Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemŠi nedelj in praznikov. 4 The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. List Slovenskih delavcev v cAmeriki. ■a TELEFON PI&ARNE: 1278 KEOTOK. NO. 81. — ŠTEV. 81. Entered m ftecond-Claaa Matter, September 21, 1903, at the pomoč policiji. Včeraj zvečer dospelo je semkaj 300 skabov, ktere so v varstvu policije poslali v ladjedelnice, ne da bi pri tem priš o do nemirov*. Pomerv, Ohio. G. aprila. Štrajku-joči premogar Jolkn Walters in skab Charles Campbell st-a se včeraj sprla in pri teni je s-ednji na štrajkarja streljal. Walters je smrtno ranjen. Morilca so zaprli. Pričakovati je na-da'jnih nasilnosti. Boston, Mass.. (». aprila. Strajk tukajšnjih voznikov bodo danes skušali končati s skabmi, kteri so do-?,jK*li iz New York a iu Chicaga. POJEDINA BREZ PIJAČE. Tatovi so odnesli milijonarjevo vino. Newyorski milijonar Henrv Steers Lake je nameraval včeraj pogostiti povabljene goste z najboljšimi in najstarejšimi vini v svojej hiši, 71 Central Park West, ko je zvedel, da so mu po noči nepoznani tatovi odnesli vso zalogo vina. Danes je policija aretovala Jack Homa in John Davisona. Pri Hornu si t našli .šest buteljk {»o^-rešaneora vina in š. apr. Semkaj p*- javlja. da je tornado mesto Ale-ksandrijo deloma razdejal. Štiri osobe so ubite. Denarje v siaro domovino pošiljamo: za $ 10.25 ..... ...... 50 kron, sa 8 20.40 ............ 100 kron, sa $ 40.70 ............ 200 kTon, sa 9 203.00 ............ 1000 kron, sa 91014.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma ee nakazane vsote popolnoma ixplaiaje bare* vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatae izplačuje c. kr. poštni hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprUlS-neje do $26.00 V gotovini ▼ priporočenem ali refistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa Hew York Bank Draft. FRANK SAKSER OO., 109 Greenwich Stres*, New York. 9104 St Glair Ave. NE-, Cleveland, O Harrimanovo pismo. Hill aretovan. NAVIDEZNI TAT PISMA ŽELEZNIŠKEGA PREDSEDNIKA HARRIMANA Odšlo vi j eni steno graf je imenovano pismo prodajal raznim časopisom. ZASLIŠEVANJE. Dne 4. t. m. kasno zvečer so v Brooklyn Borough v New Yorku are-tovali 37iotnega stenografa Frank W. Hilla, ker je obdolžen, da je grešil proti zakonu, ki prepoveduje prodajati pisma drugih osob v svrho čas-niške objave. Hill je bil preje dolgo vrsto let u-slu/ben pri milijonarju Harrimanu in on je prodal nekemu newyorskemu časopisu pismo predsednika Harrimana, koji je slednji pisal Websterju in o kojem smo v včerajšnjem članku ne-tančneje poročali. Radi objave tega pisma je nastala velika senzacija, ko-je glavno točko tvori predsednik Roosevelt. V tem pismn izjavlja namreč Har-riman, da je dobil od Roosevelta osebni poziv, naj nabira prispevke v svrho republikanske aigtacije povodom predsedniških volitev v 1. 1904. Hilla je aretoval detektiv Bernard •T. Flood pri bančni tvrdki De Coppet & Doremus na Broadwayu, kjer sedaj Hill dela. Pri sodišču je pomožni pokrajinski pravnik Krotel preslišal jetnika. Tu so mu predložili prepis Harrimanove-sra pisma in Hill je priznal, da je pre pis njegova pisava. Pismo je spisal po svojih stenografičnih noticah in je je ponudil najpreje nekemu brooklyn-skemu časniku in potem še nekemu listu v New Yorku. Oba lista sta pa po nud'bo odklonila in šele pri tretjem časopisu je prišel Hill na pravo mesto. — Hill je nad 20 let služil pri Harrimanu. toda pred letom 'dni &o ga odslovili. ker drugi uslužbenci niso mo-irli shajati ž njim. Aretovali so ga vsled tega, da v bo doče preprečijo prodajanje takih pi sem. KAMENOVANI NASELJENCI. Domačini so kamenovali s parnikom Slavonia došle grške naseljence. Za Grke skrbi — avstrijska naselniška družba. Včeraj se je iz Reke došlega parni-ka Slavonia izkrcalo 26 Grkov. Avstrijska družba za varstvo avstrijskih naseljencev, se je pobrigala najprej za te Črke. od kterih ima več dobička, ne tako. da se m bati, da bi bolezni postala epideiničn? Puerto Barrios, Guatemala, 6. apr. Po bitki pri Namasique, v kterej je Nicaragua porazila hondursko vojsko, je predsednik Bonilla bežal in zasedel s svojimi četami utrjeno mesto Amapalo. V glavnem mestu Tegucigalpa je bilo le malo vojaštva, ker so skoraj vse čete poslali na pomoč generaloma Baraliona in Chrisbmass, ktera sta pa bila kljub temu tepena. Potem se je posadka v Tegucigalpi uprla, na kar je Bonilla ukazal generalu Saturnino Medalu, naj mesto ostavi. Čete predsednika Bonilla in generala Saturnino so se potem združile s četami salvadorskega predsednika Fi-gnera na meji, kjer sedaj čakajo nadaljevanja vojne. Hondur^ki vojni minister, general Ordonez, dospel je v Puerto Cortez in prevzel povelje obrežne obrambe. Bo-nillove čete so zasedle vsa mesta ob severnem obrežju Hondurasa izimši Trujillo. Tudi okraji zapadno od Co-moyajue, kjer so najbojevitejši Indijanci, so še v oblasti Bonille. New Orleans, La., 6. apr. S tovornim parnikom Dictator, ki je dospel iz Ceibe, Honduras, dospeli so semkaj dva častnika in osem vojakov razbite hondureke vojske. Med temi sta general Alfonso Galardo in polkovnik Pa-dilla, kteri slednji je bil poveljnik v Ceibi. Vesti iz Rusije. Gar odstopi? LONDONSKI "DAILY MIROR" TRDI, DA JE BOLAN. — NAVADNA LAŽ. Gosudarstvena duma se najbrže razpusti in potem ustanovi diktatura. "NESMISLI". London. 6. aprila. Tukajšnji list "Daily Miror" trdi, da je v stanu "na pod"agi popolne verodostojnosti" poročati, da bode ruski car tekom mesca dni odstopil, nakar bode veiki knez Mihajl vladal do polnoletnosti prestolonaslednika. ■Tozadevne priprave se vrše že par tednov, in sicer potajno. Car je baje bolan. Isti list tudi "bluffa", da bodo v Rusiji gosudarstveno dumo odpravili in ustanovili vojaško diktaturo, da se tako revo*" ucija zatre. Nadalje se zatrjuje, da se bode veliki knez Mihajl oženil s princezinjo Viktorijo Slezvig-Ho.štajnsko. Carinja-mati je samo radi tega prišla v London. Tukajšnji ruski poslanik gTof Ben-ckendorf naznanja, da so vse zgoraj navedene vesti največja .nesmisel. "Berliner Tageblatt" poroča iz Petrograda, da se je brat ruskega carja ve iki knez Mihajl smrtno zaljubil v hčer njemu dodeljenega častnika Foersterja. Ye iki knez Mihajl je podedoval od svojega očeta Aleksandra III. veliko postavo. Veliki linez živi povsem za-se in se ne vtika v javno življenje. Iz do'bro obveščenih krogov se sliši, da je njegova mati, carica-vdova Marija Feodorov-rna, prav radi tega šla na Angležko, da najde tamkaj za svojega sina primemo nevesto ter da se v par tednih povrne iz Londona. Nedavno je neki ruski dijaik v Ber-mi (Švica) dobii brzojavko, da mu je mati na smrt bolna. Vsled te vesti je takoj krenil jim je pokazal brzojavko, so mu relkli, da je niso oni od poslali. Ko-nečno se je zvedelo, da policija v najnovejšem času se služi lega načina, da premami sumljive osobe na rusko ozemlje ter jih potem brez vsake zapreke zapre. Navadno ipoverijo v adarji svojim uradnikom, da jim prirede pregled najvažnejših člankov. Seveda radi kontrole čitajo semintja tudi druge liste, če se ni morda kaj neljubega zamolčalo. Na ruskem dvoru je to vse drugače. Najprej prečita no vine prvi urad. v drugem se izrežejo in okrajšajo, v tretjem se odstrani, kar bi bilo neprilieno. končno dobi te izrezke v roke načelnik uprave, ki zopet — črta. Sedaj jih dobita v roke minister zunanjih poslov in minister carskega dvora, ki jih iznova krajšata. Petkrat okrajšana vsebina se prepiše s pisalnim stVojem in odpotuje v Carsko selo. JX>k er je živel še TrefMJV, je v šestič še on. pre OGRSKO IN AVSTRIJO DO SKLENITVE NAGODBE. Vsaka državna polovica bode nekoliko odnehala v prid druge. DO LETA 1917. Budimpešta, 6. aprila. V dobro poučenih političnih krogih na Ogrskem vedno bolj prevladuje prepričanje, 0 " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. *GLAS NARODA" izhaja vsak dan u-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day. except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Published by the iLOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Za og!ase do deset vrstic se plača 30 •en tov. Doni«i brez podpisa in osobnosti se fle natisnejo. 1 >en.i*- naj se blagovoli pošiljati po Virnev < 'Trier. P i snremembi k r a i a naročnikov Tosimo, d,i se nam tudi prejšnje bivali-K*' naznani, da hitreje najdemo < aslov-lika. iJ>opisom in pošiljatvam nare ite laslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector. Koncem tedna. "Človeštvo od milijonov Mr. Smi-tha nima Cioristi . trdi ]VIr. Carnegie. Toda od knjig v Carnegiejevih knjižnicah človeštvo tudi ne bode sito, zdravo in srečno... * • * Včerajšnje časopisje piše v uvodnih č.ankih: Devetnajstletna deklica se je v Plaintieldu zastrupila, ker ni smela iti k plesni zabavi. To se pravi: ker po noči ni smela par ur "živeti", kakor je hote.a — raje ne živi... * * * elika noč — kedo jo pri nas praznuje drugače, nego druge navadne nedelje! V resnici imamo le tri na-A-i.jonalue praznike: pri prvem se pre-tnajemo puranov, pri drugem postanemo bankerot radi božičnih daril in pri tretjem se ranimo s smodnikom in ognjem, da s hrupom doikažemo n"aš pat rijot izem... * * * '"Javno mnenje"' — glasi se uvodni članek newyorskega .ista '"'Ame-rikansko-IIrvatske Xovine": A ko se javno mnenje obrne proti kojemu, ki je saj deloma javna osoba, mora imeti to hujše posledice, nego bi jih pričakoval eelo kak polen-tar... * * * In isti hrvatski časopis piše mnogo od delnic pros ule Steamship Go., za ktere ni na trgovišču dobiti niti centa: ker "F. Z. S. S. Co." več ne obstoji. Uakor nam je sama naznanila, in sieer uradoma z ovali Hrvatje za nek steamer. Te-ira steamerja sedaj ni več, toda Tu-ljan se na to ne spominja in se tudi ne spominja, da so the Croejšns plačali denar za ta steamer. Nadalje se ne spominja, da bi bilo dobro, da vrne denar nazaj pipelnu in tudi dejanski pozabi na kompanijo. Ye see, Mister Editer, kako lahko se pozabi? Šele novi hrvatski njuspej-per v New Yorku je Tuiijanu zopet oži\dl spomin. Ravno tako se je zgodilo tudi z menoj. Zadnji ponedeljek sem odšel od doma — Jaz mis im, da sem imel s staro nekak fig;ht — potem sem v banki dvignil petsto dolarjev, da plačam nek račun in — well, vse skupaj je blenk, Jaz se na ničesar ne spominjam do trenotka( ko sem prišel danes domov. Onih $500 je med tem jjostalo tudi bJenk. Vse, ikar sem še imel pri sebi, ko sem prišel domov, je bil jeden "Peoples Voice", trije centi, dve žvepenki, par trolley-transfers iz Hobokena, Jersey City, Bayonne in druzih svetovnih mest. Vendar je pa čudno in s pesmijo ( Sedaj pa stara neče verjeti, da "Komedija iz Auguste" (Maine) v ves čas. ko sem bil od doma, nisem sog asju, da nad Vratmi "neke kuče"| vedel, kje sem. kako se imenujem in v New Yorku še vedno visi napis'sem li oženjen ali pa še single, sti pa za one, ki prodajajo medicine 11 Orosi'' iz newyorskega. vodovoda, za profesene's in sploh za imedikel fekulti. With regards, Yours, John Dobernidgeu Esq. P. S. Toda v času, ko sem na vse pozabil, je šlo mnogo denarja. Dobro je bilo, da sem povsodi, kjer sem povedal svoje ime^ dobil neomejen puf. The same to you, J. D., Esq. DOPISI. družbe žalostnega spomina___ ♦ * • In sedaj, ko " Amerikansko-Hrvat-ske Novine" tako stvarno razkrin-kujejo Tuljana. preti sednji s tožbami: hudo in jako je orožje, ktero človek v nevednosti proti sebi skuje---- * * » Velikonočne slike v velikonočnih izdanjih jugoslavjanskega časopisja v Ameriki — kako so divno-čudne. Slovenski anarhisti v Chicagu slikajo Kristusa v obliki delavca, ki ima na vsake j roki po — šest (G) prstov. Sence na slikah so jim nepoznana ali pa posledica, velikanske raznih pretečih jim zapo- stvar, sence rov.. Smrd.jivi glas je na Veliki petek prinesel zelo j*onesrečeno sliko: Pod kri> j«* naslikal Mar ina. Res je križ akit in za si kamre. ijski injai -t a ne časnikar leto dni špeh- Tudi Hrvatje napredujejo na tem polju... Cika Suhovič. de egat iz j Sarajeva, je nns!il;al v " Radničkih | Novi na h" Kristusa v spremstvu — Iačana i/. Oirulina, s torbico in neizogibnim " kaiserbartom " v ilokaz. da bi imel Kristus v Liki-Krlxavi največ opravka... * « » t:,vonočno izdan je je pa "~<>dni List". ' ■ tia- Jaz som vse pozabil in še sedaj se ne spominjam. To C ah ko dokažem po Lot Louisu. Ta me je namreč te dni srečal. "Hello. John!" dejal je. "Kaj pa ti tu počneš?" "Sir?" odvrnil sem mu. "Ali me ne poznaš?" dejal je Lot Louis. "I admire your impudence", dejal! sem Jaz. "Jaz niti ne vem. kodo sem Jaz majself in vi hočete, da bi vedel, kedo so drugi ljudje?" "Ti si vendar John Dobernidge, Esq., pojdi z menoj; tvoja stara je v strahu, da se ti ni kaj pripetilo." "Kedo pravite, da sem Jaz?" "John Dobernidge, Esq. Pojdi z menoj.'' "To lahko vsakdo pravi, kedo mi pa dokaže, da sem v resnici John Do-bemidge ?'' Pri teh besedah sem skočil na karu, ki je baš memo vozi a. Torej, Mister Editer. položaj, da nisem vedel, kedo sem, kje stanujem^ in sem li oženjen ali single, je trajal Rever, Pa. Dragi "Glas Naroda":— V našem (kraja je umrl naš rojak Ivan Hribar, doma od sv. Križa pri Litiji, v starosti 25 let. Bil je ob-streljen od so rojak a in je umrl na posledicah. Pokojnik je bil član društva sv. Barbare v Forest City, Pa., oziroma postaje št. 10 v W. Vai. Od omenjenega društva je prišel blagajnik g. Andrej Cuder ter je uredil vse potrebno za pokop tako, da smo lepo spremili našega rojaka k zadnemu počitku. Priporočam vam to Jednoto, ktera tako lepo skrbi tudi za svoje oddaljene člane. Ivan Hostnik. San Francisco, C al. Dragi "Glas Naroda":— Iz vseh krajev Zjedinjenib držav se čita več dopisov Ikot od nas, čeravno smo imeli preteklo leto dosti in še preveč novic. Kar se tiče mesta, so razvaline po potresu in ognju večinoma odstranjene. Pravi čudež je, da je v enajstih mesecih že tako mesto vzrastlo. Skoraj več kakor nad polovico zemljiščih se že vzdigujejo krasna po-s opja, nektera še nedodelana, druga pa že poslujejo z raznovrstnimi kupčijami. Ako bode mesto tako napredovalo, je upati, da bode v petih letih krasnejše, kakor je bilo poprej. Delo bi še bolj napredovalo, ali ta mesec (marec) neprenehoma dežuje. Zaradi tega so ulice popolnoma razdejane, posebno zaradi prometa vozov, ki neprenehoma vozijo materi-jal, stavbeni les in razno blago. Tudi železnični promet je ustavljen,. Iker je povodenj odnesla žefeznični tir na več krajih na deželi. Toliko dežja že nismo imeli od leta 1S90, kakor starejši ljudje sploh govore. Od več krajev iz iztoka dobivam od rojakov pismo z vprašanjem, kakšne so razmere delavcev tukaj. Ker pa ni mogoče vsakemu posebej odpisovati, namenil sem se v "Glasu Naroda" nekoliko delavske razmere pojasniti. I>e"a je tukaj vsakovrstnega, posebno kadar se dež ustavi. Vendar naj nihče ne misli, da delavcev primanjkuje. Kakor je iz angležkih listov posneti, je 40,000 prebivalcev več kakor pred ognjem. Vendar ako kdo hoče si delo iskat in za vsako delo prijet, ga že dobi. A veliko jih ge brez dela, kakor povsod. Delo je vsakovrstno, Ikakor v vsakem velikem mestu, tako da ga ni mogoče sploh naštevati. Tesarjev in stavbenih delavcev ne primanjkuje. Veliko jih je, ki nimajo dela, ker pogodbeniki (kontrakborji) ne morejo dobiti potrebnega materij ali a. Ako hoče kak rojak priti, dobi morebiti delo drugi dan, morebiti pa tudi ney kalkor ima človek srečo. Kakor se sliši, bi se zidarjev in tesarjev več rabilo. Ako je kak Slovenec izurjen v tej stroki in pripada k uniji, lahko poskusi, mogoče bode dobro naredil. Plača je dobra. Tesarji in mizarji zaslužijo po $5 za Surno delo; seveda mora vsak pripadati k liniji. Zidarji imajo po $7 za Surno delo. Plestarji od $S do $9 na dan. Pomočniki pri stavbah od $2.50 do $4, morajo pa tudi pripadati k uniji. Navadni delavci pa $2 do $2.50, morebiti do $3 na dan, Ikakor kdo zadene srečo. Hrana in stanovanje s bane pa $20 in še več na mesec. Ako ktere^a rojaka vese i videti Crt ifornijo in Sa>n Francisco, lahko jKiskusi svojo srečo. Vendar pa jaz ne svetujem nikomur in tudi ne odvračam nikogait Veliko jih je že prišlo od vzhoda; bili so en čas tu- Politično-gospodarski pogled na leto 1906 oa slovanskem jugu. m. Ako bi bile splošne razmere v Av-stro-Ogrski bolje urejene in po voice je, bi bila močneja tudi obrt, bila bi bolj razvita tudi industrija, bila bi živeja trgovina, bil bi trgovinski izvoz večji nego uvoz. Samo živahna izvozna trgovina more dati močan polet in čvrst razvoj vsem podjetjem kteresibodi vrste. In ako ni tega, potem vsa trgovina, industrija in obrt le životari in iz tega navstajajo polomi, pogube. Posebno »krizo je prefrpelo v Dalmaciji pomorstvo. In ravno ta na-rodno-gospodarska panoga je največje važnosti tako za Dalmacijo, kakor tudi za vso državo. Nu, vendar je opravičena nada, da se odpomore tudi temu zlu. Nedaljna bodočnost mora dati ne samo Dalmaciji, ampak tudi vsej naši jadranski obali, od Trsta do Spiča. močno, mnogoštevilno in organizirano trgovinsko mornarico. Dobre nade je, da z ustanovitvijo nove ladjedelnice v Tržiču oživi tudi naše domače ladjedellništvo, ta preko-ristna in prevažna industrijalna panoga in preporojenje naše trgovinske mornarice in naše uvozne in izvozne trgovine. Potem razvijejo menda tudi ladjedelnice v Trstu, na Reki in v Lošinjii živahnejo delavnost na gradenj u novih trgovinskih in vojnih ladij. Prometna sredstva so se pomnožila razmerno potrebam trgovinskega prometa v tuzemstvu, kakor !tudi na prometu v inozemstvo. To je splošno dejstvo. To je vesel znafc, ki kaže na boljo bodočnost. Kakor prehodno zlo za trgovino in za promet je smatrati morda tisto povišanje, ki se je uvedlo početkom tega leta v pristojbinah pisemske pošte, brzojavk in telefona v AvsttijL Kakor tudi v drugih državah in pokrajinah, tako je tudi na slovanskem jugu stanje in živ.jensko vprašanje uradnikov, obrtnikov, rokodelcev in delavcev neprestano na dnevnem redu. In dokler se to vprašanje ne reši na potreben in pravičen način, in sieer po državi in delodajalcih samih, vse dotlej bode trajala vedno i^kra socijalnega in o sobnega nezadovoljstva in bode silil vedno živeje izpod vročega pepela ogenj prevelike materija'lne. nmra.ne in fizične borbe delavskega življa za življenski obstanek. Važno ulogo v marodno-gospodar-skem življenju na slovanskem jugu igrajo globoka politična navskrižja ki umetno obstoje med narodnimi večinami in manjšinami. Ta politična navskrižja otežavajo toliko duševni, kolikor gospodarski razvoj večin, nad Interim i vladajo umetne politično-ad-ministrativne manjšine, kakor tudi manjšin, nad kterimi gospodarijo prave petežneje večine. S.ovenska manjšina v Trstu in okolici je potisnjena po itjalijansSti politično-admi-nistrativni večini, ki heče dati Slovencem narodnih šol v Trstu in jim ovira vrhu tega tudi svoboden gospodarski razvoj. Slovenska manjšina v Trstu mora torej dobiti na vsak način ljudskih obrtnih, trgovinskih in srednjih šol, gimnazijo in realko. do danes zjutraj, ko sem bil v nekem ka-i- Pa so sl>et nazaj šli ter se hlldo" sa oonu, kjer me ni nihče poznal. Tu vali na one> kteri 80 J1™ pisali, da sem vprašal, je li vse plačano in bar-. ®aJ PrideJo sem- Jaz Pa te odgovor-keeper je dejal, da moram še zadnji nosti "ečem in ne morem sprejeti na-treat plačati. Ko sem to stori, imel se- ker sem J° tudi že izkusil; vendar sem le še jedno dime in par nikljev. bi ra,d pomagal rojaku, ako bi bilo Tu sem se zamislil in nakrat se mi je mogoče, ali abb je sploh mogoče. — zjasnilo, da sem vedel, kedo da sem, S tem upam, da mi bodo moji dopi-1'ije stanujem, da imam staro in fe- oprostili. Ako ima kteri kak- milv, na kar sem se odpeljal domovj žno važno ^I>rašanjq ga prosim, da kjer sem vse stari povedal — sedaj . mi v iem listai uaznani adi vpraša, • a še neče verjeti in pravi — well, | na kar mu ^ odgovorim. vse pisati, ker bi bilo! ^ ^kjepu pozdravljam vse rojake j po širni Ameriki, tebi "Glas Naro- , ~ . ., ' da" pa želim obilo naročnikov, •a je, da je v -časopisih ■fsi _ .... , .1 John Stanha, v California ittda se je > :emu Tuljanu v New Yor- i • i m ' •• --—■- i-irinjuo. WHiit»>ji ii^SBWi i POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam srčno vse rojake, zlasti pa one v Federal u, Pa. New York, 5. aprila 1907. Valentin Podobnik. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu 9 Clncagi, III.. kako* tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu'-, 617 s. Center Ave., Chicago, II!.. blizu 19. ulice, kjer točim pristno uleža»*.o Atlas* pivo, izvrstni v»uUkey. I^ajuol^a vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in ixrzJna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L Msjr. Seb. Kuelpp. Ako kašljaš, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne o ila-šaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vihj Knlje sredstvo, 1 i zanesljivo pn-preri izi»a danje las pospešili«- r,• r, Miranu-isto kožo, ter daje prieten hlad. 1 >k:itulja Si-.u, 3 škat. $4.00. Marijareljske kapljice kakor tudi zdravilo za ia.-e razpošilja: IVI. RENYI, Box 32, Sta. D. ' New York, N. Y. Telefon 2034. Frank Petkoišek Z14-Z18 Market Street Waukegan, 111. priporoča rojakom svoj f ^SALOON, v kterem vedno toči sveže pivo, d<>bra vina In whiskey, ter I ► ima na razpolago ti ue sni od k e. ~ . | ► V svoji PRODAJALN1CI ima vedno sveže groce- 4 <■ rije po nizkih cenah. " J ► Pošilja denarje v staro domovino relo hitro in ceno; v J * zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. I * A A * * * ' ,lf 1 A ^ 1 i ft >||j t larfj JUgOSlM fanska Katol. Jednota. Inkorporir&na dne 24. janu^ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADN fKT: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GEKM. P. O. bo> 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Bo* 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Rx 641, Eveleth, Minn. I VAN KERŽISNIK, HI, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4ft24 Blarkberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Oiicago Street, Joliet, Dl. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe ndov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOCŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega, odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". ZOPET SPREJETL v I. A i»tv< •ert. du. lštvi Ciri.a Anton in Metoda št. 1 v Ely, Minn., 16. marca: Ivan Mrače cert. 3376, Fran Pucelj cert. 257. Vsi Alojzija št. 13 v Baggaleyu, Pa., 16. marca: Josip irt. 1SS1. d Ba. vo sv. Martina št. 44 v Barbertonu. Ohio, 24. marca: Leo-•rt. 4033 I. razred. Društvo šteje 45 udov. V društvo sv. Barbare št. 33 v Trestle. Pa., 24. marca: Ivan Dolenc cert. 2151, Valentin Kocin cert. 216S. Oba v I. razredn. V društv . sv. Mihaela Arb. št. 40 v CIaridge, Pa., 14. marca: Cecilija Radeš cert. 3261. ODSTOPILI. Iz društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgh, Pa., 24. marca: Fran Zobec cert. 1066 I. razred. Društvo šteje 98 udov. Iz društva sv. Petra št. 59 v De Ivalbu, LL, 3. marca: Matija Balen cert. 4632, Luka Rubčič cert. 475S. Oba v I. razredu. Društvo šteje 9 članov. Iz društva Vitezi sv. Jurija št. 49 v Kansas City, Kansas, 24. marca: Nikolaj Klemenčič cert. 2942, Ivan Sestric cert. 4997. Oba v II. razredu. Iz društva sv. Barbare Št. 4 v Federalu. Pa., 24. marca: Anton Habjan cert. 662 I. razred. Iz društva sv. Petra št. 50 v Broekfynu, N. Y.. Ivan Zalar cert. 5900 II. razred. Društvo šteje 33 udov. Gbtanl Iz društva sv. Barbare št. 39 v Roslvnu, Wash., 3. marca: Milutin Vinjevič cert. 4603, Filip Ix>patič ce.T. 5184, Ivan Gregulič cert. 4254, Matija Pleše cert. 6090, Peter Tomac cert. 3159, Ivan Pleše cert. 4250, Štefan Gašparac cert. 4244, Anton Svojgar cert. 2374. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 176 udov. Iz društva Jezus Prijatelj Ma.e lih št. 6S v Monessenu, Pa.. 16. marca: Mato Matka cert. 5799 I. razred. Društvo šteje 36 udov. Iz društva sv. Petra št. 59 v De Kalbu, 111., Štefan Kramevič cert. 4631 I. razred. Od društva sv. Barbare št. 21 v Denverjm Colo., 14. marca: I. razred. Josip Debevc rojen 1873 c šteje S.S, drugo 110 udov. Od društva sv. Mihaela št. 27 v Štefana št. 3S v Bear Creeku, Mo-nt., cert. 1842, Ana Lužar rojena nic. drugo pa 2 članici. PRESTOPILL št. 47 v Aspenu. Colo... k društvu sv. Jožefa Anton Kovač rojen 1869 cert. 2686 ■rt. 649S I. razred. Prvo društvo Diamondvi le, "Wvo., k društvu sv. 3. marca: Marija Pire rojena 1863 1882 cert. 1834. Prvo društvo šteje 13 čla-JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. Vlom. V trgovino gospe Klementine Pollak v Trstu so neznani tatovi vlomili in odnesli 80 K denarja in za 26 K raznega blaga. . ŠTAJERSKE NOVICE. Voz a starim železjem se je zvrnil v Štoreh pri Celju na delavca Koširja in Štora. Oba so hudo ranjena prepeljali v celjsko bolnišnico. Več oseb je zastrupila Ana Leitin-ger pri Sv. Ožboltu blizu Jesenic na Štajerskem. Hudodelko so zaprli. Boj med kulturonosci. Na praznik sv. Jožefa so se v Gradcu v restavraciji na južnem kolodvoru zbili Nemci in Lahi. Boj je bil hud. Mize, stoli, noži, palice, vse je delovalo v obrambo razžaljene kulture. Ko je pridrla policija in drugo uniformirano moštvo s kolodvora, so pometali Lahe na prosto, tako da so na pozorišču ostali samo krvavi junaški Nemci. In zopet je izvršeno veliko nemško-laško "kulturno" delo! Sam se je javil infanterist Robert Pirkovič, ki je ušel od postaje v Celju. Prišel je do Maribora. Kolesar ponesrečil Ključavničarski pomočnik L. Petek v Mariboru je padel s kolesa s tako silo, da je obležal nezavesten. Pretresel si je možgane. Bil je nekoliko pijan, ko se je peljal. HRVATSKE NOVICE. Z nožem. V Stenjevcu pri Zagrebu je pijani Ivan Šipkovič z nožem smrt-nonevamo ranil kovača Kučasa in pomočnika Županiča, ker mu nista hotela dati železne osi, da bi šel nad svoje nasprotnike. Nesreča v parni pilarni. V parni pi-larni Šutejevi v Zagrebu je 161etnega Ludvika Crneliča zgrabil stroj in mu zdrobil nogo. Madjaronsko gospodarstvo v saboru. V hrvatskem saboru je odbor za saborske posle predložil poročilo, iz kterega je razvidno, da se pod madjaronsko vlado niso pregledali saborski računi od 1. jan. 1901 do 30. aprila 1906 in da je protipravno dvignil iz saborske blagajne bivši saborski predsednik Vaso Gjurgjevič 13,364 K 56 v, madjaronski poslanec dr. Egers-dorfer pa 134,130 K. Sabor je sklenil pozvati vlado, naj te svote predpisanim potom iztirja od Gjurgjeviča in dr. Egersdorferja in se naj o uspehu poroča v prihodnjem zasedanju. Takšna korupcija je vladala za časa ma-djaronskega režima na Hrvaškem. Je bil pač že zadnji čas, da se je tudi na Hrvatskem korenito pometlo in da je prišel na površje novi kurz! BALKANSKE NOVICE. Iz bo sansko-hercegovinske statistike. Preteklega leta je bilo v Bosni in Hercegovini 266 žandarskih postaj z 2300 žandarji. Provizorično nameščeni žandarji imajo 680 kron, definitiv-ni pa 880 kron letni hdohodkov razun prostega stanovanja. Čez 18 let službe gredo lahko v pokoj. L. 1880 se je izdalo za žandarje iz bosansko-herce- govinske državne blagajne 2,341,214 kron, 1. 1906 pa 3,753,189 K. V Bosni in Hercegovini je 239 ljudskih šol s 568 učitelji. Pomožni učitelj ima 710 kron, stalni 1000 K na leto plače. Gredo pa lahko učitelji v pokoj po 40 letih službe. Leta 1880 se je izdalo iz bosansko-hercegovinske državne blagajne za šole 16,290 K, 1. 1904 (to so zadnji podatki) pa — 641,270 K. Pa naj še kdo reče, da Avstro-Ogrska ne nosi prosvete v Bosno in Hercegovino ! RAZNOTEROSTL kega posebej primemo namestiti. Toda turški sultan ne bi bil nikakor v zadregi, tudi če bi ga obiskalo več evropskih -vladarjev na enkrat. V resnici, Carigrad ima največ ogromnih palač. Najprva je Jildiz, ki se zamore svobodno imenovati mestom s svojimi številnimi paviljoni, vilami, ulicami in parki. Tu je bival cesar Viljem, ko je prvikrat obiskal turško prestolnico. Potem je palača Dolma-Bagdže na Bosporu, veličanstvena zgradba s prestol no dvorano, ki je ena* največjih na svetu. Tu je bil nastanjen 1. 1870 cesar Fran Josip. Poleg tega so palače Bejlerbej, lepa palača ob Bosporu, kjer je 1. 1869 stanovala bivša francoska cesarica Evgenija, nadalje palača Ceragam, ki je sultana Abdul-Aziza stala nad 50 milijonov frankov; potem palače Ghiok - Smijen Bejkos, Calenda itd., ne da navedemo še ne-številne vile ob Bosporu. Vse to dela Carigrad v tem pogledu najgostolju-biveje mesto na svetu. Sprehod bika po Parizu. Na, pariškem kolodvoru za blago se je nedavno povodom nalaganja v vozove odtrgal en bik ter krenil po pariških ulicah. Najprej je prebrnil neko kočijo ter prebol konja, potem se je tako navdušil za bicikelj, da si ga je hotel ogledati od bliže. Biciklist je bil seveda druzega mnenja ter je zbežal v neko hišo, dočim je bil bik nataknil bicikelj na rog ter ga zmagonosno nesel po Pasteur je vi ulici. Tamkaj so pe "6th size** fn večje velikosti"l8th size * <*gospode Naslov ■^i" mpn w- knigCi M. Pogorele Box 226 Wakefield, Mich Rojakom ^ Pa naznanjam, da j.. za tamošnji okraj moj edini pooblaščeni zastopniK za vse posle JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley" F^tsburg, Pa. Ury'iiv lire: ^Jik dan ow £7. d«? ure. t. v eb sobotah do L 8. u l e zve«'et. zaloga vina in žganja Matija Grin; Prodaja belo vino j>o 70e g) *lou M <"»'io „ „ .JO« „ Družnik 4 fr »Ilono za.......$11.00 Brnjeve« 12 / i M2.ou ali 4 gall, (s uteek) za.......SU'. » t> Za obilno naročilo se prlporoi« Marija O rili v 1548 St. Clair .St. CLEVELAND O. } j, --r"-- Frank Gakscr, MARKO KOFALT/ 249|So. Front St., STEELTON, F>A. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, kiere točno in po ceni izvriSujem. Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr*. Marko Kof&It je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. ti Wirinetou, rdeči gentleman". Nj n^lte za nanitlaom. Spisal Karl May. Priredil za "Glma Naroda" B. (Nadaljevanje.) "Sinovi comanški imajo oči, a ne vidijo, imajo ušesa, a so zamašena, da bi slišala korake njihovih nasprotnikov. Naj odvzamejo moji beli bratje mokasine konjem!" Radi ubogamo Winnetouva, ker živali izredno trpe po grdih stezah in skalinah. Izredno slabo ježo imaino; tukaj je skalovje, tam zopet vsepolno drevja, ktero je padlo vsled starosti, ali pa ga je podrl vihar. Čim dalje gremo, toliko bolj divje je vse; tako pridemo zvečer srečno do vrhunca, kteri se vleče vzporedno s Sierro od severa na jug. Na oni strani jahamo navzdol ter pridemo malo po solnčnesn zahodu do izvrstnega taborišča. Večer in noč mine brez po^ebnostij. Drugo jutro jaham malo na poizvedovanje, a se kmalu prepričam, da nas nikdo ne zasleduje. Nadaljujemo pot; tla me spominjajo malo 11a Colorado. Gozd se polagoma preneha, ker primanjkuje vode. Vidimo vsepolno izsušenih strug. Vse so silno izjedene in pričajo o moči vode, ktera je morala biti prej. Če smo se bližali kaki izmed teh kot mreža med seboj zvezanih strug, smo zapazili na nasprotnem bregu senco tega, na kterem smo. Čimdalje gremo, tembolj postaja črta vidna; nenadoma smo pred silnim breznom, kterega grozoto zmanjša vsekakor to, da je na dnu tako svetlo kot na vrhu. Vendar pa so bregovi tako strmi, da bi se jih dalo premagati le z največjo težavo. — Če se te doline opazuje natančneje, se zapazi, da se morajo v deževnem času najnduiti i*>polnoma z vodo. Na obeh bregovih je zarisano, kako na,-rašra oziroma upada. Tukaj se vidi čudovito lepe sklade skalovja, kteri tvorijo tako zanimive oblike, da bi jih človek najrajši naslikal. Dvigajo se piramide in voglasti skladi, velikanski stebri in obok. Na nekterih krajih je voda izdolbla tako p<->ebne oblike, čudovite zajede, skoro bi rekel okrasje, kot l»i biio izdolbljeno s človeško roko. Dno struge *e le malo udaja proti sredini; zato se težko pride do dna. Človek mora znati že dobro plezati. Toda višina je na vse strani tako raz-orana, drv pride ob bregu take štrugc kmalu do stranske, po kteri se pride v glavno. Uj>orablja lahko za pot, ker drži vedno v določeno smer. Velika ugodn«'-1 je to za potnika, ker se ga ne more zapaziti drugače kot prav i/, breja. Seveda je tudi slaba v tem, da ne zagleda prej sovražnika, dokler ni prav pred njim. Mi gremo po taki dolinici v zapadni smeri. Čimdalje gremo, toliko bolj izgublja dolina svojo globino in toliko manj ima stranskih potov. Ko-nečno zagledamo pred seboj obrastle višine Sierre Rianke. Pri \ /no/ju gore dobimo obilo strug, polnih vode, ktere se zlivajo vse v Rit» IYro-. Med temi je tudi ona, ktera izvira v tisti dolini, kjer je zakopan zaklad Po Dtgnite otekle-in bolne ude z Dr. RlCHTEBdEVllf T SidroPainExpelkrjem in čudili s« bodete radi hitrega ozdravljen ja. — Rabil sem VaS Fain E speller 20 let drugod id tukaj" z i zbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. Rev. ft. W. Freytag, Hamel, 10. Na vsaki steklenici je maša varnostna znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F7. Ad. RICHTER&CO. 215 Pearl St., New York. morem mul jo. Mri skill višin pasti naš< Ali j. je mogoče pojx.idne pridemo do nje. Dolga je kako poldrugo angleško La j.a kake pol ure hoda. Kroginkrog je obdana od obrastlih gor-(>h vodi raste teuinozelena, sočna ta trava. Žal, da se ne smejo še živali, ker bi lahko izdale našo prisotnost. je ta dolina prav res tista, ktero iščemo?" vprašam Hoblyna, ker }e, da se moti. '•Popolnoma gotovo, Sir. Tukaj gori pod onim hrastom sem prvič prenočeval » kapitanom." "Jaz predlagam, da gremo v kako sosedno dolino, kjer se bodo lahko konji pasli. Tam pustimo stražo, pa smo brez skrbi tukaj." 1>0 govnriš, ' pravi Sam; "a utegne se zgoditi, da bi rabili nenadoma na-e konje! Kuj potem? Jaz ne dam moje Tony tako daleč preč." "Well, pa po i š rimo v gozdu kak skrit prostor. Jaz hočem z Bobom preiskati to stran. Winnetou pojde na ono. Vi drugi čakajte, dokler se ne vrnemo." Razjaham, vzamem puško in grem z zamorcem v gozd. Ta je precej strm; drevje leži vse navzkriž. Zato je bolje, da sva brez konj. Midva ne greva -kupaj, ampak vzporedno. Ko prehodiva že precej, zavpije naenkrat Bob : "Ma.v-a, oh, oh, Massa, pridite, hitro, hitro!" Obrnem se in vidim, da teče do neke bukve; tam zgrabi za vejo in spleza narjo. "Kaj je Bob?" "Ma^a pridite brž, pomagajte nigru Bobu! Oh ne. ne pridite, ampak pridrvite in prij>eljite vse ljudi, da ubijete velikana." Ni n.i treba vprašati, kakega velikana misli, ker ga baš zagledam drveti iz gošt-e. Sivi medved je, tisti prijazmi, pogumni sivček, kteremu pravimo navadno grizli. Slišal sem v puščavi ti=te silne glasove leva, ktere zaznamuje Arabec z besedo 'rad' (grmenje); slišal sem rjoveti bengalskega tigra in treslo se mi je srce, ker se mi ni smela tresti rok* TWa globoko, rezko, satansko rjovenj*- sivega medveda gre skozi mozek in kosti ter vzbuja celo pogumnežu »klepetanje zob, ktero pa se ne čuti samo v ustih, ampak po celem telesu. Kakih o.-em korakov od mene se postavi na zadnje noge in odpre žrelo. On ali jaz — jeden nora dati življenje. Pomerim na oko in sprožim, pomerim takoj na >rce in sprožim drugič. Nato vržem puško na tla, skočim na mn in potegnem nož, da se pripravim za nadaljni napad. Velikanska žival gre ravno kot sveča proti meni, baš, ko bi bile šle obe kroglji mimo. Ore dva. tri. p« t, korakov. Baš dvignem nož za sunek, ko zarjovi pre-jivo, st..ji več kot jedno minuto nepremakljivo, potem se pa zgrudi na u. Prva kroglja uu je šla v možgane, druga v srce, torej v sedeža a. Panter ali jaguar bi se bil pod takimi streli kar skrčil. Grizli r 1 šeet korakov — še dva koraka, pa bi bilo v nevarnosti moje življenje. "Oh, c mrtev, Miu-.k«>či zopet na drevo!" K', - -e.li par trenutkov pozneje zopet na veji. Dobri Rob je straho-rn-ter. SuVta JOHN VENZEL, §1017 E. 62nd Street. N.'E„ Cleveland, Ohio izdelovalecjkranjskih in nemških HARM O N I K. * Delo napravim na zahtevanie narofni kov. Cene so primerno nizke a del« trpežno in dobro. Trivrstni od $22 d« $^5. Plošče so iz najboljšega cink ». Iz deluj cm tudi plošče iz aluminija, n kelv li medenine. Cena trivrstnim ie o« $45 do $80. Nižje podpisana priporo- „ Čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj. i ----- SALOON 107-109 Greenwich Street, oooo NEW YORKoooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New York. V Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti npravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda". Sonpguie Generale Transatlantlque. (Francoska parobrodna družba.) dobro, lopo!" mi kliče Bob z drevesa. "Ali je medved res DIREKTNA CRCA DQ HAVRE, PARIZA, SViCE, INGMOSTA IN LJUBLJANE. Poštni parniki so: "La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30.000 konjskih moči' "La Savoie" „ ,, ,, .................12,ono „ 25,000 „ „ "La Lorraine" ,, ,, ,, .................12,Ono ,, 25,0f 9,(HM) ,; )t "La Champagne" ........................... 8,000 ,, 9,000 „ \ "La Gascogne" ............ ................. 8,000 ,, 9,000 ,, „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, corner Pearl St., Chesebrough Building. Pstrniki od pin jejo od s^d^j naprej vedno ob četrtkih ob 10. tiri dopoludne iz pristanišča fit 42 North River, ©b Morton St., N. ¥. La Bretagne 6. apr. 1907 *LA LORRAINE 2. maja 1907. *LA TOURAINE 11. apr. 1907. La Bretagne 4. maja 1907. •LA SAVOIE 18. apr. 1907. *LA SAVOIE 9. maja 1907. La Gascog-ne 20. apr. 1907. *LA TOURAINE 16. maja 1907. •LA PROVENCE 25. apr. 1907. La Gascogne 18. maja 1907. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. W. Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St.. Chlcnjjro, lil AVSTBO-AlISBICiN LISE' Regularni potni parallel "Francesca" odpluje 20. aprila. "Laura" odpluje 7. maja. -vLi/ljo med Vorktim^Tratom^ln Reko. JJajpnpravnejfia in najcenejfa parobrodna črta ▼ Ljubljaiio in splob na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le 50[centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. Co., General Agents, 3 Washington St., New York. nei ka \Y j m »menita. Vsi prav; metou s*' io kri. likom v- «'•;. veški obliki je sieer posrumen nasprotnik. Grizlija i v -voje.11 življenju; zato mu ne morem zameriti. jprv<» okoli«'". ;in a. Sli>ali noja sticla; ker niso vedeli, >0 prišli i-olejr. o, da je/zver jedna izmed največjih, kar so jih kdaj videli, pri | »ogne ter pomoči svojo mošnjo z medicinami v ined- •'V : ' -:: brat i,ra j«1 dobro zadel. Duša medvedova mu bode hvaležna, ker ni trpela, ampak hitro odletela v lovišča svojih prednikov." Indijanei mislijo namreč, da prebiva v sivem medvedu duša kakega znamenitega lovca, ktera se v medvedu pokori; to so neke vrste vice. — Pomaga mi odreti žival in odrezati najboljše kose. Ostalo zakrijemo z vejami, kamenjem, mahom in zemljo, da bi ne prišli jastrebi, kteri bi utegnili izdati našo prisotnost. Apaeli je medtem dobil na drugi strani pripravno skrivališče za naše konje. Ker je še dan, smemo zakuriti, da spečemo meso. Jedlo se je izvrstno. Ko [postane temno, določimo straže, zavijemo se v odeje in ležemo. Nikdo nas ne moti po noči. Tudi drusro dopoldne mine brez posebnosti. Pri vhodu doline smo nastavili stražo; v tem času straži baš Sam. Ne gtoji dolgo, ko se vrne. "Prihajata!" naznani. "KdoT" vprašam. (Dalje prihodnjič.) CUNARD LIN F>ARINIKI PLUJEJO IVIFtO TRSTOM, REKO IH NEW YISPE PARNIhl IMAJO J V KO OHKKŽKS lOitlili STtm Va KROVU ZA ŠETANJF. POTNIKOV TRETJEGA K * ZRE DA. odplnje i« New York a dne 11. aprila. odpluje iz N-v Yorka diie 25. aprila. odplnje iz New Yorka dne 2. maja. TTLTONIA. SLAVONI v .NNONIA so parniki na dva vi-jaka. Ti parniki so napravljeni najnovejšem kroj 1 in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikoui trikrat na dan pri mizi postrež na. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a ;entje in The Cieri Steamsbip Co., Lil , BOSTON s MINNEAPOLISi CHICAGO t State St. Guaranty Building. 67 DearbornSt. 21-24 STATE ST., NEW YOUER. PA10B1A qJT FRANK SAKSER CO PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E., CLEVELAND, O. cANTON BOBEK, vodja. I'osiljn v zvezi z glavno pisarno DENARJE V STARO DOMOVINO najhitreje in najceneje. T enarae j ošiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. — Kupuje in prodaja a\'strijskc denarje po dnevnem kurzu. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prejema hranil c knjige v izplačilo i;i daje predplačila. PRODAJA PAROBRODNE LISTKE a vs; parobroi.ac • ru..ue po i.:, h Potnike iz C!cvclar.La, 0., s;> c;:::e v New \ orkn domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za p-t'j;;go in ( dve>'e i a parnik, kar potnika nič ne velja in je to vel.ke vrednosti. Dobi se v podružnici «Gla.s INaroda'' po 1 < ei.t Stevilkrt, Cro ROJAKl, NAROČAJTE S K NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI tS MAJ CENEJŠI DNEVNIKI Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti npravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda". ROJAJQ, JNAAeČAJTE BE NA *'GLAS NAHODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI mm* O R 0 S 1 t Pil WALNUT H | BOLNIKOM NA ZNANJE. ,-v: • ■ j "r'-1 Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe eompaniji, da ue padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Tj«, bora tori um v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili našit zdravnikov zdravila. $500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kater se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila. j** Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje! Ja* Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preueavali 6koz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere vpči-noma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki nspeh, kakor America Europe Co. » Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi? : Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mJ Vam bodemo poslali zdravila po katerih bode te gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas. «beden drugi zdravnik Vam nemore take garancije dati. kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslali kakor mil Zato bolnik' pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdra\i!i. Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas lx njgrtr:; fusi po celem sveta slavni profesorji. Mno v pravem garancijo; odo uaša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako iste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar. g Tistim katen trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih! ogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ak~ se času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol-r°ma ozdraviti morejo. • • • ZOPE r NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! • • ♦ Samo še kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse moJ go če bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da se v človeku razširi in kako da človeško telo propade ako b ousti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen sdr&vniku povediati ali popisati Še nobena Zdravniška -knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Mi pošiljamo tudi v staro domovino sdravila in o dravili samo v mesecu Novembru 2 sto 54 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo . a Truzrga stanu iz stare domovine in to je dober dokaz, da so naši zdravili neprekoslivi in da so prispeL do največjega človeškega znanja Vsaki kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. PIŠITE NA SLOVENSKI ODDELEK: /t ^ AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. ise: s^nti^l 9d t. ft. vw. T »rWjo od 10. «p» dol. popoldaa.