IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. - ^- -i mmmmm—n«—hmii TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo In obrt. ■ ■ — ----------------------------- Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.98S. —— '■■■ ■ ■ " Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, V soboto, 2. jilhija 1931. Telefon št. 2552. štev* 62. - • '■ ■ r--- • " : Otvoritev XI. ljubljanskega velesejma. Otvoritvena manifestacija gospodarske Solidarnosti -- Bodrilna beseda bana dr. Marušiča. V soboto je naša ožja in širša domovina praznovala praznik dela in podjetnosti. V navzočnosti zastopnika Njegovega Vel. kralja gosp. divizijskega generala Bogoljuba Iliča, in ob častni udeležbi najvišjih 'predstavnikov oblasti, ^zastopnikov tujih držav, mest, raznih organizacij, korporacij in društev, je ban Dravske banovine g. dr. Marušič v imenu častnega predsednika velesejma, ministra za trgovino in industrijo, gospoda Juraja Deinetroviča otvoril XI. ljubljanski velesejem. Odlične predstavnike in goste je pozdravil predsednik velesejma veleindu-strijalec g. Fran Bonač z naslednjim govorom: »Danes pričenja XI. ljubljanski vzorčni velesejem, in je to 16. prireditev v teh razstavnih prostorih. Postala je tradicija, da se vrši otvoritev velesejmov na posebno slovesen način, ki naj podčrta globoki pomen teh najjačjih manifestacij jugoslovanskega gospodarskega življenja. Spoštljiv«? pozdravljam zastopnika Nj. Vel. kralja, naj višjega 'pokrovitelja ljubljanskega velesejma, g. divizijskega generala Bogoljuba Iliča, bana dr. Draga Marušiča, prevzvišenega g. škofa dr. Rožmana, g. podižupama Jprof. Evgena Jarca, ugledni konzularni .zbor ? gospodom generalnim konzulom dr. Pleincr-tom na čelu, visokospoštovane zastopnike naše hrabre vojske, klera, državne uprave in avtonomnih občin. Iskreno dobrodošlico izrekam predstavnikom industrijskih, trgovskih, obrtnih in kmetijskih 'korporacij dn zbornic, odposlancem Zagrebškega Zbora, članom našega novinarstva in sploh Vas vsem, ki ste danes naši ljubi gostje. Ljubljanski velesejem stopa v novi decenij svojega plodonosnega udejstvovanja. Pokazal je s svojimi mnogobroj-nimi 'prireditvami, da Ljubljana hoče in mora obdržati sloves žarišča slovenske kulture in gospodarske inicijative. Ljubljanski velesejem je naši prerojeni mladi državi nujna potreba, ker združuje razmetane gospodarske sile, ker je izraz naše življenske moči in krepi tako nade v lepšo in svetlejšo bodočnost. Ljubljanski velesejem poglablja gospodarske odnošaje med posameznimi pokrajinami, poživlja medsebojno trgovino in .pospešuje tekmovanje med izdelki domačih obratov in onimi iz inozemstva. Velesejem s svojo bogato razstavo, plod marljivega dela domačih rok, pa tudi dviga državljansko in stanovsko zavest in bas ta nam je močno potrebna. Čas je, da se naš narod zave, da je svoboden, da rie robuje vec na domači 'grudi. Zavedati se mo'ram6, da smo zdaj eVoji gospodje na svdji zemlji, da smo zdrav, za riaipreAkom stremeč narod, kafere#^ Je ‘rtaravit Obdarila š toliki o! < Naj mi bo dovoljeno, da se ob tej priliki iskreno zahvalim našemu vrlemu novinarstvu za vso izdatno podporo in pomoč, ki jo je bil deležen Ljubljanski velesejem. Prosim gospoda bana dr. Draga Marušiča, da otvori XI. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani. lian dr. Drago Marušič je v svojem otvoritvenem govoru dejal: Ljubljanski velesejem je postal stalua gospodarska institucija Dravske banovine. Dejstvo, da se danes otvarja nepve trgoma že enajsto o blMžje in 'bližje cMjtr. Tudi cilj gospodarskega udejstvovanja je velik in težak. Gre za srečo in blagostanje naroda. Za dosego tega cilja je potreben stalni napor ter Vztrajno fio-Lenje. Da na tej poti ne omagartib, je potrebno, da iz doseženih uspehov črpamo noVe pobude za nadaljni napredek. Velesejem je taka etapa, kje¥ preMerrfrio Svoje delo, kjer na podlagi medsebojnega gospodarskega spoznavanja raci/jona-lmranio svo3'© napore in kjer ha podlagi doSečenih uspehov črpamo Uovih Sil in nove pobude za nadaljnje gospodarsko delo. fjjTrblJa-rtSM vefesčfm je ftr- di revija tega, kar ^e ustvaril slovenski urn in kar je zgradila slovenska rbkj. Očividno 'je, da mora odsevati vsted tega gospodarsko in socijalno strukturo ljudstva, ki živi v Dravski banovini. To ljudstvo živi na lep4 zemlji, ki 'pa, žal, vsled pretežno planinskega značaja -nima dovolj zemlje. Zato pa je naš človek (Nadaljevanje in konec na drugi strani.) MEDNARODNI NAKAZNIŠKI PROMET S POLJSKO. Ministrstvo prometa obvešča, da se s 1. junijem t. 1. uvede mednarodni na-kazniški promet s Poljsko. Zneski ria nakaztiicah za Poljsko morajo biti napisani v zlotih in groših (1 zlot — 100 grošev). Najvišji znesek ene nakaznice za našo državo je 3000 Din, oziroma za Poljsko 470 zlotov. NA Poljsko se lahko pošiljajo samo navadne nakaznice in sicer ža Vse pošle. V dneh 6. in 7. junija — v času ljubljanskega velesejma — se bodo zbrali v Ljubljani zastopniki 'stanovsko 'organiziranega trgovstva, da bodo pretriti-trili gospodarsko stanje, ugotovili vzroke težke depresije in hibe, ki ovirajo gospodarski rqpvoj, ter začrtali smernice bodočemu organizatoričnemu delu. Občni zbor te osrednje trgovsko-sta-novske organizacije pa naj ne bo le zadostitev formalnosti, ki jo predpisujejo zvezna pravila, marveč naj Sfe tO zborovanje slovenskega trgovstva razvije “v mogočno manifestacijo, ki naj poka-2c, da trgovstvo pravilno pojmuje svo-jre naloge 'do države in Sebe, obenem pd, da tudi prav pojmuje namen svoje stanovske organizacije. To zboromnje našega trgdvstVa se ne sme izgubiti v malenkostnih debatah; pdsvečeho mora biti trezni presoji gospodarskih in btatiovsko-organizatoričriih vprašanj. Dvoje glavnih 'smernic mora začrtati ta občni zbor. Prva je — razviti d bodoče najuspešnejšo gospotlarsko pospeševalno delo; druga pa je s prvo v tesni zvezi — s po polni ti organizacijo, da bo odgovarjala Času in potrebam trgovstva. Trgovska stanovska orga.nizacija je stcAa vsa povojna leta v defenzivnem stanju, dosledno boreč se za mnogokrat ogrožene stanovske interese. Glavno njeno delo je obstojalo poleg akcij v pogledu gospodarske in socialno-politične zakonokaje, v borbi za točno izvrševanju obrtnih predpisov. Mnogo se je potratilo sile v borbi proti kroš-hjarstvu, nepravilnemu trgovanju kon-zuihov iti zaarug, posečanju zasebnikov po potnikih in nerazumevanju trgovskih teženj, torej s stvarmi, ki se kljub pisanim zakondm kršijo 'in ogrožajo eksistenco reelnega trgovca. Preko te-ga inoVamo 'nii in merodajne oblasti. Mi pa 'Stremimo navzgor, k napredku in 'gospodarškemu podvigu, spored-no z bliskovito naglico, s katero se tir- ŽANlMlVO PRtettAVAftiTE P6t'0-ŽAJU NAŠEGA OBRTNIŠTVA. Predavanje o gospodarskem pbložaju slovenskega obrtništvi bo podal podpredsednik Zbornice TOI g. Ivan Ogrin prihodnjo nedeljo ob prgdpoldrte p6 radiu. Isto ptedavanje bo imel tudi v paviljonu Pospeševalnega urada Zbornici TOI na VelesejMfc tudi v nedeljo ob 10. uri. -—....... aUdr— --------- Vsak smotren gospodar čl ta »Trgovski list«! LETOŠNJI OBČNI ZBOR »DRUŠTVA INDUSTRIJCEV IN VELETRGOVCEV« v Ljubljani se vrši v ponedeljek dne H. junija 1931 ob 16. uri v veliki dvo-rani »Trgovskega doma« v Ljubljani (Gregorčičeva ulica štev. 27) s sledečim dnevnim redom: J. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Poročilo o društvenem delovanju s posebnim ozirom na informacijsko službo in na prizadevanje pri insolvencah (poroča podpredsednik gosp. Stane Vidmar). 6. Volitev društvenega odbora in društvenega nadzorstva (§§ 10. in 15. pravil). 7. Nasveti in pritožbe. ti vse gospodarsko življenje. Za tem ciljem stremeč, je naša naloga, da opo-znrjamo na hibe in ovire, ki nam ne dopuste razmaha, — ne kot nezadovoljneži in nergači, — marveč kot stan, ki hoče aktivno 'Sodelovati pri gradnji gospodarsko močne Jugoslavije. To je naš vzvišeni cilj, — v katerem nas mora tudi držav na uprava podpirati. Na občnem zboru se bo razvila debata o fiskalni preobremenitvi, prometnih, zlasti telefonskih zadevah v Dravski banovini, o obrestni meri in drugih aktualnih gospodarskih vprašanjih, ki tvorijo najbitnejše težnje, želje in zahteve slovenskega trgovca. Posvečeno bo torej to zborovanje resnemu pretresu najaktualnejših zadev, ki se tičejo slovenskega gospodarstva. Predkonferenca, 6. junija, bo razpravljala o važnih vprašanjih spopol-nitiie notranje organizacije in začrtala smernice bodočemu delu organizacije v humanitarhejtt, socialnem pogledu ter Skrbstvi/ zA strokovno nttobrazbo trg. naraščkja. Težki pdVojni čdsi ŠO rodili potrebo po stanovski skupnosti, iž katere se je razvila tudi kaša osrednja stainovska trgovska organizacija — Zveza trgovskih gremijev, ki zdrtižuje v Sebi vite Stanovsko organizirdrio trgovstvo. Rodila pa jo je poleg potrebe tildi želja po napredku, in želja, uveljaviti trgovca v javnem življenju. Uveljaviti gospodarske težnje, pospeševati vsestrdnski podvig trgovine, — to je cilj Zveze. Th borbeno zasledujoč ta cilj, naj se strne okoli nje armada stanovsko zavednega trgovstva, ki naj 6. in 7. junija z obilno navzočnostjo na zveznem občnem zboru manifestira za uveljavljenje svojih bitnih teženj in ki naj da, nam vsem, nove pobude za složno stanovsko delo! BAtSSE NA TftGlH ŠLADKOMa. Razvoj sladkornih tngov hodi po >fk>-tih, ki jih hi nihče pričakoval. UpAnja na pomoč od Chadboirrnovega načrta se niso izpolnila ih vsi terminski trg! ka-žejo v zadnjem času stafho gibanje navzdol. Dalje pritiskajo na trg Filipini, ki se hočejo svoje produkcije sedaj nhfc-biti. -Splošno pa seveda tudi sladkorni ti*g občuti splošni deruto na efektnih trgih in neugodni gospodarski položaj, zlasti v U. S. A. Od pričetka aprila dalje so padii tečaji v IJ. 8. A. za več kot za 30 točk, dočHn so bili evropski trgi bolj trdni. f*i?cd občnim zberem ilveze trgovskih gremi/ev. (Nadaljevanje in konec članka »Otvoritev XI. ljubljanskega velesejma«.) marljiv dn varčen, on racijonalno izkorišča gospodarske možnosti, ki mu jih nudi narava. Vodne sile in premog mu omogočajo razvoj trgovine in obrti, v kmetijstvu polagoma prehaja v intenzivno pridelovanje, kjer skuša z izvrstno kakovostjo pridelkov nadoknaditi ono, česar mu pičlo odmerjena zemlja ne dovoljuje pridelovati v veliki količini. Pri vsem tem pa je tudi vidno, da je močna in krepka Jugoslavija neobhodno potrebna slovenskemu gospodarstvu, kakor tudi slovensko gospodarstvo stremi za tem, da bo koristna komponenta pri zgradbi naše ljubljene domovine. Ljubljanski velesejem je vsled tega tudi dokaz gospodarske solidarnosti in gospodarske vzajemnosti vseh krajev širne Jugoslavije. Končno je on primer gospodarske solidarnosti vseh narodnih slojev in dokaz, da je trajen napredek mogoč samo s harmoničnim sodelovanjem vseh narodnih sil. Prijetna dolžnost mi je, da v imenu ministra za trgovino in industrijo gosp. Jurija Demetroviča, ki je po državnih poslih zadržan, da osebno otvori velesejem, kakor tudi v svojem imenu čestitam prirediteljem na tem novem velikem delu za gospodarski napredek Dravske banovine. Želim, da bi velesejem prinesel popoln uspeh ne samo v gospodarskem pogledu, temveč tudi v poglobitvi spoznanja naše nera združi ji ve solidarnosti v delu za napredek Jugoslavije in naše ljubezni do kralja in domovine. S temi željami, pooblaščen od ministra trgovine in industrije g. Jurija Demetro- viča, da ga pri otvoritvi velesejma na-doinestujem, proglašam s tem, da je velesejem otvorjen«. Nato se je vršil pod vodstvom predsednika g. Bonača in ravnatelja gosp. dr. Dularja pregled velesejma. Velesejem nudi impozantno sliko. Ugodnega vtisa ne napravlja samo zunanja slika sejmišča, tudi prireditev sama je letos izpopolnjena, da je zares prava manifestacija našega gospodarstva. V doslej še nedoseženi popolnosti kaže našo produkcijsko moč in naš gospodarski napredek v vseh panogah, na drugi strani pa je zaradi izredno velike udeležbe inozemskih tvrdk dobila značaj izrazite mednarodne prireditve. Sejmišče je docela napolnjeno z vsakovrstnimi proizvodi, čeravno obsega 40.000 kv. metrov z devet velikimi razstavnimi objekti in celo vrsto manjših privatnih paviljonov. Razstavlja skoraj 800 tvrdk, od tega ena tretjina inozemskih. Posebno omembo zaslužijo bogate razstave pohištva, avtomobilov, poljedelskih strojev, težke industrije in tekstilij1, dalje velika higijenska razstava in umetniška razstava. Vsak obiskovalec velesejma bo našel dovolj, kar ga bo zanimalo in mu koristilo. Velesejem traja do vključno 8. junija. Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaii od- leko, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH. XI. REDNI LETNI OBČNI ZBOR Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo se bo vršil v nedeljo, 7. junija 1931 ob 9. uri dopoldne v dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani (Gregorčičeva ulica) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, 2. Poročilo tajnika. 3. Računski zaključek za leto 19150 in poročilo pregledovalcev računov. 4. Proračun in določitev zvezne doklade za leto 1931. 5. Davčna obremenitev. 6. Telefonske prilike v Dravski banovini. 7. Obrestna mera. 8. Resolucije. V primeru nesklepčnosti se vrši po čl. 11 zveznih pravil eno uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki pa sklepa veljavno ne glede na število navzočih delegatov. — Vsak zvezni delegat se mora na zveznem zboru izkazati s poverilnico, katero mu izda gremijalno načelstvo, sicer nima pravice glasovanja. * * * V soboto, 6. junija ob 3. uri popoldne se bo vršila v dvorani »Trgovskega doma« v Ljubljani (Gregorčičeva ulica) predkonferenea zveznih delegatov, ki bo razpravljala o predlogih gremijev za občni zbor, ki so bili vloženi v zmi-slu § 12 zveznih pravil. ♦ * * MEDNARODNI BORZNI INDEKS PADA NAPREJ. V tednu od 16. do 23. maja se je baisse na svetovnih efektnih borzah nadaljevala. Zlasti so to občutili Newyork, Berlin, Amsterdam in Bruselj. Iz vseh indeksov na 12 mednarodnih efektnih borzah izračunjeni skupni indeks je padel v omenjenem tednu od 596 na 58‘4 ter je bil s to številko za 17-5^ pod letošnjim maksimom v pričetku marca. Posamezne borze so kazale sledeče indeksne številke, pri čemer je indeks leta 1927 enak 100: Berlin 42-9, London 37-6, Pariz 79-2, Bruselj 44-3, Amsterdam 45-7, Stockholm 62-8, Ziirich 67-8, Dunaj 46-7, Budimpešta 53-3, Praga 71-3, Milan 72-8, Ne\vyork 76-6. Ne\vyork in Pariz sta imela v pričetku leta 1929 še indeksni številki 137-3 in 156-8 in je torej padec v Parizu dosegel že skoraj polovico indeksa iz leta 1929. * * * POGAJANJA 0 OMEJITVI ALUMINIJEVE PRODUKCIJE. Vsled- prodajnih težkoč, ki obstojajo tudi v tej industriji, je pričela francoska aluminijeva industrija pred nekaj časa pogajanja z ameriško Aluminium Co. o omejitvi produkcije in o razdelitvi trgov. Ta pogajanja ob času nedavno se vršivšega zborovanja evropskega aluminijevega kartela v Parizu še niso bila zaključena, a jih bodo zopet započeli. Ameriška družba aluminija je bila doslej v ostri konkurenci z evropskim kartelom. Aluminij zaznamuje sedaj nadprodukcijo, prodajne težkoče pa tičijo predvsem v cenah, ki so danes še visoko nad predvojnimi, dočim je pri drugih surovih kovinah baš obratno. Dogovor z Amerikanci bi poleg omejitve produkcije prinesel tudi znižanje cen. X,hih\jAttoha bo na Tečaj 1. junija 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. —■ 22-815 Berlin IM .... 13-445 13-475 Bruselj 1 belga —-— 7-886 Budimpešta 1 pengO . —.— 9-8921 Curih 100 fr 1095-30 1098-30 Dunaj 1 šiling 7-9533 7-9833 London 1 funt . . . —• 275-60 Newyork 1 dolar .... —• 56-55 Pariz 100 fr 221-05 223-05 Praga 100 kron 167-52 168-32 Trst 100 lir 295-09 297-09 nasproti srednjeevropski industrijski blok. Edino ti dve veliki gospodarski organizaciji bosta mogli vpostaviti potrebni sporazum in rešiti pred propadom na eni strani agrarni Jugovzhod in na drugi industrijsko Srednjo Evropo. Priprava takšne ureditve gospodarskih sil je prvi namen vseh ministrskih potovanj, iz katerih izvaja drugačne zaključke le želja posameznih časnikov po političnih senzacijah. ifo^vetu Delniški indeks v Nemčiji je bil v tednu od 18. do 23. maja 80-7 proti 83-5 v tednu prej, pri čemer je indeks let 1924-1926 enak 100. Nazadovanje bombaževe industrije v Avstriji. Položaj bombaževe predilne industrije v Avstriji se je v zadnjih tednih bistveno poslabšal. Normalna kapaciteta bombaževih predilnic v Avstriji je 1,050.000 vreten; v mai-cu jih je obratovalo 550.000, v maju pa manj kot 500 tisoč, torej miti 50%. V prvi vrsti je opaziti velik padec, v domači prodaji, a tudi eksport je zelo padel: 1. 1929. je znašal eksport il4 milij. kg, lani 6"5, letos računajo samo na 4 milijone kg. Vobče se more reči, da je padel konmm na tretjino. Zunanja trgovina U. S. A., ki je padala že lani, pada tudi letos in sicer v prav izdatni meri, v štirih mesecih po dec. 1930 je padel n. pr. izvoz na 927 mil. dol. proti 1451 milijonom v istih mesecih prejšnjega leta, uvoz na 755 proti 1201. Gospodarski položaj v Češkoslovaški je bil v zadnjih tednih nekoliko boljši kot v preteklih mesecih; industrija je malo bolje zaposlena, delovni trg je bil olajšan, insolvenčni val se je nalahno ublažil. Indijska banka je znižala obrestno mero od 7 na 6%. Zunanja trgovina Ogrske v aprilu je bila za 16,600.000 pengo pasivna (izvoz 40,500.000, uvoz 57,100.000). Ceno bakra je mednarodni kartel zopet znižal in sicer na 9-025 cents. Kreuger je v Rumuniji znižal ceno vžigalic od 3 lejev na 2 leja pri škatlici. Balkanska konferenca za agrarna vprašanja je bila otvorjena 27. maja v Sofiji. Trgovska pogajanja med Ruinunijo in Nemčijo se bodo zopet pričela v začetku junija. »Astra«, petrolejska družba, je premestila svojo centralo iz Beograda v Zagreb. Vse v Jugoslaviji delujoče večje petrolejske družbe imajo sedaj svoje centrale v Zagrebu. Obtok bankovcev v Nemčiji je izkazan s ca. 3750 miljoni mark in je krit v zlatu in kritja zmožnih devizah z 68-4 odstotki. Za varstvo cene žita v Ogrski pripravlja vlada posebne zakonske osnutke. Za pšenico je predvidena cena 20 pengo. Nemška zveza jeklarn je, kot beremo, vsled slabih eksportnih cen popolnoma opustila prekomorsko kupčijo in je omejila svoje eksportno delovanje na Holandijo in Švico. Državni davki Nemčije v mesecu aprilu so nesli 983,400.000 mark. Mednarodna pogajanja o dušiku v Parizu ne morejo z mesta in ostane definitivna zadovoljiva rešitev še nadalje zelo dvomljiva. Državni dohodki Bolgarije od 30. aprila 1930 do 1. febr. 1931 so nesli 4583 milijonov levov proti 5710 milijonom v isti dobi prejšnjega leta ali 1127 milijonov oziroma 27 odstotkov manj. V koncernu 1. G. Farben se bo izvršila v bližnjem času zopet pomembna koncentracija. Nemška industrija bencina je sklenila konvencijo in je zvišala cene za bencin in bencol za 1 pfenig, za mešanice za 2 pfeniga. Ceno bencina v Angliji so znižale petrolejske družbe za 1 penny pri galoni. Obdavčenje avtomobilov v Poljski je na novo in enotno urejeno. Za avtomobile domače produkcije velja 40-odstotno znižanje prometnega davka. Čslov. tovarne lima so se združile v prodajni sindikat v svrho ureditve prodaje in cen. Izven sindikata sta samo dve manjši podjetji. Hranilne vloge v Nemčiji so narasle f aprilu na 11.165 milijonov mark. . Industrija unietue svile je letos bolje zaposlena kot je bila v preteklem letu; tako pravi poročilo družbe Glanztoff. O novih bogatih najdiščih demantov na otoku Borneo (Nizozemska Indija) se poroča. Zlasti važno je, da so to po veliki večini kamni izredne velikosti; večinoma so 1 do 2-karatni, pogostoma tudi 4 do 9-karaitni. Gospodarski blok balkan- skih držav in Srednja Evropa. Beograjska »Politika« priobča od časa do časa članke, ki gredo po širokem pogledu in po strogi stvarnosti daleko preko povprečnosti, tudi zato, ker se ne ozirajo na trenutna razpoloženja ali nerazpoloženja. Avtor teh člankov je v širokih krogih spoštovan jugoslovanski diplomat, ki je k razvoju Jugoslavije v zadnjih letih mnogo pripomogel in ko-jega mnenje merodajni krogi v Beogradu zmeraj poslušajo. Njegovim izvajanjem sledijo zato v Jugoslaviji z napeto pozornostjo, a jih mora poznati tudi inozemstvo, zlasti ker se pečajo z oblikovanjem vseevropskih odnošajev. Priobčili bomo vodilne misli enega njegovih člankov. Pred vojsko so mislili, da so nasprot-stva med balkanskimi državami posledica ljubosumja med velesilami, zlasti med Rusijo in Avstrijo, lil še danes obstoji mnenje, da jadrajo balkanske države popolnoma v vodi velesil. Tako je šele pred kratkim pisal »Journal de Geneve«, ki velja kot poluradni organ Društva narodov: »če se bodo jutri Nemčija, Francija in Italija sporazumele, tudi Balkan ne bo pomenil nobene nevarnosti za vojsko več. Dokler pa delajo velesile vsaka na svojo roko, ne bo med balkanskimi deželami nobenega miru in sodelovanja: To mnenje se mora označiti kot vseskoz pomotno. Sicer se pozna nasprotstvo med Francijo in Italijo tudi na Balkanu, a napačno bi bilo, da bi se vsa gibanja na Balkanu spravljala v zvezo s tem nasprot-stvom. Mlade balkanske države so imele in imajo svoje občutljivosti, svoje nacionalne predsodke itd. A danes gre za tem, da se razmere na Balkanu končno-veljavno uredijo in utrdijo; in mnenje, da bo to šele tedaj mogoče, ko se bodo velesile med seboj sporazumele, je že davno opuščeno, zlasti še, ker so na Balkanu spoznali, da takšno fatalistično pojmovanje ovira vsak napredek. »Ni res, da je usoda balkanskih narodov neizbežno navezana na velika nasprotstva med velesilami.« Sicer se bodo odno-šaji med velesilami poznali zmeraj tudi na Balkanu, a Beograd, Sofija, Bukarešta, Atene, Tirana in Ankara že davno niso več igrače na šahovski deski velesil. Sporazum med balkanskimi državami je postal danes neogibna potreba, in ni ravno treba, da bi bila Pariz in Rim zraven. K takšnemu sporazumu silijo v prvi vrsti neodložljive gospodarske potrebe. Javno mnenje vseh držav se je že ba-vilo s prizadevanji za osnovanje moč- nega jugovzhodno-evropskega gospodarskega bloka; pri tem se je sprva mislilo, da so ta prizadevanja vsled odvisnosti balkanskih držav od te ali one velesile obsojena k brezuspešnosti. A svet naj nikar ne prezre, da delajo balkanske države brez ozira na simpatije ali antipatije do te ali one velesile resno na tem, da osnujejo velepotežen skupen gospodarski program. Prav tako pomotno je mnenje, da do takšnega programa že zato ne more priti, ker imajo vse balkanske države enako gospodarsko strukturo in ni zato med njimi nobene možnosti medsebojne blagovne izmenjave. »Danes se smatra baš nasprotno enakost eksporta kot glavni temelj za izdelavo skupnega gospodarskega programa in za ureditev gospodarskih odnošajev napram industrijskemu zapadu.« Tu gre za 45 milijonov ljudi, kojih naraščanje je vrhutega dvakrat tako hitro kot v državah zahoda; gre torej za rastoče konsumne množice, s katerimi morajo industrijske države pri ureditvi svojega ohromelega gospodarstva resno računiti. Zato tudi ni verjetno, da bi zapadne države z neugodnim razpoloženjem sledile gospodarski združitvi Balkana. Gospodarski pomen Balkana se zmeraj bolj ceni in stopajo politični oziri pri tem čimdalje bolj v ozadje. >Mala antanta, ki je kot politična uredba brez dvoma še zmeraj važen činitelj, ni mogla združiti gospodarskih sil. Ta združitev se vrši sedaj brez njenega vplivanja; da, kakor se mnogim zdi, celo v nasprotju z njenimi nameni.« Glede stališča posameznih velesil je treba sledeče ugotoviti: Italija, ki ji je Mussolini pred kratkim pokazal jugovzhodno Evropo kot cilj njenega gospodarskega razmaha, ne pride na tem polju resno skoraj nič v poštev. Francija bo ostala še vnaprej na Balkanu glavni dajalec denarja, a vse njene finančne usluge ne bodo mogle balkanskim državam pripomoči do prodaje njih pšenice in njih koruze. Tu pride za dolgo dobo v poštev le Srednja Evropa, Nemčija iu Avstrija sta daleko največja odjemalca agrarnih produktov Jugovzhodne Evrope; ona odvzameta Jugoslaviji tretjino njenih pridelkov, Rumuniji četrtino, Bolgariji in Ogrski polovico. Gospodarska orientacija balkanskih držav mora biti obrnjena zato na Srednjo Evropo; in dunajski bolgarski poslanik Nedkov ima čisto prav z opozorilom, da se mora jugovzhodno - evropskemu agrarnemu bloku kolikor hitro mogoče postaviti Ferdo Jelenc: Obratovanje hotela in njegov položaj v gospodarstvu. 4. nadaljevanje. V poglavju, ki je izšlo v predzadnji številki tega lista, je bilo mesto o hotelskem biroju pokvarjeno do nerazumljivosti. V dotičnem odstavku ima stati za besedo »vestibulu« pika. Potem naj se bere: »Pisarna šefa sprejema se nahaja v vestibulu ter se zove hotelski biro ...« Računska služba in vodstvo hotela. Rekli smo že, da segajo opravila hotelskega biroja ali pisarne sprejemnega šefa dalje, kakor pa meje stanovanjskega obrata, ker obsegajo tudi zadeve, ki se tičejo drugih oddelkov, posebno pa restavranta. Hotelski biro nosi toraj to svoje ime »hotelski« po pravici, kakor zadeva tudi služba njegovega šefa, to je šefa sprejema v gotovi meri celo hotelsko poslovanje, kajti navsezadnje se gost zaradi prehrane n. pr. ne bo pogajal z glavnim natakarjem ali kuhinjskim šefom, ampak s šefom sprejema. Kar pa se tiče na vsak način samo šefa sprejema, je računska služba. Pod računsko službo v posebnem hotelskem pomenu besede razumemo v hotelu obračunavanje dajatev z gosti, katerih ti ne plačajo na licu mesta, n. pr. sobe, v restavrantu zavžitih obrokov, ampak si jih dado staviti na končen ali tedenski račun. Tu moramo reči, da je to načelo doseglo tako izpopolnitev, da gostje sploh ne plačajo nobenih dobavljenih jim uslug sproti, temveč šele v računu (note, account). Gost torej v restavrantu je, si pusti prati telesno perilo v hotelu, telefonira, seveda tudi stanuje, vzame od portirja časopis, ali plača ta zanj poštnino ali avtotakso, ki ga je pripeljala z izleta ali poslovnega opravka, vse to na račun, torej ne da bi bilo gostu potrebno seči v žep. Vse te gostu tekom njegovega bivanja ali tekom tedna izkazane usluge tvorijo toraj postavke gostovega računa, in sicer vsaka pod svojo glavo ali kolono posebej. Posebno postojanko v gostovskem računu tvorijo tudi portirjevi izdatki za gosta ter se zove ta postavka vratarjev račun ali razno (note de con-cierge, divers). V to postavko se računa tudi raba telefona, za katerega odgovarja vratar. Vse to zaračunavanje se zove računska služba v hotelskem pomenu besede. Gostovske račune kasira blagajna (caisse). Ta blagajna ima lahko samo to opravilo ter oddaja potem, kar inkasira, glavni ali osrednji blagajni (caisse centralisatrice), ki je oigan hotelskega vodstva ali ravnateljstva (direction). Lahko pa služi hotelska blagajna obenem tudi kot osrednja blagajna. S tem se prihrani ena delovna moč, vendar gre to na kvar obratovalnih načel. Seveda sta računovodja (comptable) in blagajnik (caissier) organa, ki formalno kontrolirata šefa sprejema. Hotelski računi se razlikujejo od trgovskih računov ali faktur v tem, da morajo biti pisani sproti, tako da *6b? pri odhodu gosta le še pripisati kar se mu je morebiti v zad-”]e.m trem*tku dobavilo, in potem sešteti. V vodoravnem smislu imajo računski formulari toliko glav oziroma kolon, kolikor j er raznih dajatev možnih, kakor: Pension, stan, kurjava, kavna kuhinja, kuhinja, pranje, razno, vratarjev račun. Potem ena ko-i?a dnevno svoto, potem ena za /'ni 'ivfv'*8 gost rn°rebiti ta dan pla- Senesti na ?f,ena 2a lz»°s’ kl Sa * pienesti na račun prihodnjega dne V navpičnem smislu ima formular za račun 7 do 8 vrst, katerih vsaka j e za en dan. Ako se ima račun skleniti radi tega, ker gost odpotuje, zahteva šef sprejema z nadstropja odhodno poročilo (bulletin de depart), ki ima vsebovati še ne bonirane dajatve, s tem sta nadstropna guvernanta in chef d’6tage opozorjena ter nosita odgovornost za dajatve, ki bi ostale morebiti nezaračunane. Dajatve se zaračunajo na podlagi bonov. Bon je listek, ki ga izstavi vsak nameščenec, kakor hitro je kakemu gostu kaj dobavil, kar ima ta plačati. S pomočjo indigopapirja se izstavljajo boni v treh izvodih. En izvod se odda tam, odkoder se dajatev dobi, n. pr. v kuhinjo, drugi izvod pa takoj v hotelski biro, da se dajatev tam stavi gostu na račun, tretja pa ostane nastavljencu v zvezku. V restavrantu gre druga kopija v resta-vrantsko blagajno, ki pošlje kopijo računa, v slučaju, da gost ne plača — in gost, ki stanuje v hotelu, skoraj nikdar plačal ne bo — hotelskemu biroju. Tudi vratar bo za vsako dajatev gostu, n. p. medmestni telefonski pogovor, in za vsako svoje plačilo za račun kakega gosta izstavil bon in en izvod nemudoma poslal hotelskemu biroju. Tako so gostovi računi v hotelskem biroju lahko vedno a-jour, to se pravi vodeni do zadnje dajatve. Kakor bomo v poglavju o knjigovodstvu videli, vodi vsak oddelek v knjigovodske namene svojo obratovalno polo ali knjigo, ki jo sklene vsako jutro za prejšnji dan, vpisuje pa vanjo sproti na podlagi onih izvodov bona, ki jih je od drugih oddelkov dobil ali sam izstavil. Vidimo torej, da služi en bonov izvod za to, da se more vsaka dajatev takoj zaračunati gostu, ki jo je prejel, en bonov izvod pa za to, da more prizadeti oddelek sestaviti obratovalno polo ali knjigo, ki je podlaga hotelskemu glavnemu ali finačnemu knjigovodstvu. Sestavljanje obratovalnih pol ali knjig pa zovemo obratovalno knjigovodstvo. Vodstvo hotelskega podjetja na znotraj in na zunaj pripada ravnatelju hotela. Osrednja volja se lahko pretvarja v dejanje na dva načina. Na eni strani imamo takozvani birokratski sistem, katerega označuje prizadevanje, da se uredi vse z enega, torej naj višjega mesta. V tem slučaju je vsa odgovornost pri ravnateljstvu, do katerega se imajo oddelki tudi v podrobnostih obračati. Osrednje vodstvo je tu preobremenjeno z detajlnimi vprašnji, hoče iti vsaki malenkosti do kraja, ter obstoja radi tega nevarnost, da izgubi iz vidika glavne smernice. Vodja, ki se je temu sistemu zapisal, se obrabi hitro ter prehaja njegova nervoznost v obrat, ne da bi bili gostje pri tem deležni boljše postreže ali se dosegel večji obratovalni uspeh. Drugi sistem je gibke j ši ter se zove trgovski. Temeljna poteza tega sistema je širokogrudna delitev odgovornosti in medsebojno zaupanje organov vseh stopenj. Predstojniki oddelkov se vzgajajo k samostojnemu delu s tem, da se jim prepušča odločanje v vseh vprašnjih, ki se njih oddelkov tičejo, torej s tem, da se jim odkazuje kolikor mogoče širok delokrog. Namesto kakor pri birokratskem sistemu, odloča tu, seveda pod odgovornostjo, mesto, ki ima dotični posel dejansko izvršiti. Vendar tudi trgovski sistem ne izključuje pravilnikov in knjižic o dolžnostih. K pravilnikom spadajo tudi hišni redi, ki se tičejo nastavljencev in gostov, in časovniki za poimensko in časovno razdelitev službe. Kar velja za vedno ali za dalj časa, mora biti ustanovljeno vnaprej, tako da na ono, kar velja samo po sebi, ni treba več misliti, ter se more posvetiti vsa pažnja onemu, kar zahteva vsako opravilo in vsak slučaj posebnega. Dobro je, ako se zadržanje in splošne dolžnosti predočč nastavljencem pri raznih prikladnih prilikah, posebno pa v delovni pogodbi, kajti gotovo je eno najboljših obratovalnih pripomočkov to, če se more reči, da je vprašanje tam in tam že črno na belem rešeno, in to cel6 ponovno. S tem seveda ni mišljena kaka zlohotnost. Hotelska služba zahteva od svojih vršilcev toliko samodiscipline in zata- 58. redni občni zbor Trboveljske premogokopne družbe, ki se je vršil dne 1. junija 1931 v Ljubljani pod vodstvom g. predsednika Andre Lu-qusta, je odobril bilanco za leto 1930 in sklenil izplačati dividendo od 25 Din za delnico, katere kupon št. 18 se bo vnovčeval od 2. junija 1931 naprej v Ljubljani pri družbeni blagajni, pri ekspozituri družbe v Beogradu in Zagrebu ter v inozemstvu pri znanih denarnih zavodih. Koopatacijo g. Andre Luqusta kot upravnega svetnika je občni zbor soglasno potrdil, odstopivši upravni svetnik g. Jean baron de Bourgoing je bil ponovno izvoljen v upravni svet. Občni zbor Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani. Na prvi strani objavljamo dnevni red občnega zbora tega za naše gospodarstvo in za regulacijo kreditnih razmer velevažnega in prezasluženega društva. Društvo, ki je svoj delokrog po lanskem občnem zboru silno razširilo in je bilo primorano preseliti se v obširnejše prostore v novi »Trgovski dom«, stoji iznova pred razširjenjem svojega delokroga z ozirom na reševanje insol venčnih zadev in bo posvetovanje na občnem zboru zato bistvene važnosti. Želeti je zato čim večje udeležbe članstva. Velesejm9ki katalog. K otvoritvi XI. ljubljanskega velesejma je izdala anonč-na in reklamna tvrdka Aloma Company oficijelni sejmski katalog. Po svoji razkošni opremi in izčrpno informativnem značaju celo presega kataloge prejšnjih let. Naslovno risbo je izvršil akad. slikal Ivan Miklavec, vodja grafičnega ateljeja zgoraj omenjene tvrdke. — Ne najdemo zlepa tako skrbno zbrane revije jugoslovanske industrije in obrti, ki predstavlja našo mlado moč na gospodarskem polju, ves njen razvoj in ves njen napredek, z dodatnim pregledom inozemskih razstavljalcev. Zato smo prepričani, da bo ta katalog naj-vernejši pregled in najboljši kažipot vsem interesentom. Cena vsakega izvoda je Din 10—, tisk pa je izvršila nadvse okusno Narodna tiskarna v Ljubljani. Zato ta oficijelni katalog radi svoje bogate vsebine in najnižje cene razstavljalcem kot posetnikom XI. ljubljanskega velesejma najtopleje priporočamo, da pridno segajo po njem. Trgovski promet med Jugoslavijo ir. Bolgarijo zelo pada, pa že dotslej ni bil velik; v prvem lanskem četrtletju je izvozila Jugoslavija v Bolgarijo 6010 ton blaga v vrednosti 43,100.000 levov, letos samo 118 ton za 3,650.000 livov, uvozila je pa iz Bolgarije lani 5275 ton za 6 milijonov 100.000 levov, letos 184 ton za 2,700.000 levov. Nabava 110.000 kom. bakrenih cevk. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje pismeno dražbo za dobavo 110.000 kom. bakrenih cevk. Dražba bo dne 13. julija 1931. ob 11. url v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42. Jamče-vina (10%, ali če je inozemec 20%) se mora položiti najkasneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji javanja, kolikor ju človeška narava težje premore, kakor pri velikem delu drugih človeških udejstvovanj, ter bodo vsied tega pri ravnanju s hotelskim osebjem med drugimi tudi vzgojeslovni momenti igrali večjo vlogo, kakor drugod. Poleg tega se da delo posameznega nastavljenca težko preceniti ter prihaja do veljave le delo vseh nastavljencev kot zbora. Za uspeh takega dela potrebni zborni duh pa je treba privzgojiti, za kar ni boljšega kakor česti nagovori in sklicevanje na pravilnik. Skratka, hotelska služba mora biti organizirana po istih načelih kakor vojaška. V prihodnjem poglavju se bomo seznanili z glavnimi potezami obratovanja jedilnega oddelka, to je restavranta in kuhinje. KOLINIKA TVORNICA »KORI JG LJUBLJANA OKUSNA IN ZDRAVA JE KOLINSKA KAVA! Vpisale so se nastopne firme: Sedež: Kožna dolina pri Ljubljani. Besedilo: Kresal Pavel, družba z o. z. Obratni predmet družbe je izvrševanje pleskarske, sobo- in črkoslikarske obrti, nakupovanje potrebnih surovin in orodja. Družbena pogodba z dne 1. maja 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice Din 20.000-—. Na to vplačani zneski v gotovini: dinarjev 20.000-—. Poslovodje: Kresal Pavel, pleskar, Rožna dolina, c. V/20; Polenšek Lovro, mizar, Rožna dolina, c. VII/19; Šetina Egidij, slikarski mojster, Ljubljana, Celovška cesta št. 41. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. maja 1931. (Firm. 442/31 - Rg C IV. 280/1) * Sedež: Bohinjska Bistrica. Besedilo: »Triglav-avto«, družba z o. Obratni predmet: obratovanje prevažanje z vsakovrstnimi avtomobili v Sloveniji, posebno na Gorenjskem in poglavitno v Bohinju in njega okolici. V ta namen pridobiva in izvršuje družba tudi koncesijo za vožnje pasažirjev po občasnem voznem redu od kraja do kraja, tako tudi proti naročilu, dalje tudi za vožnje tovorov in za blagovni promet. Družbena pogodba z dne 30. aprila 1931. Doba družbe ni določena na gotov čas. Višina osnovne glavnice: dinarjev 60.000—. Na to vplačani zneski v gotovini: dinarjev 60.000-—. Poslovodja: Arh Franc, posestnik, Bohinjska Bistrica 74. Namestnik poslovodje: Arh Janez, posestnik v Bohinjski Bistrici 85, Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. maja 1931. (Firm. 430/31 — Rg C IV. 279/1) * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Tehniški biro ing. Emil Fiedler. Obratni predmet: trgovska agentura. Imetnik: Ing. Fiedler Emil, v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 4. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. maja 1931. (Firm. 441 - Rg A VII 57/1) ■ * Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Ljubljana. Besedilo: »Union«, hotelska in stav-binska d. d. v Ljubljani. Vsled smrti se izbriše upravni svetnik Mazovec Ivan, vpiše pa upravni svetnik dr. Logar Franc, banski svetnik v Ljubljani. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. maja 1931. (Firm. 421 — Rg B I 21/44) Motvoz Grosuplfe Jomal slovenski izdelek • Svoji k svojim! Tovarna motvoza iti VrvarOa J. J. Grosuplje pri Ljubljani MERCINA IN DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAMOURODAJA za slovenijo Vseh izdelkov tovarne ZA DOKUMENTNI IN K AR T NI PAPER BRATJE PIATIIK • • RADEČE |TUBL|ANA • KOLODVORSKA ULICA 3 ■'-L' -. - > • 't-> ■ u - J . .. ( OGLEDALA vseh Vrši, velikosti in oblik Brušena in nebrušena stekla vseh vrst Marmornato steklo v najlepših barvah priporoča IV" |p I TT A I GG D. D. tovarna ogledal ih Lruir-Ib K I H A 1 »ega stekla - edino Hite ^ “ Zm SL- doma?e podjetje Centrala: Maribor, Koroška cesta 32 Spili, Zrinjska ulica S Kartotečni sistem »AGRIPPA« —°blil M & U sj *»N xj >t/> »w rO O *9 Veletrgovina raznovrstno Sganjo, moko In cloiolno grl« Bolko - Raznovrstno rudninsko vodo Popravlfajit se tudi siarO motno postala ogledala Podružnice : Ljubljana Vil, Medvedova ceste 38 ^EjuMjana LMtna praSonia za . kavo In mlin za (Rio- priporoča vo a aiaktr. obratom Iptciriisko blago coalfci na razRMnib I m. ftlafbtoljši istrfeni Vbab feu&toc nafbolfšik vfef&b&ttk:« Tudi na cbmfcc dbhavi čvrdfca Ustanovljeno leta 1008. Telefon 2268 5»© 'ustanovljeno leta 1906. tovarna vinslA^A kisa, d. z o. z. tl juh Ifana nudi najfinejSi in najokusnejši namizni kis MiTehnično in higijenicno najmodemeje urejena klsarna V jugbshiviji nag -t*.' i*+kKU L \ o tSd 1 -z« « »1 zor nat u , majska c. 1 a; lLu*Jstr. Zoktovojto ponbiiol fjsph vrši por ali ri nhjs