored o izplačevanju. Ta razpored mora razgrniti na vidnem mestu v prostorih centrale in v prostorih podružnic. V uredbi o zaščiti denarnih zavodov je tudi predpisano, da mora rav^ti zavod pri napravi razporeda po sledečih določbah: 1. Vlagatelji na vložne knjižice in tekoče račune, ki imajo terjati do 10.000 Din, se izplačujejo z obrestmi vred prvenstveno z najvišjim odstotkom. Z Za ostale vlagatelje in druge upnike se določi v razporedu, da dobe manjši vlagatelji in upniki odstotno več, večji pa manj. 3. Razpored mora obsegati tudi izjemna izplačila vlagateljem za primer bolezni, smrti in neobhodnega vzdrževanja njihovega in njihovih rodbin. 4. V prvih šestih mesecih po dovolitvi odložitve plačil sme denarni zavod po sredstvih, s katerimi razpolaga, svoje upnike deloma in občasno izplačevati in napraviti z njimi po izteku šestih mesecev po razporedu končni obračun. Denarni zavod predloži razpored vsakih šest mesecev ministru za trgovino in industrijo, ki ga v 15 dneh zaradi boljše in pravilnejše porazdelitve lahko pre-naredi in zavodu odredi, naj tako postopa. Zanimalo Vas bo morda še, da obrestna mera za stare hranilne vloge (ki so vložene do dneva prijave prošnje), in za tekoče račune ne sme biti manjša od 2% in ne večja od 4%. Minister odredi v Sfvojem odloku višino obrestne mere za stare vloge in dan, od katerega to velja. Ce so dogovorjene nižje obresti, kakor jih odredi minister, veljajo te nižje obresti. — V Vašem slučaju torej ne kaže drugo, kakor čakati, da bo prošnja denarnega zavoda za odložitev plačil odobrena. Dolg bivšega predsednika. Š. F. Lj. Pred štirimi leti je društveni predsednik poneveril večjo vsoto društvenega denarja. Stvar ste poravnala taiko*, da se je bivši predsednik s pismeno zadolžnico obvezal društvu v obrokih povrniti »izpiosojeni« denar. Doslej ni plačal niti pare in vprašate, kako priti do denarja in od kdaj lahko zahtevate obresti. — Društvo bo pač moralo tožiti zamudnega dolžnika, oziroma ga mora dati povabiti na sodišče, da sklene s predstavniki društva izvršljivo px>ravnavo, ker prizna dolg ter tako sebi in društvu prihrani pravdne stroške. Obresti je dolžnik dolžan plačati od dneva zapadlosti poedinih obrokov. Obresti zastarajo v treh letih, v kolikor se v tem času ne io-tožijo ali vsaj od dolžnika priznajo. F. D. V. Preveč zahtevate od nas, ko hočete, da Vam povemo, zakaj mariborska policija zahteva, da se pri njej oglasijo tisti, ki dobivajo iz Nemčije kakšno pokojnino ali rento. Vprašajte pri navedeni policiji, če vam bo px>vedala. Vojaški nabor. K. J. Obrnite se na svojo občino, ki vas vodi v vojaški evidenci in povejte, kaj želite glede nabora. Morda Vam bo ustreženo. K. K. Z. Ce niste dobili odgovora, ponovite vprašanje. Morda se je Vaše pismo založilo, alao smo ga sploh prejeli. Pritožba radi pridobnine. C. A. V pritožbi skušajte dokazati, da niste imeli toliko dohodkov, kolikor so jih vzeli za podlago pri odmeri pridobnine. »Kupljena« polnoletnost. Z. Z. Z. Ze dve leti se preživljate s svojim delom, pa bi radi tudi od staršev podedovano imetje upravljali sami, ker je Val varuh v tem oziru brezbrižen ter trpite Vi vsled tega škodo. Vprašale, če lahko z 19 leti dobite pok noletnost in kakšni so stroški. — Le z dopolnjenim 20 letom lahko zahtevate da Vas proglase zi polnoletno. Predlog morate staviti z vašim varuhom pri domačem sodišču. Sodišče bo poizvedelo mnenje varuha in [X> potrebi tudi najbližjih sorodnikov ter Vas, če ne bo zaprek, proglasilo za p»lno-letno. Taksa za proglasitev polnoletnosti je znašala do sedaj 500 Din, pa se bo znižala od 4. februaria dalje tu 100 Din ČITATELJEM ZA NEDELJO Nedeljsko pismo Četrto nedeljo po Razglašen ju slišimo v cerkvi evangelij o Jezusu, ki je tako čudovito pomiril vihar na morju. Ko sem razmišljal, v tem je največji pomen tega dogodka, sem prelistal cel kup knjig. Bral sern čisto natančne opise Geneza-reškega jezera, tako da kar gledam, kako se zadnja večerna zarja izgublja za zapadnimi vrhovi in kako se je jezero umirilo, kol bi bilo utrujeno od svetlobe in vročine. Kmalu bi bil zaspan, jezero človeka utrudi in uspava. A ie je močno sunil veter od zapada. Se vidim, kako ribiči-apostoli hitro spoznajo vihar. Valovi ie vstajajo in zalivajo čoln. Jezus pa v takem viharju sredi jezera spi... Med knjigami sem nehote odprl tudi Sonnen-scheinove Zapiske. Slučajno sem obstal v prvi knjigi na 40. strani. Odlomek ima naslov: Gospod. Pogledam. Saj piše o Gospodu v čolnu. Nekatere misli so me kar zgrabile. Morda bodo tudi tebe. Ko bo v kratkem prav šest let, kar ie umrl la veliki duhovnik, naj mu bo to pismo hkrati v spomin. Vihar, strašen vihar. Jezus pa spi. Apostoli m nekaj lata borijo t valovi, a obupajo. Kar planejo na Gospoda, ga divje zbude in kriče in vpijejo. On pa epi. šele počasi odpre oli in jih skoro zasmehljivo pogleda: Vi maloverni! To so apostolil Ti naj bi mi svet zavojevali! Te naj poiljem v Sirijo in v Rim! Tega Petra v Vatikan, tega Jakoba v Španijo, lega Andreja v Tra-cijo! Komaj udarijo valovi v čoln. Pa ne vedo, da imajo v čolnu Gospoda! Napoleon se je nekoč vozil v majhnem čolnu, ko je bežal z Elbe, preko morja. Veslači so se hali. »Vedite, da je Napoleon v vašem čolnu!* To besedo si je izposodil od Jezusa. Vedite, da je Gospod v čolnu! In da ne bodo apostoli, nikdar pozabili, da jim bo r duši ostala neizbrisna slika, se dvigne v čolnu. Stoji kakor kip. In spregovori samo eno besedo v divji vihar. Okrega veter in valove. In nastane velika tišina. Kakor nkregan pes mu ležejo valovi k nogam. Komu to velja? Apostoli! Če boste trepetali v rimskih marmornatih palačah, vedite, da je v čolnu Gospod, Duhovnik sredi ljudstva! Če padajo nate neskončno sive ceste in se ti zdi, da je do zadnjega dvorišča velikih stanovanjskih kasarn vse samo kletev proti. Rogu in pogreb vere in krščanstva, vedi, da je v tvojem čolnu Gospod! V delavnici, med stroji stoji mlad fant sredi tristo drugih. Sredi tristo drugih, ki jim je nedelja sa spanje, za šport iti za uživanje. Za uživanje na tem prokletem svetu, v tej dolini bridkosti. Vera pa je nezmisel. Kristus je bajka. Večnost je izmišljotina. In tvoja mati neumna kmetica, ki verjame pravljicam duhovnikov! Prijatelj, dvajsetletnik. vedi. da je v tvojem čolnu Gospod! Naše mlado katoličanstvo! Ce te kdaj prime volja prvaka apostolov in bi rado zbežalo in zapustilo pogansko mesto, ker ne moreš verjeti, da bi ta okuženi svet mogel še kdaj postati čist — ali če misliš s starim testamentom, da bi morala ogenj in žveplo te flinive uničiti — vedi, da je v tvojem čolnu Gospod! On je Gospod in zapoveduje vetru in valovom. Pod njegovimi koraki poganja iz zemlje pomlad in iz mlakuže rastejo lilije. Lilije na najbolj razupiti cesti! Lilije v najbolj umazani koloniji! Lilije med najgriimi barakami! On daje seme in sonce in moč. Mlado katoličanstvo! Ne bodi maloverno! Moj ljubi prijatelj, še ti odpri svojo dušo: Bog ti že daje seme in sonre in moč. Viial Vodušek. V orlovem gnezdu (Iz B. Bergove knjige: »Zadnji orli«.) ostala tako dolgo in da bi orlovskega očeta in : ne bi za moj 1'resorepka je ko sem gledal iu sem dojel, da o je ena izginila za gnozdnim robom. VzLtela je, a ne odletela. Zdaj sem zaslišal tenko čivkanje. Odkod? Prihajalo je izza roba orljega gnezda, kamor je bila izginila Samci ptic roparic »o dostikrat spretnejši v skrbi za prehrano družine, kakor samice, dasi so matere ne bilo dotlej, dokk manjši. Pri velikih uharicah, ki so mimo kragulja fotografični aparat dovoli golobičarja najhujši med operjenimi roparji, pri- ostala. Bila je zdaj tu Uaša mali samec samici skoraj vso hrano, dokler j skozi špranje gostih vej. se ne izvale mladiči, in potem preživlja sam tako j Trajalo je dokaj časa mladiče kakor samico; to pa le tako dolgo, dokler j sta dve, Tedaj sem videl, k mladiči niso napol godni, nakar krmi samec, kolikor sem jaz opazoval, samo mladiče. Plen pa raztrga na majhne kose, primerne za mladiče, vedno le samica. Pri orlih nisem mogel točno dognati, kako je s to stvarjo, vendar sem videl samca pogosto priti z najboljšim plenom. Okretnejši in gibkejši je. Dostikrat je sedel nekoliko dalje ob strani, ves razmražen in moker od lova v morju, in gledal, kako so drugi v gnezdu žrli. Nikoli nisem opazil, da bi bil sam dobil kak grižljaj, Sicer so pa živele v orljem gnezdu, ki sem ga opazoval, mimo morskih orlov še druge ptice. Sprva se mi je zdela vsa stvar čudno zagonetna. Že takoj prvi dan sem bil videl smukniti v gnezdo majhno pastaričico, ki je tekala nato med orljimi mladiči, kakor da bi bila to najnaravnejša reč na svetu, Nekoliko prestrašen sem najprej domneval, da je prišla ptičica slučajno mimo in iz nedolžne radovednosti smuknila v gnezdo. Prešli so dnevi. Pastaričica je bila zopet tu. Neprestano je bila ondi. Potem sta bili nekega dne dve. Previdno sem segel po daljnogledu. Ali bi človek verjel! Mala škrateljčka sta lovila muhe, ki so se zbirale na ostankih orlje večerje. Uganke pa vendarle nisem prav odgonetil, dokler nisem svojega markiranega opazovališča premestil na drugo drevo, ki je bilo od orljega gnezda oddaljeno samo šest metrov. Naporno, z največjo previdnostjo smo delali noč za nočjo par tednov, predno je bilo novo opa-»ovališče urejeno. Kakšna skrb, da ne bi orli opazili kake izpremembe v neposredni okolici! Zopet se je budilo jutro. V gnezdu sta spala orlja mladiča tesno drug ob drugem. V nočnem so-mračju nista bila ničesar videla in jasno je bilo, da nista slutila, kaj se krog nju dogaja. Stegovala sta v spanju poroti kakor otroci roke. Zdajci se je eden popolnoma prebudil in s poševno nagnjeno glavo opazoval majhnega škrateljčka, ki je komaj za perot razdalje sedel na gnezdnem robu. Bila je pastaričica, Zadovoljno je potresala z dolgim repkom in tudi sama gledala mladega orla. O kakem strahu ni bilo videti nobene sledi. In potem je oddrobila iz gnezda in iztikala po vejah okrog orličev za mrčesom. Mladiča sta bila zdaj oba budna in se radovedno ozirala za malim gostom. Odkod je prišla tresorepka? Nisem je bil videl prileteti in vzdihnil sem kratko molitvico, da bi Tako gnezdijo orli in zopet odletala. In tam je parček tivel r najlepši slogi s svojimi hišnimi gospodarji. Orlom ni prihajalo na misel, da bi obema malima škrateljčkoma storili kaj žalega. Sicer tudi ni verjetno, da bi mogla stara dva mali ptičici ujeti; pač pa bi bila mogla orliča, ki sta ves dan videla v gne/.dni steni čivkajoče pastaričje mladiče, seči s kljunom v gnezdeče in drugega za drugim požreti. Pa to jima ni prihajalo na misel. In pastaričice, ki sicer vsako ptico roparico, ki jim pride v bližino, preganjajo s svojim svarilnim krikom na pomagaje, so gledale na te velike orle očividno kot na neko vrsto velikih, nenevarnih domačih živali. In bil je izvrsten prostor, ki so si ga izbrale. Kajti nobenemu skobpu, nobeni veverici in nobeni vrani ne bi bilo prišlo na um, da bi se upali v bližino pastaričjega gnezda, kjer sta velika orlovska mladiča ves dan zamahovala s krili. Orli doma Vse dni si skoraj nisem upal odvrniti oči od mladičev. Vselej sta že od daleč opazila stara dva, kadar sta prihajala in škripaje sta stegovala proti njima vratove. Samica je bila zapustila vrh razglednega drevesa in se je mogla vsak hip vrniti Ob sončnem vzhodu se je veter prebudil. Bila je blagoslovljena, vedno jasna pomlad. Orliča sta vežbala svoja krila in delala sijajne skoke v zrak, Pastiričici sta švigali s pičo za mlade v kljunu čez gnezdni rob kakor čolniček na statvah sem in tja. Nisem se pa upal posneti še ene njune slike — stara orla sta se morala vsak hip vrniti. Zdaj je bilo sonce že visoko in žarki so padali skozi vejevje v gnezdo. Potegnila se je senca, kakor da bi oblak plul mimo sonca. Mladiča sta se škripaje vzravnala in v tistem trenutku se je spustil v gnezdo, s pridržanimi perotmi, samec. V krempljih je držal plen. Kaj je bilo, nisem videl — pa mi je bilo tudi vseeno. Nekaj drugega, edin- stvenega je priklepalo moj pogled — blestrč«, jasno orlje oko, ki je /rlo naravnost v moj objektiv. Kakor bi mi šlo za življenje, sem nepopisno previdno pripravil aparat in ujel sliko, po kateri sem tako hrepenel. Ko sem hotel napraviti še en posnetek, sem zaslišal šum kril. Torej prepoznol Pa ne! Tu sta stala zdaj dva orla. Bila j« orlja mati, katere krila sem bil slišal šumeti; prišla je, kakor navadno, da bi mladičem razkosala plen. Bila mi je bliže ko samec. Kakšne zamudne priprave so vendar lotogralski aparati! Predno sem vse uredil, je samec odletel, samica pa mi je obračala hrbet in pitala mladiče. Torej ni ničesar sumljivega opazila. A iznenada se je ozrla in bilo je, kakor da ji prodira pogkd skozi vse gosto vejevje. V trenutku je razprta krila in odletela. Od tega dne dalje je bilo, kakor da bi stara dva vedela za mojo navzočnost. Z neskončno potrpežljivostjo sem prihajal še pred zoro na opazo-vališče in odhajal kasno zvečer; čez dan pa se nisem genil, tako da bi se morala jvomiriti najbolj plaha ptica. Stara dva, slej ko prei zvesta varuha, sta presedela po cele ure na svojem razglednem drevesu v gorski rebri nad svojim skrivališčem, a v gnezdu ni ostajal nobeden več dlje, kakor da sta mu mladiča iztrgala plen. Tedaj mi je postajalo vedno bolj jasno, da nista ničesar opazila, marveč da je imelo njuno ravnanje jjovsem drug, naraven vzrok. Mladi so se morali v kratkem speljati. Izgubljala sta zadnji mah v zatilku in kres je minul. Soditi po širini in moči njunih kril, bi bila mogla že davno leteti. To sta stara dva vedela. Čas je prišel. Dosti velikih ptic ravna tako. In zdaj sta začela mladim vedno manj prinašati. Telo je moralo poslati lažje in lahkota na bi ju iz gnezda s silo nagnala. Vedno dlje sta morala čakati na svoj zajtrk in zvečer sta vedno kesneje dobila še kak grižljaj — če sta sploh kaj dobila. Če sta v gnezdu lačna škripala, je sedela orlovska mati v vrhu in si mirno snažila perje. Včasih je prekinila svoj opravek in se ravnodušno ozrla v gnezdo, kaj očneta mladiča. Oh. bila sta tako lačna! Tedaj se je zgodilo, da je slednjič odletela — po krmo? Boš dolgo čakal! Vrne se komaj v dobri uri. Mladiča škripljeta v nestrpnem pričakovanju, ko zašume njena krila nad gozdom. Toda niti ne zmeni se zanju in leti naravnost proti razglednemu drevesu. Kakšna brezčutnost! Zdi se, da je bila v vodi. A nobene ribe, nobenega ptiča nima s seboj. Ali ji lov ni uspel? O ne! Včasih je prišel z njo tudi samec, ki je bil tudi moker. Gotovo je svoj plen požrla in najraje še samčevega povrhu. Nekega dne je enemu izmed mladičev pošla potrpežljivost. Svoja krila je bil že par tednov vežbal na robu gnezda. Oba stara dva sta sedela v opoldanskem soncu na vrhu razglednega drevesa in se nista zmenila za to, da sta mladiča od lakoto kričala. Mladi orel je z razprostrtimi krili skakal po gnezdu sem ter tja. Čisto iznenada pa se je pognal ven in zletel — spočetka sicer še omaho-vaje, pa vendarle zletel, se nesel po ozračju in mi izginil izpred oči. Hitro sem se ozrl po starih. Sedela sta vzravnana ko sveči s slegnjenima vratovoma. Potem sta se sklonila naprej proti vetru, velika krila so s« dvignila in skupaj sta odletela, kakor da bi hotela videti, kako je njun otrok letel v svet. Moj zadnji strel tresorepka. 0 ti orloglavi egiptovski bog! Mlade sta imela tam! V tem, ko je samica morskega orla v gnezdu negovala svoja pravkar izzvaljena mladiča, je prišel pastaričji parček in si brez nadaljnjega spletel svoje malo gnezdeče pod robom orljega gnezda. Bilo je komaj za čevelj oddaljeno od mesta, kamor sta cesto privršala stara orla in zasajala svoje kremplje, ko sta priletala v gnezdo Nekega dne sem bil na lovu. Nedolžen in srečen srnjak je veselo skakal po rosnati travi ob gozdni meji. Zdaj pa zdaj sem se ozrl čez vresnata stebla in ga videl, kako je obračal ušesa, udarjal z rogovjem ob tla, vohajoč za žarkom in pogrevajoč ob vzhajajočem solncu svoj topli kožuh; videl sem ga, kako je objedel mlade poganjke in pri tem užival svojo samoto in brezskrbnost. Moj pes je iskal divjačino, jaz pa sem imel puško na rami; snel sem jo in pomeril na srnjaka, Občutil sem nekak kes. Obotavljal sem se sprožiti na tako življenje, na tako veselje, na tako nedolžnost bitja, ki mi ni nikoli ničesar prizadejalo. Toda mehanični nagon navade ni dopustil, da bi se narava protivila umoru. Izstrelil sem; srnjak je padel. Krogla mu je zdrobila ramo in zaman je ubogo bitje v hudi bolečini poskočilo po travi, ki je bila rdeča od njegove krvi. Ko se je dim, ki ga je strel povzročil, razkadil, sem se približal ves bled in drgetajoč radi zločina. Uboga dražestna žival ni bila mrtva. Njena glava je ležala na travi, v očeh pa so se lesketale solze. Nikoli ne bom pozabil tega pogleda, kateremu so začudenje, žalost in nepričakovana smrt vtisnile globino človeškega čuvstva. Iz tega pogleda sem bral v srce segajoč očitek o nezasluženi krutosti: »Kdo si? Nikoli te nisem žalil, morda bi te celo ljubil; zakaj si me smrtno zadel? Zakaj si mi ugrabil moj del neba, svetlobe, zraka, mladosti, veselja in življenja? Kaj bo z mojo materjo, mojimi brati, družico, mladiči, ki me čakajo v goščavi in ki ne bodo videli od mene drugega ko te čope raztresene dlake in te kaplje krvi na vresju? To sem dobesedno bral iz pogleda ranjenega srnjaka. Razumel sem ga in obtožil sem se, kakor da bi mi govoril s človeškim glasom. »Usmrti me«, sem še bral iz tožbe njegovih oči in iz drgetanja njegovih udov. Za vsako ceno bi ga hotel ozdraviti, toda iz usmiljenja sem sedaj prijel za puiko, ok renil glavo v stran in izstrelil ter dokončal smrtni boj. Vrgel sem tedaj puško zgrožen daleč od sebe in — priznam — zajokal sem. Zdelo se mi je, da je celo mojega psa vse to ganilo, kajti, povohal ni niti krvi niti se dotaknil živali z gobcem, ampak je legel ves žalosten poleg mene. Vsi trij« smo obmolknili kot v žalosti iste smrti--- Odpovedal sem se surovemu veselju ubijanja, temu krutemu despotizmu, ki ugrabi bitjem brez vsake potrebe, brez prava in brez usmiljenja življenje, katerega pa ni v stanu vrniti. Od tega dne nisem več ubijal —-- DROBTINE Prvi lepaki za evharistični kongres eo |.z5TI * besedilom Škofovega vabila. Te dni jih dobijo vse žu[>nije. Ti lepaki ni«) samo za teden dni. Stalno naj opozarjajo vernike na kongres. Zalo jih nalepite na taka mesta, kjer bodo 06tali dalje časa ohranjeni. Škofijski pripravljalni odbori delujejo doslej v sledečih škofijah: mariborski, belgraiski, skopljan-ski, hvareki, krški, senjsko-modruški, banjaluški, subotiški. V ostalih škofijah ee bodo taki odbori 5e ta mesec osnovali. Koza doji srni. V AHmarku na Nemškem je neki kmet našel dve mladi srnici, ki sta izgubili mater. Živali bi bili prav gotovo od gladu poginili, da ni kmet dobil koze, ki je bila volj'na, da je osirotelim srnicam nadomeščala rediteljico. V Združenih državah se pridela letno 70 odstotkov koruze svetovnega pridelka, 60 odstotkov bombaža in 50 odstotkov tobaka. Za nabavo sukna iz volne za obleko odraslega moža je treba štiri funte volne. Kulturni obzornik Ljudski oder med Hrvati V času do vojne sicer še ne moremo govoriti o pravem ljudskem odru, ki bi nosil tudi poseben umetniški značaj. Prav lako ni še nihče v tistem času začel z dobro, močno organizacijo, ki bi imela pregled nad tem delom in mu dajala pobud in smeri. Zato so vse tedanje prireditve bolj ali manj krajevnega pomena, kolikor so pač zadostile potrebam po zabavi in oddihu in so obenem služile za ventil narodnega navdušenja. Vsi takratni pojavi kažejo namreč neko skupno značilnost, en osnovni ton, ki je modno povezal kraje hrvatskega ozemlja: lo je bila narodna misel, s katere so izvedli ilirski preporod Ljudevit Gaj in njegovi tovariši. Mali diletantski zbori ali dobro-voljci, kakor so se imenovali, so neumorno uprizarjali igre, med njimi čitalnice, gasilci, iole, glasbena društva in razna katoliška društva. Literarno oporo so jim dali Ilirci s svojim »izborom igro-kazah ilirskoga kazališta«. Mnogo so napisali tudi kasnejši novelisti, toda brez trajnega uspeha. Kakor ugotavlja sodobni katoliški delavec na tem polju V. R a b a d a n , so kmalu razne ganljive drame nemškega izvora, imitirane francoske salonske komedije in dela tnanj in nič poznanih domačih avtorjev do kraja pokvarile okus širokih slojev. Pri katoliških društvih, kakor pravi dalje g. Rabadan, je bilo v tem pogledu še najbolj slabo: vrhunec teženj so papirnate kulise in bengalska luč. Večjega pomena je v zadnjem času bilo edino prikazovanje »Kristusovih muk«, kar so nekatere | vasi nadaljevale po vojni. Ljudskih iger z večjo | rrednoto v tem času ni, ljudske pa so postale one, I ki niso imele tega smotra; to so Graničarji Josipa Freudenreicha in Hasanaginica Milana Ogrizoviča. Po vojni pa naenkrat opazimo znaten porast ljudskega odrskega gibanja. Hrvatski katoliški krogi so v to stvar močno posegli z ideološke strani, kjer so našli oporo v evropskih primerih, kakor so predvsem Rolland, Ghžon in Blachette. Najprej je bilo potrebno ugotoviti pravi pojem ljudskega odra in opredeliti ljudsko igro. O tem vprašanju razpravlja kritik dr. L j. Marakovič, ki mu je Društvo sv. Jeronima zbralo dosedanje študije v posebno knjigo. Praktično dopolnilo teoretski strani daje književnik dr. V. D e ž e 1 i č mlaiši. Pod njegovim vodstvom je ansambl 250 ljudi izvedel ob priliki Evharističnega kongresa (1923) »Posvetište Abramovo«, star dubrovniški mi-sterij, ki ga je jezikovno obnovil sam dr Deželič. Igrali so na prostem. Osem let pozneje so na zgodovinskem tlu gornjega mesta igrali Deželičevo »Mater božjo od kamnitih vrat« in tako obudili podobo vere starega Zagreba. Tretji Deželičev rni-sterij »Na Trškem vrhu« pa prikazujejo stalno za časa praznovanja v Krajini. Kakor vidimo, so ti nastopi v javnosti prigodniški, tu pa tam nastajajo posamezne igralske družine, ki delajo samostojno, kakor pač pride impulz in spet uplahne. Stalno in smotreno delo vrši dr. Deželič, ki je začel 1925. leta izdajati litografirane tekste, kar je za njim prevzel V. Rabadan. Dozdaj so natisnili desel prevedenih iger z risbami in režijskimi navodili. Domača dela (po Rabadanu) stremijo za tem, da oživijo domače tradicije v literarni obliki, bogati na narodnih elementih in tipih. Organizatorno najbolj pomembna pa fe MHKD, | Matica hrvatskih gledaliških dobrovolicev. Ta or-| ganizacija šteje danes približno slo hrvatskih drti-I štev, ki igrajo po raznih odrih in predstavljajo po- memben vir in sredstvo ljudske prosvete. Matico prav za prav vodi g. arh. Aleksander Freude n r e i c h , potomec in član znamenite igralske družine, katere prednik Josip je vstvaril hrvatsko narodno gledališče. (Oče A. Freudenreicha je bil nekaj let okoli 1896 upravitelj narodnega gledališča v Ljubljani.) Tudi ta pokret je našel vzore kulturnega in prosvetnega dela v inozemstvu, predvsem pri Angležih, Francozih, Čehoslovakih in Poljakih, kjer imajo amaterska igralska društva svoje stalne odre. Pri vsem tem je skoraj neverjetno, da niso takšnih stvari opazili v svojem najbližjem sosedstvu med Slovenci. Matico so ustanovili 1. 1926 na neposreden vpliv Češkoslovaške matice. S svojim delom m načrtom teži Matica za tem, da vstvari med Hrvati ljudski oder, ki bi mogel vzbuditi pažnjo najširših plasti hrvatskega naroda. Ti sloji, pravi g. Freudenreich, najbolj potrebujejo gledališča, ki bi jim bilo šola življenja, ne pa sredstvo zabave in oddiha. Njim je treba dati gledališče, kakršnega potrebujejo in si ga želijo, namreč ljudsko igro. Tako je tudi razum!jiyo, da daje Matica svoje oredstave v samem Narodnem gledališču. Njeno delo namreč s poklicnim gledališčem ni v nasprotju, nasprotno ga le dopolnjuje in mu je v pomoč, ker budi pozornost in smisel za gledališko umetnost v tistih krogih, katerim je moderna umetnost oddaljena in iz materijalnih razlogov nedostopna. Matičino delo se<1a na periferijo Zagreba, kjer živijo ljudje v svoji tesni skrbi in bedi življenja in kjer se v večerih potikajo apaške silhuete mladih ljudi. Med njimi budi »animanie in jim kaže k boljšim vrednotam s svojimi predstavami in s predavanji o gledališkem delu. Osrednje delo \t> .seveda nrtnr*ya primernega repertoarja. Matica dela v tem pogledu v dve : smeri. Predvsem raziskuje obstoječo literaturo, pro- I učava posamezne igre po vsebini, številu oseb, po scenski opremi, po idejah L t. d. in potem odloča, v koliko odgovarjajo dela ljudski igri in njenim kulturnim smotrom. Vse zapiske, navedbe in opazke uredijo, zvrstijo in zberejo v knjigo. Prva takšna knjižica je izšla 1. 1930, v kratkem pa jo bodo izdali v povečanem in razširjenem obsegu. Na drugi strani daje Matica pobudo za ustvarjanje novih in sodobnih ljudskih iger. V ta namen razpiše vsako leto nagrade za najboljše stvari. Letos je razpisala petič in prejela v odgovor 71. delo, kar je vsekakor ogromno število. Poseben žiri določi in razdeli vsoto 10 000 Din med najboljše avtorje. Letos so prejeli tudi 25 enodejank, ki so namenjene radiu. Zdaj je na vrsti hrvatski repertoar. Ko bo stvar urejena, namerava Matica preiti k repertoarju ostalih narodov, kjer pripada prvo mesto seveda Slovanom. Kakor je izjavil g. Freudenreich, bodo tudi slovenska dela predstavljena Hrvatom. Saj je ta stvar že dolgo časa Ahilova peta naših odnosov. Za presaditev svojih ciljev v dejavnost ima Matica v Zagrebu lasten zbor gledaliških dobro-voljcev, ki šteje približno 40 članov. Zbor, v katerem so pravniki, mlekarnarji, obrtniki, arhitekti, tipografi in trgovci, predstavlja vzgledno amatersko igralsko družino, ki kaže javnosti, da premore solidno dilelantsko delo prav lako odličnih prireditev. Z nastopi zbora si dobavlja Matica ma-terijalna sredstva, ki jih potrebuje, da more vršiti svojo funkcijo. Z gostovanji na deželi služijo v šolo pokrajinskim društvom, da morejo tako napredovati in dopolnjevati lastne sposobnosti. Doslej so igrali v glavnem romantične, rodoljubne ilirske irfro l/nlnr mfs iiU Mn^t««!.' VX! X f---- n.»!i •r4 "aRUi ow »•«» tVuaiiCiv, ocnud, uecic, Ogrizovič, Trvtio Freudenreich m Aleksander Freu-i denreich. Bela smrt bedi Vedno več Je rimskih nesreč. Z vsakim letom narašča število zimskih nesreč t planinah, in zlasti zadnja leta so le-te pogostejše kakor one pri letni alpinistiki. še bolj ka!kor poleti, volja pozimi pravilo, da je nesrečo skoraj vedno povzročil ponesrečenec sam aJi pa njegov tovariš. Slaba ali nezadostna oprava, neizkušenost iin v zveczi z njima prevelika labkomišljenost, če ne morda celo objestnost je tisto, kar naravnost izziva »belo smrt« v sneženih gorah. V spominu vseli, ki zasledujejo zimsko al-pinistiko, bo nesreča, ki se je pripetila pred kakimi tremi leti v severnih apneniških Alpah. Družiba petih oseb, moških im ženskih, se je podala na zimsko tu.ro. Ko so zapuščali zadnjo vas, jih je svaril gostilničar, svaril lovec, svarili so jih kimetje: »Ne hodite naprej, še vedno naletuje sneg, mnogo ga je že zapadlo, plazovi utegnejo priti!« A oni so odgovorili: »Nič strahu, vsem plazovom smo zapovedali!« In dobro turo pozneje je ležalo vseh pet mrtvih v snegu. Takih in podobnih primerov bi lahko navedli nešteto: Samučar, ki je zašel v megli, je nervocmo iskal smeri, padel v prepad, a.h zmrznil, potem, ko se je ves utrujen hotel od-počiti. Vsak si lahko poišče dovolj slučajev, če brska po planinskih revijah. Ni ga leta brez nesreč Nekoliko nevarnosti je navsezadnje pri vsaki večji turi: letni kaikor ziimsiki. Toda izkušen planinec se I ki znal ogniti nevarnosti do tiste mere, ki je sploh mogoča, do mere, ko začne usoda svojo vlogo. Zgodovina nas namreč uči, da je velikansko večino planinskih nesreč povzročila neizkušenost in lalvkoimiš!jenost, da je med ponesrečenci prav malo izkušenih in preudarnih planincev. Neizkušenost glavni vzrok nesreč. Predvsem veljaj načelo, da se naj ne podaja nihče jiozimi na planine, kdor j in ni poleti prav do dobra sj>aznal. Pri vsem tem pa pomakni višinsko mero za 1000 m nižje, če hoče* računati s približno enakimi nevarnostnimi razmerami. Medtem, ko po leti večina planincev ne začenja z največjimi in najtežjimi turami, se ravno pozimi dogaja, da delajo poi[>olnania neizkušeni smučarji prav resne ture, iščoči snega im snežišč za vsako ceno in kjerkoli. Planinska izkušenost in izurjenost je torej pogoj, osnovni jx>goj za izvrševanje zimskih tur. Kajti doginano je, da se dogaja največ nesreč na gorah, ki imajo najbolje zgrajene in zavarovane dostope, kakor n. pr. najvišja nemška gora Zuigspitze. Kdor torej nima izkušnje, naj se ne podaja jx> nepotrebnem v nevarnost. Pa tudi, če si kot sanučar-planinec pridobil nekaj izkušnje in vaje, še ne smeš misliti, da si zrel za vsako turo. V tora fiogledu zavajajo zlasti zaznamovana pota turiste v prepričanje, da je turo izvršil sam, čeprav jo je v resnici izvršil le s pomočjo društvenih potov in markacij. Brž pa, ko sneg zakrije markacije in izravna j>ota. je tak turist, zlasti v mogli in po noči, izgubljen. Kompasa in zemljevida nima in če ju ima, ju često ne zna rabiti. Začne tavati okoli običajno brez pravega načrta, dokiler se ves izmučen ne usede i.n za večno zaspi. Iz tega torej zoj>et sledi, da ne smeš hoditi v j>la-nine, če se ne znaš orijentirati ? kompasom in zemljevidom. Pravilna in popolna oprava. Važna stvar za vsakega zimskega planinca — in to mora biti vsak smučar, ki se podaja pozimi v gorsko pokrajino — je pravilna in jx>-polna oprava. Dobri čevlji in »okusen« dres, ki je po navadi iz dobrega blaga, so sicer podlaga zimske opreme, ali še davno ne vse. Prav tako še ni volneni suknjič in vetrni jopič vsa oj>rava. Kakor vse te stvari dobro in dovolj varujejo med hojo in pri kratkih počitkih, so nezadostne, če iz kateregakoli vzroka ne do-speš pravočasno v planinsko zavetišče. Poleg su.hega perila imej torej vedno v oprtniku še kako volneno odejo, spalno vrečo, šator ali vsaj dosti veliko šotorno ponjavo, ki si jo vsak sam lahko napravi z malimi stroški; kuhalnik za špirit, petrolej, bencin aH meto, kajpada s primerno množino enega izmed teh kuriv. Če imaš k temu še popolno vrhnjo obleko iz kake goste in nepremočljive tkanine, pa boš noč tudi ob neugodnih razmerah nekako dobro prestal. Seveda spati ne. smeš, ali k večjemu menjaje se s tovariši im še tedaj le samo prav kratko. Megla in tema. Velika nevarnost celo za izkušenega planinca -smučarja sta megla in noč. Ne pozabi, da so zimski dnevi kratki, zato poiziimi vedno zgodaj na pot! Edino, vsaj deloma uspešno sredstvo proti temi je dobra svetloba. Preglednosti pa tudi tedaj nimamo. Plazovi. Na veliko nevarnost plazov smo že uvodoma oj>ozorili. Naj si vsak zapiše v spomiin: ni ga skoraj kraja v planinah, ki bi bil popolnoma varen pred njimi. Kdo si še ni ogledal cementne podstave starega Aljaževega doma v Vratih. Aljažu so zatrjevali domiačiri pred zidanjem, da plazovi do tja ne pridejo. Pa je že naslednje leto odnesel plaiz vso sitavibo tja čez Bistriško strugo. In ta dom je stal skoraj sredi gozda, pod razmerama dobro zarastlini pobočjem Dolkove gtlave. Samo stalno apazovamje plazov, njih strug iin tokov more dati tu potrebno izkustvo, da ialvko rečeš, prav tu, na tem kraju in ob takem času ne bo plazu. Splošno velja pravilo: V krajih, kjer so pobočja nagnjena nad 25 stopinj, ne hodi, če leži na njih nov, neuležan smeg, razen v primerni razdalji (kadar je to seveda mogoče). Pa tudi v tem slučaju je nevarnost plazov še vedmo velika. Zato hodi tam — če se ze ne moreš ogniti — vedno le, dokiler je pobočje v senci in ni izpostavljeno vetru, vedno pozoren na vsak pok im šum. Če vas je več, hodite posamič, zlasti v očitme plazovne struge ne stopi, preden je ni tvoj prednik popolnoma prepreekal. Pri ozkih strugah se lahko zavaruješ od ene rebri do druge z vrvjo. Saimo ob sebi j>a se razume, da v |>lazovitem svetu ne smeš hoditi ua vrvi, ki samo ogroža več ljudi, ne da bi inOgla pomagati. Če pa le mogoče, se ogni nevarnosti s tem, da gireš po kaki rebri, ali pa tudi po pobočju samem po zaipadni črti naravnost na greben. Zmotno je tudi precej razširjeno minenje, da je struga pravkar padlega plazu varna. Če pa te je kljub vsej pozornosti zajel plaz, ohrani mirno kri! Smuči z nog, sicer jih |x>tegne plaz v svojo globino 6 teboj vred. Roke in noge giblji kakor pri plavanju. Pri suhem plazu zapri usta in si zadržuj sapo, da te ne zaduši. Dobro je, privezati si na takih turah dolg motvoz, ki ga vlačiš za seboj. Del motvoza bo gotovo ostal na površju in kazal tovarišem pot do tebe. Če je rdeče jKubarvan, seveda zmat-no olajšuje iskanje (takoimenovani Oertlov plazovmi motvoz). Če je zajel plaz tovariša, zasleduj doibro, kam ga nese. Potem takoj na delo: s palico preiskuj sneg; čain več vas to dela, tem bolje. Če le mogoče pošlji ali kliči |>o pomoč. Ne odnehaj: dognano je, da so ponesrečenci še cele dineve živeli zakopani v snegu in umrli šele od mraza in onemoglosti. Gorski vodniki. Slovensko planinsko društvo stori, kar more za dobro zaznamo in oznako gorskih potov. Ni pa mogoče, da bi bil prav vsak gorski pristop z drogovi, zazidanimi v cement, kot bi nekateri hoteli. In vendar je dana možnost, da se tudi manj izkušeni planinec lahko poda na zimsko tura. Slovensko planinsko društvo ima v vsakem jk>membnejšem gorskem izhodišču svoje zanesljive vodnike. V družbi takega vodnika sc brez skrbi |xxl aš na pot. Prva pomoč. Dolžnost vsakega, talko zimskega kakor letnega planinca je, da zna tudi pomagati v nesreči. Mala žepna lekarna naj bi bila v vsakem oprtniku. Razume se ob sebi, da naj vsak- do pozna način prve pomoči. Slovensko planinsko društvo je izdalo majhno, a izčrpno knjižico o »Prvi pounoči« dr. A. Breclja, ki stane nekaj dinarjev im ki ti omogočuje, če si jo dobro proučil, da rešiš s pridobljenim znanjem zdravje ali oelo življenje sobi im drugimi. Znamenje v sili. Planinska društva so uvedila za priimer, da se nahaja hriibolaizec v stiski, mednarodna zma-menja, ki se uporabljajo v sili. Ta znamenja obstoje v tem, da daje ponesrečenec šestkrat v eni minuti v enakih presledkih neki znak, na kar nastopi presledek one minute. Po eui minuti ponavlja ta znamenja sj>et šestkrat v eni minuti. To dela toliko časa, dokler ne pride odgovor. Odgovor da tisti, ki je znamenje slišal, in sicer daje ta znak trikrat v eni minuti s prav tako enakimi presledki. Odgovor je treba prav tako ponavljati trikrat vsako minuto, dokler ponesrečeni ne preneha dajati znamenj. Znaki so jk> okoliščinah in potrebi ali vidni ali slišni. Vidni znaki so n. pr. mahanje z robcem, kosom perila ali obleke, vejo itd. Vidnost se lahko zviša, če je predmet privezan na palico ali cepim in če se izrabljajo barvni na- sprotki, n. pr. temen predmet, če je oezadje svetlo (snežišče, belo skalovje), bel predmet pa pri temnem ozadju (ruševje, travnat svet). Daleč vidni so lahko znaki z odsevno svetlobo zrcala (zajčki). Po noči oo vidni znaki svetlobni, katere dajemo lahko s kakršnakoli svetilko, z gorečo suho travo, trsko, vejo, papirjem Hd. Slišni znaki so: kiiici, žvižgi, trabljenje itd. Vpoštevati je treba, da dela odmev ovčje me-ketanje često zelo podobno človeški govorici. Kadar so torej ovce blizu, je dobro dati človeškemu klicu potrebno ra zJiko, n. pr. s kratkim dvojnim klicom v različni višini, zateg-njeno, |x>joče in podobno. Pri večjih razdaljah in v slabo preglednem im močno razčlenjenem ali težavnem svetu je dobro dajati vidne ia slišne znake. Ponesrečeni, azir. pomoči potreben naj zlasti ponoči od časa do časa znamenja ponavlja, da najde rešilna odprava hitreje im laže pot do njega. To naj stare tudi reševalci linakomernost presledkov lahko določiaiM z uro, pa tudi brez nje skoraj prav tako natančno, če upoštevamo, da traja izgovor n. p*. ! števila 31 nekako sekunko. S štetjem 31, 32, 33 itd. torej lahko prvaibvo določamo presledka med klici. Sah Nemci so lansko leto meseca decembra zopet izgubili enega izmed svojih zmamenitejših mojstrov, Saladina Leonhardta. Dne 14. decembra ga je v KSnigsbergu pri šahovski partiji zadela srčna kap. Ob njegovi smrti piše značilno »Wiener Schach-zeitung«: Šah ga je očaral že v njegovi mladosti, šah si je izbral za vsebino svojega življ nja in poklic, pri šahovski deski se je od nas poslovil. Podobno pot si je izbrala večina poklicnih šahistov. Leonhardt sicer ni žel posebno sijajnih uspehov na internacionalnih turnirjih, toda je v mnogih partijah pokazat tako globoke misli, da je veljal kot eden najglobljih šahovskih mislecev, ko je bil na višku svojih moči. S tem si je tudi kot šahovski mojster zaslužil trajen sj>omin. Danes prinašamo iz turnirja v Hastningu še ! naslednjo partijo, ki je pripomogla Flohru na prvo mesto, za katero je imel po predzadnjem kolu malo izgledov. Milner Barry—Flohr. 1. e2—e4, c7—c6. 2. d2—d4, d7—d5. 3. e4Xd5, c6Xd5, 4. Lil—d3, Sb8—c6. 5. c2—c3, Sg8—f6. 6. Lcl—f4, Lc8—g4 (črnemu v tej varijanti ni treba z e7—e6 zapreti svojega damskega lovca. Beli bi sedaj z Ddl—b3 ničesar ne dosegel, ker črni lahko mirno odgovori Dd8—c8 ali pa tudi Sc6—a5). 7. Sgl—f3, Dd8—b6 (mnogo precizneje kot e7—e6, nakar bi pa prišlo Ddl—b3). 8. Ddl—b3, Lg4Xf3. 9. g2XI3, e7—e6. 10. Sbl—d2 (na DXb6 aXb6 bi bila orna igra na a in c liniji nevarna). Sf6—d7. 11. Thl—gl, g7—g6. 12. a2—a4, 0-0—0. 13.0—0—0, Lf8—g7. 14. Db3Xb6, Sd7Xb6. 15. Ld3—b5, a7—a6 (Flohr sam pravi, da bi bilo bolje Sb6—d7). 16. Lb5Xc6, b7Xc6. 17. Kcl—c2, Th8—e8. 18. Tgl —el, Lg7—f8. 19. b2—b4, Sb6—c4 (črnemu ni uspelo izvesti niti e5 iin ne c5. Sedaj prisili belega k menjavi skakačev in ostane z močnejšim lovcem proti slabšemu belemu). 20. Sd2Xc4, dXc4. 21. Tdl—bi (takoj b4—b5 bi dalo belemu precej igre na damskem krilu) Td8—d5. 22. Tel—e5, Kc8—M. 23. Te5Xd5, e6Xd5. 24. Kc2—d2, Te8—e6. 25. Tbl—el, a6—a5l (s to odločno potezo odloči Flohr partijo takoj v svojo korist). 26. TelXe6 (na Tbl bi Flohr igral aXb4, cXb4 TI6, Ke3, TXf4, KXf4 Lh6+, Kg3 Ld2 in dobi) f7Xe6. 27. b4X«5, Kb7— a6. 28. Lf4—c7, c6—c5. 29. Kd2—e3, c5Xd4+. 30. Ke3Xd4, Lf8—g7+. 31. Kd4—c5, Lg7Xc3 in beli se je vdal. Problem št 5. Dr. A. Kraemer. Crnl: Khl, Lbl, gl, Sh3, P: a2, f5 (6 Kg.). a b c d e t g T Beli: Kb8, Tal, g2, Sf3, h4, P: a7, b7 (7 fig.). Mat v dveh potezah. Križanica: Svečnica Vodoravno: 1. žival, 3. doba, 4. slovenski pisatelj, 5. švicarska pokrajina, 7. mesto v Franciji, 9. duh, 10. moško ime, lt. Ilamsunovo delo, 12. prislov časa, 13. človek, 15. egiptovsko božanstvo, 16. moško ime, 18. približno, 19. žen-. sko ime, 20. izraz pri kartah, 22. mesto v Grčiji, j 24. žensko ime, 27. trdilnica, 28. žensko ime, 29. i arabsko moško ime, 30. žensko ime, 32. žensko imie, 33. svetopisemska oseba, 34. otroški izraz za očeta, 35. reka v Rusiji, 36. mesto v severni -Afriki, 38. mesto na Danskem, 39. moško ime, Frtaucku Gustl ma beseda Jest srni dobr vedu, de bo j>r-šlu do kašnga prekilajna /.avle smuča jna dol na Použevem. Kene, Gurejnci maja že use tku lepu pr-štinian za take špase. Snega maja zmeri, kadar ga čja, kulker ga čja in kjer ga čja. Skakalne maja tud nč kolk. Še britufe maja uštimane špeci-jeln za take, ke se puib-ijaja, pa nej bo že pulet al pa puzim. Zdej jja pumislte. Kar naenkat se začneja pa še Dulenjnci u ta reč u tikat. Že pulet sa začel iz tistm atisflugem u dulejnske vinograde im čvičkani Gurejncem zgaga delat. No, pa pulet sa Gurejnci še putrpel. Prem nč se niša čez tu gor držal, čeprou sa mei že sani pr ti-steh deseteh prucenteh, ke jh puigervaja za pu-strežba, tau žente in taužente zguibe. 1 .epu vas prosm, tu nisa mačkene souze. Zdej ke sa jh začel Duilejnci še puzim iz snegani dražet, tu je šlu pa Gurejncem na žiuce. Tku sa est se strofe. Gurejnci nč špasu na zastapja. Tu sa resn Ide, kokr jh puznani. Jest mani Dulejnce že zavle cvička rad. Pusebn kedr dobrga prdelaja. Kedr je cviček slab, pa tud Dulejnci nisa uiržah. Kakršnga jin liolt Buh da, tacega pn maja. Jm ni za zamert. Ampak tu pa na delaja j>rou, de kar tkula teb nč men nč |»usegaja u gurejnske pravice du tujcu, ke jih maja že zažihrane udkar svet stuji. Kcme, recima na Blede. Du zde i ie pršlu tulk tujcu gor, de že nisa več vodil, kam b jh djal, in sa mogl hutele že kar not u voda pu-staulat. Pa še prou hitet sa mogl, ke tisteh fiu-telu, kar jh je zidaneh na suh zem.1, še za pul-caje ni blu več zudost. No. zdej pa puniislte Ide boži. Kar naenkat pade Dulej.ncem u glava, pa začneja kar nebu-tičnke piistaulat, pa ne u vuda, kokr nn Blede, ke Dulejnci vode nč kej na ubrajtaja, ampak prou gor na hribe. Res, de nhin nebutičnk ni sezidan iz našeh žulu, kokr iblansk. ampak je kar lesen. Nebutičnk je pa le, pa ga pustau, kamr češ, pa iz kakršnga materjala čš. Pa tu s in ud Dulejncu tud dupade, ke nisa tku furjast, kokr Gurejnci, ke sa tku hitel s zidajnam hutelu in dclajiiam dougou, de b jm k ni al sape zmiankal. Dulejnci sa pa driuli tiči. Dulejnci sa fifik. Le ue prehitr, sa s mislel. Pučas se deleč pride. Pa sa začel lepu s pou-žam. In použ se jm je ubnesu, de nkol tacga. Použ bo prnesu Dulejncem blagustanje in tud še druge rči, ke jh Gurejnci nkol nisa mel, pa jh tud nkol mel na boja. Že ta prva nedela pu utvuritvi nebutičnka, je biu tak dre j 11 tam uikuil Višne gore, de sa ble use štarije nabit pouhne. Kua na boja. Lepu vas prosm, en j>er-cjon golaža šter dinaroke. Pa kašn perejon. Tu morš bt že hedu lačn, de ga sneš za fruštek. Kua b guvuru. Dva ga mata čeznče. zadost. Cviček pa tak, de se uš kar uiblezvou. Šnops glih bku. Na Použevem u nebutičnke duibiš pucen, de se uš kar čudu. Ta nar bi fajn je pa sploh vse, kar t srce in želodec puželeta. Pa še tu, ke postrežbe nč pu.sebi na rajtaja, kokr na Giirejnskem. Kar zaceraš, zaceraš, pa je fertik. Jest uiislem, da če uja Dolejmci tku naprej delal, uja hmal na kojn. Na usa gespudarska rku sa pa.jezen de s kar žnoble grizeia P".™ pa pol lohka pihneja. Se ene par take.h bujim de zna pridet še du kašne kata- "f'l)"!R'lik" »eJ pustaia lam ulku.l po liribeh, - - - - - pa uja (mrejnce posekal. Ampak, preveč ivkar, de na prideja u lebet. kokr Gurejinci. Sej glih na sneg se jm ni treba dost uzirat. če 1111 bo snega, Iki pa cviček, pa golaž. Iblančani motna tku rajš cviček pa golaš. kokr sneg. Na tu morja bt pa Dulejnci useglih jn-praulen. de jh boja Gurejnci jvrou gvišn tužil pr Društvu narudu. zavle umazane konkurence Kene, j>ii šter dinarje prejon golaža s pu-strežba ured. vnder Gurenjci no morju predajat. Sej nisa naumen. Kani uja pa pršli, Ta nar bulš nardeja Dulejnei. če s že zdej presknbeja enga dobrga zastupnka pr Društvu narudu, de jih bo dobr vn /rezil. Sej ga uja lohka dubl. Misleni. dc se nn bo nubedn branil jt u Ženeva /,a prmerna udškiidnina. Še stepi se boja za to čast iu pa mast .seveda tud. Na vrsta bo pa ta prložba tu I gvišn prou hmal pršla. ke druge rči sa zdej za enkat že use 11 splošna zaduvol-nast puglihanc in u \ ornga djune. F. G. 4<>. lepo vedenje, 42. mesto v Jugoslaviji, 44. Srka, 45. kovaško orodje, 46. inesto v Jugoslaviji, 48. reka v Rusiji, 49. opravek, 49a. košček lesa, 51. del glave, 52. sorodnik, 53. dalgostna mera, 54. pi jača, 55. moško ime, 57. vernik, 58. rimski denar, 59. žensko ime, 61. del voza, 62. žensko ime, 64. predlog, 65. vzklik, 66. mesto v Istri, 67. jugoslovanski otok, 69 .država, 70. del obleke, '72. predlog, 73. nemški slikar, 74. reka v Haliji, 75. moško ime, 76. obed, 78. dolgostna mera, 81. lučaj, 82. žensko ime, 83. vas pri Ljubljani, 84. igravski prostor, 85. poglavar Tatarov, 86. glava države, 87. pijača, 89. tekočina, 90. domača žival, 91. svetopisemska oseba, 92. vrsta vina, 93. jugoslovanska pokrajina, 94. vrsta ugank. Navpično: 1. del dneva, 2. igra, 3. žensko ime, 5. moško ime, 6. mesto v Italiji, 7. pridevek grške boginje, 8. borišče, 10. priprava, 12. slovanska boginja, 14. moško ime, 17. reka v Rusiji, 18. cunja, 19. število, 20. pesniški izraz, 21. prav tak, 23. žensko ime, 24. svetopisemska oseba, 25. močvirska rastlina, 26. ploščinska mera, 28. ima vsak človek, 31. moško ime, 32. grška črka, 33. del cerkve, 34. bog ljubezni, 35. gora na Koroškem, 37. ud izumrlega naroda, 38. mohamedanski bog, 40. domača žival, 41. moško ime, 43. hudodelstvo, 46. mesto v severni Afriki, 47. klada, 48. otroci, 49. sorodnik, 50. del drevesa, 51. vodna naprava, 52. po-greznjenje, 53. domača žival, 54. mesto na Japonskem, 56. ptič, 57. trg, 58. vzklik, 60. poklic, 62. moško ime, 63. vernik, 65. del kolesa, 66. železna ruda, 68. svetopisemska oseba, 69. nemška pokrajina, 70. prebivalec Posavja, 71. pridelovalnica soli, 73. mesto v Sveti deželi, 74. rastlina, 76. del cerkve, 77. del polja, 78. orodje, 79. moško ime, 80. vodotok, 82. izraz pri kartah, 85. ptica, 86. del puške, 88. ptica, 91. osebni zaimek, 92, osebni zaimek. »Moi zaročenec )e včeraj pred menoj padel na kolena.« »Seveda, saj vedno pravim, da pri nas preveč na gladko drgnete par-kete.« Morda ne veš, da se 90% utopljencev jx>nesreči vsled lastne neprevidnosti, da je na Angleškem okoli 800.000 mladih ljudi, ki sploh še nikoli niso imeli stalnega dela, da tndi na Japonskem pada število rojstev, lani se je rodilo 61.618 Japoncev manj kot leta 1032., da šteje londonska policija 19.712 moških in 53 žensk. da, ko bodo lela 1937 dogradili most, ki bo vezal San Francisko in Oakland, bo to najdaljši most na svetu, ki bo stal okoli 70 milijonov dolarjev. Dolg bo 13 kilometrov in 275 metrov, to je toliko kot od Ljubljane do Jeperce nad Medvodami po državni cesti. da je neki Američan zapisal, da je za Monako-vem London najbolj snažno mesto na svetu. V Mo-nakovem si na mestu kaznovan z globo, ako vržei na tla n. pr. samo tramvaiski listek. Gospodarstvo Zaslužek našega delavstva V krizi je padel zaslužek za četrt ntiljarde Din Po podatkih okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je znašal lani zaslužek pri njemu zavarovanega delavstva 537 milijonov Din, dočim je leta 1933 znašal zaslužek samo 527 milijonov Din in dosegel v zadnjih letih krize s tem najnižjo točko, tri primerjavi podatkov o zaslužku delavstva za 1933 in 1934 je omeniti, da je znašalo povprečno število leta 1933 zaposlenega delavstva 75.564, lani pa že 79.010. Tako se da malenkostno povečanje skupnega delavskega zaslužka v naši banovini razlagati s tem, da so plače delavstva v preteklem letu ponovno padle. Tako je znašala povprečna dnevna zavarovana mezda v letu 1930, ko je bil dosežen višek, 26,45 Din, naslednjega leta 1931 je padla samo malo na 26.21, večji padec pa je prišel v letu 1932, ko je znašalo povprečje samo še 24.38, leta 1933 je znašalo povprečje 23.23, lani pa 22.63 Din. Primerjava delavskih plač v času krize nam kaže, da je bil največji zaslužek našega delavstva leta 1930, ko je dosegel 765 milijonov Din. Od tega je zaslužek padel za nad četrt milijarde Din, saj je znašal lani samo 537 milijonov Din. Značilen pi>;av, krize je naraščanje števila žensk. To naraščanje pa ni samo absolutno, ampak j tudi relativno. Leta 1923 je znašal odstotek žen- ' skega delavstva 27.32% ,lani pa je znašal že 38.55%. I O posameznih panogah našega gospodarstva so poučne te-le številke o zaposlenosti po industrijskih skupinah povprečno leta 1934 (v oklepajih navajamo primerjavo s povprečjem za 1933): Poljedelstvo 567 (—48). Javni promet 560 (+5). Zasebna prometna podjetja 771 (—56). Rudarstvo 9 (+6). Industrija kamenja in zemlje 3536 (+230), Kovinska industrija 6132 (—48). Gradnja prevoznih sredstev 304 (+24). Kemična industrija 1757 (+212). Centrale za proizv. sile, preskrb, z vodo 501 (—11). Tekstilna industrija 12.682 (+2254). Industrija papirja 1911 (+93). Industrija kože in gume 1625 ( + 84). Predelovanje kože in njenih surogatov 2806 (—219). Gozdno-žagarska industrija 6552 (+453). Industrija za predelovanje lesa, rezbarstvo 3275 (—289). Industrija hrane in pijače 3625 ( + 88). Industrija tobaka 927 ( + 16). Gostilne, kavarne in krčme 3069 (+66). Oblačilna industrija in čiščenje 4173 (—1). Gradnja železnic, cest in vodnih zgradb 2676 (+399). Gradnja nad zemljo (visoke gradnje) 3570 (—222). Grafična industrija 1124 ( + 51). Higiena 1675 (+4). Občinski obrati 1614 ( + 266). Trgovina 3528 (—45). Denarni in zavarovalni zavodi, samostojne pisarne 555 ( + 5). Gledališča, svobodni poklici, razno 1136 (—24). Hišna služinčad 8350 (+153). Vse industrije skupaj 79.010 (+3446). K predlogu banovin. proračuna Tajništvo Zveze induslrijcev nam povodom okrožnice od 30. januarja poroča, kot sledi: S strani kr. banske uprave je Zveza industrij-c^v opozorjena, da vsebuje okrožnica o predlogu banovinskega proračuna podatke, ki napram de. janskcinu stanju niso pravilni. V prvotnem načrtu proračuna je bilo pač mišljeno, da se poviša tudi trošarina na električno energijo, ki služi za pogon, in to na dvojno izmero. Kr. banska uprava se je odločila, da se to povišanje ne izvrši, marveč naj ostane trošarina na elektriko za pogon neizpreme-njena. Tudi je kr. banska uprava v svojem predlogu proračuna črtala takso na stacionarne motorje. Glede obeh davščin je v načrtu proračuna ostalo samo povišanje trošarine na električno razsvetljavo — od Din 0.15, oziroma Din 0.10 na Din 0.20, ozi. roina Din 0.15 — ter manjša taksa na parne kotle (po kurilni ploskvi). G. namestnik bana je blagovolil točnost prednjih navedb izrečno potrditi. V istem smislu popravljamo naše poročilo v okrožnici od 30. januarja. Banovinsho uslužbenstvo Po uradnih podatkih finančnega ministrstva je znašalo število državnih uslužbencev pri banskjh upravah v proračunskem letu 1934-35 44.421, leta 1933.34 43.635, leta 1932-33 pa 41.786. Število državnih uslužbencev pri dravski bano. vinj je znašalo leta 1932-^, 5305, leta 1933-34 5822 in leta 1934-35 5926. Število banovinskih uslužbencev je znašalo — kot to izkazujejo banovinski proračuni — v vsej državi leta 1932-33 10.556, naslednjega leta 11.878 in leta 1934-35 11.8C0. Od tega skupnega števila odpade na dravsko banovino: 355 na banovino samo in 542 na banovinska podjetja, skupno 897, leta 1933-34 1134 in 630, skupno torej 1814, leta 1934-35 pa 1158 in 722, skupno 1880. Število banovinskih upokojencev je znašalo leta 1934-35 696, 1933-34 699 s pokojninami 7.9 milij. Din za leto 1934-35 ln 7.66 milij. Din za 1933.34. V vseli banovinskih proračunih so znašali leta 1934-35 osebni izdatki pri splošni upravi 361.4 milij. Din ali 22.71% vsega banovinskega proračuna izdatkov, stvarni izdatki pa 467.6 milij. Din ali 77.29 odstotkov proračuna. — V naši banovini so znašali osebni izdatki 58.0 milij. ali 22.87%, stvarni pa 75.2 milij. ali 77.13% vsega banovinskega proračuna izdatkov. Pri podjetjih pa so znašali v vseh banovinah osebni izdatki 163.34 milij. Din ali 33.15%, stvarni izdatki pa 244.34 milij. Din ali 66.85%. V dravski banovini so znašali osebni izdatki pri (»djetjih 31.8 milij. Din ali 20.64%, stvarni pa 40.07 milij. Din ali 79.36%. Izvoz fižola v Francijo. Francoska vlada je dovolila za L trpinesečje 1935 kontingent za uvoz našega fižola v iznosu 0100 kvintalov. Za uvoz te količine fižola iz naše države v Francijo morajo dobiti francoski uvozniki uvozno dovoljenje od francoskih oblasti. Naši uvozniki se morajo zato obrniti neposredno na francoske uvoznike, ki imajo uvozno dovoljenje. Posojilo zagrebškega gledališča pri Drž. hip. banki. Službene novine objavljajo uredbo prosvetnega in finančnega ministra, da more uprava zagrebškega gledališča najeti posojilo 1,835.000 Din pri Drž. hipotekami banki za izplačilo obveznosti gledališča iz prejšnjih let, nastalih do vključno 31. marca 1934. S tem se izpremoni tudi čl. 8 uredbe o načinu pobiranja, prednje in porabe takse, plačane v korist drž. nar. gledališča, kakor tudi o odrejanju področij teh gledališč. Potrjena poravnava. Na naroku za sklepanje po. ravnave tvrdke Remec et Ko. v Kamniku dne 30. januarja so upniki sprejeli poravnalni predlog na 50% jn tako bo sedaj tovarna mogla v nezmanjšanem obsegu obratovati dalje, kar bo zelo koristno za kamniško okolico. Podjetje je znano po svojih prvovrstnih izdelkih po vsej državi, še bolj pa v inozemstvu, kamor gre večina njenih izdelkov. Pri nas je podjetje oskrbelo s pohištvom skoraj vse novejše stavbe. Italijanska banka. V dobi od 10, do 20, januarja se je zlati zaklad Italijanske banke neznatno Z. zimski šport NIVE A-Creme Zlasti v hladnih dneh potrebuje VnSa koža — da ne razp< kn 111 ne postane raskava — močno zaščito pred vremenskimi vplivi. Nadrgnite vsled lega vsak večet ' ludi čez dan obraz in roke dobro z Nivea-Creine. Nu tu način nit. oster iti h •idt,i zrak ne bo škodoval Vaši koti; ostala bo nežna in elastična. Odkod to delovanje? Od eucerita! Prav ta napravi Nivea-Creme lako učinku n'o povečal: od 5818,21 na 5820.^9, devizni zaklad pa od 81.03 na 81.2 milij. lir. Obtok bankovcev se je v omenjeni dobi zmanjšal od 12.918.7 na 12.635.5 milijonov Din. Italijansko-avstrijska industrijska pogajanja. Po poročilu iz Rima so bila pogajanja med Italijo in Avstrijo glede trgovine z industrijskimi proizvodi brezuspešna. Kljub svoječasnim dovoljenim preferencam Avstrija ni mogla izkoristiti popolnoma kontingenta za rezani le« in zato sedaj zahteva nadalje velike popuste pri prevozu na italijanskih železnicah. Nadalje zahteva Avstrija zvišane preference za celulozo in se sklicu,c na to, da jc bila radi znižanja cen od 28 na 23 šilingov preferenca razvrednotena. Na drugi strani pa Avstrija noče dovoliti Italiji zahtevanih vi?jih preferenc na riž, ker smatra to postavko za važen objekt pri kasnejših kompenzacijskih pogajanjih, Velik konkurz v Londonu. V konkurz je prišla v Londonu velika žitna tvrdka Strauss & Co. Pasiva prekašajo 2 milijona funtov in so nastala radi kompliciranih špekulacij tvrdke v Indiji, kjer je tudi njihov ravnatelj v Bombayu izvršil samomor. Francozi o Jugoslaviji. Pariški finančni list »L'|nformalion« prinaša iz Belgrada brzojavno poročilo, v katerem hvali politiko novega finančnega ministra g. dr. Milana btojadinoviča, češ, da hoče omiliti posledice deflaciie in začeti z novo dobo cenenega denarja in kreditov Borza 1. februarja. Denar Nespremenjeni so ostali tečaji Berlina, Cu-riha in Prage, dočim sta narasla Bruselj iu Trst, popustili pa Amsterdam, London, Pariz, Ne\vyork iti Praga. V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na naših borzah neizpremenjen, notiral je 8.10-8.20. Grški boni v Zagrebu 30.25 bi., v Belgradu 29.65—30.35. Angleški funt je v Zagrebu narastel na 222.20-223.80, v Belgradu na 222.30 --223.90. Španska pezeta v Zagrebu 5.40—5.50. v Belgradu 5.50 bi. Ta .teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi nekoliko manjši. Znašal jo 3.057 tnilj. Din v primeri s 4.496, 4.725, 5.070 in 1.578 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo kot običajno v avstrijskih šilingih in sicer v ponedeljek, ko jo ves promet znašal 1.5 milj. Din. Ljubljana. Amsterdam 2970.71—2985.31, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 1024.91 — 1029.97, Curih 1421.01—1428.08, London 214.36—216.41, Nevvvork 4376.79-4413.11, Pariz 289.57—291.01. Trst 373.90 —377.04, Praga 183.42-184.52. Promet na zagrebški borzi 31.560 Din. Ziirich. Belgrad 7.02, Pariz 20.37375, London 15.13, Newyork 310.625, Bruselj 72.125. Milan 26.3G, Madrid 42.225, Amsterdam 209.05, Berlin 124.05, Dunaj 57.50, Stockliolin 77.95, Oslo 75.95, Kopenhagen 67.50, Praga 12.915, Varšava 58 35, Atene 2.91, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Ilel-singfors 6.70, Buenos-Aires 0.785. Vrednostni papirji Tendenca je blln deloma čvrstejša, kar se je poznalo posebno na belgrajski borzi. Drugače se je na zvišanje tečajev gibalo v ozkih mejah. Promet je v Zagrebu oslabel ter je znašal samo: voj- na škoda 1500 kom. in 7% Bler. posojilo 8000 dolarjev. Ljuhljnna. 7% inv. pos. 75—77, agrarji -is-49, vojna škoda 388— 393, 0% begi. obv. (jii 07. 8% Bler. pos. 75—77, 7% Bler. pos. 68—69, 7 V pos. DHB 73-74. Zagreb. Drž. papitj': 7% invest. pos. 75 77, agrarji 50 bl„ vojna škoda 393—895 (391, 395), 2. in 3. 392—395, 4. in 5. 392—395 (393), ti. :ti)" den., 6% begi. obv. 67—68, 7% Bler. pos. 75.50 77, 7% Bler. pos. 68.50—69 (68.50, 68.75), 7"„ |ios. D1IB 73.50—75. — Delnice: Narodna banka 5300 den. Priv. agr. banka 270-275. O.sj. sladk tov. 145—160. Trboveljska 120 124. Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 7li 7'i (76.50), agrarji 48—49 (48.50), vojna škoda "94 395 (395, 394), 2. 393.50—394.50 (894), 3. 391.50 do 394.50 (394.50), 6% begi. obv. 68.50-69 (69, 66.50), 3. 69-69.50 (69.25), 8% Bler. pos. 79 NO, 7% Bler. pos. 69—69.50 (69.25, 69), 7% pos. DHB 74 den. (74.50). — Delnice: Narodna bank« 5750 bi. Priv. agr. banka 269—270 (269). Žitni trg Sombor. Pšenica bč. okol. Sombor, gbč. in srem. 120—122.50, gor. ban. 122.50—125, bč. in ban. potiska 125—127.50. — Koruza: bč. žel. 67— 69, bč. in srem. suš. 70—72. Vse ostalo neizpr. Tendenca neizpr. Promet 3GM vagona. Novi Sad. Koruza: bč. in srem. 67—69, bč. in srem. suš. 70—72, ban. 64—66, ban. suš. 67— 69. Vse ostalo neizpr. Tendenca neizpr. Promet srednji. Budimpešta. Tendenca stalna. Promet srednjk Pšenica: marec 16.85, 94, 93, 96, 96—98, maj 17.;,0 31, 29, 29-30. Rž: marec 13.66, 63, 67, 65, 65-6(5, maj 13.88, 88—90. Koruza: maj 11.90, 95, 94—95 Hmelj Sa-«yijska delina: Položaj v hmeljski kupčiji j« v p lavnem nespremenjeno miren, vendar jc bilo zadnjih 14 dni zopet nekaj več povpraševanja zlasti za cenejše blago. Cene so ostale v glavnem nespreme-njene zaloge pa so se nadalje skrčile, tako, da je nad 95% lanskega pridelka iz prve roke že prodano. Najvišje cene za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, so bile naslednje: Nemčija (Spalt).......Din 1CX> Češkoslovaška (Žalec).....Din 01 Anglija (Fuegles)......Din 5S Francija (alzaški)......Din 51 Jugoslavija (savinjski) .... Din 40 Poljski (vvolinjski).....Din 3t Belgija (Alosl) ......Din 20 Amerika (Yakima).....Din 20 Vse cene na inozemskih tržiščih so preračun;* nc po pariteti v Curjhu. Vse kaže. da polrebe pivovarniške industriji' ie vedno niso krite ter je zato zlasti za v barvi boljše blago tendenca čvrsta Ker j>a so zalosre fe m '110 izčrpane, bo verjetno tudi drugovrstno in v barvi slabše blago še šlo v denar. Živina Mariborski svinjski sejem dne L februarja. Na današnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 86" s. inj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 3—4 mesece si;o-i 140—160, 5—7 mesecev stari 220 260 Din, S 10 mesecev stari 300-360 Din, I lelo stari 500 050 Din. Prodanih je bilo 36 svinj. Ce čistite kovinaste predmete v Vašpm gospodinjstvu z Servitor-valo tedaj čistite na kemični način, ne pa mehaničnim potom (z drg- njenjem). Dobite v vsaki železn'nski--\j g ali špecerijski trgovini. VCItCI „jeiodvor" družba UuDlfana „Eterna" spec. izdelovanje pogrebnih potrebščin Ljubljana. Mestni trg 17 (hiša Kenda, dvorišče). Izdeluje: mrtvaška pregrinjala (tančice), zglavnike in naličja, čipke za krste, serpe za nosače, opreme za mrtvaške odre, priprave za pogrebe i, t. d. Stalna velika zaloga okraskov za mrliške krste. Za cenjena naročila se priporoča p. n. pogrebnim em in izdelovateljem krst. Grosistj zavodom, trgovcem znaten popust. Poslovodkinfa za večji Pens>on na gorenjskem, se išče. Zahteva se 1 eščanska šola in triletna praksa v hotelski ali pensionski obrli. Naslov v upravi „Slovenca" pod št. 1C94 turova »Slovenca« Marmor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova 6 Sprejemate se oglasi m naročniki lista, izvršujejo vsi ui ravn posli m dajejo pojasnila ki spadaio v delokrog uprav-nijlva tista Zahvala Ob nenadni smrli našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda Slavko Puškarja se najiskreneje zahvaljujemo vsem tistim, ki so mi priskočili na pomoč, bodisi v denarju ali s komurkoli. Lepa hvala vsem darovalcem vencev. Posebno se zahvaljujem gg. Rovšnik, Škoberne, Počivalšek, Hutar, Ani Berger, delavski godbi iu bojevnikom, ki so mu preskrbeli tako lep pogreb. — Maša zadušnica se bo brala v nedeljo ob 8 v farni cerkvi. Trbovlje, dne 1. februarja 1935. Marija P u i k a r in sin.. Vsem trgovcem: Dovoljujem si naznanili, de je gospod JOSIP KILLER, Ljubljana, Slomškova 1/1 prevzel samozaslopslvo moje Ivrdke za ljubljanski okraj. Gospod Killer si bo vedno prizadeva!, da moje cenj. odjemalce kar najboljše postreže in zadovolji in bo brezplačno na razpolago s 6voJiml slikovnimi nasveti vsem trgovcem, ki žele doseči večji čisti dohodek potom moderniziranja svoje denarne konlrole. — Nudite, pros m gospodu Kil-lerju, v slučaju, da še nimate modernega kontrolnega sistema, priliko, da Vas seznani z za Vas lako važno zadevo NATIONAL CASH REGISTER PROMETNO PODUZEČE, RAOUL NEDELA Cenjenemu občinstvu in spoštovanim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem o novi stavbi s 1. februarjem otvorila PARNO PEKARNO » DMRINMH Ker je peč naimoderneie ureiena, mi /e motno cenienemu občinstvu postreči z vsemi vrstami in oblikami kruha in peciva, sprejemam tudi od cenjenega občinstva kruh prmešen v peko. Cena kruhu ie namitfa od nainiiiih. okus kruha in barvo pa prepuščam sodbi cenienega občinstva. TEREZIJA CERNE fiFS«ff p t« »ifS» D0RRUNJE Vajdta Neža, Ptoj, Far Toraslja, Maribor, Potisk Jora. Cadramska vas, Vinočnik Alojziju. Maribor, Harc Alojz, Marihor, Foratnar Helena, Bistrica, Kmetec Ivan, Lokanja vas, Vodeni k Etizabola, tluga rosa, Glasor Alojzij, RuSe, Vižtntin Frano, Maribor, Zlahtič Jurij, Zitečka vas, Lotlf Ana, Mntn vas, Blagovič Uritiln, Kajžar, Strah Jane«, Kočevje, Zohar Olga, Kamilica, Sinko Janez, Plat 7, Gracor Terezija, Rožno. Hren Marija, 1'rvenct, Oirnbek Matija, PlrSenberg, Kobljuiičič Matija, Maribor, Gabrijel Marija, Hodno. EUerteti Hormlne, Ptuj, ntnrici Marjana, Mnribor, tlotob Frsilčiika, Vojnik, Ofpot šlefan, PuConcI, Pleterski Jožef, Pleterje, Arh Marija, Jarmovec, EmerSlč Terezija, Stojncl. Verdonelc Anton, Slemen, Voga Jurij, 8v. Peter, Uudska samopomoč rog.str. pomolu blaga na v Mariboru. Grajani trg 7 PoverjeniStvo: Ljubljana, Tyrševa 34 naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu decembru 1934: Špan Ivana, Loke, .Teki Frnno, Celje, HazborSck Helena, Arnja vas, Izak Barbara, Ojatrlea, fterak Alojzija, Hrag, Grizold Jera, Smolnlk, Rolard Marija, Sp. Polskav«, Spotenak Ignac, Ptuj, Pelzl Jožef, Mnribor, Jerotlna FraniiSka, Maribor. Gutin Ana, Ptuj, Kcbrič Ana, Maribor, Svetel Marija, Ljubljana, LcpeJ Apolonlja, Sp. Poljčanc Lapuh Jožef, Gor. Obret, Galun Ana, Vojnik, Jesih Ana, Loke, Arhar Tvnn, Ljubljana, Kandua Lucija, .Šmartno ob 1'akl Rcpie Franjo, Belgrad, Jorina Frane, Ljubljana, Garva« Josip, Poilgnriea, Gregore Anton, Ljubljana. Korže Jožo, Ponikva, SelinSek Jurij, Starce, Majer Jakob, Zitnice. Hojnlk Josipi na. Strmec, Voden i k Frane, Farna van. Hmloplsk Kalarina, Stražiifte, Dojko Neža, Grajen/Kak, foternel Marija, Ljubljana. Ojutrub Marlin, Ilebro, Pommer Marija, Maribor, Podbovnik Ivan, 1'odgora. Gole Blaž, Popovci, Zorž Ivana, podraga, Margot 6 Marija, Celje, Okorn Marija, Lava, Flllpič Franc, Cel.lo, Florijane Ludvik. Vojnik, Gorjuk FrunClška, Sv. Petur v Sav. dolini, Skoflč Franc, SlarovCak, Filej Marlin, Pobrežjc. Fostcnbach Jutljana, Bukovje. Prates Marija, Maribor, Visonjak Marija, Zavrfe, Kova/: Josip, Hošljin, Šolar Andrej, Pnljfiiea, Kopa«"' M ari j«, Belgrad, Lonart Klara, Rajlienburg, Videnif* Marlin, Cerklje ob Krki. Bedenlk Ivana. Mnribor. Kramberger Franc, Vukovaki vrh, Siler Mihael, Luterje, Flmlernik Mnrija, Sombor, fns Ivan, Sv. Janž pri pravogr. Masehora Sernflna, Mnribor, Ganile Avrelija, Sv. Križ, Kadej Ivan. Breg. Po vseh umrlih se je izplačala pripadajoča pogreb lina v skupnem znesku 730.452,— Din. Kdor še ni član »Ljudske samopomoči*, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo. Blagajniiko n a č e I s t v o. V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženilovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 1«-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« Ugodna prilika za nakup damskih zimskih plaščev Radi konca sezlje razprodajamo damsko, dekliške n otroške plaSče °d 20—40 /o ceneje Na zaloffl prav lepa issbera, primerna tudi za pomladansko zgodnjo sezono. F. in I. GtKičar, L ubijana sv Petr« c. 29 SkllcuTe se na ta lnserat. Trgovski pomočnik mešan, blaga, pošten in trezen ter marljiv, z 3-letno prakso, želi prcme-niti službo. Plača po dogovoru. Cenj. ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pošten« št. 874._ (a) Iščem službo za pomoč v gospodinjstvu k boljši družini. Izurjena sem v šivanju ter vajena hišnega dela. Ponudbe pod »Pridna« 1000 upravi »Slovenca«. (a) 22 letni fant vojaščine prost, pošten in marljiv - išče kakršnokoli službo. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Veselje do dela« št. 1065._(a) Trgovski pomočnik t dežele, mlad, vešč me-Sanega blaga, marljiv in pošten - želi kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Mesto ali dežela« št. 1064_(a) Iščem službo lovca, gozdarja ali oskrb nika v Sloveniji. - Sem oženjen brez otrok. Po nudbe pod »Lovec« 1072 upravi »Slov.«, Maribor. Starejša oseba s svojim stanovanjem, dobra kuharica, zaneshiva. poštena zmožna vseh hišnih del, išče zaposlitve čez dan. Ponudbe upravi »Slovenca« ood »Zanesljiva« št. 1172. (a) Zastopnike preprodajalce iščemo. Šlager artikel. Zaslužek zasiguran. Stevra, Prilep, Šoier srednjih let — perfekten mehanik in zanesljiv vo zač, z večletno prakso — se sprejme takoj pri tekstilni tovarni Beer, Hri-bernik & Comp, Št. Vid nad Ljubljano. Pismene ponudbe s prepisi spričeval je poslati do 10. febr. t. 1, (b) I Krojaški vajenec z nekoliko učne dobe -se sprejme v ljubljanski okolici. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1043. (v) »Salon Chic«, Ljubljana, Wolfova ul. 3, sprejme spretno modisti-njo, ki je sposobna tudi postrežbe. Mesto je stalno_(b) Prodajalka pridna, poštena in zanesljiva, vajena tudi gostilne, ki zna poleg tega tudi še nekoliko šivati - se sprejme takoj v službo. - Ponudbe poslati na upravo »Slov,« v Mariboru pod »Poštena« 1035. (b) Zastopnike ta prodajo ognjegasnih aparatov - iščemo v vseh večjih mestih. Proizvod Pastor, Vlaška ulica 68, Zagreb. (b) Učenko predpisano izobrazbo za trgovino z meš. blagom - iščem za takoj. -Fedran Anton, trgovec, Mozirje. (v) Kovaški vajenec priden, se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. — A. Barovič, Sevnica ob Savi št. 28. (v) MALIH i I u s t r i r a n»I i $ t»z q • n o s p n £ v a n j fn\i mal i h-živali-in -glasilo-druittv klubov-in-ods&kov - 1 - 9 Naroča se pri uredništvu v Šenkovem turnu pri LiuDtiani ali orj upravi Usta v Kočevju. rrnrra; Posojila na vložne kniižice daie Slovenska banka. Ljubljana Krekov trg 10 Knjižico Zadružne gospodar, banke kupim proti gotovini. Ponudbe pod »100« 1007 upravi »Slov.«, Maribor. Vajenca za kleparsko obrt, iz dobre in poštene hiše sprejme Burgar Vinko, Ribnica na Dolenjskem, (v) Krojaškega vajenca sprejmem proti plačilu. Krojaški salon Kocjan — Dolenjska cesta 23. (v) Vajenko za šteparico sprejme Kukman - Mulej, Frančiškanska 8. (v) Zastopstvo renomirane tovarne — iščem za Zagreb. Verzi-ran sem v manufakturni stroki, kratki robi in pleteninah. Jamstvo nudim v vsaki višini. - Vlatko Rosenberg, Zagreb, Tra-tinska 52, (z) Hranilno knjižico za 16.000 Din podeželskega denarnega zavoda, prodam za gotovino. Naslov v podruž. »Slov.« v Celju._ (d) Davčne prijave pritožbe, nasvete, informacije - daje »Davčna poslovalnica«, Ljubljana, Miklošičeva 7, II. nadstr. _(d) Kupim vlogo Mestne hranilnice ljubljanske v znesku 90.000 Din proti mesečnemu od plačevanju do 1000 Din in garanciii. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zelo ugodno« št. 1080. d Mlajši gospod z državno službo želi poznanstva zaradi poznejše ženitve s pridnim dekletom neomadeževane preteklosti, z nekoliko gotovine. Dopise s sliko — če je mogoče — upravi »Slovenca«< pod »Stalna služba« št. 1115. (ž) Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Id) Telefon 38-10 Starejšo prodajalko mešane stroke, vajeno priprostih odjemalcev ter zmožno kavcije — iščem. Prednost imajo prodajal ke z dežele. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Priprosta« št. 1108. (b) Pomočnico gospodinji pošteno, skrbno, vajeno vseh hišnih del ter kuhe, sprejme za takoj mlad zakonski par na deželi. Ponudbe z navedbo do sedanjega službovanja in zahtevki pod šifro »Stalna služba« št. 1098 upravi »Slovenca«. (b) Kuharico, ki poseduje daljša spričevala, samo iz boljše hi-ie, sprejmemo. Starost 30 do 40 let Pismene ponudbe pod »Takoj« 1125 upravi »Slovenca«. (b) Mesto sluge razpisule denarni zavod. Prosilci, ki so odslužili vojaščino ter niso stari nad 25 let, naj z navedbo šolske izobrazbe pošljejo lastnoročno pisane ponudbe upravi .Slovenca« pod šifro »Trimesečna preizkušnja« št. 1139 do 7. t m. Osebne interven-cije so izključene. (b) Akademik instruira vse gimn. predmete po nizki ceni. Za popolen uspeh pri učenju jamči. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Inštruktor« 970. (u) Kako postaneš šofer ? Ako se vpišeš v J Če-hovo šofer šolo na Tvr-ševi cesti 36 ki Ti pošhe na zahtevo orospekt zastonj (u| Vse predmete klasične ln realne gimnazije poučujem po nizki ceni. Ponudbe upr. »SI.« pod »Akademik« 922. (u) Kroini teča! dnevni in večerni za šivilje in nešivilje. Kroj je najmodernejši in zelo lahkega sistema Nešivilje lahko izdelujejo lastno garderobo! Pričesk pričetkom februarja. Vpisovanje že sedaj. 3orca KumeM Specijalna prikrojevalnica Ljubljana, Gledališka 7. Dijak gre kot sostanovalec k tretje- ali četrtošolcu gimnazijcu. Ponudbe s ceno upravi Slovenca« pod šifro »Dijak« št. 1088. IDI Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18. Kredite vseh vrst po 6% nudimo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Diskretno 813« št. 1159 Znamko za odgovor priložiti. (d) Hranilne knjižice in vrednostne papirje kupite in prodaste najbolje pri Bončno kom. zavodu, Maribor. — Za odgovor 3 Din. (d) IŠČEJOs Enosobno stanovanje iščeta dve osebi za maj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mirna stranka, točna plačnica« št. 1050. (c) Zakonski par brez otrok - išče dvo .sobno stanovanje s pri tiklinami za 15. februar, Ne predaleč izven mesta Ponudbe z navedbo cene pod »Točen plačnik« 998 upravi »Slovenca«, (ot Enosobno stanovanje s pritiklinami, v suterenu, zelo solnčno, oddam s 1. aprilom. Primerno za penzijoniste. Kettejeva 7. Štirisobno stanovanje komfortno solnčno, z verando, etažna kurjava, orosto z maiem, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 1149. (č) Dvosobno stanovanje oddam za 250 Din v Sto-žicah. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1147. Opremljeno sobo z 1 ali 2 posteljama oddam. Vhod s stopnišča. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1102. (s) Poceni prodam zaradi selitve nekaj rab ljenega pohištva in nove kuhinjske kredence. So darska 6, Peternel (za florijansko cerkvijo), (š) Stanovanje dvo- do trisobno, s kopalnico iščem z marcem Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Solnčno« 1140 Enosobno stanovanje s kabinetom, za 2 osebi iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »1. marec ali april« 1169. (c) Gospodična išče sobico. Ponudbe s ceno pod »Mirna« 1176. c ODDAJO: Trisobno stanovanje se odda v mestu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 994. (č) Štirisobno stanovanje komfortno v centru, oddam stalni, boljši stranki. Nasl ov v upravi »Slovenca« pod št. 853. fč) Enosobno stanovanje se takoj odda. Val. Vodnikova ul. 7, Zelena jama. (č) Dvosobno stanovanje solnčno. s pritiklinami — takoi oddam. Povšetova žt- 22. (č) Kupim vlož. knjižice Hranilnice in posojilnice v Kranju in Občinske hranilnice v Marenbergu. Ponudbe pod »Dolžnik« št. 1157 upravi »Slovenca« Maribor (d) Knjižice ljubljanskih zavodov, kakor tudi podeželskih hranilnic - kupimo. Ponudbe na: »Fortuna«, Ljubljana, poštni predal 221, (d) Kupim hran. knjižico Mestne hranilnice ljubljanske z vlogo 30.000 do 50.000 Din. Ponudbe na naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1177. (d) Dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami, najrajši s kopalnico — išče mirna stranka dveh oseb za majev termin. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Točen plačnik«. (č) Dvosobno stanovanje s kabinetom in pritiklinami oddam za marec. Mariborska ulica 28. (č) Dvosobno stanovanje v pritličju takoj oddamo Naslov v upravi sSlov»n-ca« pod št. 1119. (a) Opremljeno sobo takoj oddam. Bolgarska ulica 19. (s) Opremljeno sobo oddam. Stolna 1, Maribor tzsm Cementar. delavnica kompletna — se odda v Št. Vidu nad Ljubljano (nasproti cerkve). (n) Pohištvo vsakovrstno, iz mehkega, trdega in vezanega lesa Vam nudi najceneje Go spodarska zadruga mizar skih mojstrov, Ljubljana Vegova 6. (š Posestva Oruatn oglas v •Slormcu oosestvo 11 hitro proda; ce ie ne z gotovim o ortiem »s a ko poorauilo iamčim nismenn/ Miodroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. jzaiamtno najpopoinfiii uspeh it KAVARNA Blizu cerkve sv. Cirila in Metoda (Sv. KriStof) zgradim takoj spomladi ob Tyrievi (Dunajski) cesti na zelo prometni točki veliko trgovsko in stanovanjsko hišo. V hiši bo velika moderna kavarna. Interesente, ki bi se zanimali za prevzem kavarne v najem, vabim na razgovor. Bežigrad ima 6.000 prebivalcev, večina javnih in privatnih nameščencev in je brez kavarne. Uspeh je zasiguran. Naslov v upr. Slovenca pod št 1154. Zakaj 9 dobe inserenti prt „SLOlFtvCU" izredno veliko ponudb? Zakaj? Dvonadstropna hiša v najboljšem stanju, brez vseh popravkov, s šestimi stanovanji in pritiklinami, vrtom, sadovnjakom in dvoriščem, v bližini glavnega kolodvora v Mariboru — se pod ugodnimi pogoji proda. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1324. so ust Inserenti :elo zadovoljni z uspehom oglaševanja t> SLO ffcVVC U? Zakoj? se Iraovci In obrtniki ob »salti nrillltt loko radiposlužuje/c Slovenca :a >ootu reklamo? Zadnja orilika! Izredne cene! Samo Se 4., 5., 6. in 7. t. m. se vrši prodaja blaga v konkurzu MJugošDort" in iicer v trg. prostorih Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 34. Gramofoni, med njimi orjaški za koncertne društvene in kino dvorane, kavarne in restavracije, na električni pogon; gramofonske plošče v veliki izbiri; radio potrebščine. Trgovski inventar, poraben za vsako trgovino, se proda skupno ali v posameznih delih. ŽfliO ker je dnevnik „ SLO t razširjen po osel Slooenin. Zato ker ga redno m z velikim zanimanjem čita meščan in deieian, Smo Umrli so nam naša dobra mama, stara mama in teta, gospa Marija Kajzar roj. Rebolj vdova po užllnlnskem pazniku po kratki in mučni bolezni, prevideni s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 3. februarja t. 1. ob 2 popoldne iz hiše žalosti Gorupova ulica 10 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. februarja 1935. Žalujoči ostalt ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA« V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je zapustil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast, svak, gospod Karal Tratnik zlatar in pasar ki je po kratki mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, star 65 let, dne 31. januarja 1935 v Zagrebu umrl. Predragega pokojnika prepeljemo danes v Maribor. Pogreb predragega pokojnika bo v nedeljo, 3. februarja t. 1. ob 15 iz kapele na mestnom pokopališču v Pobrežju. Maribor, dne 1. februarja 1935. Žalujoči ostalL ker se vsled tega oglaševanje o Slovencu bogato izplača vsakemu mserentu. POZOR gasilna društva! A. Vi voda Kamnih Nove po zakonu predpisane gasilske čepice, vse vrste znake za čepice In ovratnike, položajne znake ler vse oslale potrebščine za gasilske uniforme dobile po originalnih tovarniških cenah — pri glavnem zoslopslvu največje specijalne TVORNICE ČEPIC < Zahtevajte ponudbe! Kurja očesa Najboljše sredstvo i.roti kurjim oče som ie musi C L A V EN - Dobite > ekarnuh. drogerijah ali nuravnosi iz tvoinici in glavnega skladišči M. Hrnjak lekarnar "»isat-Varujip «e potvori' /.ašcitni 'tnal Dva lokala na eden za modno drugi za delikatesno Irgovino na najbolj prometnem kraju se oddasta Dopisi A. W0!iling Bled Kupujemo ser o, deteljo, tueerno postavljeno franko vagon. Ponudbe s ceno na naslov Jezbera & Comp., Praha podružnica Celje. Elektrotehnično podjetje M. Leben Maribor, Gosposka ulica 34. Gradba elektrarn, krajevnih omrežij, instalacije v hišah in tovarnah ter vsa popravila, spadajoča v to stroko izvrši solidno in kulantno. Cene zmerne. BjOmstjerne Bjornson: 5 Deklica s Prisof SUmund je nenadno obstal, na vso moč treščil z nogo ob tla, da je Aslaka kar kvišku vrglo, ter na ves glas zakričal: i Ne imenuj Ga, ti--!« Ingeborga je z dojenčkom v naročju planila k možu in ga rahlo prijela za roko. Ni je pogledal, roko pa je povesil. Ona je sedla, on pa je vnovič stopil po hiši; nikdo pa ni črhnil. Cez precej dolgo je Aslaka znova prijelo, da bi besedičil: »Res je -r res, tu-le na Jelovjem bi imel Bog dosti opraviti!« •SSmund! SUmundk je prosila Ingeborga. Preden pa je njen glas mogel doseči Siimunda, je ta že planil v Aslaka, ki je stegnil nogo od sebe. SHmund pa je brcnil nogo vstran, zgrabil hlapca za ovratnik in za nogo, ga dvignil kvišku ter ga tako silno treščil v zaprta vrata, da so table zletele iz vrat in da je fant strmoglavil v vežo. Mati, Thorbjbrn in vsi otroci so zakričali in prosili za onega — vsa hiša je bila polna prestrašenega tarnanja. Sfimund pa je skočil za njim, niti vrat nI odprl, ampak je podrtijo kar sunil ob stran., in drugič pograbil Aslaka. Iz veže ga je nesel na dvorišče, ga dvignil kvišku ter vnovič z vso močjo treščil ob tla. Ko je videl, da je tam preveč snega, da bi se oni mogel pošteno poiolči, mu je pokleknil na (trsi ler ga bil po obrazu. Nato ga je tretjič pograbil ler ga nesel — kakor volk vleče seboj raztrganega psa —, kjer je bilo manj snega, ga še huje vrgel ob tla, mu vnovič pokleknil na prsi — In kdo ve, kako bi se bilo končalo, ko bi ne bila med nju planila Ingeborga z dojenčkom v naročju. >Ne one-ei pči nas k jp zakričala. Mulo kasneje je Ingeborga sedela v hiši, Thorbjorn se je oblačil, oče pa je stopal po hiši in sem ter tje srknil požirek vode. Roki pa sta se mu tako tresli, da se je voda čez rob korca zlivala na tla. Aslak se ni vrnil. Ingeborga je hotela stopiti iz hiše. »Ostani!« je velel SSmund, kakor da bi govoril z nekom drugim; in ostala je. Pozneje pa je sam stopil ven. Ni se vrnil. ThorbjOrn je vzel knjigo in se neprestano učil, ne da bi se bij 1p enkrat ozrl, čeprav ni nobenega stavka razumel. Kmalu je bila hiša zopet pospravljena, vendar se je vsem zdelo, kakor da bi bil kak tujec prišel v vas. Slednjič si je Thorbjorn upal iz hiše. Prvi, katerega je pred vratmi zagledal, je bil Aslak. ki je svoje stvari naložil na sanke. Ampak sanke so bile ThorbjSrnove. Deček ga je osuplo gledal, zakaj Aslak je bil strašen na pogled. Po vsem obrazu in po obleki je bil krvav. Pokašljeval je ter se venomer prijemal za prsi. Nekaj časa jo molče motril Thorbjorna, nato pa je srdito zavpil: Poba. tvojih oči ne morem prenašati!« Po teli besedah je v kobalj sedel na sanke in se odpeljal navzdol. »Dolgo lahko čakaš, preden boš videl svoje sanke,« je režaje se zavpil, se še enkral obrnil in pokazal jezik. Tako je odšel Aslak od hiše. Prihodnji teden se je na Jelovjem oglasil policijski sluga; potem očeta večkrat nI bilo doma, mali je jokala in tudi odhajala z doma. »Kaj pa se je zgodilo?« je prašal Thorbjorn. 2 Oh, vsega lega je kriv Aslak k Nekega dne so zasačili malo Ingrido, ki je sedela in prepevala to le pesmico: Oj lepi svet, veseli svet. danes si nnrobe-svet: hčerka po hiši okrog se vrti. _ •iin ne ve, kje sc ga glava drži. inati s sladkorjem soli danes jed, oče leži za pečjo brez besed — ___: LI.X: t.. ni„n In.n l,,.ll,ln,t nl>t,trt' j n i fl IP i itr. nt«,, ttiiii ul illinvi [t,.,-... iz lonca krade smetano.. Spraševali so jo, kje se je naučila to pesem. Saj res, od Thorbjorna jo je slišala. Ta se je hudo ustrašil in povedal, da ga je naučil Aslak. »Ce boš prepeval take pesmi ali še druge učil, boš tepen,« je rekel oče. Kmalu nato je mala Ingrida začela kleti. Zopet, so zaslišali Thorbjorna. Siimund je menil, da ga bo treba z bičem pretepsti. Deček pa je jokal in tako lepo obljubljal, da ne bo nikdar več, da je tudi sedaj ušel kazni. Naslednjo nedeljo mu je rekel oče: »Danes pa ne boš doma rogovilil in nagajal. Z menoj pojdeš v cerkev.« Drugo poglavje. V kmetovi duši ima cerkev veliko veljavo. Sama za se in posvečena stoji tamkaj — okoli nje slovesna tišina pokopališča, notri pa živa božja služIm. Edina hiša je v dolini, katero je res lepo uredil. Zato zvonikov vrh celo višje sega, kakor pa se dozdeva. Njeni zvonovi že od daleč pozdravljajo človeka, ki v jasnem nedeljskem jutru roma k njej. Brž ko zasliši njihov glas, sname kučmo, kakor bi jim hotel zaklicati: »Zn-hvaljeni za zadnjikrat!«* Med njim in njimi je vez, ki je nihče ne pozna. Kol otrok je sial doma pri veznih vratih in je poslušal njihov glas; sp-daj po cesti pa so ljudje vreli v cerkev. Oče je stopil ž njimi, on sam pa je bil še premajhen. Marsikdaj se mu je zdelo, kakor da bi kar videl liste močne in brneče glasove, ki so odmevali od skale do skale in dolgo, dolgo doneli med gorami. Vedno pa je ob slovesnem zvonenju doživljal: čedne, nove obleke; praznično napravljene ženske in lepe snažne konje z bleščečo se vprego. ♦ Tak for aidst. Med norveškimi kmeti navaden pozdrav. ki pomeni nekako: ^e vedno se s hvaležnostjo spominjam. kako ie bilo oriiotuo. ko smo se zadnjič videli.« Zelo me je užililo. da jc vaš mož sredi mojega predavanja vstal in odšel.« 'Oh, ne zamerite mu teža! To ie njegova stara bolezen. Kolikokrat doma sredi noči v spanju vstane in hodi okoli.« Matilda, zakaj mi pa pred poroko nisi povedala. da imaš umetne zobe?« »Ker sem hotela, da me vznmeš i* ljubezni, ljubi Jakec!« »Ali mi boš pomatfal nesti oba kovčegn na postajo ?« Najemi avlo. Zakaj bi si delala težko slovo?- ■Vidite, tu je moja najnovejša slika Najboljša, kar sem jih doslej napravil.« Jaz bi na vašem mestu kljub temu ne izgubil poguma,- Res mi je žal. da vam ne morem dati dela. V moji tovarni je žc vse zasedeno.« Pa vendar, saj tisto malo, kar hi jaz delal, se ne bi toliko poznalo.« Zlomljeno srce. — Elzi si zlomil srce, ko si jo zapustil. — Beži no, saj ima zdaj kar dva fanta naenkrat. — No. da, ženske so pač take. Če ji zlomiš srce. ljubi z obema polovicama NOVI ORION REFLEKSNI SOPER TIPA 303 je najboljši aparat letošnje sezone - Sedem vglašenih krogov - Največja selektivnost - Avtomatična regulacija fadingov - Jak in naraven glas - Kratki, normalni in dolgi valovi - Senčnati merilec jakosti /a tiho iskan;e postaj - Najnovejše Tungsram b a r i j e v e elektronke Izredno olajšani plačilni pogoji od 20. jan. naprej in sicer: na račun ob prevzemu Din 340'-18 mesečnih obrokov a Dtn 270'- »RADIO« «T7r i:i mmmmmn 11 IU lllpiiiiiMaiMmM REG ZADRUGA Z 0. Z. V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7 - TELEEON: 31-90 ValJini mlin in žaga o v Radohovi viisi s kompletnimi strojnimi napravami ter večje število raznih zemljiških in gozdnih parcel nahalajočih se v Radohovi vasi, Subračah in Temenici, se bo prodajalo na sodni dražbi dne 8. februara 1935 ob 9 uri zjutraj pri Sreskem sodišču v Višnji gori, soba št 3 Dražbeni pogoji so na vpogled pri Sreskem sodišču v Višnji gori in v pisarni g. dr. ALBINA SMOLETA, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 5 Oskrbite si Poslužite se za Vaše leposlovne, za vezavo revij: znanstvene Dom in Svet, in druge knjige Mladika, j primerne Ilustracija, preproste ali fine Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne Ljubljana, a • Mdt t Ul MM » Kopitarjeva ulica 6/IL 1 KARITAS V zadnjem času smo med drugimi izplačali cele zavarovane vsote tudi po smrti sledečih članov: Korošec Jane?, Blejska Dobrava 31, Trost Uršula. Moste pri L ubijam Prešernova 20, Poločn k Ama ija, Trbovlje, Loke 33, Cerar Mor ja l.iubljana Frankopansk.. 27, Lukanc Južef, Du lie pri Tržiču, Kos Franc, Litija 53, Zor Marjana, Ljubljana Japljeva2, Stumberger Liza, Dravski most. Križanec Jo .> fa, Kinje 63. Izak Barbara, O str ca 8 Krive Janez, Jesenice. Hrenova 1. Pauma Marija, Maribor. Mlinska 26, Kenc Neža. Gornje Verjane, Osjrizek Franc Starše, Mohorič Aieš, Rnpme 43 pri Vodicah. Trider Mari a Tr/.ič, Drotiež Ivan Trbovlje (6letni Ivan je bil brezplačno zavarovan, ker so zavarovani starši) — i. t. d. KARITAS, Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice if AIHTAS, Maribor, Orožnova 8 ■BCU Vdiha inventurna prodafa Razne zavese, zastori, gar-dine, prte, garniture, preproge, predposteljniki itd. po izredno nizkih cenah. Samo do IS. febr. 1935. AAC.SK A DEDISE DANKA DARUCH 15. RUE LAFAVETTB PARIŠ Telef.: Trinltd 81-74 — Telef.: Trinit« 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobarucb Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najbitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No 3064 64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANUIJA: No 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBIIRO No. 5967 Lusembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 9lise za volane v različnih gubah Specielni entel oblek, volan, šalov itd. Utiranji - predliskanie Velenje monogramov, zaves, perila. Naviden lin entel vložkov in čipk. — Hilro, lino in pocenil Matek $ Mikeš, Ljub'iana (PoieS hotela štrukelj) Šivaln' stroji oil Oin 1600 naprej. OtroŠM vo ički oii Dni 200* napre. Dv..kolesa 950' naprei. - »SACIJS« tno orji od Din 5000' naprej pri »TRIBUNA" F Batjcl, Ljubljana. Karlovška c. 4 Ceniki franko ' Ceniki Iranko! ki ep a rstvo Auto hladilnike, blatnike, kovčke vse vrste izdeluje in popravlja strokovnjaško in hitro POC GUSTAV Liubliana, Tržaško cesta 9 Našega Iskreno ljubljenega in nenadomestljivega sina in brata HINSCA PRIČETEK 3 MARCA 60°/o POPUSTA ZA VOŽNJE NA NEMŠKIH r M ŽELE/.NICAH. VSA OBVESTILA TUDI ZA NAKUP REGISTERMARK DAJEJO: ING G. T0NNIES. LJUBLJANA. TYRŠEVA C. 33, TELEFON 2762 ZVANIČNI BIRO LAJPCISKOG SAJMA, BEOGRAD, KNEZ MIIIAJL0VA 33 POTOVALNE PISARNE »PUTNIK« Priporočajte pcvicd dnevnik^^" ■SLOVENEC' Konrad ClOlOgrflHC MESTNI STAVBENIK V CELJU. Mariborska 30 prev/.ema in izvršuje vsakovrstne privatne, iavne in industrijske /gradbe solidno in poceni. Sodnijsko zaprisežen cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila stud. med. nI več. Zapustil nas je neutolažljive za vedno v cvetu mladosti po mučni bolezni in previden s tolažili svete vere dne 1. lebruarja 1935 ob 1 zjutraj. Na zadnji, težki poti iz mrtvašnice javne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu spremimo nepozabneg pokojnika dne 3. lebruarja 1935 ob 16. V Ljubljani, dne 1. februarja 1935. Hinko Perne, viš. fin. svetnik, oče. Ljudmila roj. Moharčič, mati. Vera, sestra. Dušan, brat. Brez posebnih obvestil. Za >Jugoslovanih« tiskarno« ? Ljubljani: Karel Ccč, registrovana /.adruga t neomejeno navezo v novi lastni palači sprelema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje Denai ie pri nje' naložen popolnoma varno kei jamč' «ani poleg rezerv tn hiš nad 5000 čianov-po sesinikov i vsem svojim premožentem. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sožalja in sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nadvse ljubljene soproge, mame, stare mame in tašče, gospe TEREZIJE ČONČ ROJ. CECEK posestnice v Rogaški Slatini bodisi ustmeno ali pismeno, za poklonjeno prelepo cvetje in vence, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, osobito č. nadžup-ntku g. Juliju Vaidi za globoko segajoči govor ob odprtem grobu, banovinskemu zdravniku g. dr. Brabccu za požrtvovalno skrb za časa bolezni pokojne, pevskemu društvu »Sloga« za žalostinke pred hišo in ob grobu m končno vsem znancem od blizu in daleč, ki so drago pokoimco v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Rogaška Slatina, dne 31. januarja 1935. Globoko žalujoči ostali. 'uuajateij: ivan ivakovec. Urednik: Viktor Cenčič.