Štev 50. Cena edne številke dinar Poštnina v gotovčini plačana, 14. decembra 1924, Leto XI. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena Novin na celo leto je: doma 20, v Amèriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M List vsaki mesec. Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm. .Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje". Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvad-ratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v ,,poslanom tri dinare. Ki naroči 1/4, 1/2 ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo "NOVIN*. Julij Kontler: Nikelko reči tistim, šteri ešče ne vidijo. Domačini ! Slovensko Prekmurje je v nevarnosti. (Radič je razglaso, kake zdaj Plebiscit v'Prekmurji. Če prej Prekmurje pali njega zvoli, te s tem pokaže, ka pod Horvatsko šče biti. Vr.) Od hiže do, hiže, od Štale do štale hodijo plačani agenti Zagreba i delajo na to. naj se naše dobro, ne po svoji krivdi lejko vörno lüdstvo, zapela. Od republike njim gučijo, zemlo njim obečavlejo, od ,,gospodov" je ščejo prej rešiti. Po istini pa to bi šteli: da bi paše doma ne potrebno žito i meso Zagrebečki Židovje spravlati z velkimi dobički za svoj žep v sosedne lačne, države, to bi šteli, da bi naš delavec Zagrebečkim židovom delao za sramotno malo plačo, to bi šteli, da bi mesto naših lüdij — njuvi prišli se za ravnitele. Kelko poštenih, delavnih domačih sinov je bilo v državnoj slüžbi v Medjimurji ... I gde so tej zdaj? Pregnani so, tihinei, Madjari njim dájo streho v barakaj, loni njim dajo tüdi vsakdanešnji krüj. Domači inteligenca, zgeni se dokeč je ne prekesno t... Za volo naših se ne bojmo, Či tüdi se dobijo med našimi tü pa tam nezadovolni modrijani, lepa reč njim odpre oči, sprevidijo i znali bodo svojo dužnost. V okolici Lendave nas. čaka vekše delo. Brezglavno nasilje ništernih je pripravilo 'tla za vsakoga laži apoštola. Agenti Zagreba hodijo od hiže i širijo laž. da je prej Radič dol küpo celo grofovsko pa hercegovo zemljo. Znajo v kakšoj nevoli so Siromaki Madjari, zato pa zemlo njim obečavlejo. Pravijo: "Dajte vaše votume za naše lüdij, mi Vam razdelimo küpleno zemlo." Grda-grda laž! Zagrebéčka banka ie küpila okoli 300 plügov zemle od hercega. (Pa ta küpčija nikaj ne vala, dokeč je minister ne potrdi. Vr.) Več niti nema, ar je vse razdeljeno. 300 plügov zemle ne bo zadosta, da bi vsakomi Volilci Madjari zemlo dali na grob! Zato pa: vsi domačini na pete! Z lepov rečjov povejte svojim znancom, što je. za Radiča, tisti 'je za Zagrebečka židove. Šteri od Radiča šče meti zemljo, tisti — no od zagre-bečkih bögatcov lejko küpi malo gredico, to tüdi za drage peneze, na šteroj gradici si potem lejko skopa svoj grob. Vekšega falata najmre nemre dobiti! Slovensko Prekmurje je v nevarnosti! Na delo prijatelje te lepe Slovenske zemle! I trdo slovensko pesmico pod nos vsakomi, šteri bi jo rad odao za Judašov groš! Misijon pri Sv. Jürji. Od 16. do 26. novembra je mela naša fara sveti misijon. Veseli ino srečni dnevi so bili to za nas vse. 15. nov. so prišli štirje misijonarje, lazaristi iz Celja. V soboto popoldne so bila pri sv. spovedi Šolska deca iz cele fare. Za odraste se je sv. misijon začno 16. nov. v nedelo pod spretnim vodstvom g. Kitaka, ki so stari že blüzi 80 let, ali njihova goreča ljübezen do nemrtelnih düš njim itak ne da mirü, podajo se na težavno delo, na delo za rešenje düš. Tüdi so veliki ljübiteo našega prekmurskoga ljüdstva ino dober spoznavalec našega jezika. Ti dve prednosti jih jako sposobita za uspešno delovanje med našim ljüdstvom. Pod njihovim vodstvom so se trüdili trije čč. gg. misijonarje : Zorko, Selič in Pediček, ki so s svojim požrtvovalnim delom dosegnoli lepi Uspeh. Naša fara šte. nikaj više 4000 düš. Izmed teh sé je spovedalo nad 3000, sv. obhajila je bilo tekom sv. misijona 7-8000. Krasen prizor nam ie nüdilo dvakratno sküpno sv. prečiščavanje. V četrtek za ženske i v nedeljo za moške. Pripomniti moremo, da je naša cerkev veliko premala za to, da bi takšo ogromno vnožico ljüdstva mogla v se sprejeti. To so sprevidili tüdi č. gg. misijonarje, zato so celi misijon ločili po spoli na dva dela. Prve štiri dni samo za ženske, drüge štiri za moške i potem še dva dni posebe za Nemce je bio misijon. Med tem je pa tüdi mnogo ljüdi prišlo iz vseh sosednih far, posebno od Sv. Jelene. Gospodom misijonarom so pomagali tüdi domači dühovniki. Prišli so nam na pomoč tüdi dühovniki iz sosednih far kak iz G. Lendave, Cankove, še od Sv. Benedika g. Fafflik i g. Bašša iz Bogojine, ki so svoječasno 4 leta bili kaplan pri Sv. Jürji. Vsem gospodom iskrena hvala za njihove trüde. PO končanom sv. misijoni v tork, 25. nov. popoldne je bio pred Cerkvov blagoslovljeni lepi veliki misijonski križ, i potem se je vršila s križom, šteroga so nosili trije dečki lepa, duga procesija. Ogromno število ljüdstva je prikipilo vküper pri toj priliki iz vseh krajov. Na drügi den, v sredo zjütra se v cerkvi opravila libera i potem je pali Šla pröcesija na pokopališče, gde so se tüdi opravili cerkveni obredi za pokojne farnike. Lepi, krasni dnevi so bili to, puni bože milosti za nas, Žao nam je samo, da so tak hitro minoli. Gospodom misijonarom se tem potom ešče ednok zahvalimo za njihove navuke, za njihovo neumorno, težavno delo, s šterim so nam cepili Kristušove navuke v naša srca, ščemo je tüdi vsikdar v najlepšem spomini obdržati i se v bodoče po njih ravnati. Radič. Radič je vlekeo i vleče še Hrvate s svojov republikov. Ka vse so si njegovi ljüdje mislili pod republikov ! Pravo Indijo—Koroman-dijo, gde ne bo dač, ne vojaštva, nego bo vsakšemi vse po želi. Radič je s svojimi govori to mišlenje pred ljüdstvom potrjüvao. Gda pa je govoro z resnimi politiki, pa je jasno povedao, kak si misli republiko. Gda se je meseca oktobra pripravlao, da pošle 4 svoje poslance za ministre, pa je postao tüdi pred ljüdstvom mo-narhist, častilec Karadžordževičov i ljübiteo krala Aleksandra. Radičova republika. Gda so se lansko leto meseca aprila naši poslanci začnoli z Radičom pogajati za zvezni blok, so ga pitali, kak misli Radič s svojov republikov. Izjavo je, da pomeni njemi republika ravno to, ka Slovencom autonomija; samostojnost Hrvacke, v notranjosti Jugoslavije. I gda so njemi nadale pravili, zakaj rabi reč republika, ka pomeni državo brez krala, je odgovoro : Reč republika da rabi , zato, ar s tov rečjov hrvacko ljüdstvo bole potegne na sebe. — Da Radiči republika ne pomeni drügoga, kak naša autonomija, je pokazao letos oktobra. Gda so Srbi Radiča pozvali, da pove. kak si misli vre-ditev naše države, da se lehko pogajajo, je Radič izjavo, da naj bo pogajanjom podlaga autonomistični program Hrvacke zajednice, šteri je skoro do pičice ednaki autonomističnomi programi Slovenske ljüdske stranke. S tem je Radič javno pripoznao, da svojega lastnoga programa niti nema, nego samo brez pomena govori o nekšoj republiki; dale pa je s tem potrdo isto, ka je lani aprila izjavo našim poslancom, da je njemi republika ista, ka našoj Slovenskoj ljüdskoj stranki autonomija; potrdo, da nega drügoga programa za obistinitev hrvackih i slovenskih zahtev kak je autonomija. Radič — monarhist. Letos oktobra 5.-ga, gda so se 4 njegovi poslanci že pripravlali, da postanejo ministri, je meo Radič shod v Varaždini. Pozdravo je zborüvalce z ,,živijo republika," govoro pa je o Angleškoj državi, v šteroj vláda král. Govoro je o angleškoj monarhiji i o krali, tak, da je svoje republikanske poslüšalce skoro sprijazno z monarhijov tüdi v našoj državi. Tjeden sledkar, 12. oktobra; je Radič meo razgovor s francoskim grofom Beguenóm. Izjavo njemi je, da monarhija ali republika njemi ne Je glavno, glavno da je njemi narodna neodvisnost na zvüna i blagostanje ljudstva, blagor de žele na znotraj. „So monarhije, ki odvagajo republike. Poglejte Anglijo, ki se more računali kak republika, če tüdi njoj vlada kronani kral. Ka je važno, je to, da naj bo vola ljüdstva naj- Fabijola ali Cerkev v katakombah. II. Boj. Fabiola je spoznala žensko, ki je negdanja njena sužnja Afra; sivi zmršeni obraz je kazao, da trpi najvekšo revčino. Pita jo, što jo preganja. ,,Mož" je odgovorila, ,,že dugo grdo i nesmilenoravna z menov, dnes pa še posebno divja nad menov. Oj rešite me, rešite me!" "Tükar nega nevarnosti, ali kak vidim ti, ne si srečna. Že dugo te ne sam vidila!" .Za istino me niste videli, pa zakaj bi vam hodila pravit svojo nesrečo? Oj zakaj sam zapüstila vašo hižo i vas. gde bi bila živela tak srečno! Pri vas i pri Siri, pa pri Gaji i pri' do-brosrčnoj Evriuzini bi se včila, ka se pravi biti dober človek i bi se bila pokristjanila. ,,Ali si resan gda mislila na to, Jubala?" ,,V svojoj žalosti i, ar me je pekla vest, mislila sem že davno na to, ar sem videla kak so krstjanje srečni i celo takši božnjaki, kak sem jaz. Zato sam dnes vütro omenila svojemi moži, on pa je začeo me biti i mi je pretio, da me vmori. Vendar sam se navčila nikelko o krščanskoj veri, hvala Bogi, pri ednoj prijatelci". ,,Ali mož že dugo tak grdo ravna s teov?" pita jo Oruncij, ar njemi je enkrat stric Pripovedavao od nje. "Vsikdar od istoga časa: gda sam njemi povedala, da me je snubo neki tuhinec Evrota, je bio tüdi jako hüdoben človek,, pun čarnij strasti brezvesten nesramnež, Najžalostnejši spomini na njega me strašijo!" ,,Kak pa je to", pravi radovedni Oroncij. "PrIe, kak je zapüsto Rim, me je »roso, da njemi naj napravim dve kantici gifta, edna, je pravo, da more biti smrtonosna, ar je namenjena nekšemi sovražniki, drüga pa naj človeki za nekaj vör vzame zavest, če bi znao to potrebovati. Kda je sledkar prišeo po njei sam njemi ravno mislila povedati, da je v vekšoj kantici samo za omedlenje, v menšoj pa je hüd, čemer, — kar pride moj mož, i poloti se ga lubosumnost, da me zgrabi i vrže iz hiže. Jaz sebojim, da nebi bila kriva smrti kakšega človeka". Fabiola i Oroncij se spogledata, čüdeč se božoj pravici i čüdnim njegovim potom, gda jih vstraši žalosten krik zameriti — pogleda-ta — o groza, v njenij prsaj je visela puščica. Oroncij pogleda okrog sebe i zagleda za mejo nekši čarn obraz peklensko se režati i po prvoj minuti je vido po cesti Jahali nekega Numidčana; med Fabiolo i Oroncijom je švignola ta puščica i jubalo smrtno ranila. Jubala, pita jo Fabiola, "ali želiš vmreti kak krščenica? želim iz srca!" ,,Ali verješ v troedinoga Boga?" „Trdno vőrjem vse, ka nas sv. krščanska maticérkev vči !" „1 v Jezuša Kristuša, ki je za nas človek postano i vmro?" ,,Vse, vse vörjem kak vi." Glas je postajao slabejši. „Bežite, bežite, je velela Fabiola Oronciji i njemi kazala proti študenčki. (Dale). 2 NOVINE 14. decembra 1924. višji zakon. Gledoč na svoje republikanstvo je pravo, da je samo pripomoček, da po bojni v v düši hrvackoga naroda zatremo spomine na Habsburgane. Ka zadeva Karadžordževičove, je pravo, da je král Aleksander v Hrvackbj spoštüvani, v Srbiii lübleni; mi ščemo, da bo vsigdar spoštüvan i lüblen ... Če vstopijo naši narodni zastopniki dnes ali vütro v ministerstvo, položijo prisego vernosti krali-, to prisego bodo pošteno držali." Nazadnje je Radič celo zatajo miseo hrvactva i Slovenstva rekoč: "Zavolo toga ščemo nekšo autonomijo, štera v nikšem tali ne bo škodila našemi narodnomi edinstvi.“ S tem je Radič Pribičevičom izjavo, da Hrvati i Slovenci neso poseben narod, nego vküpno s Srbi en narod. Te razgovor z Radičom je grof Bego-uen z lastnim podpisom objavo v francoskon! listi "Journal dés débats" dne 17. Oktobra i s tem osvedočo njegovo istinitost. Drügi den pö tom razgovori, 13. oktobra je Radič na javnom shodi v Vrpolji govoro takle: „Tej vkanlivci pravijo, da naše republikanstvo pomeni: doli z monarhijov! To pa ni istina! Naše republikanstvo pomeni: Živijo mir, doli z vojnov, Živio kmecki narod! Še menje pa pomeni republikanstvo: doli s Karadžordževiči. Naša prva zahteva, je da mora priti do sporazuma." Radič je teda tü izpovedao, da proti svojoj republiki ne žele odstaviti Aleksandra! Pred Nastazom Petrovičom je izjavo Radič naskori po tom, da je z republikanstvom meo samo nakanenje. da potere med Hrvati habs-burgostvo i da postavi protitežo bolševizmi. Zdaj pa, da je njegova naloga, da pomali vpela Hrvate v monarhizem v državi, štera naj bo kralevina po angležom vzori. Najbole je pokazao Radič, kak malo načelen republikanec je, gda je izdao izjavo podpisano od njega i tajnikov svoje republikanske stranke. V toj izpovedi Radič i njegova stranka uradno i obvezno proti Davidoviči izjavla : 1. Da Radičova republikanska stranka priznava državno edinstvo; teda nešče posebne hrvacke države, ločene od Srbije, nego šče živeti v Jugoslaviji. 2. Da želi manarhistično vladavino s kralom na želi po angleškom načini. Medtem, da je Radič postao iz republikanca monarhist, se v Slovenskoj ljüdskoj stranki vsigdar bole vnoži število republikancov. Slovenska ljüdska stranka i republikanstvo. Leta 1922. se je na seji vodstva v Celji skoro pet vör govorilo o republikanstvi. Seja se je končala s sklepom, dá majo v Slovenskoj ljüdskoj stranki prostor i iste pravice kak monarhisti tak tüdi republikanci. Glavno je autonomija, samostojnost Slovenije v mejaj naše države; samovlado, svoboda slovenskoga ljüdstva nam je poglavitno! Ka nam pomaga republika na priliko pod Pašičom ali Pribičevičom kak predsednikom, če pa Slovenske autonomije nega! Pred 14 dnevi je naš voditeo dr. Korošec na shodi zavüpnikov v Ljubljani povedao to-le: "Radiči se ne vidi, da naša stranka ni republikanska. Vidi' se pa, da Radič, če govori, ne pozna niti programatičnoga stališča naše stranke, niti djanskoga razpoloženja v njoj, Zadnji do- I godki so tak vplivali kak na drüge, tak tüdi na naše pristaše, da lehko povemó, da je med nami več i bole istinskoga i resnoga republikanstvo kak ga je bilo zadnji čas v Radičovoj stranki. gde so, bi pravili, z rokam stresali monarhistične izjave. — Mi smo vsigdar bili resni z dosledni politiki i smo pravili, da nam je prvo: samostoj- nost Slovenije v jugoslovanskoj državi i da pomenita centralizem i hegemonija, če tűdi bota v republikanskoj ali monarhističnoj posodi, smrt za našo slovensko individualnost (posebnost.) „Če je teda v naših vrstaj," — je pravo dr. Korošec, — tak visoko naraslo število repub- likancov, potom ide to na račun tistih, od šterih bi se moglo pričaküvati to najmenje. Ravno minoli dogodki so sami, autonomistično, z ne-zdrínov silov agiterali za republikanstvo ... če se bo na te način, kak se je začnolo, nade- lüvaio, potom slovesno izjavlamo: Narodna vola mora biti v našoj državi prvi najvišji gospod. Narodnoj voli ne sme nihče zastaviti slo- blodne poti. I če se njoj zastavia, potom smo enodüšne vole, da tüdi za to v zvezi s svojimi političnimi prijateli med Srbi i Hrvati najdemo po mirnoj, zakonitoj i ustavnoj poti potrebno zdravilo. Za nas vala: Državni i narodni hasek nad vse! Žmetne i pögubne morajo biti razmere, Če mi tak govorimo, ki smo doma i po sveti znani kak mirna, resna, konštruktivna, istinsko državotvorna stranka. I če naša stranka tak govori, potom vsakši zna, da bo rečam sledilo tüdi djanje, da bo Šla brez pogleda na levo i pravo za svojim cilom !" Primerjajte te reči voditela Slovenske ljüdske stranke z Radičovov meglenov republikov, štero je pred dvema mesecoma spremeno v monarhijo — pa Sodite i svojo sodbo povejte še drügim! NEDELA. III. v adv. Evang. sv. Janoša I. 19—28 On je, ki pride' za menov, ki je bio pred menov. Sv. Janoš je tak pravo prle, kak je Jezuš pokazao svoje božanstvo. Kak pa pravimo mi? Ali spoznamo Jezuša za takšega, kak ga je spoznao tisti, ki se je imenüvao glas kričečega v püščavi i je pripravlao pot Gospodovo, mehčao Človeška srca, da bi spoznala tistoga, ki pride, a je bio že od začetka? Zdaj se glasi novi evangelij. Oznanja se resnica tmice, ki šče pregnati svetlobo krščanstva i pogreznoti svet v morje nevere. Vstajajo krivi preróki, ki pravijo, da Boga ni, ki tajijo Kristuša i postavlajo nove bogove i tem pri-žigajo dišeča kadila. Sovražen boj vodijo proti njemi. Toda on, ki je gospodar vsega, se njim smije i jih včasi opominja na svojo mogočnost i na njüvo slabost. Pride čas, gda se pokaže v vsoj svojoj moči, v vsem svojem sijaji i pride delit pravico. Te bodo njegovi sovražniki trepe-tali, ar jih premaga i pošle na kraj, gde ga tüdi te ne bodo mogli gledati, Če tüdi bi ga radi. Tam pa bo jok i škripale z zobmi. Domača politika. Vlada popravlja. Naše stranke list »Slovenec", je po vladnoj zapovedi mogo popraviti, ka je pisao od vlade. A svoje trditve je pali ponovo, ar so odredbe Pribičevičove pokazale, ka je istino pisao. Brez vsega zroka so vpoko-jili štiri vceučeliške profesore v Zagrebi, brez vsega zroka teliko dobrih vučitelov premestili ali vpokojili v Sloveniji, brez vsega zroka z hü-dobijov, iti v nebo kriči, prepovedali dijakom v Marijinih drüžbah častiti Bl. D. Marijo ali pošteno živeti v drügih krščanskih drüštvah, kak je i Orel, z hüdobijov so vmorili v Obiličevom Seli podpredsednika Davidovičove stranke itd. itd. — Pa bi mi še popravljali te pestvije ? 1 Toga se ne včakajo gospodje demokratje. Zaprla je Vlada, najmre njena oblast v Rogatici tajnika proti vladne muslimanske stranke Čapliča. Včino je pa to krčmár iz Prače, koga je vlada, ar je njeni pristaš, imenüvala za okrajnoga glavara. Dr. Spaho se je zavolo te krivice pritožo na samoga králja. — Tüdi v Rumi je zaprtih več ugodnih možov iz protivladnih strank. Z krvjov škropi režim. Režim je fran-cözka reč i pomeni vladanje, zdaj vladanje Pa-šič-Pribičevičovoga. Ar je Pribičevič iz slüžbe vrgo vseučeliške profesore, ki so svetoznani,v Zagrebi i Belgradi je dijaštvo z dovolenjom ravnatela glas zdignolo za svoje profesore tak v Belgradi kak Zagrebi i Ljubljani. Pa zgodilo se je to, ka so te merne dijake v Ljubljani nabili Žerjavovi Orjunci, v Zagrebi je raztirali i preganjali policisti, v Belgradi pa Orožniki so jih 30 lehko, tri teško, ednoga pa smrtno nevarno ranili. — Iz Bitolja pa javljajo, da je Policija z bombami i revolveri razgnala shod Protivladne stranke. — Pač krv na vse kraje. od teh žalostnih dohodkov pišejo belgradski listi: »Vse se pozablja, alí krv nigdar." — Dijaki na vseučeliščih par dni neso šli na 'predavanja, štrajkali so. RAZPIS. »Vodna zadruga" vl Dolnji Lendavi razpisuje v nedeljo, dne 21. decembra 1924 ob 10 uri v svojih lokalih v D. Lendavi hiš. št. 51. ustno jávno ofertalno licitacijo za izkop potoka Lendave in napravo oboje-stranskih nasipov v Renkovcih in bližini pod sledečimi bistvenimi pogoji: Izkop bo znašal okoli 3000 m zemlje in gramoza in so proračunani stroški najvišje s 30.000 Din. \7 Začasna kavcija Din. 1500 se mora položiti bodisi v gotovini ali pa v državnih vrednostnih papirjih odnosno vrednostnih papirjih, ki kotirajo na borzi pri blagajniku Vodne zadruge (Dolnje lendavski hranilnica) najpozneje do 10 ure 21. decembra 1924. Predmetno delo bo izročeno najugodnej-šemu ponudniku in se ima isto začeti, s 1. januarjem 1925 in biti končano do 15. marca 1925. Vsa pojasnila in pogoji se dobe v lokali Vodne zadruge v dneh 14, 16, 19. in 21. dec. od 10—12 ure dopoldne. Dolnja Lendava, dne 6, decembra 1924. Dr. Janko Leskovec, t č. ministerski komisar. Prekmurci v Chicagi i okolici! Drüštvo. Sv. Križ vam priredi januara 4. v nedelo šaljivi zabavni večer, šteri se veši vu narodnoj Halli 1804. So. Racine Ave Chicago. III. — Mladina bo v razne narodne forme oblečena. kak maškareti. Maškareti dobijo premijo od 10, 5 i 2.50 dolarov. Te večer bo drüštvo tüdi vöšpilalo novi Ford automobil za šteroga se karte že tržijo. Veselja bo dosta pa bode vse pošteno. Za jesti i vse fele hladilne pijače bo preskrbljeno. Nova prekmurska Slovenska banda g. Martina Radoha nam bo lepe domače pesmi igrala. Pridite vsi Prekmurci ! Odbor Drüštva Sv. Križ. Oda se gostilna pri kolodvoru v Dolnji Lendavi z dvema velikima sobama za goste, 1 obednico, 2 kuhinjama, 1 kamro, 3 sobami, 3 spalni-cami, 2. betonskima klétima, - z velikim vrtom za Poletno zabavo, kugliščem, s stranskimi poslopji: 2 štali shramba za vozove, svinjah, pravica, shramba za vozove gostov, veliki vrt v obsegu 2 plügov — 1 ledilnica in 8 pljugov zemlje ter Z plügoma zemlje spadajoče k gostilni. — Gostilna se proda z vsem inventarjem. — Poleg tega 7 1/2 plügov vinograda (goric) z zidano, pivnico, prešo, za 230 hl betonska posode, 160 hl vina in za 150 hl sodov (lagvov)' s pašnimi pravicami. Proda se skupaj ali ludi posamič: Vinograd tudi po plügih, Kupci se naj zglasijo pri JANEZU RITUPER, gostilničarju pri kolodvoru v Dolnji Lendavi. Slovenska Banka d.d. podružnica DOLNJA LENDAVA plaća najbolje dolarje in zlate peneze Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije. dolare in druge valute po najvišjem dnevnem tečaju obrtne in trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji Interurban telefon Štev. 2. vloge na tekoči račun in hranilne knjižice pod najugodnejšimi pogoji. Račun Ček. urad Ljubljana št. 12726. Tisk; ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava.