Poštnina plačana v gotovini. 33. štev. V Ljubljani, 18. avgusta 1923. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gradišče št. 7. — Telefon št. 77. NflRODNO-SOCIJflLISTIČNI TEDNIK Posamezna številka stane 1. Din Leto V. k TJ Naročnina: 4 Din., za inozemstvo 6 Din. na mesec, izhaja ob petkih. Miiitarizacija južnih železničarjev. Vojno ministrstvo je po svojih organih provedlo sklep ministrskega sveta z dne 3. avgusta in vpoklicalo celokupno osobje južne železnice na vojaško vajo. Miiitarizacija je izvršena in postavljeni so v Mariboru, Celju, Zidanem mostu, Ljubljani in Zagrebu tako-zvani vojaški komandirji. Celokupno osobje spada torej pod vojaški kazenski zakon. Vpoklici so dostavljeni vsem, celo upokojencem-nagradnikom, starim 65 in celo 70 let. Iz Maribora smo prejeli poročilo, da so tudi žen-ske-uradnice dobile pozivnice. Da so dobili pozivnice tudi južno-železničarji, ki so vsled pomanjkanja (večinoma na jetiki) že pred mesci umrli, ugotavljamo samo mimogrede, da bo slika popolna. Vlada je torej smatrala za potrebno iz 24 urne obustave dela javnih nameščencev in železničarjev narediti državno vprašanje in z vso silo udariti po južno-železničarjih. To dejstvo daje misliti. Zakaj ni vlada militarizirala onih javnih nameščencev .in državnih železničarjev v Sloveniji, ki so tudi 24 ur počivali v znak protesta? Ali so ti manj zagrešili? Ali ima vlada kak poseben razlog predvsem udariti po južnoželez-ničarjih, uslužbencih privatne družbe? Taka in enaka vprašanja se nam vsiljujejo in na nje je treba odgovoriti! Južno-železničarji so s protestno stavko naredili manjši prestopek proti obstoječim zakonom kot javni nameščenci in državni železničarji, torej tukaj ni iskati pravega povoda za ta vladin ukrep. Vzroki so torej kje drugje. Zdi se nam, da igra glavno vlogo politični prestiž in pa gotove, točno preračunane namere gotove gospode. Jasno je, da se bije boj na celi črti med radikali in demokrati. Prvi so na vladi in skušajo ojačati svoje pozicije v vsih pokrajinah potom državne 'oblasti, ki jo sami izvršujejo. Drugi pa so izrinjeni v opozicijo in porabljajo vse, da bi radikalno vlado zrušili in svoji stranki zopet pomogli. Sredstev ne izbirajo ne eni, ne drugi in osobito javni nameščenci in železničarji so važen faktor v političnem življenju. Po pisavi listov obeh imenovanih strank po stavki mora vsak objektiven človek priznati, da je v tem boju obeh strank iskati zelo tehten vzrok v nepopolno uspeli akciji in njenih posledicah. Vprašanje južne železnice se nahaja v akutnem Stadiju končne rešitve. V par tednih ali mescih se odloči o obratu južno-železniških prog. V slučaju, da prevzame obrat naših prog država, preidejo jugoslov. južno-železničarji v status državno-železničarjev. In tu tiči zopet tehten vzrok. Vsi znaki kažejo iia to, da imajo gotovi gospodje pri direkciji državnih železnic v Zagrebu gotove namene. Med stavko že so iz Zagreba zanesli agitacijo, da južni železničarji stavkajo, ker se boje podržavljanja. Tudi so gotovi gospodje iz di-ickcije v Zagrebu bili glavni informatorji ministrstva, oz. centralne vlade. Da so te informacije bile vse preje kot Uoštene in istinite, je dokaz miiitarizacija. Prometno ministrstvo je izdalo nekaj prav značilnih komunikejev. V prvem je povdarilo, da so slovenski juž-no-/'elezničarji v zvezi z Madžari, pozneje je g. prometni minister dr. Jankovič reteriral in govoril o neki »koin-cidenciji«. Možno je torej tudi to, da je v a a na podlagi kanibalskih poročil od sitam podrejenih organov v Sloveniji m na Hrvatskem sklenila v naglici tudi Kanibalski sklep in najpreje udarila po južno-železničarjih. Ne bomo dalje preiskovali, kakšni -vzroki so bili merodajni za ta vladin sklep, temveč hočemo govoriti o nastopu slovenske javnosti in pa o posledicah za južno-železniško osobje. Priznavamo odkrito, da smo bili ob pre- jemu vesti o militarizaciji globoko uver-jeni, da bo celokupna slovenska javnost kot en mož nastopila za pravice južno-železničarjev in s poštenim in treznim nastopom izposlovala takojšnje ukinjenje militarizacije. A kaj se je zgodilo? Naši »napredni« dnevniki so si skočili na uprav nezaslišan način v lase in psujejo drug drugega z edinim namenom iz te nesreče južno-železničarjc^ kovati zase političen kapital. To je tako ostudna kampanja, — vredna samo takozvanega slovenskega meščan-sko-naprednega časopisja. To je z\-hvala te takozvane slovenske napredne javnosti slovenskim južno-železničar-jem, ki so bili vedno pošteno narodni in požrtvovalni, ki so delali pred in med vojno pod najhujšim pritiskom za pravice Slovenstva in ob prevratu izvršili nadčloveško delo in rešili Slovenijo poloma. Pa saj tudi kaj drugega od te »napredne« javnosti ni bilo pričakova ti; — južno-železničarji izkušajo tudi tukaj prvi slovensko sramoto! Kaj je naredila pokrajinska uprava? Po dosedanjih informacijah nič! Zdi se nam, da lo vprašanje gospodov na Bleiwei-sovi cesti sploh ne zanima. Enajst tisoč slovenskih in hrvatskih južno-železničarjev je militariziranih samo zato, ker so solidarno z javnimi natnešcenci in državno-železničarji v Sloveniji obupno protestirali proti nečloveški bedi in stradanju. Pošteno in požrtvovalno so opravljali službo in z obupom v srcu gledali, kako jim umirajo žene in otroci vsled stradanja, kako rapidno se širi med njimi jetika. Plačilo za delo je miiitarizacija in vojaški kazenski zakon. In posledice? Za mal pogrešek pri opravljanju prometne službe, ako se poškoduje par vozov, kar je z ozirom na izrabljeni strojni in vozovni park razumljivo, po voja-ško-kazenskem paragrafu pred vojno sodišče in v večletni zapor! Tako se rešujejo pri nas pereča socijalna in gospodarska državna vprašanja. Da pa bo slika še popolneja in slovenska sramota še večja, se od 3. avgusta naprej raznašajo vsemogoče vesti po progah, o generalnem štrajku tekom 8 do 14 dni, o raznih zvezah in se bega osobje. Vladni krogi namigavajo, da delajo to komunisti, potem eksponenti demokratov in Orjune, drugi pa zopet pravijo, da je vlada najbrže najela in plačala razne agente-provoka-terje, da se na ta način izvleče iz blamaže. Po progah se vrši neverjetna gonja, razni državotvorci iz Zagreba pa obveščajo Beograd o novih akcijah, ki se pripravljajo in zahtevajo uprav smešno-žalostne »preventivne mere«. Skratka, vrši se nekaka generalna priprava za poboj in uničenje slovenskih južno-železničarjev pod egido: država je v nevarnosti! Uverjeni smo, da boejo naši slovenski južno-železničarji mirno prenesli ta nečuven udarec na svoje državljanske in stanovske pravice in si zapomnili one, ki se cede v besedah same dobrote in človekoljubja, v dejanjih pa izvajajo najogabnejšo izrabo delovne moči in podpirajo vsako reakcijonarno nasilje. Politične vesti. Tudi socijaiisti. V Slovenski ljudski stranki so organizirani tudi takozvani krščanski »socijaiisti«. Mislimo, da je ilzven debate, če smatramo SLS v socialističnem smislu za izrecno meščansko stranko. Ta trditev potrebuje tem manj dokazov, ker že v samem programu SLS ni duha ne sluha o socijalizmu in končno je tudi taktika klerikalne stranke usmerjena v kapitalistično - agrarnem smislu. Vsa ta dejstva pa ne motijo SLS, da vabi v svoje vrste delavstvo in to z gesli, ki so v velikem nasprotju z resnico. Delavstvo je SLS le za šta-fažo in za glasovni material pri volitvah. Klerikalno delavstvo ima svojo strokovno organizacijo in nekaj voditeljev, katerim socijalno delo ni odrekati. Vendar je pa vse to sociljalno delo popolnoma brezplodno in celo v škodo delavstvu, dokler so klerikalne strokovne organizacije sestavni del meščanske SLS. Od krščanskih strokovnih organizacij nas ne loči torej samo svetovno naziiranje, ampak prav tako njihovo socijalno udejstvovanje, ker je pod ku-ratelo kapitalistov. Naravnost smešna so prizadevanja glasila krščanskega delovnega ljudstva »Pravice«, ki se hoče predstavljati delavstvu, kot najradikalnejši prvoboritelj socializma, ptoleg tega pa še poučevati druge socijaliste (večkrat tudi narodne socijaliste), kaj je socijalizem in kako ga je treba zastopati v javnem življenju. »Krščanski socijaiisti« bi ravnali veliko bolj pametno, če bi spravili v sklad svoja modrovanja s kapitalistično stranko, s katero drve čez drn in strn. Narodni socijaiisti1 bi ne bili socijaiisti, če bi bili sestavni del te ali one napredne meščanske stranke in prav tako krščanski socijaiisti niso socijaiisti, dokler se obešajo za frak klerikalnim junakom z Zaloške ceste in katoliški kapitalistični eliti iz »Unionske« kavarne. Socijalno irazarstvo. Krščansko-socijalna »Pravica« se v 32. številki pritožuje, da smatrajo klerikalni voditelji (tudi njeni podporniki) vse nauke dr. Gosarja za navadno frazo. »Pravica« pravi, da klerikalni magnati (dr. Brejc in drugi) trdijo, da je tudi kapitalizem navadna fraza in da se klerikalna podjetja (Pollakove vrste) otresajo delavcev in uslužbencev z večjo družino, ker se ti ne morejo zadovoljiti z enako plačo, kot samci. Pritožb »Pravice« pa vendarle ne moremo smatrati toliko časa za iskrene, dokler bo hodil dr. Gosar po odpustke k junaku z Zaloške ceste dr. Brejcu in k večkratnemu »krščanskemu« milijonarju Pollaku. Kaj boste radi lepšega zabavljali nad temi gospodi, če se pa kopljete v žaru njihove milosti! »Socijalno« krščanstvo. »Slovenec«, glavno glasilo krščanskega delovnega ljudstva z veliko naslado poroča, da se je novi minister za vere odločil, preprečili razlastitev cerkvenih veleposestev. Čezmerna posestna lastnina cerkvenih knezov je prav tako neopravičena, kot čezmerna lastnina zemlje posvetnih grofov in baronov. Eni kot drugi so si krivično prisvojili zemljo, dočim je delovno ljudstvo nima toliko, da bi se za silo preživljalo. Tudi »krščansko« delovno ljudstvo komaj čaka, da se razlaste veleposestva, brez razlike na to, če so last cerkvenih velebogatašev. »Slovenec« skupno s sestrico »Pravico« je torej slab zagovornik delovnega ljudstva. Išče se! Kdo neki? Kdo drugi, kot preklicani Radič! Cel teden ga že iščejo. Pravijo, da jo je ubral čez mejo, tja v Budimpešto, na Dunaj, v Pariz in celo v London. Drugi so zopet mnenja, da Radič sploh ni šel čez mejo, amptak da junači tam po Bosni zlati. Pri tem stikanju za Radičem je ipo vesteh meščanskega časopisja baje od sile razburjena vsa jugoslovanska javnost. Razburjena tako na vso moč, da noben državotvoren Jugoslovan ne more spati. Kako pa bi tudi! Hudo je, če kar tako na lepem izgubimo predsednika iriirotvorne seljač-ke republike. Zunanjepolitični zapletljaji so neizogibni. Za iztikanjem po Radiču pa tiči še druga reč. Ravnokar preživljamo čas kislih kumare; dnevno časopisje je skoraj brez senzacijonelnih poročil. Pa je vendarle mogoče napolniti šestnajst strani listov, zakaj bi ne smeli iskati Radiča? Zakaj ne, ko je pa vendar treba za plačilo nekaj napisati. Zadnje dni je hrumela po božji zemlji huda nevihta. Čutiti je hladnejše ozračje. Upamo, da se ohlade razgreti možgani tudi tem, ki iSčejo Radiča. Štrajki. »Slovenski Narod« je mnenja, da so štrajki nepotrebni. — Neopravičen je štrajk rudarjev, in še bolj neopravičen je bil štrajk železničarjev in javnih nameščencev. Po »Slovenskem Narodu« se da- vse lepo mirnim potom doseči. Železničarji in javni nameščenci naj samo lepo pokleknejo pred gospode ministre in vse bo dobro. — Res naiven je »Slovenski Narod!« Prav tako se obnaša, kot bi prespal vso dolgoletno borbo javnih nameščencev za košček kruha, borbo, ki se je bila doslej prav nekako tako nebojevito, kot priporoča še za naprej »Slovenski Narod«. Toda gospodje iz Knafljeve ulice naj vedo, da je vsakih prošenj in potrpljenja enkrat konec. Če spoznaš, da ne dosežeš zlepa, poiščeš tudi odločneje povdarke za podkrepitev svojih prošenj. In to so ravno štrajki. Sicer pa vemo, da je v takih rečeh večkrat težko prepričati gospode, ki pišejo v »Slovenski Narod«. — Stališče »Slov. Naroda« glede štrajlcov izrablja tudi »Jutro«, ki je pa najmanj opravičeno v to. »Jutrovi« politiki nosijo največ krivde, da vprašanje javnih nameščencev še danes ni rešeno. Kaj bi danes igrali vlogo zaščitnikov javnih nameščencev, ko pa takrat, ko so imeli oblast v svojih rokah, niso bili nič boljši od radikalov! In potem pa »Jutrovo« zavzemanje za delavstvo! Kdo je pa sopodjetnik izkoriščevalske »Trboveljske«, kot ravno »Jutrovci«! Nismo še pozabili absurdne nacionalizacije »Trboveljske«. Občinske volitve v Srbiji in Črni gori. V Srbiji in Črni gori je nastopilo že skrajno borbno razpoloženje za občinske volitve. Demokrati se pritožujejo radi nasilstev radikalov. Radikali se pa za pritožbe ne zmenijo mnogo in pripravljajo volitve, kot so jih vajeni. Seveda tudi demokrati ne bi postop-ali drugače, če bi imeli moč. Tako so pa navezani na težki opozicijonalni kruhek in s strahom čakajo na volilni rezultat. Svetovni pregled. KONCENTRACIJA KAPITALA. Evropska težka industrija se združuje v truste. Koncentracija težke industrije se vrši na inicijativo industrijskih kapitalistov Schneiderja in Stinnesa. Zmago entente je prav posebno izkoristil francoski podjetnik Schneider, lastnik velike tvrdke Schneider-Creu-sot. Z razpadom Avstro-Ogrske si je znal pridobiti Schneider glavni vpliv v industrijskem okrožju Teschen, ki razpolaga z velikimi zakladi premoga in jeklarnami. V zvezi s to posestjo je udeležena tvrdka Schneider-Creusot tudi pri znanih čeških Skodovih podjetjih. Poleg tega je Schneider financiral Ruston-Brumovskijeve strojne tovarne in s tem ustanovil v osrčju srednje Evrope mogočni francoski montanski koncern. Dalje je tvrdka Schneider-Creusot ustanovila velebanko »Union europeenne industrielle et financiere«, ki financira takozvano Empain skupino, železniško gradbeno družbo in ki nakupuje akcije vseh večjih srednjeevropskih težko industrijskih družb. Tako je ta velebanka dobila tekom let 1920-21 večino akcij važnih čeških podjetij in med drugim tudi odločilni vpliv na češko Živnostensko banko. Schneiderjev kapital je segel tudi na Madžarsko, kjer ima poleg največjih podjetij vpliv na najmočnejšo madžarsko banko (Splošno kreditno banko). Schneider-Creusot je tudi udeležen pri važnih podjetjih v Jugoslaviji in Romuniji ter ostalih balkanskih državah. Poljsko je Schneider preskrbel z orožjem tako proti Nemčiji kakor Rusiji. Vendar ga pa to ni oviralo, da ne bi stopil tudi v trgovske zveze s sovjetsko Rusijo, kjer je udeležen pri leta 1922 ustanovljeni Trgovski, industrijski in finančni družbi za Rusijo. Skupina Schtieider ima do sedaj v upravi 182 težkih industrijskih podjetij. Sporedno s Schneiderjem je na delu tudi nemški velekapitalist S t i n n e s. Nemški veleindustrijci so dobili za odstop lotrinškili podjetij od nemške vlade velike svote mark in od luksetibur-ških prodaj pa devize na razpolago. — Ogromni kapitali so naloženi v podjetjih osrednje Evrope. Poleg tega je Stin-nes proti Schneiderju izrabil svetovno gospodarsko krizo. Francoska težka industrija, zavarovana v domovini z visoko varstveno carino, ni mogla dobiti vsled gospodarske krize inozemskih trgov. Nasprotno je bila nemška industrija vsled ugodne konjunkture v položaju, veliko izvažati. Poleg tega je bil Stinnesu izvoz tembolj omogočen, ker je bil v položaju, z razvrednostenjem nemške marke nuditi ceneno blago, do-čim je doma plačeval delavstvo z nizkimi mezdami. Milijonar Stinnes je služil nove milijone, dočim so nemški reveži postajali še revnejši. Nemška vlada je kar najbolj podpirala kapitalisti-čno-roparsko Stinnesovo politiko in mu tudi omogočila, da je razširil svoj vpliv preko nemških mej. V Avstriji je dobil v svoje roke največje težko industrijsko podjetje Alpinsko montansko družbo, na Ogrskem je pokupil važna industrijska podjetja in na Č e š k o-slovaškem so danes v njegovi lasti bogati premogokopi. Tudi v Jugoslaviji se je oglašal, kakor vemo iz časopisnih poročil. Koncentracija kapitala ipa še ni zaključena. Reparacijsko vprašanje je predvsem vprašanje francoskih velein-dustrijalcev, kako onemogočiti razmah nemški industriji po svetu. Razumljivo je, da motri Anglija prizadevanja Francije z nezaupljivostjo. Ker se hoečjo Francozi na račun Nemčije okoristiti v taki meri, da bi postali nevarni tekmeci tudi angleškim velekapitalistom. DEMISIJA NEMŠKEGA KANCLERJA. Nemška marka je sovjetizirana, to se pravi, da ni prav tako nič vredna, kot ruski sovjetski rubelj. Razvrednotenje nemške marke je povzročilo v Nemčiji velika gospodarska, socijalna in politična gibanja. Vse nemško gospodarstvo je v zastoju; ogromne mase delavstva stopajo v štrajke in zahtevajo od vlade, da jih reši težkega gmotnega in socijalnega stanja. Težki položaj Nemčije izrabljajo prav posebno komunisti, ki obetajo revolucionarne nastope in s tem razsulo kapitalističnega nadvladja. Državni kancelar dr. Ciino je še pred nedavnim pri odobravanju meščanske večine v državnem zboru zagovarjal dosedanjo vladino politiko in zvračal vso nesrečo Nemčije na Francijo, ki je zasedla Poruhrje. Trenutno je izgledalo, da se bo ekstremna politika nemškega kanclerja vzdržala. Vendar je bil gospodarski polom prevelik, da bi se ljudstvo dalo še naprej voditi v praven Stinnesovih velekapi-talističnih metod. Državni kancler dr. Cuno je moral demisijonirati. Sedaj se bo sestavila velika koalicijska vlada, v katero bodo vstopili: ljudska stranka, centrum, demokrati in socijalni demokrati. Sestava vlade je poverjena poslancu Stresemannu. Strokovni vestnik. Rudarska stavka. Rudarji Trboveljske družbe stavkajo naprej. Družba se še ne misli ukloniti in merodajni krogi, ki bi lahko družbo prisilili, da ugodi upravičenim zahtevam delavstva, molče. Vlada je družbi dovolila 5 odstotno povišanje premoga, kar bi družbi zopet neslo čistih 72 milijonov dinarjev, katere bi zaslužila na račun delavstva in konsumen-tov. V revirjih vlada mir. Le v Ivočevju vre, ker je na delu zloglasni ravnatelj Bi-skupsky, ki na vse načine izziva stavkujo-če, da bi izzval nemire, 'lemu pritepenemu vvranglovcu bomo ob zaključku stavke predložili svoj posebni račun. Stavka v Kočevju bo trajala dalje, če se ta inkvizitor delavstva ne bo odstranil iz revirja. Trboveljska družba je v zadnjem času pričela z deložacijo stavkajočih, posebno se je tu odlikoval ravn. 13iskupsky v Kočevju, kateremu je baje podložen sam kočevski okrajni glavar, ker mu je dal za to delo na razpolago orožništvo. Z energičnim nastopom je delavstvo nakano preprečilo. Radi teh nečuvenosti vlada v vseh revirjih veliko razburjenje. Zatorej ne izzivajte stav-kujočih, da si pošteno ne opečete prstov, posebno pa vi, ravnatelj Biskupslcy. Iz Trbovelj. Rudarska stavka, ki jo je pričelo delavstvo dne 20. julija t. 1., poteka prav mirno. Dne 21. t. m. se je vršil shod, na katerem so poročali zastopniki delavstva 'o poteku pogajanj s Trb. premogokop-no družbo. Delavstvo se je pri tej priliki izrazilo, da raje mrje lakote, kot da bi sprejelo predloge Trb. prem. družbe. Zato vprašamo vse merodajne kroge, ki bi morali skrbeti za povzdigo naroda in povzdi-go države: »Ali je pravilno, da tujci kopičijo kapital, narod pa mrje gladu?« — Draginja, ki raste od dne do dne, je uničila že nešteto naših tovarišev, da leže pod zemljo. Ako v državi narod peša, peša tudi država; ako je trden narod, je trdna država. Kjer je narod, je država, brez naroda je pa ni! Prosimo vlado, da sedaj pokaže pravico do svojega obstoja. — Gotovo časopisje raznaša laži o visokih plačah delavstva. Oni, ki piše, kar mu predlaga Trb. prem. družba, naj gre na lice mesta in videl bo, kje se nahajamo trpini. Velik rudarski shod v Zagorju. Prošlo sredo se je vršil v zagorskem delavskem domu velik rudarski shod, kateremu je prisostvovalo nad 2000 ljudi. Shodu je predsedoval s. Matevž Čebin, ki je pozdravil zborujoče trpine in naznanil dnevni red. Kot prvi je nastopil s. Benedik, ki je poročal o zloglasnem razglasu T. P. D., Po katerem bi morali delavci sprejeti ponujene 3 dinarje ali pa biti odpuščeni. (Klici: odpustijo naj nas.) Za prvim govornikom je nastopil naš strokovni tajnik tov. Kravos, ki je orisal bedo rudarjev in se podrobneje bavil s famoznim razglasom. Tudi je poročal o deložacijah v Kočevju, kjer je nastopilo orožništvo, čeprav za to ni imelo povoda. Protestiral je tudi proti temu, da ima vlada gluha ušesa in ne ugodi rudarjem niti v tem, da bi se po njihovi zahtevi zaprle vse gostilne v vseh revirjih za časa stavke. Govor tov. Kravosa so zborovalci burno pozdravili. Nadalje so govorili s. Salomon, narodni poslanec g. Kremžar, tajnik s. Princ in končno zopet s. Benedik, nakar je predsednik shod zaključil. Delavstvo je na shodu kompaktno pokazalo, da rado vztraja do zadnjega, ker ne dopusti, da bi se debeli kapitalisti igrajčkali z njegovo bedo. Nujna prošnja. Rudarji stavkajo že četrti teden. Na vse klice po pomoči, je le malo odzivov. Tovariši! Slovenska javnost! Pokažimo dobro srce, pomagajmo bednim v boju za svoja sveta prava! Ne pustimo rudarske otroke in žene stradati! Pomagajmo vsi po svojih močeli. Tovariši, delavci! Odštejte od svoje bore plače nekaj za sotrpine! Če pomagate njim, pomagate sebi! Podpirajte trpine v boju! Darila sprejema strokovno tajništvo NSSZ v Narodnem domu. Za stavkujoče rudarje. Tajništvo je prejelo sledeča darila: Nabiralna pola tov. Ivan Obreza v Zagorju: 200 Din tov. dr. Tomo Zadnik, zdravnik; po 100 Din: R. Mihelčič, trgovec, R. Ančan, trgovec, Weinberger, trgovec, Ivan Birolla, trgovec, ravnatelj steklarne Mecelošek; po 50 Din: N. N., V. Miiller, trgovec, Benedik Šuligoj, pek, Vodlan, Janko Barlič, gostilničar Jan, Jernej Zajc, gostilničar Anžič; po 40 Din: Miiller, kavarnar, Waly, N. N.; po 20 Din: Jakob Kos, zidarski mojster Vodopivec, P. Stepišnik; 15 Din: Ivan Brosch; po 10 Din: N. N., Janko Zafuta, Vladimir Kravos, N. N., P. Robavs, Lazar, Omerza, I. A. Jakob, Hribar. Na polo tov. A. Sveteca II: 30 Din Rudolf Korbar; po 20 Din: Kati Kovač in Leopold. Juh; G. Polde Mernuh je daroval 20 kilogramov moke. Na polo tov. Vidmarja, Celje: Drago Gobec in Fr. Vidmar po 10 Din, na shodu je bilo nabranih 120 Din. Vsem darovalcem srčna hvala! Posnemajte! Polzela. Tu pri nas se je vršila v petek in v pondelielc obširna preiskava v zadevi odpusta strojnika Artnika. Preiskavo je vodil zastopnik okrajnega glavarstva v Celju g. dr. Škrinjar. Naše člane je zastopal strokovni tajnik Kravos. O stvari bomo pozneje poročali. — Franc Brauner je bil na seji osrednjega vodstva izključen iz organizacije, ker je škodoval njenemu ugledu. Št. Pavel. V nedeljo 26. t. m. slavi tukajšnja tkalniška požarna bramba 50 letnico svojega obstoja. Ker so gasilci izključno samo člani naše Št. Pavelske podružnice, vabimo vse tovariše iz celega celjskega okrožja, da se te proslave udeleže v velikem številu. Seja upravnega sveta NSSZ se vrši v nedeljo 19. t. m., ker se 12. t. m. ni mogla vršiti. Tovarišem odbornikom so bila vabila že razposlana. Socijalna politika. Zdravstveno stanje delavstva. Internacijonalna delavska konferenca zboruje vsaKO leto. Izvršilni organ internacionalne delavske konference je internacionalni deltvski urad. i^ia konferenci so zastopane oficijelno skoraj vse večje države na svetu. Letošnja internacijonama delavska konferenca je preulugala včlanjenim državam važne predloge, ki zauevajo zdravstveno varstvo delavstva. Predlaga se, da bi bilo treba prepovedati ženskam in mladoletnim delavcem do 18 leta delati v obratih, kjer obstoja nevarnost svinčenega zastrupljanja. Konferenca predlaga nadalje vsem včlanjenim državam, da ne izvajajo sar.io delavskega nadzorstva v splošnem, ampak organizirajo državno službo, ki do izključno nadzirala zdravstvene razmere. Tretji predlog zadeva razkuževanje volne in četrti prepoveduje uporabo belega fosforja za izdelavo vžigalic ter svinčenih sulfatov za barvanje stanovanj. Internacijonalna delavska konferenca je pa tudi sklenila, da naj države raztegnejo predpise za zavarovanje proti bolezni, nezgodi, starosti, onemoglosti itd. tudi na poljedelsko delavstvo. Velika večina držav je že izvršila sklepe internacionalne delavske konference. Jugoslavije seveda med temi državami ni najti. Socijalno politiko se smatra pri nas kot nepotrebno. Saj se celo pogosto slišijo vesti, da nameravajo vladajoči omejiti, če že ne opustiti urade, ki se pečajo z agendami sociial-ne politike. Delavske banke v ameriških Združenih državah. Tekom zadnjih dveh let se je v Združenih državah ustanovilo več delavskih bank, ki razpolagajo z več kot 6 milijonov dolarjev kapitala. Prva in največja banka te vrste je zadružna banka zveze strojevodij, s kapitalom enega milijona dolarjev. Ustanovljena je bila leta 1920 in so se po njenem vzorcu ustanovile tudi nadaljne delavske banke. Ena in ista oseba ne sme imeti več kot troje akcij. Večina akcij je v posesti članov zveze strojevodij. Določitev letošnje dividende je omejena na 10%; ostali bančni dobiček se razdeli na vlagatelje vlog. — Delavske banke imajo v Združ ‘nih državah prav hvaležno polje. Že samo nacijonal-ne banke imajo za 19 milijonov dolar-ijev vlagateljev, kar znači, da odpade na vsako družino po en vlagatelj. V Združenih državah je 5 milijonov organiziranih delavcev, katerih prihranki so večkrat zelo visoki. Blagostanje države se kaže tudi v tem, da odpade na 11 oseb po en avtomobil. Marsikateri delavec ima potem takem svoj lastni avtomobil. • Letni zaslužek delavcev znaša v Združenih državah 25 milijard dolarjev. Za delavstvo so torej v Združenih državah vse ugodnejše razmere kot kje drugje na svetu. Ni čuda, če se delavstvo v Združenih državah lahko tudi gospodarsko osamosvaja v delavskih bankah. F. A. Mignet: 20. nadalj Zgodovina francoske revolucije. 1789—1814. Od noči 4. avgusta do 6. oktobra 1789. Duport, modra glava, ki si je v bojih med parlamentom in ministrstvom, katere je vodil zvečine sam, že zgodaj pridobil izkušenost, kako je treba voditi politične strasti, je vedel, da ljudstvo takoj popusti, kakor hitro si je priborilo svoje pravice, in da oslabi, kakor hitro počiva. Da bi obdržal pri delu voditelje skupščine, občine in milice, da bi preprečil popuščanje v javnem delu, in da ne bi ljudstva, ki ga bodo mogoče še potrebovali, takore-koč odslovil, se je odločil, da ustanovi znamenito udruženje klubov, kar je tudi izvedel. Ta ustanova je prinesla, kot vse, kar spravi narod v veliko gibanje, mnogo slabega in mnogo dobrega. Ovirala je postavno oblast, ki bi bila takrat sama zadostovala, dala pa je tudi revoluciji neizmerno moč, ko se je mogla, od vseh strani napadena, rešiti le s skrajnim naporom. Sploh pa ustanovitelji niso precenili vseh posledic tega udruženja. Zanje je bilo to kratkomalo kolesje, ki naj bi brez vsake nevarnosti vzdrževalo državni stroj v teku ali ga pa zopet poganjalo, če bi zastajal, ali se celo ustavil. Nikakor niso mislili, da delajo za stranko množice. Ko je postala namreč ta stranka po begu Ludvika XVI. v Varennes (v noči od 20. na 21. junij 1791) prepože-ljiva in pregrozovita so jo zapustili ter so se proti njej opirali na večino v skupščini in na srednji stan, ki je ostal po Mirabeau-jevi smrti brez vodstva. V tem času jim je šlo za tem, da spravijo konstitucijonelno; revolucijo na trdna tla, kajti njeno podaljšanje bi privedlo do republikanske revolucije. Večina skupščine, o kateri smo že govorili, je ijnela več kot dovolj bistroumnih, izurjenih in naravnost izvrstnih glav. Predvsem sta se odlikovala dva moža, ki nista pripadala tretjemu stanu, pa ju je ta sprejel za svoja. Ce bi ne bilo abbe-ja Sieyes-ja, bi konstitu-anta znabiti ne delala tako složno, in brez Mirabeau-ja bi nastopala manj odločno. Sieyes je bil eden izmed ljudi, ki v vekih navdušenja tvorijo sekte, v pro-svitljenih vekih pa uveljavljajo moč velikanskega duha. Vsled samote in filozofskih del je postal zgodaj zrel; navdajale so ga nove, močne, dalekosež-ne, toda nekoliko shematizirane misli. Državljanska družba je bila predvsem predmet njegovih raziskavanj; zasledoval je njen razvoj ter ugotovil vzroke njenega obstanka; v vladni obliki ni videl toliko pravnega vprašanja,, kot vprašanje časa. V svojem obsežnem duhu je spoznal, kako je opredeljena družba s svojimi razdori, s svojimi od-nošaji, svojimi močmi in svojim gibanjem. Čeprav hladen, je imel Sieyes vendar tisti ogenj, ki zaneti raziskovanje resnice, in pa strast, ki jo vzbuja njeno odkritje. Zato je bil v svojih idejah neodvisen ter je druge preziral, ker jih je smatral za nepopolne in je bila polovična resnica v njegovih očeh — zmota. Ugovarjanje ga je dražilo; imel je le malo daru svoje ideje priobčevati; rad bi se bil popolnoma izpovedal, pa se ni mogel napram vsem. Njegovi učenci so razlagali drugim njegove sisteme, vsled česar ga je obdajala neka skrivnostnost ter so ga ljudje začeli nekako častiti. Užival je ugled, ki ga daje popolno znanje državne vede, in ustava bi bila mogla iziti iz njegove glave, popolnoma oborožena kot Jupitrova Minerva ali zakonodaja starih, če v tem času ne bi bil hotel vsakdo sodelovati ali je presojati. Njegovi osnutki so bili z malimi izpremembami navadno sprejeti in v odborih je imel daleko več učencev kot sodelavcev. Mirabeau je dosegel na govorniškem odru isto moč, kot Sieyes v odborih. On je bil mož, ki je čakal samo na priliko, da bi postal velik. V Rimu, v lepih časih republike, bi bil postal eden od Grachov, ob njenem propadu Catilina, za časa nasprotne stranke kardinal Retz. In v monarhiji, ki je oslabela od starosti, kjer je moglo bitje, kot je bil on, svoje velikanske moči razviti le v nemirih, je obrnil nase pozornost s svojimi velikimi strastmi, na-silstvom in življenjem, ki je potekalo v razuzdanosti, pa tudi pokori. To občudovanja vredno podjetnost je bilo treba zaposliti; revolucija je to storila. Navajen na boj proti despotizmu, razdražen radi preziranja od strani plemstva, ki se ni moglo z njim meriti, ter ga je pahnilo radi tega iz svoje srede, spreten, drzen, zgovoren je čutil Mirabeau, da je revolucija njegovo delo, njegovo življenje. Odgovarjal je glavnim potrebam svojega časa. Mišljenje, glas, predavanje je spominjalo na tribuna. V opasnih položajih je imel moč, ki je obvladala skupščino, pri težkih posvetovanjih dobro misel, kako naj se končajo; z eno besedo je podrl častihlepje, pripravil sovraštvo, da je umolknilo in ljubosumje v zmedo. Ta mogočni zemljan, ki se je dobro počutil v viharju, je imel v skupščini neke vrste neomejeno oblast. Pridobil si je kmalu pri ljudstvu neizmerno ljubezen, ki si jo je ohranil do svojega konca; in za tistim, katerega so se pri njegovem vstopu v državne stanove izogibali vsi pogledi, je ob njegovi smrti žalovala skupščina in Francija ter so ga odnesli v Pantheon. Če bi ne bilo revolucije, bi bil Mirabeau izgrešil svoj usojeni mu poklic; kajti ni dovolj, da je kdo velik mož, treba je tudi, da pride o pravem času. Mladinski vestnik. | t Zvonko Kovač, j n iHli——fllWHIllWH^I Celje, dne 14. avgusta 1923. Tretja žrtev neinile smrti je začrtana v naših vrstah. Mlad, idealen borec naše misli je preminul za vedno v lepem gorskem zdravilišču na Golniku. Dragi Zvonko, odšel si ono pot, ki jo mora nastopiti sleherni zemljan, toda odšel, ne da bi dovršil nalogo, katero si si nadel. Cilj nesebičen, lep — je bil Tvoj smoter, Tvoj up — videti srečno delovno kri naše grude. Sanjal si lepšo bodočnost, pa bile so za Te le sanje, kakor so sanje naše tužno, borbe polno, s solzami prežeto življenje. Bil si vstrajcn, akoravno sl čutil v sebi kal bolezni; upal si, da boš kmalu mogel zdrav v naših vrstah med prvimi delovati za dobrobit one plasti naroda, ki si ji sam pripadal. Usoda je hotela drugače. — Moral si nemudoma slediti svojima tovarišema, blagopokojnima Jugu in Dečmanu. Bil je naš Zvonko v najlepši dobi 23 let, marljiv delavec v svojem uradu, kole-gijalen, v družbi nenadomestljivo zabaven in vesel, prepričan in agilen narodni so-cijalist, vnet član »Bratstva«, navdušen tamburaš in pevec, član »Sokola« in zaveden narodnjak. Ob Tvojem preranem grobu žaluje sto in sto src, ki si jim bil drag. Ni Te več, Tvoj duh pa živi med nami. Iz semena, ki si ga sadil, bp vsklilo klasje — neustrašeni borci naše lepe ideje — Tvoji značaji. Počivaj v miru, dragi nam brat in tovariš — naj Ti bo lahka gorska gruda lepe Gorenjske! čast Tvojemu spominu! — Dolfe Bervar. »Bratstvo« Celje je poživilo svoje delovanje. Radi malomarnosti in ambicioznega rovarenja nekaterih prejšnjih funkcijo-narjev, je zašla med članstvo deloma nedisciplina, deloma brezbrižnost in brezdelje, v društvo pa desorganizacija, ki je povzročila razpad odsekov. Onemogočeno je bilo s teni vsako smotreno delovanje. Sedanji odbor polaga nove temelje programa-tičnemu razvoju naše mladinske organizacije. Vsako ponovno spletkarenje v društvu, cepljenje in odtegovanje moči, vsak poskus uvajati zopet nedisciplino — bo preprečil odbor s tem, da brezpogojno ižključi motitelja! — Toliko v vednost onim elementom, ki snujejo iz sebičnih, častihlepnih in klikarskih ozirov novo separatistično organizacijo — so pa zakrivili v »Bratstvu« razdor, zastoj in nered! Bratje člani in somišljeniki, na delo — mnogo truda bo treba do zaželjenega uspeha! Gre za vzgojo naše mladine! Celjsko »Bratstvo« snuje svoj kvartet na lok, po možnosti salonski orkester. Vse one brate, zmožne igranja tega ali onega glazbila na lok, ki žele sodelovati, naj se zglase pri br. predsedniku. — Vodstvo- orkestra prevzame brat H u b. Nedeljski Izleti. »Bratstvo« Celje bo Prirejalo, kakor sklenjeno, redne nedeljske izlete v bližnjo okolico Celja. Prvi izlet se je vršil v sredo, 15. t. m., na celjsko kočo. Bratje in sestre, prijatelji nar. socijalistične omladine, udeležujte se polnoštevilno izletov! Gojimo s tem družabno življenje med nami in čut do lepe narave. — V sredo smo se imeli izvrstno. Tedenske novice. Z današnjim dnem smo ustavili pošiljanje lista vsem onim, ki niso poravnali naročnine do konca junija t. 1. Cenjenim naročnikom v Ljubljani. — Pričetkom avgusta t. 1. je naš inkasant pobiral naročnino. Ker je bilo vsled počitnic mnogo naročnikov odsotnih, prilagamo za vse tiste današnji številki položnice z navedbo plačljivega zneska, vpoštevajoč naročnino do konca avgusta t. 1. — Prosimo takojšnjega vplačila, da nam ne bo treba lista ustavljati. Našim cenjenim zunanjim naročnikom, ki so prejeli z zadnjo številko položnice z navedbo plačljivega zneska, in ki denarja niso nakazali, naznanjamo in jih prosimo, naj vplačajo vsaj do 1. septembra. Drugače bomo primorani pošiljanje lista ustaviti. — Uprava. Ljubljana dobi novega poslanca! — To ugotavlja »Slov. Narod« 14. t. m. Poslanec Reisner, ki je dobil mandat vsled kompromisa pri volitvah med narodovci in jutrov-ci, je prišel do zaključka, da je opravil svoj posel in oddaja sedaj mandat po pogodbi dr. Ravniharju. — Prof. Reisnerja, ki ga kot človeka in izbornega delavca spoštujemo, bomo sicer prav lahko pogrešali, ker žalibog ni smel delati tako, kakor mu je velevalo njegovo srce, ampak kakor mu je diktiral Žerjav. Delati je moral proti inter- esom državnih nameščencev, ker je bilo to v interesu demokratske klike. Zato so državni uslužbenci danes na bobnu. Kaj bo delal dr. Ravnihar, bomo videli! Tudi od njega ne pričakujemo dosti, a to je: poslan je od ljudi, ki imajo še nekaj poštenja! Hinavci. — Pred stavko so demokrati izdali parolo svojim eksponentom v raznih organizacijah, da delujejo proti stavki. To se je tudi prakticiralo. Danes pa imajo polna usta hinavskega zagovarjanja stavkujo-čih ter protestirajo proti militarizaciji železničarjev. Svoj čas so oni bili tisti, ki so spravili v veljavo zakon o stavkah na železnicah, ki sedaj železničarje tepe. — Pa recite, da to ni hinavščina teh jutrovskih kreatur, ki vedno obračajo svoj plašč po vetru ter izrabijo vsako priliko v svoje strankarske samopašne namene! — Železničarji, zapomnite si to jutrovsko kliko! Izzivanje orjunašev na Triglavu. — 12. t. m. so orjunaši na Triglavu priredili pravcato izzivanje s streljanjem. Vse to izgle-da tako, kakor bi se izzivanje vršilo zares pod patronanco merodajnih krogov. Ali je tako početje v interesu naših bratov tam preko? Ti ljudje se bodo igrali toliko časa, da bodo izzvali kak prav neljub incident. Jutrova nesramnost. »Jutro« od 14. t. m. si upa servirati naši javnosti trditev, da se demokratska stranka med drugim bori proti zlorabi državnega •denarja za volilne fonde in za poštene plače javnim nameščencem. — To je višek nesramnosti! Kje pa so demokrati nabrali denar za svoje ogromne fonde? Ali ni to pri državnih koritih nagrabljen denar. Iz zavisti, ker oni danes niso pri državnih koritih, si upajo s takimi infamijaini v javnost. In s plačami državnih nameščencev je istotako. Ali niso ravno demokrati imeli največ prilike, izboljšati bedno stanje državnih nameščencev, ko so bili v vladi, ko so imeli svojega finančnega ministra in druge (dr. Žerjava)? Ako bi bili imeli zares dobro voljo pomagati, bi bili radikalom lahko nastavili nož na prsa in izzvali vladno krizo. Toda tega niso storili! Bali so se za korita in čakali prav ponižno tako dolgo, da jih je Pašič »bacil napolje«, ko mu je začela presedati njihova oholost in nezmožnost. — Zato le lepo tihov demokratarji! Hvalisanje. — Pri vsaki priliki naglaša »Jutro« »ogromno« število svojih naročnikov. Vodi tudi natančno evidenco, koliko naročnikov vsako uro odpade pri drugih listih. Gospodje naj bodo kar lepo tiho in naj gredo poslušat, kaj govore ljudje in slišali bo