Političen list za slovenski narod.
P» fsSti prejeman Telja: Za celo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., i» č«trt leta
1 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljti: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 pld., za četrt let» S tld., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratiï se sprejemajo in veljà tristopna petit-vTsta: 8 kr., če se tiska enkrat : 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhuja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne.
»tev.
V Ljubljani, v torek (3.
avgusta
1389.
Letiiilt XTVTL.
l)vc strani govora nemškega princa.
Besede bavarskega princa Ludovika pri slav-nosti nemških telovadcev v Monakovem so dale nemškim šovinistom prelepo priliko, da so spominjajo preglasno skupne matere Germanije. In če so že avstrijski listi pijani veselja, ne moremo so čuditi pruskim. Tako piše berolinska „Nat. Ztg.u, da naj besede prihodnjega kralja bavarskega avstrijske Nemce navdušujejo, da vzdrže in potrpe.
Mi z avstrijskega stališča moramo take in enako izjave odločno obsojati, ker s tem se ne mirijo narodi, temveč priliva se le novo olje na žrjavico narodnostnega prepira. Besede bavarskega princa pa tudi niso ostale brez učinka. Germanski valovi so so razlili od zahoda proti vzhodu. Za slavnostjo nemških telovadcev v Monakovem pride slavnost nemških strelcev v Gradci, za to zopet v Brnu, kjer je mestni zastop dovolil v ta namen 3000 gld. Graška „Tagespost" že porablja prinčeve besede pri pozdravu nemških strelcev v nemškem mestu ob Muri. Piše namreč:
„Plemenit nemški knez je te dni nemške Av-strijane pozval, uaj se zvesto drže svoje narodnosti, in ta beseda je udarila in užgala, četudi naši protivniki kriče na vse grlo. Lepa ta beseda uaj nain bo v izpodbujo, da neomahljivo vstrajamo v vsaki nezgodi, ob enem pa naj nam bo vedno v opomin na naše narod ne dolžnosti. Pozabiti je tudi ne smemo v veselji bodočih slavnostnih dni! Nemški strelci so imeli neposredno le majhen vpliv na velikanske dogodke, ki so Nemčijo dvignili do nepričakovane veljave in časti; tem bolj pa je posredno vplivalo, kajti na streliščih se je ukrepil oni narodni duh, ki je v odločilnem trenutku podrl z nepremagljivo silo vse ovire in izvršil velikanske čine.
Želimo, da bi strelstvo tudi v nas vedno bolj in bolj pospeševalo narodni čut Nemcev, da bi vzbudilo zavest dolžnostij nasproti lastni narodnosti ter pripomoglo k temu, da bi pridobili Nemci v Avstriji konečno ono stališče, katero se jim še vedno jemlje.
Vaja z orožjem učini, da postane oko bistro, roka trdna; naj bi pri Nemcih avstrijskih tudi narodno mišljenje ojačila ter razširila oni vroči čut za nemštvo, ki tvega vse za svoj narod. Potem bo zgodovina o svojem času dala nemško-avstrijskim strelcem spričevalo, da so pripomogli ne samo telesno povzdigniti svoj narod, marveč ga tudi napraviti v narodnem oziru sposobnega, da se brani, da je trdne volje in krepak za delovanje."
„Pester Lloyd" pa malo drugače tolmači besede nemškega princa:
„Nemška polovica Avstrije se nekaj dni sem koplje v samih solnčnih žarkih, slovanska pa je zakrita v globoko temo, in temu je kriv slavnostni govor bavarskega princa Ludovika. Nemški listi prepevajo hvalne pesmi, češki pesmi-žalostinke, in če človek posluša to glasove, menil bi, da se vodi avstrijska usoda v monakovski telovadnici. Toda zdi se nam, da so se že v marsikaterem govoru čule bolj premišljene besede, kakor pa one, s katerimi je Nj. visokost počastil nemške goste iz Avstrije. Da, ko bi bili mi nemško-avstrijski telovadci, v resnici bi ne vedeli, ali bi nam bila dolžnost, biti ponosnim, da se je tujemu knezu zdelo potrebno, opominjati nas nujno, naj bomo in ostanemo to, kar moramo po naravi biti in ostati, če se nočemo ponižati do brezdomoviuskih maroderjev, namreč Nemci in Av-strijani, ki se drže svojega jezika in mišljenja, ob enem pa ostanemo zvesti dedni hiši vladarski.
Sramovali bi se — seveda, ko bi bili nemško-avstrijski telovadci — ko bi si morali priznati, da smo zaslužili tako oštevanje, odklonili pa bi spoštljivo tak opomin, ko bi si bili v svesti, da nam ni treba tega prijateljskega opomina. Da so telovadci vzlic temu z burnim odobrava-
njem sprejeli nežni namigi jej, to opravičuje tako slavnostna uavdu-šenost, kakor tudi kipeča zavest moči vrlih orjakov, ki se večkrat kaže z delovanjem rok in nog, nego pa glave. Toda nemško-liberalni časopisi Avstrije sedaj nikakor niso slavnostno navdušeni, orjaki tudi niso; zakaj se tedaj vendar v celih slovesnostnih člankih navdušujejo zaradi besed princa Ludovika ter skušajo celo iž njih zajemati dokaze zoper politiko grofa Taafloja? Ali se res notranji podlagi nemško-avstrijske opozicije godi tako slabo, da se mora opirati na inozemsko pomoč najmanj dvojljive vrednosti?
Nas gotovo no navdaja posebna ljubezen do Taaffejeve vlade, in nikdar nismo tajili svojih nazorov o sistemu, kateremu daje on svoje ime; toda če dunajski list predbaciva avstrijskemu minister-skemu predsedniku, da išče v tem svojo rešitev, ker hoče nemškim Avstrijanom iztrgati nemško mišljenje, vsiljuje se samo ob sebi vprašanje, ali razni nemški strankarski voditelji ne tekmujejo ž njim v tem oziru jako vspešno? Iv d o razsaja huje mej avstrijskimi Nemci, kakor Nemci sami? ,Nemško mišljenje' nemških Avstrijanov — bojimo se, da se ne more dosti več pokvariti; ka/.e se deloma v ostudnih in grdih oblikah ter je popolnoma slična z neavstrijskim nemštvom. Zdrava politična misel je mnogo manj doma pri avstrijskih Nemcih, kakor nepolitična muhasta načela, in če se ne bo posrečilo, pomagati prvi do zmage nad slednja, potem se bodo zastonj vodili v boj govori knežjih gospodov in ,sorodnikov naše dinastije': pomagati se ne more narodu, ki si ne z n & sam pomagati."
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. avgusta. JSfotraisfe dežele.
Cesarja bo v Berolin spremljal poleg K11I-nokyja in Szogyenyi-a tudi načelnik generaluemu
Pred sto leti.
(Dalje.)
Smrt kraljico Marije Antonijo.
Tedanja francoska kraljica, žena umorjenega Ludovika XVI., je bila hči naše cesarice Marije Terezije, sestra dveh avstrijskih cesarjev : Jožefa II. in Leopolda II.
Grozna je bila njej noč od 20. na 21. jauu-arija 1793, ker poslednja v življenji njenega soproga. Ko je svojega prvorojenca v posteljo spravila, podala se je oblečena sama k pokoju, in je celo noč prejokala. V duhu je videla, kaj tudi njo čaka. Očitala si je: „Morda nisem vselej kralju takih svetov dajala, ki bi nas bili lahko ob pravem času rešili. Našla ga bom kmalu v nebesih, kajti tudi jaz pojdem na šafot." Drugikrat rekla je popolnoma udana v voljo božjo: „Na vse moramo pripravljeni biti. Bog že ve, kaj dela in je dostikrat strog, kedar nas kaznuje. Prosimo ga, da nam dii potrebno moči, vse srečno dovršiti, kar bo od nas zahteval." Tudi svojih otročičev v tej prebritki dobi ni pozabila. Ker nista imela nobenega učitelja več, podučevala ju je
sama, kar je znala: moliti, latinski, v petji in klavirji. Iz tega je razvidno, da ji upanje na rešitev nedolžnih otrok še ni upadlo. In res so zvesti prijatelji rešitev pripravljali. Svetiluičar, ki jo imel pri kraljici dan na dan službo, hotel je pripeljati svoja lastna otroka Mariji Antoniji, kjer naj bi jima bili nataknili obleko kraljevih otrok, ta dva pa v cunje lampistovih, na kar naj bi bila zbežala. Toda „temple", kjer je bila kraljica zaprta, je bil tako strogo ob-stražen, da niti te nakane ni bilo mogoče izvršiti. Nato so jeli kraljico nagovarjati, uaj beži sama, kar je Marija Antonija odločno odklonila, ker ni hotela svojih otrok zapustiti, če tudi je bilo za beg že vse pripravljeno in ura določena. Materina ljubezen nad-kriljevala je pri njej ljubezen do lastnega življenja in ostala je pri svojih ljubljenčkih. Rekla je: „Rajši unirjem, kakor da bi me kedaj vest pekla!" Njen sin, princ Ludovik, bil je po nazorih kraljeve stranke edino opravičeni naslednik svojemu očetu in tudi evropske velesile so ga za takega priznale. Na Francoskem so se dvignile kar cele pokrajine in ga proglasile za kralja Ludovika XVII. To je bil pa ravno povod, da so jakobinci tem bolj strogo stra-žili kraljevo družino in na njeno popolno ugonobitev prežali. Pariz sam pa je hrepenel po zopetni usta-
novitvi kraljestva in neki zdravnik, ki se ni bal tega v javni družbi javno priznati, prišel je pod guilotino. Ko so mu smrtno obsodbo prebrali, vskliknil je poštenjak: „Bog poživi Ludovika XVII., vrag naj vzame pa republiko!"
Voditelj pariško policije, Michonis, sklenil jo kraljevo družino rešiti. V ta namen je ukazal tistega večera nekaterim stražam po dvojno uniformo obleči: vrhnjo so straže v „templu" slekle in v tej naj bi se bila rešila kraljeva družina. Žal, da se je našel med stražniki izdajalec, ki jo nakano objavil in tako uničil. Grozno so so republikanci za ta poskus nad kraljico znosili. Dne 3. julija 1793 vzeli so ji sina: „Kaj sina mi hočete vzeti?" vsklikue bolestno Marija Antonija bleda kot smrt, „ne, ne, to ni mogoče!" „Čemu ta krik gospa", reče ji dotični uradnik, „ne pomaga Vam tako nič!" Kraljica videč, da je res tako, pravi: „Mojo dete, nikdar ne pozabi ljubega Boga, ki te skuša; nikdar no pozabi svoje ljubeče te matere. Ostani pošten, potrpežljiv in svojega rojstva vreden, in tvoj oča v nebesih sprosil ti bo blagoslova." Nepopisljivi so bili trenutki obupne žalosti, ko so iztrgali kraljici sina iz naročja in ga odpeljali v drug kraj „templa", kjer so ga izročili sedeminpetdesetletnemu čevljarju-krpanu Simonu v
¿tabu fem. baron Beck, in s'cer na izrecno vabilo nemškega cesarja Viljema.
V	Gradci se je minolo nedeljo, kakor znano, vršil shod avstrijskih strelcev ter izročila zastava zvezi strelcev. Nadvojvoda Karol Ludovik je prišel k slavnosti, toda še-le po nagovoru županovem, v katerem je uaglašal nemški značaj graškega mesta in slavnosti.
Včeraj se je na Dunaji otvoril shod antropologov. Minister Gautscli je zbor v daljšem, navdušeno sprejetem govoru pozdravil.
Za namestnika tirolskemu deželnemu glavarju je imenovan liberalec dr. llepperger, liberalec, ki že dolgo vrsto let ni prišel na Tirolskem do ta časti. Da se je pa to zgodilo pod vlado TaafTejevo — ono vlado, katero že deset let podpirajo tirolski konservativci, to je gotovo najzanimivejše poglavje v avstrijskem ustavnem življenji.
V	dalmatinskem deželnem zboru je v sobotni seji predlagal poslanec pl. Tripari, naj se železnica Kuin-Zader gradi neodvisno od zvezne proge Knin-Novi, poslanec Klaic pa, da se vredi stari arhiv v Dobrovuiku. Potem se je nadaljevala razprava o deželnem šolskem zakladu. Včeraj je bila zopet seja.
GaliSkemu deželnemu zboru bo došla tudi predloga, kako naj se odpomore preteči lakoti. Po celi deželi je baje tolika beda, da se bo s to zadevo brž ko ne bavil tudi državni zbor.
Hrvatski sabor je dlje časa počival, sešel pa se bo zopet, kakor se poroča listu „Pester Lloyd" iz Zagreba, dne 30. septembra ter bo zboroval do Božiča.
Tnanje države.
Sveta kongregacija škofov in regularov v Rimu ie vsem škotijskim ordinarijatom poslala okrožnico, ki z ozirom na položaj papeža Leona XIII. in zadnjo Brunovo slavnost obsega marsikatera praktična navodila. Listina priporoča, naj se zadnji nagovor papežev prečita po cerkvah ter verniki potom dušnega pastirstva in propovedij opozore na ostud -nost v njej obsojenega zločina. Dalje naj se vernikom zabiča dolžnost, da se bodo trdno ustavljali zapeljevanju prostozidarstva in pogumno potezah za papeževo prostost, ki je tudi ž njihovo v tesni zvezi. Konečno se verniki v pismu opominjajo, naj za pridobitev konečne zmage pravične stvari opravljajo molitve, spojene z deli sprave.
Kardinal Lavigerie je minole dni nevarno zbolel, tako da so ga morali prevideti z zakramenti za umirajoče. Neizmerni trud in neumorno delovanje posebno v teku zadnjega leta sta mu nakopala srčno angino. Obrnilo pa so mu je k sreči že na bolje. Sedaj se mudi ob vierwaldstüttskem jezeru s svojim generalnim vikarjem, škofom Brin-catom, mladim možem, kateremu švigata iz bistrih očij duh in čila delavnost. Brincat je kardinalova desna roka ter dobro podučen v vseh zadevah proti-suženjskega gibanja. Protisuženjski shod se je, kakor znano, preložil. Tem povodom so pričele krožiti razne vesti v tem oziru, toda resnica je le ta, da se je shod prestavil edino le zaradi francoskih velikih volitev, ki bi zadrževale vdeležbo mnogih odličnih Francozov.
Vesti o delnem oboroževanji srbske armade so neistinite. Sklicali so se sicer vsi trije razredi napovedi, to pa le z namenom, da se bodo v smislu orožne postave uvrstili v starostne razrede. To sklicevanje se bo vršilo vsako leto. Tudi niso govorice o napravi novih baterij resnične. — V raznih delih dežele hudo razsaja griža; posebno veliko vojakov e že umrlo vsled te epidemije. J Kakor se poroča iz Ruščuka, storil je bolgarski princ Ferdinand korak, ki bo vzbudil ve-iiko pozornost. Znanega rusofilnega tirnovskega metropolita Klementa so baje zgrabili ter pod var-
„vzgojo." Ta Simon in njegova zakonska polovica sta bila silno surova in spridena človeka.
„Kaj naj storim z mladim volkom?" vprašal je divjak komisijo, ki mu je dečka izročila. „Ali naj ga umorim? Zastrupim? Obesim?"
„Ne, ni treba, le znebiti smo se ga hoteli!" odgovoril je komisar, s čemur je hotel reči: „Polagoma ga spravi s poti."
Kako je Simon princa Ludovika vzgojeval, vidi se iz sledečega prav čevljarskega prizora. Tepel in buškal ga je ob vsaki priliki. Ko so že tudi morilca in vrhovnega prekucuha Marata pod kvilotino poslali, je Simon tarnal in Ludovika tolkel, ker ta ni mogel in tudi ni hotel jokati. Ko so jih republikanski vojaki nekje na boju po grbi dobili, lasal je zaradi tega čevljar kraljevega princa. Brati, pisati in sploh učiti se ni smel deček čisto nič. Zato pa ga je učil Simon republikanske in kosmate poulične pesmi prepevati, in kadar se je princ branil, pretepel ga je, da so se mu rogovi delali. Popolnoma ga je hotel spriditi. Kraljica je imela priliko, odvzetega ji sina Ie še jedenkrat pred svojo smrtjo videti in — ustrašila se ga je, tako je bil že zanemarjen.
Dne 1. avgusta imel je Barrer v konventu
stvom orožnikov pripeljali v Sistovo. Odeški „Novo-ruski Telegraf" pravi, da- se je to zgodilo na izrečni ukaz princa Ferdinanda proti volji ministerskega predsednika Stambulova in ministra Tončeva, in sicer zaradi neke pridige, v kateri je metropolit Element ostro napadal in razžalil princa. Na vprašanje preiskovalnega uodnika je došel iz Sofije odgovor, da se sme metropolit proti varščini 20.000 frankov izpustiti iz preiskovalnega zapora. Ker pa Klement ni imel pri sebi tolika svote, zložili so jo sistovski trgovci. Sedaj sedi metropolit v Sistovu ter čaka na kazensko preiskavo. Vir, iz katerega je došla ta novica, je sicer ruski in zaradi tega glede balkanskih zadev ue posebno zanesljiv, toda neve-rojetno pa ni, da »e je prine ojačil ter odločno začel postopati zoper sovražnega mu Klementa.
Ruski dvorni krogi pravijo, da car skoraj gotovo ne bo po suhem, marveč pa morji obiskal nemškega cesarja. Izkrcal se bo najbrže v Stettinu ali Kielu, ter se bo od tod z železnico odpeljal v Berolin. — Črnogorski knez Nikita je dné 2. t. m. prišel v Petrov dvor. Na kolodvoru, kjer je bila postavljena častna stotnija, so ga sprejeli car in člani carske hiše. Veliki knez Peter so je peljal svoji nevesti do meje naproti.
Pri francoskih ožjih volitvah generalnih svetnikov so republikanci zopet izgubili trinajst sedežev. Laguerre je bil v La-Rochelle-u izvoljen zoper senatorja Barbedette-a. Listi se pričkajo o bodočih zborničnih volitvah. Eni priporočajo, naj vlada kuje železo, dokler je še vroče, ter naj razpiše volitve že v 25. dau t. m., drugi pa so zoper to, češ, neposredno pred tem dnem bodo zborovali generalni svetniki. Ne bilo bi tedaj prav, ko bi se volitve vredile tako, da bi se svètniki ne mogli vdeležili volilnih bojev v svojih krogih. Poleg tega se bodo v isti dobi sklicali rezervniki, kar bi zopet oviralo volitve. Konečno pa pravijo celo, da bi ne bilo pametno, ko bi se pred mesecem januarijem razburjalo javno mnenje brez potrebe, kajti glavno parla-mentno delo za prihodnje leto — proračun — je končano. Ko bi se volitve vršile že ta mesec, težko bi bilo preprečiti, da ne bi se sklicalo izredno zasedanje ter s tem zbudili nevarni viharji. Boulanger mož splošnjega plebiscita, je sicer pri volitvah generalnih svetnikov sramotno propadel, toda kakor se razvidi iz navedene pisave listov, bojé se ga vendar še republikanci tako, da niti nočejo gorkega železa kovati. — Predvčeraj so v Parizu praznovali veliko slavnost. Pokopali so namreč v Pantheonu kosti vojnega ministra Oarnota, deda sedanjega predsednika, generala Marceau-a in prvega grenadirja La-tourja d' Auvergne-a, katere so prinesle posebne de-putacije iz Nemčije, kjer so bili dosedaj pokopani. Navzoči so bili Sadi Oarnot, vsi ministri in zastop niki višjih oblastnij. Pred krstami je govoril mini-sterski predsednik Tirard, naglašal vojaške in državljanske kreposti slovitih mrtvecev ter je konečno izrazil nado, da se bodo vsi Francozje spravili in združili. Ko so vojaki defilovali mimo krst, položili so slednje v rakve. Neizmerna množica je navdušeno klicala: „Živel Carnot! Živela republika!"
Sfet pozorno zdaj zré v Anglijo, kjer je obiskal cesar Viljem II. svojo staro mater. Lord Sa-liiibury je napravil uvod temu sestanku s političnim govorom v parlamentu. Anglija se je vzdramila iz svoje nedelavnosti ter si ohranjuje svoje stališče na iztoku kot velesila. Niti Rusija niti Francija ne smete gospodovati, zadnja na v Egiptu, prva ne na Balkanu. Lord Salisbury hoče imeti mir ter tudi veruje, da se bo ohranil, ker bi bila vojska pri današnjih vojaških sredstvih velesil neizmerna nesreča, za katero ne bi hotel nikdo prevzeti odgovornosti. Angleški premier je pa po diplomatskem običaju vendar napravil pred Rusijo uljuden poklon ter imenoval njeno postopanje „pravilno". Sprejem nemškega cesarja pri Spitheadu je bil veličasten,
krvav govor proti „A v s t r i j an k i" — tako so imenovali kraljico. — „Skrajni čas je," — vskliknil je grozovitež, — „da uničimo vse ostanke kraljeve družine!"
Sklenili so kraljico postaviti pred revolucijski tribuna!. O polunoči odpeljali so jo v velike pariške ječe, ki so bile tako nizke, da se je kraljica, čez prag v4nje stopivša, na čelo udarila.
Vprašana, če jo hudo boli, je rekla: „O kaj še, mene ne more nič več boleti!"
Odtrgali so jo namreč ravnokar od njene hčere, in materino srce, ki je tudi to bolečino prestalo, postalo je neobčutljivo za vse druge bolesti. Po Evropi so nesrečno kraljico sploh pomilovali, pomagati ji je bilo pa skoro nemogoče, kajti povsod so bili prepričani, da jo bodo tem prej umorili, če bi se katerakoli velesila zanjo potegnila in Francozom vojsko napovedala.
Na rešitev ni bilo torej več misliti, kar je kraljica sama le predobro vedela in je bila torej tudi na vse pripravljena. V večji zadregi pa so bili njeni sovražniki, na podlagi katerega hudodelstva da bi jo na smrt obsodili, ker niso nobenega vedeli. Toda kaj to! Izročili so jo v preiskavo sodniku Amarju, možu brez vesti in poštenja. Le ta je nekoliko prej
ponudila se mu je priložnost, da je mogel videti vso angleško mornarico. Mnogoštevilni orjaki, ki so se zibali v morskih valovih, vzbudili so pri mladem vladarju gotovo misel, da je Anglija — tudi brez armade na suhem — jako nevaren sovražnik, pa tudi zelo koristen prijatelj. Anglija je od nekdaj že pobijala vsako hegemonijo na evropskem kontinentu, in zaradi tega je tudi tako odločno pobijala Napoleona I. Sedaj je Nemčija prevzela nekako evropsko hegemonijo ter je s tem naravno tudi vzbudila nezaupanje Anglije. Toda ona država, ki se najodločneje protivi nemškemu prvenstvu, je Rusija, in če mora Anglija voliti mej Nemčijo in carstvom, ljubša jej jo vendar prva. Z Rusijo tekmuje za vpliv v Carjigradu in Teheranu, za posest v Afganistanu, in boji se, da bo beli orel svojega dne potrkal na vrata Indije. Če Anglija tedaj ue vidi rada nemške hegemonije, trpi jo vendar z ozirom na Rusijo. Iz tega se pa nikakor še ne sme zaključevati, da teko politični interesi Anglije paralelno z onimi trodržavne zveze, ali celo imenovati Anglijo „tihega kompa-njona" osrednjih velesil. Tako daleč še nismo prišli. Kakor malo se je Viljemu posrečilo z obiskom v Krasnem selu potolažiti carjevo nevoljo, ravno tako se mu ne bo posrečilo s svojim bivanjem v Osborne-u premeniti hladne angleške glasove v simpatične.
Italijanski kralj Humbert in prestolonaslednik sta danes v spremstvu ministerskega predsednika Crispija odpotovala v Apulijo. — Kakor pravi rimski „Capitale", čestital je knez Bismarck brzojavno Crisoiju povodom razpustitve irredentovskega društva. Železni kancler se je nekoliko prenaglil, kajti dne 2. t. m. je petintrideset liberalnih in radikalnih društev razposlalo manifest, ki imenuje razpustitev odbora za Trident in Trst nasilstvo. Osnovali so z nova stalen odbor ter izvolili tajen odsek. Kaj pomeni pri vsem tem kanclerjeva čestitka, ni nam prav jasno.
Vstaja na Kreti noče prenehati. Turčija se na eni strani boji, da bi s prevelikim številom vojakov na Kreti proizvala vmešavanje drugih držav, na drugi strani se pa vstaja vedno bolj razširja in na Grškem se javno mnenje vedno bolj ogreva za prilastitev Krete. Najnovejša brzojavka poroča: Položaj se zadnje dni ni premenil. Mej kristijani in mo-hamedanci so bile pač nekatere praske, vendar pa ni bilo resnih bitk. Vse inozemske vojne ladije so v Suda-zalivu.
V zgornjem Egiptu se je odločilo. Reuter-jevo izvestje poroča s predvčerajšnjim dnevom : General Grenfell je včeraj (dne 3. t. m.) zapustil ob 5. uri zjutraj Toski ter je začel prodirati zoper derviše, ki so se pred angleškimi krogljami umikali. Grcnfellu se je posrečilo štiri milje od Toskija ustaviti celo armado dervišev; boj se je pričel. Egiptska pehota pod polkovnikom AVoodehouse-jem in topništvo pod majorjem Itundlejem sta preganjali derviše od stališča do stališča, toda bojevati sta se morala nasproti ljutemu uporu sovražnikovemu. Konjiča pod polkovnikom Kitcbenerjem je varovala desno stran egiptske pehote ter preprečila mnogo poskusov dervišev, da bi planili od strani na Egipčane. Boj je trajal sedem ur ter končal s popolno egiptsko zmago. Wadel-Njumi, dvanajst poveljnikov in skoraj vsi vojaki dervišev so ubiti; 50 zastav je oplenjenih. Kolikor je sovražnikov ubežalo, morali so se skoraj gotovo udati, ker jih je zasledovalo več topničark-ladij po reki Nilu. Zguba Egipčanov ni še natanko znana, a gotovo je, da je neznatna.
Izvirni dopisi.
Z Iga, 3. avgusta. Slovesno streljanje naznanjalo nam je 21. julija prihod čast. gosp. Ivana Mau-ringa, kateri si je izvolil svojo prvo sv. mašo darovati v našej župnej cerkvi. V spremstvu svojega
obsodil neko žensko zaradi dopisovanja z njenim sinom, če tudi jo bilo znano, da dotična ni nikdar otrok imela. Ta sodnik je hotel nekdaj nekega kanonika s samokresom prisiliti, da bi bil dal odvezo njegovi sestričini, ki je ž njim v divjem zakonu živela. In prav ta preiskovalni sodnik skušal je sedaj kraljico vjeti, in to z zvijačo.
„Vi se veselite, kaj ne, sedaj nimamo ne Kralja, ue kraljestva?" vprašal jo je.
Kraljica mu je odgovorila: „Ne želim si dru-zega, kakor da bi bila Francija mogočna in srečna!"
Na tak način lovil jo je dan na dan, kraljica pa se mu je modro umikala, in preiskava se je precej dolgo vlekla.
Vrhu tega je tudi v ječi silno trpela vsled spridenega zraka, vlažnih sten, pomanjkljive svetlobe in od orožnikov, ki so jo hodili prav pogostem preiskavat, če nima zopet kaj za beg pripravljenega. Tudi navadno hrano naj bi bila jedla, kar pa ječar ni dopustil, ker se je bal, da bi ji zavdali. Kuharjem je rekel, da bo vsako jed sam prej pokusil, predno jo bo kraljici predstavil. Mož je bil pristaš kraljeve stranke. Sploh ji je ta ječar žalostni položaj po možnosti olajšal. Pri postelji pritrdil je u»
strijca, gosp. župnika Jakoba Doleuca, je prišel okoli šeste ure r prekrasno svetišče, kjer je prvikrat podelil blagoslov zbrani pobožni množici.
Dan 28. julija pa je bil še le prave slave dan, kateri si je Gospod izvolil. Baz zvonik vihrale -so zastave, okoli cerkve bilo je okrašeno z mlaji in slavoloki, a hiša božja je bila popolnoma ozaljšana.
Ob 10. uri pomikati se je jel sprevod iz žup-nega dvorca v cerkev med veselim pokanjem topi-čev in vbranim zvonjenjem. Med mnogimi svati, krasno odičenimi družicami, je posebno povzdigoval slovesnost mil gosp. prošt dr. Leonh. Klofutar s svojo navzočnostjo.
Čast. gospod P. Plači d, provincijal iz Lju-bljaue, je v daljšem govoru mojstersko razpravljal dolžnosti mašnikove, njegove težavne, pa tudi vesele ure. čast. gosp. novomašnik je med sv. mašo obhajal svojo blago mater in druge soroduice. Res gin-ljiv prizor!
Po sv. maši priredil je gostoljubni prečast. g. župnik sijajen obed. Vršile so se mnoge napitnice, med temi novomašnikova z latinskim, nemškim in slovenskim govorom na sv. Očeta, presvetlega cesarja in mil. prevzvišenega knezoškofa, mil. gosp. prošta, na navzočo mater in strijca prečast. gosp. župnika. Med obedom razveseljeval je goste domači mešani pevski zbor z vbranim petjem, a proti večeru počastil je čast. gosp. novomašnika izborni kvartet ljubljanskih pevcev s krasnim petjem.
Častitemu gosp. novomasniku pa še enkrat za-kličem : Bog ga spremljaj po njegovem potu, v njegovi vzvišeni službi!	Ksaverij.
Iz Žalca, 4. avgusta. (Novi zvonovi.) Redko se zgodi, da se vsi farani kake fare združijo in s svojimi doneski si nove zvonove omislijo; a še redkejše je, če eden sam faran podeli tak dar svoji duhovni materi, cerkvi. In to je storil tukaj v pokoju bivajoči, zaradi obilnih zaslug z zlatim križcem ■odlikovani gosp. nadučitelj Pran Kovač, ki je za nakup novih zvonov daroval lepo svoto 6000 gld., katero si je od svojih skromnih učiteljskih dohodkov prihranil, da jih obrne v čast božjo. Ravno danes se je vršila v našem prijaznem trgu redka slovesnost, ko je dobila farna cerkev sv. Miklavža 3 krasne zvonove težke po 39, 24 in 11 V» starih stotov, vbrane v 7;-mol iz znane tovarne A. Samassove v Ljubljani, ki se je tudi pri tem delu izkazal kot izvrstnega veščaka-zvonarja. Veliki zvon nosi podobe sv. Frančiška, patrona dariteljevega, sv. Jakoba, patrona ranjcega knezoškofa, sv. Miklavža, farnega patrona, ter sv. Florijana. Spodaj ob robu ima napis: „Daroval me cerkvi sv. Miklavža g. Fr&nc Kovač, nadučitelj v pokoju". Srednji nosi podobi Matere božje in sv. Jožefa, mali pa podobi sv. Antona in sv. Janeza Ev.
Že dne 29. julija so jih naložili na celjskem kolodvoru ter jih peljali v novo domovino; v Dre-šinji vasi, kjer so postavila drešinjska dekleta lepo ovenčan slavolok z napisi: „Čast iu hvala daritelju" in „Nepozabljiva radost", so prišla naproti trška dekleta ter zvonove okrasile z lepimi venci. Danes pa se je v zahvalo vršila slavna služba božja. Čast. gosp. Karol Hribovšek, spirituval v semenišču v Mariboru, je v jedrnati, njemu lastni prisrčni in
ginljivi besedi vernikom razkladal pomen obredov pri blagoslovljenju zvonov, in na srca polagal prelepe nauke, katere nam zvonovi dajejo celo življenje. Nobeno oko pa ni suho ostalo, ko je farane vspod-bujal k hvaležnosti, katero dolžujejo preblagemu dobrotniku, ter se mu sam v imenu farauov zahvaljeval. Po slovesni sv. maši, katero je daroval velečast. g. kanonik in dekanijski administrator Jožef Jeraj z asistenco prečast. g. Bohinca, dekana braslov-škega, ter župnika Andreja Ureka in Ferdinanda Jana, so zapeli zahvalno pesem — in zdaj — so prvokrat zadoneli veličastnim glasom milodoneči zvonovi.
Iz hvaležnosti je občinski trški zastop imenoval blagega dobrotnika častnim občanom. Daj Bog, da bi on še mnogo let poslušal svojih zvonov mile glasove. Vsi farani pa z ginjenim, hvaležnim srcem kličejo g. Kovaču: Bog plačaj!
Dnevne novice.
(Razstava cerkvenih oblačil.) Kakor druga leta izložilo je tudi letos vodstvo bratovščine sv. Rešnjpga Telesa cerkveno opravo, katera se je napravila iz malih letnih doneskov udov te bratovščine. V velikem parlatoriji samostana nunskega razobešeno je po stenah in razloženo po mizah vse, kar so pridne roke v teku leta zvršile pod vodstvom neumorno delavnega in z izvanredno vnemo za prospeh bratovščine gorečega preč. g. stolnega dekana dr. pl. Paukerja, kateri že blizo četrtstoletje mnogo mnogo časa in skrbi žrtvuje tej prekoristni in v vsakem oziru vsega priporočila vredni bratovščini. Seveda ne moremo tu pričakovati posebno bogatih in dragocenih ali dovršenih umetnin, kajti to ni namen bratovščini; razume pa se, da je pod tako izskušenim vodstvom vse dostojno, ukusno, svojemu namenu popolnoma prikladno; da je dalje vsako oblačilo delano po cerkvenih določilih, da je blago pristno in trajno. Na blagu se nahajajo nekateri novi po slovečih starih vzorcih posneti in uekoliko izpremenjeni deseui, na pr. pri kazulah z levi itd. Izloženih je jako mnogo oblačil in sicer 15 plu-vijalov, med njimi 3 z granatnim jabelkom, 4 z osatom, 1 z lilijami; 57 kazul, izmed katerih so 3 tamburirane, 5 je vezenih, 4 z levi, 4 s trnjevo krono; 19 v e 1 o v; 15 parov blazin razno vezenih; 3 antipendiji; 34 štol raznobarvenih, med njimi zlasti jedna Krasno vezena s svilo in zlatom; 20 burz za obhajilo; 47 alb; 47 kore-teljev; 47 pasov; 94 humeralov; 96 korpo-ralov; 96 pal; 144 prtičev za „Iavabo"; 192 purifikatorijev; vkupe 163 veznin in 763 komadov perila cerkvenega; vsega vkupe torej blizo 1000 komadov. Kdor je izskusil sam, koliko skrbi mu dela napravljanje kakove nove cerkveue oprave, vedel bo ceniti trud in skrb, da je dovršeno tako ogromno število. Zadovoljno se sme ozirati na to razstavo vsak ud bratovščini in misliti si sme, tudi jaz sem s svojim doneskom vsaj nekoliko pripomogel. Vsega priznanja vredna pa je tudi pridnost tistih plemenitih duš, ki so delo svojih rok brezplačno posvetile tako vzvišenemu namenu. Ne moremo si kaj, da bi ne omenili nekega gospoda svetnega stanu, ki je lastnoročno vezil vsako leto kakovo kazulo,
letos pa jih je izvršil petero! Naj bo uverjen, da noben vbod mu ne bo ostal brez plačila! Mnogo zaslug, da je izložba osnovana tako ukusno, da je vse razvrščeuo v najlepšem redu, imata izvestno kontesi Gabrijela in Marijana A., kateri sploh ves svoj čas porabljate bratovščini v korist in v blagodejne namene. Razdelilo se bo torej letos revnim cerkvam zopet lepo število cerkvene oprave, da se bo v dostojnem oblačilu opravljala sveta služba Njemu, ki se iz ljubezni do nas daruje vsak dan na altarji in biva med nami, kakor dober pastir sredi svojih ovčic. Naj bi se število udov te bratovščine prihodnje leto zopet pomnožilo; še je mogoče; naj bi se še več ur molil v sv. zakramentu On, ki je vse ljubezni naše vreden. Naj bi ta prelepa bratovščina obrodila še lepšega, še bogatejšega sadu!
(Zakritje Jupitra od lune.) Med zakritji zvezd od lune je gotovo najzanimivejše zakritje Jupitra, ki bode jutri dne 7. avgusta od 8. ure 8 minut do 9. ure 12 minut zvečer. Ker ima planet viden premer (42 sekundo), ne zgine v trenotku o luninem robu kakor zvezde nepremičnice, temveč je mogoče opazovati dvojno dotikanje robov Jupitrove plošče, in sicer najbolje v pričetku zakritja, ker se vrši na temni strani lune; izhod ni tako gotov, ker se ne vrši ob svetlem robu lune. Ta je stara 11 dni in po priliki do tri četrtine svetla. Jupitrovih lun se bode videla tretja (na levi), druga iu četrta (na desni), prva je za planetovo ploščo.
(O delavskem štrajku) se poroča, da je vodstvo trboveljske družbe v soboto naznanilo zvišano plačo za osem odstotkov. Delavci pa skoro gotovo ne bodo s tem zadovoljni. Včeraj jim je potekel obrok. Včeraj je šlo v Trbovljah poleg straže 139, v Hrastniku štirje delavci na delo. V Zabukovci delajo skoro vsi delavci po dnevu. Druga podjetja niso še ustavila dela, a se boje, da bodo delavci odpovedali delo. V Hrastniku in Zagorju so le straže na delu. Ker bodo več delavcev odpravili z odgonom, utegnejo navstati izgredi.
(O pogrebu) Ivana Kukuljeviča-Sakcin-skega piše „Obzor": Genij hrvatskega naroda, v črno zavit, stoji plakajoč nad novim grobom jed-nega od najzaslužnejših sinov naše domovine. Rakev, v kateri spi več umrlih med prvaki ilirske dobe: Gaj, Vraz, Demeter, Kurelac, Babukič, Lisinski, Seljan in Anton Mažuranič, vzela je v svoje krilo novega gosta, Ivana Kukuljevica. Pogreb minolo soboto ob 5. uri popoludne iz mrtvašnice na Mirogoju je bil sijajen dokaz rodoljubne zavesti in spoštovanja hrvatskega naroda do duševnih preporoditeljev. Pogreba se je vdeležila ogromna množica odličnega občinstva; med drugimi so bili: Bivši ban in tajni svetovalec Ivan Mažuranič, general grof Jurij Jelačic, Ivan Žigrovič , Bogoslav Šulek, zastopniki „Matice Srbske", „Matice Dalmatinske", „Matice Hrvatske", člani akademije, profesorji, uradniki in razna društva. „Slovensko Matico" sta zastopala tajnik g. Lah in g. dr. V i dr i č. Nagrob-nico je govoril hrvatski zgodovinar in profesor Ta de Smičiklas.
(Ogenj.) Dne 1. t. m. sta pogorela Matevžu Burjeku na Kovskem vrhu hlev in hiša, dvoje
hudodelstva pričela se je 12. oktobra zopet obravnava proti kraljici. Dne 13. je bila že zatožba gotova. Poleg vseh političnih hudodelstev, zaradi katerih so kralja umorili, obtožili so kraljico tudi še — zgoraj omenjenega hudodelstva.
Zagovornik je bil tudi še le tega dne določen in niti časa ni imel, vseh aktov prebrati, kaj še le proučiti jih, kajti že drugi dan je bila glavna obravnava.
Marija Antonija — osemintrideset let stara — stopila je pred sodnike. Lepa ni bila več in postarala se je tudi silno. Lasje so ji bili popolnoma beli postali. Nastopila ni ne prevzetno, pa tudi ne ponižno, temveč kakor se preganjani nedolžnosti spodobi, — zavestno.
Obravnava trajala je tri dni in tri noči. Sodniki in porotniki so bili izbrani prekucuhi. Nesramnost o zapeljevanji svojega sina zavrnila je s tolikim dostojanstvom, da ji je poslušalstvo ploskati jelo iu se je morala obravnava pretrgati. Konečno je kraljica rekla: „Jaz nisem bila druzega, nego lo Ludovikova žena, in sem se morala le njegovi volji uklanjati. Hudobije ali krivice mi ne morete nobena dokazati!"	(Dalje «ledi)
mokro steno tapeto, ki je mokroto odvračala; to seveda pa uradnikom ni bilo všeč in so godrnjali, čemu „Avstrijanki" večjo zložnost, nego drugim navadnim hudodelcem, toda ječar je imel na pravem koncu glavo.
„Tiho bodite," rekel je, „tapeto sem tjekaj obesil, da „Avstrijanka" ne more slišati, kaj se v sosednji sobi govori." Sodniki so občudovali ječar-jevo bistroumnost in tapeta je ostala na zidu.
Dne 3. oktobra predlagalo se je v parlamentu {konventu), da je skrajni čas, da se ta ženska, ki vsemu človeštvu sramoto dela, za svoje hudobije na šafotu spokori! Državni pravdnik je bil v grozni zadregi, radi česa naj bi jo tožil, ker mu preiskovalni sodnik Amar ni mogel čisto nobene podlage podati, nobenih dokazov navesti.
„Čemu Vam bodo le dokazi?" oglasilo se jih je več v parlamentu. „Obsodite jo brez dokazov!"
Tega pa Francozje vendarle niso hoteli, ter so izumili rajši novo hudodelstvo, kakoršnega svet sploh še ni doživel, in na podlagi tistega zatožili in obsodili so kraljico.
Lastnega njenega sina zapeljali so hudobneži, da je po krivem pričal zoper njo!
Slišali smo že, kako je čevljar Simon malega Ludovika vzgojal. Da je bil princ večkrat tepen, kakor sit, že vemo. Deček je moral tudi silno veliko vina in šnopsa piti, kar ga je telesno in duševno zamorilo. Rast in njegov razvoj sta se na ta način uničila in poprijela se ga je srčna bolezen in pa mrzlica. Ko se mu je na bolje obrnilo, moral je z novega pijančevati.
Ta Simon dobil je nalog, iz dečka izviti, da ga je njegova mati v nenaravne hudobije zapelja-vala v ta namen, da bi mu omračila duha iu bi tem Iaglje nad njim gospodovala. Deček je vsled živinskega postopanja Simonovega že silno propal in ni bil že nikakega upora več zmožen in spisal je zaželjeno izpoved, da ga je lastna mati v nenaravne hudobije zapeljevala! Mogoče, da so ga upijanili prej; kdo ve, če ne? Da se mu je roka hudo tresla, videti je bilo iz vsake črke. Kar je pa dotičnemu spisu ob kraji tuja roka pristavila, je pa najgrje, kar si misliti moremo.
Tudi od kraljičine hčere hoteli so razuzdani enako republikanci izpoved izviti, kar jim je pa izpodletelo, kajti dekle je bilo zdravo na duhu in telesu, in v dobrih ter poštenih rokah.
Na podlagi navedenega, če tudi iz trte zvitega
telet in pridelki. Škode je 1500 gld.; pogorelec ni bil zavarovan. Zažgal je sedemleten sin posestnikov, ki se jo pred hlevom igral z žveplenkami.
(Imenovanje.) Predsednik graškemu nadsodišču je imenoval narednika Ivana Pavlina kaneelistom pri ljubljanskem deželnem sodišču.
(Nesreča.) Dné 1. avgusta je hlapec Franc Literati iz Žirov, sedaj v službi na Vrhniki, nakladal v gozdu pri Bevkah smreko. Voz se je nesrečno zvrnil in do smrti ranil imenovanega hlapca.
(Seuožeška podružnica sv. Cirila in Metoda) bode imela svoj redni občni zbor 11. t. m. popo-ludue ob 4. uri v hiši gosp. Ignacija Perhavca v Senožečah. Vsi častiti udje vabijo se tem potom na polnobrojno vdeležitev.
(V Laške Toplice) je do konca julija prišlo 788 oseb.
Raznoterosti.
—	Milijonarji v Odesi. „Uraždanin" poroča, da ima Odesa nad 2000 milijonarjev. Najbogatejši so: Rajli, ki premore 28 milijonov rubljev ; Radokonadi, ki šteje 8 milijonov; Marasli ima 6 milijonov; Aškinaci 6 milijonov; Efrusi 4 milijone; Rofalovič 4 milijone; baron Mass 4 milijone; Brodsky 4 milijone. Zanimivo je, da se tudi v Rusiji tujci debele, ker od vseh bogatinov so le trije Rusi.
—	Berolinsko mesto je dne 31. marca 1889 zaključilo računsko leto. Dotični izkaz sklepa s preostankom petih milijonov mark.
—	Vojskine odškodnine je po zadnjem računskem zaključku nemške vlade plačala Francija 4 207,402.SOS mark in 33 pf.
—	Razširjenje jezikov. Kitajščina jo edini jezik, kateri govori skoraj gotovo več nego 400 milijonov ljudi. Njej sledi jezik Hindustancev z nad 100 milijoni, angleščina z blizo 100 milijoni, ruščina s 70 milijoni, nemščina s 65 milijoni, španj-ščina s 50, francoščina 45, italijanščina 27 in por-tugiški jezik s 25 milijoni.
—	Kako pišejo španjski listi. Španjski list „Union Católica" je pisal nedavno: .Neka odlična oseba je dobila od jako visoke osebe nalog, naj gre v neko mesto, katerega ime nam ni znano, a to vemo, da je glavno mesto nekega nam prijateljskega naroda. Sedaj ne moremo več povedati." Bog naj zn;'t, kaj te besede pomenijo. Ali se to tiče prognanstva infantinje Done Izabele v Pariz, ali je imenovan nov poslanik?
—	Kaj je največja nesramnost? Čakati ob deževnem vremenu v kaki prodajalnici dežnikov, da se razvedri.
—	Najboljša žena ni ona, o kateri se naj-mauje govori, marveč ons, ki najmanj o drugih be-sediči._
Telegrami.
Dunaj, 0. avgusta. „Wiener-Zeitung": Dosedanji poslanik v Perziji, general Thoem-inel, je imenovan za izrednega poslanika in pooblaščenega ministra pri srbskem regent-stvu.
Praga. »>. avgusta. Deželni poveljnik Fi-lipovič jo ponoči vsled mrtvuda umrl.
Pariz, 6. avgusta. Jako dolga proklama-cija Boulangerjeva pozivlje narod, naj bo edini sodnik zoper njega. Boulanger presoja v objavljenih preiskovalnih listinah državnega sodišča obsežene zatožbe ter jih imenuje nesramna obrekovanja.
London, 5. avgusta. Nemški cesar je podelil kraljici in vojvodi Cambridge-u nemška polka. — Včerajšnji pregled mornarico se je sijajno izvršil. Nemške ladije s cesarjem so plule ob angleških vojnih ladijah, katerih možtvo je navdušeno klicalo „hitra!" Cesar je potem sprejel angleške admirale in kapitane.
Darila za „Narodni Dom".
XXXI. izkn/, ,Kr(\joarako «lrii>.l>e',
Prenesek 7134 gld. 25 kr. Krajearska družba na Češkem vrhu (poverje-nica gospica L. Danes) na knj. st. 336,
493, 512, 513 .. ■.....10 „ 30 „
Mladi rodoljubi v Trstu ost. knj. št. 2 , . . 4 „ 65 ., „ na knj. št. G . . - „ 35 „ Krajearska družba v Heleni gradu (poverjenik J). Jenko) na knj. št. LXXXV .... Krajearska družba v Ljubljani (pov. K. Lah)
ost. knj. št. 406 ........ 2
Doneski /.a mesec- junij, in sicer so plačali: Gg. dr. V. Gregorič, 1. Hribar, dr.A. Moschi, Pranja Ravnihar, Ford. in Fr. Ks. Souvan, dr. I. Tavčar in I. Vilhar^ po 5 gld. . 40 Gg. dr. A. Ferjančič, A.,G!obočnik, J. Uogola, Fr. Kollman, 1. Murnik, 1. Perdan, M. Ple-teršnik. pl. Trnkoczy in dr. Vošnjak, po 3 gl. 27 Gg. dr. K. vit. Bleivveis, dr. Fr. Munda, V.
Rohrmann in Fr. Soss, po 2 gld. ... 8 Gg. A. Bayr, J. Benedikt, A. Benkovič, O. Detela, P. Drachslor, Fr Gerbič, J. Hraskv, Dr. Hribar, dr. A. Jarc, I. Knez, dr. V. Krisper, F. Lah, G. Piro, K. Pleivveiss, L. Robič, S. Rutar, I. Slatnar, J. Svoboda, dr. K. Trilier, Fr. \Viesthaler, T. Zupan, dr. Fr. Zupane, Dr. Žagar in Ig. Žitnik,
po 1 gold..........24
Gg A. Iiartel, V. Borštner, J. Geba, J. Piehler, L. Pintar, K. Piro, dr. J. Svetina. I Šubic, A. Tavčar in Fr. Trtnik, po 50 kr. .	5
Krajearski doneski povodom Vodnikove slavnosti:
ö „ -
14
Poverjeništva ljubljanska .	43 gld	—	kr.
Poverjcništvi v Radovljici .	6 „	40	M
Poverjeništvi v Vel. Laščah .	3 „	—	»
Povcrjeništvo v Smartinem			
pri Kranji	1 *	50	>1
r na Breznici .	8 „	90	j.
„ vŠt.Lainbrehtu	0 — it	54	„
„ v Podnartu .	5 n	_	}}
„ v Št. Jurji pri			
Celji .	' M	60	J»
„ na Prtmu	O ^ »i	50	?)
„ v Smledniku .		80	
„ na Jesenicah .	4 n	10	ti
„ na Vranji peči	2 „	—	n
„ v Kamni gorici	4 „	12	v
„ na Brdu .	5 „	—	
„ v Ustiji pri Vi-			
pavi . . .	1 *	20	r»
„ v Sturiji pri			
Ajdovščini	4 »	20	M
„ v Ajdovščini .	5 „	40	n
„ v Sv. Križi pri			
Litiji . . .	8 „	—	r
„ v Motniku .	»	—	
„ v Št. Petru na			
Krasu	2	SO	n
„ v Pečeh pri			
Moravčah	i „	—	n
„ v Škofji loki .	4 ,	95	-
„ vRetečah .	1 „	33	n
„ v Mokronogu .	2	40	
„ vLučinah .	1 ,	—	
Za knjižice ..Slava Vodniku" :			
v Ljubljani.....	72 gld. 13		kr.
v Mariboru.....	2 ,	10	
v Barkovljah pri Trstu .		35	•j
v Krškem.....	27 „	50	
v Žužemberku ....		75	?»
v Kamniku.....	I »	50	M
	5 .,	—	„
		—	
v Planini in Rakeku .	5 „	—	?}
v Radovljici.....	7 „	50	
123
74
139
83
Skupaj
7525 gld. 20 kr.
Vsem zavednim rodoljubkinjam in rodoljubom, ki so na ta ali oni način pripomogli k tej častni svoti, izreka najpri-srčnejšo zahvalo
odbor ,Kra,¡carske clružbe'.
V LJUBLJANI, 1. avgusta 1889.
Umrli so:
2. avgusta. Fran Kodele, branjevčev sin, 19 dni, Rim-ska cesta 5, vsled Čeljustnega krča. — Henrieta Grunewald, zasebnica, 38 let, Dunajska cesta 15, organ, srčna hiba. — Alojzij Vizjak, železniškega pripenjafa sin, 14 dni, Karlovska cesta 2, oslabljenje, — Marija Stanonik, branjevka, 63 let, Dunajska cesta 14, spridenje jeter.
V bolnišnici: 2. avgusta. Matija Oblak, delavec, 55 let, vsled raka.
Vremensko .sporočilo.
C ¿ (Jas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine I na 24 ur v I mm 1
opazovanja	zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
rv. u. zjut. 5 2. u. pop. i 9. u. zveo.	73uO 732	1 733	3	17-8 28 9 22-3	brezv. jzapad zapad	megla del. oblač oblačno	000
Srednja temperatura 23-0° za 3 2° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 6. avgusta.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	83	gl.	90	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % .,	85	„	10	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„	80	„
Papirna renta, davka prosta......99	„	65	„
Akcije avstr.-ogerske banke............909	„	—	.,
Kreditne akcija ....................306	„	75	„
London.............119	„	70	„
Srebro .............—	„	—	„
Francoski napoleond..................9	„	51 '/»„
Cesarski cekini ....................5	„	68	„
Nemške marke ..........58	„	52'/j „
xxxxxxxxxxxxxxxxxx x Brata Ebcrl, x
X izdelovalca ol jnatih barv. firnežev, lakov J X	in napisov.	#C
H Pleskarska obrt za stavbe in meblje. J
y	XdjHl>ljnnLn,	jg
^ sa Frančiškansko cerkvijo v g, J. Vilharja hiši št. 1
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ft O v ploščevinastih pušicah (Bleehbiiehsen) v domačem Z ^^ lanenem oljnatem tirneži najfineje naribane in boljše ^^ nego vse te vrste v prodajalnah.	(14)
¡JV Cenilce na zn lite vanj«!, -^g
XXXKXXXXHXXXXUXXXX
Odlikovan: 1873, 1881.

Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—= cerkvenih oprav =— na l>unaji VII., Ziegiergasse 27.
»¡k Frane Kriiekner.
Proti gotovi naročbi se naj točneje i z v r š u j e j o vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kazule, pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
1

T u j e i.
2. avgusta.
Pri MaHču: Schuss in Kretz, trgovca, z Dunaja. — .1, Tabanset, inženir, iz Reke. — Prelesmk, posestnik, Pirnat, trgovski pomočnik, z Dunaja. — llinko Sohulz, učitelj, iz Dudjejevice.
Št. 5428.
Naznanilo.
(3-1)
Zaradi ¡»lavnega sna/enja in potrebnih poprav uradnih prostorov bodo
od 12. do vštetega 17. avgusta t. I. strankinemu prometu zaprta.
Od dež. odbora vojvodine Kranjske.
V Ljubljani, dno 3. avgusta 1889.
Radenska kisla voda ob vznožji Slovenskih goric, ne zamenjati s Radgonsko, to jo Badkersburger.
Čeravno^Radenska kisla voda stoji več kakor jeden dan v odprti posodi, vendar se peni prav močno, ako se /, vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se pogubi in r.zkadi kakor se steklenica odinaši.
oàt^JL.
ukropéujon nli sadnimi sladkorjem poniofotin, je Radenska v občo priljubljena.
Kopanje v slatini in v jeklenici vpliva posebno pri: protinu, bolečinah mokril, malokrvnosti, ženskih boleznih, slabostih itd.
Stanovališča po ceni. Prospekt
(brezplačno) od ravnateljstva:
Kopališče Radenci blizo Ljutomera.
Zaloga kisle vode pri: F. Plautzu in M. Kastner-ju v Ljubljani. (3(51