^ tisk k® fSSMg F preaniko*. jbflf GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNEJEDNOTE UrafaBM Ii tfM MIT I. Lawodale Ave. Offlot of Pnbikattoei " M9T B«uth Lawndale Af«. . w iuNk a. iro. Chictfo, IU^ sobot«, 21. novemlMf* (Nov. 21), 1931. Srof^StSrprivtž^ sstksrtaod on Jw 14. 191i. _ -_* »_i_- _- : _ ■__^^ŽMM————mmomt*—i -.T-T—-fca^—S1 Sabecrtptloa IS.00 Ti ŠTEV.—NUMBEK 273 žikkK*1 apelira na saae-! vlado, naj Intervenira In I j^onHko-kiUjeki tom- l Liga narodov bret moči t 20 nov. — Ameriški po-* Londonu Charles G. Dalj je prišel na konferenco 5jge narodov kot "opazo-je včeraj sodeloval pri ze-[imivi diplomatski igri. ka-hjo prekinile niti vestiosiU Uaiu kitajskih čet v se-Endžuriji. Iz te igre je bi-jvidno, ds so ostali delegati prodov ravnodušni, dasi so jtem&su vršili na Daljnem ^ dogodki, ki lahko zaneti-r ivetovni požar. Vse kaie, ijo diplomati zaplesti države v prepir radi tje, sko že niso involvi-„ ta »por. i • V, [Alfred S®e, načelnik ki- Bgacije, je včeraj zju-1 Davvesa in apeliral, [feuiene države branijo ki-Jteritorijalne pravice v ariji v smislu pakta, ka-. je podpisalo devet velesil, ■Kitajska in Amerika. lov je impotentna, je [Sre, in je dottnoet a-I vlade, da podvzame ak-u { -t I li je Dawes dal kakšna za-rik kitajskemu delegatu, se m ne ve. On o tem molči, penje prevladuje, da Ki-l lahko računa na pomoč Inih držav — ako ne s so-linjem Lige, pa na njeno Bat. it Lige narodov je direktno m, da ne mttre podvzeti "akcije brez sodelovanja s strani Združenih dr- ivnava spora v Mandžu-■od aktije ameriške Ona lahko dopusti, da si ■prilasti kontrolo nad BJo, v obratnem slučaju lin podvzeti korake, ki lab- medejo do vojne z Japon- ' ' ' ' \ li Sveta Lige narodov so »kraj tajno posvetovanje, r*ira »o bili japonski in ki-uitopniki izključeni. Gornje o možnosti kompro-kinaj bi napravil konec so-atim med Japonci in Kitala predno je bilo posve-k »ki j učeno, je bilo jasno, [»»ko upanje o kakšnem pminu brezplodno. k. produkciji odgovorna i a brezposelnost Wo, 20. nov. •— Dr. Glenn |predsednik wiaconainake je v svojem govoru M Union I>eague fcluba F w "troji in nove iz-. ^fovorne za brezpoael-«« bi bili produkcija ln f ija dobrin pravilno u-I" bili Htroji največji blagi človeštvo in bi dali po-»u človeku največje »• fin proH|>eriteto. fte vedno pada *»rt«n, I). C., 20. nov. — v ameriških indu * je v mesecu oktobru 1*2.7 , kot Je razvi ki ga je včeraj ob-biro za delavsko sta- * »*ota izplačana mezde * uu-m mfHecu znižala za Stroji odjedajo za■ sluzek delavcem Iaduatrije uvajajo stroje in odpuščajo delavce Chicago. — (FP) — Dasi je krog pol milijona delavcev bres dela v Chicagu, industrije vseeno nadaljujejo z instalacijo mašinerije, ki meče delavce na cesto. Približno dvesto knjigovodij in pisarniških moči bo izgubilo mestno službo, ako bo sprejet načrt, ki ga sponsorira župan Cermak, da si mesto nabavi računske in pisarniške atroje, ki bodo opravljali dela, ki jih sedaj vrše uslužbenci. Organizacije mestnih nameščencev pobijajo načrt in naglašajo, da je Cermak v volilni kampanji obljubil, da bo zmanjšal brezposelnost, ne pa povečal. ' Uprava Illinois Central železnice je naibavila stroje, ki čistijo in pometajo prostore železniških postaj in več sto delavcev in delavk je izgubilo delo. 2eleznica je odpustila delavce, čeprav je njen predsednik član governer-jevega komiteja za pobijanje brezposelnosti. Ampak predsednik Downs ni edini član tega komiteja, ki v javnosti apelira na Industrije, naj uposle čim več delavcev, dočim jih on odpušča iz službe. Milwaukee železnica namerava odsloviti vse čuvaje na križiščih in jih nadomestiti s avtomatičnimi napravami. To namero bodo morda preprečili staral otrok, ki hočejo, da železnica obdrži čuvaje, da pazijo na otroke, ki morajo hoditi Čez železniške proge na poti v šolo. VPUV FAŠIZMA V NEMČIJI NARAŠČA Hitlerjeve! odnesli zmago ls volilnega boja v državi Hesse. Izid volitev napravil globok vtis v Washintonu Washington, D. C. — (FP) — Vest, da so Hitlerjevi fašisti triumfirali pri volitvah v državi Hesse, je bila sprejeta tukaj kot dokaz, da se Nemčija nagib-lje k« fašizmu in utrdila je mnenje, da se Ibo fašizem povzpel na krmilo Nemčije v prihodnjih dveh lotih. Fašizem ima močno zaslombo pri arlstokratih in srednjem sloju. Nemško poslaništvo v Washingtonu, ki sicer ne ksže javno svojih simpatij do fašizma, vidi v zmagi nezaupnico Brueningovi vladi. Slišijo se sugestije glede od-goditve splošnih parlamentarcih volitev na spomlad, v tem času pa naj bi se Brueningova vlada vzdrževala na površju s pomočjo armade in čakala na u-miritev fašističnega vala. Do tega pa najbrž ne bo prišlo, kajti kapitalisti se že pripravljajo na uskok v fašistični tabor. Ako se to zgodi, tedaj bodo morali Norria bo preizkusil demokrate Namerava jih izrečejo za ali akemu trtastu. zopet v spopadu fortira II proti S H<«> rati, da ae ■ elektrar-[ooverjem bo Washington. — (FP) — Senator Norris se je namenil for-sirati demokrate, da se def i niti vno izrečejo za ali proti vladnemu obratovanju elektrarne pri Muacle SKoalsu v Alabami in s tem kot stranka pokažejo svo-je stališče napram trustu elektrike. Norris se je vrnil v Washtng-ton, kjer pripravlja program sa prihodnji kongres; Zahteval bo od vlade, da nakald več milijard dolarjev za brezposelne, čemur se bo admlnistssftlja upirala. To bo prva zahteva, ko se snide kongres. Poleg vladne podpore brespo-selnim bo Norria osredotočil glsvni boj glede Muscle Shoal-sa, o katerem se fte bori zadnjih deset let in je kongres toliko časa bombardiral, da je že dvakrat sprejel njegovo predlogo zs vladno obrstovsnje tega ogromnega projekta, flila je« obakrat vdtira-na, enkrat po Coolidgu in drugič po Hooverju. > Kar imajo demokrati v nižji zbornici večino, bo skušal to predlogo uzakoniti tudi preko Hooverjevega veta, ako bo dobil socialisti in komunisti nastopiti, dvetretjinsko vsčino v obeh ■UnnnA nivtli v a a lr/»11 i . . . ... t_______j -IN^NpMMMNI Burnett Je iapovedal, da je u-strelll deputija v silobramu Mount Sterting, 20. nov. — Rudar BilL Burnett, ki je obtožen umora šerifskegs deputija Jesse Paceja, je včeraj povedal avojo storijo na sodišču, ki mu predseduje 1 Henry R. Pre-witt. Njegova izpoved je bila preprosta. Rekel je, da sploh ni poznal moža, katerega je ustrelil, in da je streljal nanj šele potem, ko je bil napaden. Neki drugi deputij, Charles White, ga je ustrelil v roko, nakar je je tudi on pričel streljati v si-lobranu in krogla je zadela Paceja. « \ Evidenca, katero so predložili zagovorniki in katero so podprle priče, kaže, da je Burnett govoril resnicb. Njegova zadeva bo danes ali jutri izrodena porotnikom, v pondeljek pa se bo aačela druga obravnava proti enajstim obtoženim rudsrjem in pričakuje se, ds se bo takrat razčistila situacija, ki Je do-vedla do krvavega konflikta med rudarji in kompanijskimi stražniki ter avtoritetami v o-kraju Harlan. skupno proti reakciji. Napovedi, ki se pogosto pojavljajo, se glase, da bodo fašisti pognali židovske dobičkarje iz dežele ln tako rešili marko. Protliidovska kampanja je bila precej glasna v distrlktih, kjer je malo Židov, toda v središčih, kjer imsjo židovski bankirji močno kontrolo, je bila skoro neslišna s strani Hitlerjevih pri-siašev. Iz Berlina tudi poročajo, da židovski bankirji ne tpdo potegnili fondov iz Nemčije, ako dobe fcagotovilo, da se jih bo ščitilo pred napadi. Niti najmanj niso priprsvljeni za žrtvovanje trgovinskih interesov ssmo radi tega, ker Hitlerjevi fašiati prikazujejo 2lde kot sovražnike Nemčije. Toda padec valute se pričakuje v primeru, da pridejo fašiati na krmilo, ker ti zagovarjajo program ekonomske solventno-sti. Pripravljeni so izzvati Francijo, ki Ima moč, da lahko razbije komercialni kredit Nemčije v enem tednu. To je vzrok, da Washington pozorno opazuje razvoj situscije zbornicah, ki je sa poraz predsednikovega veta potrebna. S tem manevrom bo lndirektno tudi prikazal, koliko je takosva-nih Rooseveltovih demokratov pripravljenih podpirati program newyorškega govemerja i ozi-rom na vladno obratovanje elektrarn v slučaju, da bo i* volj en predsednikom. ]sv« Druge važne predloge, za k*.| it1 tere se Norris ssnims, se nanašajo na premogovno industrijo "račje" zasedanje kongresa in sodnijske prepovedi. Pred kongres bo zopet prišla prodloga United Mine Workers of America. Glavni namen te predloge je prisnsti rudarjem pravico do organizacije. Industrija bi v slučaju sprsjetjs te predloge dobile enak status pred kongresom kot ga imajo železnice ln bi prišla pod delno zvezno kontrolo. Vendar pa ta predloga ne bp prišla na dnevni red pred prihodnjo spomladjo. SVETOVNA BANKA ŠTUDIRA NEMŠKE FINANCE Sporazum med nemško in francosko vlado dosežen - Berlin, 20. nov. — Prošnja Nemčije, ki jo je naslovila na Banko sa mednarodna plačila v Baslu in je v soglaaju s Youn-govtm načrtom, ki predviduje i-menovanje posvetovalnega komiteja, kateri naj preštudira zmožnosti Nemčije glede plačevanje reparacij, bo predložena danes. Prošnji je priložen memorandum o nemških flnsncah. Prošnja in memorandum sts bila odposlana, ko je prišla vest is Ps-riza, da je bil dosežen sporazum med Nemčijo in Francijo glede metod procedure. Iatočasno je komltej nemških dolžnikov naproail razne komlte-je inozemskih upnikov, s kste-rimi je bil v prošlem poletju podpisan dogovor, naj najdejo sred* stva ln pota glede amortisscije in podaljžanja kredita ft&O.OOO,-000. Nemčija je v svojem memorandumu ponovno poudarila svoj apel glede solucijo finančnega vprašanja, kar naj bi ji omogočilo plačevanje njenih privatnih obveznosti. Isjavila je, da je pripravljena poravnati svojo dolgove, direktno sli lndirektno. Wsshington, D. C., 20. nov. — Sporazum, ki je bil dosežen v Parizu ln čigar namen je zmanjšati breme plsčevanja nemških reparacij, smatrajo tukajšnji u-radni krogi sa dobro znamenje. Pričakujejo, da Je bil s tem storjen vsž< n korak za poživitev vetovnih elv»nomskih aktivno- fllfonzo Izgnanca in zloMnea Vlada bo konflacirala njegovo o-nebno premoženje in vsak državljan ga Ima pravieo ubkl.. ako atopl na španska tla dalji, ksže, ds se je r*»t nekoliko zvišala aa- F*to«»gr»vni industriji. p /s ločitev ▼ IiOS ^nifrleim ^f"les. 20. nov. — L. A. 'iiputij, je včeraj r- ^ je bilo na tukaj-bi ,?Jnem *°dlšču vlože-r^»17 t"4b za ločitev za-«kar jO Kalifornija po-C*v» l^ng FVach in TI l,r' '»meatjl Ixm An-[J ,m*ta svoja aodišča sa n*" t^ nista vlte-M^1 rekordu. Padec zapoalenosti v Illinoiao Chicago. — Zaposlitev v illl noiskih industrijah se Je v mesecu oktdbru znižala za 24%, dočim so industrije izplačale 43 Nemčiji, kj€t imajo amerUki bankirji investirane težke mUi-jone. Milijon družin v pomanjkanju m v New Yorku New*York.—En milijon "družinskih enot" Je v tem mestu toliko prizsdetih radi brezposelnosti, ds potrebujejo zunanje pomoči, je rekel Harvey D. Gib-son, načelnik Emergency Un-employment Relief odbora. V "družlnake enote" Je vštetih tudi 277,000 samskih oeeb, U žive zasebno. Kljub temu je skoraj tri četrtine milijona družin, ki potrebujejo pomoči. Ntw York bo kolek tal prispevke za brespoeetne pri butUgarjlh New York. — Nekatere pametne glavice so pogruntale, ds ne bi bilo napačno, sko bi odpo-močnl komitej za brezposelne pričel pobirati prispevke pri Ustnikih lokalov, ki prodajsjo opojne pijače. Načrt Je nalet*! na odobravanje In ae ga bo skušalo Izvesti. Vsi lokali bodo dobili skrinjice, v katero bodo lastikl in obiskovalci metali denar, ki sa bo porabil za podpiranj/ revnih družin. Razume ae, da imens prispevateljev ne bodo objavljena. mezdah v primeri prejšnjim mesecem, kot kaže poročilo državnega delavskega departmenU. odat. manj v s Grandl odpotoval v New York Washlngton, D. C., 20. nov. --Dlno Grandi, Italljanakl zunanji minister, Je danes ob 2^1 zjutraj c>d|»otoval s posebnim vlakom v New Vork ln s tem Je bil njegov štiridnevni obisk v shinjrtonu zaključeni Madrid, 20. nov. — Ustavodajna skupščina je danea zjutraj po peturni d» l>sti razglasila bivšega kralja Alfonza za Izgnanca In slo-činca. Zadevni predlog Jo bilo soglasno sprejst, edino grof Ko manones se je vzdržsl glaaovan ja. On Je edini monarhist v parlamentu. V teku debate, ki se Ja vršila, predno je bil dao predlog ns glaaovanje, Je Romsnones ss-govarjal bivšega vladarja. To js bil »njsgov edini govor v novem španskem parlsmentu, tods svojega kllenta nI mogel rešiti. Poslanci so se mu smejsli, ko Ja ns-glašal. da Je bil on del monarhije 40 let, dvakrat ministrski predsednik in večkrat minister ter da sedaj ne more molčati, ker bi bil to zločin. Izjžva. katero so podpisali vodilni možjs vssh strank, obtoftu je Alfonzs velelzdsje, "ker je kriminalno kišil špansko ustavo, ln vsled tegs so mu odvzete vse pravice ln zakoni ga nič več n* protektirajo. Republika bo kon fisclrala njegovo osebno premoŽenje In vsak državujan ga ima iravlčo ubiti, ako se kdaj priks le v Španiji " M Mellon prosjači za *vq/e žrtve J^" mrnmmmrnmm Milijon dolarjev aa Mparty", drabtlne za brezposelno, katera naj vadriu|i>j<» drugi. — Nova iajekclja "plttsburžke-mu načrtu" Pittsburgh, Pa. rr- (Fl») — Na licu smeh, v rokah bič. V tej pozi je bogati del Pittsburgha o-tvoril kampanjo za sblranje prispevkov ss svoj "pittaburškl ns-črt" in apeliral na prebivalstvo, naj odpre svoja srca ln suhe mo-šnjičke aU rojene bisage. Za kampanjo ae celo sanima Andrew B. Mellon, tretji najbogatejši Človek na avetu ln sa-kladnlčar strica Sama, ls čigar blagajne je v zadnjih desetih letih daroval ameriškim multimi-lljonarjem okrog dve milijardi dolarjev v obliki povrnjenega dohodninskega davka pod pretvezo, da so )pri poročilih o istih naredili —- pomoto. Na banketu pittaburške elite je imel častno* mesto in častno besedo. Mellon redkokdaj govori v Javnosti. Brezposelni delavci v Pittsburgh u so toroj lahko Štejtfjo urečnim, ker ao imeli to izredno čast, da se je kralj njih mosta In drŽave In aovladar A-* merike zavzel sa njihovo bedo ter spregovoril par hladnih besed. Svoji eliti, ki je štela dva tisoč oseb, je rekel, da "imamo se-dsj tako priliko sa vršiti sasluž-no delo kot je mogoče nikdsr več v življenju ne dočakamo." Lepe besede o plemenitem namenu: tbratl šest milijonov dolarjev ss družinske očeta ln f*&o-m a cV* delavce, katere je odalovil Mellon od nosno njegove družbe, od katerih Jih je sedem v PKts-burghu. (Pri tem seveda ni bil sam. pač pa so bili delavcf pognani ns cesto tudi nrl drugih kompaftljnh, v katere Kali ni zainteresirane Mellonovs fsmili- ' Teh šest milijonov dolafJov bo prispeval ves Pittsburgh: nekaj bogatini, večji del pa delsvel — kot običajno povsod. To vsoto bi sicer Mellon lahko sam prispeval ln tudi desetkrat več, ne da bi ss mu dosti, ako sploh kaj pognalo na ogromnem pvemošenju. Ampak za tega alnerlškega mogotca Je dovolj že to, ako apelira na druge, da prispevajo. NI pa tako skop v krogu svojo družino In prijateljev. Ko ss je pred par loti omožUa njegova nečakinja, JI Je naredil "party", ki je stala po konservativni ocenitvi nsjmanj milijon dolarjsv. Bil Js blesk kot gs Amerika nI še nikdsr pfsj videla. Ampak sa brezposelne naj prispevajo dru »»• Fordova tovarna odpušča delavce Somervllle, Mass. — Tukajšnja Fordova svtomobllska tovsr-ns js te dni odpustila krog petsto delavcev s očlvldnlm namenom, da jih pozneje spet uposli, toda za nižjo mezdo. Uprava Ja rekla delavcem/ naj se vrnejo na delo 14. decembra. Nova velike svssde Na svezdarnl Hsrvsrdovoga vseučilišča v Zedlnjsnih držsvah so odkrili vsč novih velikih zvezd. Nekatere od teh zvezd so po 160-krst tsko veliko kakor solnce in se svetijo 40,000-krst močnsjže. SOCIALISTI SE PRIPtAVUAJO NA VOLITVE Konvencija se bo vršlls v Mil* waukeeju. — Glavni urad o-stana v ( hleagu. — Levičarji v stranki izdajo svoje glaallo Chlcago. — Kksekutiva socialistična stranke je na svojem če-t rt let nem zborovanju prejšnji teden v Bostonu sklenila, da ae bo vrllla nomlnacijaka konvencija stranka v Milwaukeeju. Za konvencijo sta zaprosili tudi lokalni organizaciji la Clevslstn-da in Buffala. Milwauftka organizacija jo obljubila priepevatl $2000 zs pokritje atroškpv kon-vencije. Pričakuje so, da bo na kunvenoljl navsočih krog 200 delegatov. Prične ae 16. aprila In bo trajala štiri dni. Eksekutiva Je tudi porušila svoj prejšnji sklep, s katerim js bila odredila premeatltev u-rada v Washington. HklSnila js, da ostane še nadalje v Chicagu. Proti preselitvi so bili rasni klubi, ki so iniolatlrali referendum, da o tom raspravlja prihodnja konvencija, do takrat pa naj urad ostans, kjer jo. Vprsžsmje ojačanja stranka js bilo msd glavnimi točksml raspravs. Rksskutlva Js isvollla ]K)dudssk, ki naj sa prihodnjo sejo, ki so vrši v St. Loulsu v januarju, isdela načrt sa prido-bltsv sredstev, da so uposli Čim-večja število organisatorjev. Prod sejo je bila tudi sadavs Mooneyjf ter aodnl proces rudarjev v Kentuckyju. Glede pr-ve Je eksekutiva sklenila apelirati na delavsko onganlzaelje t Evropi, da zahtevajo njegovo osvobodltsv. Stvar bo prišla prod Delavsko m socialistično In-tornaslonalo. Glede kentuokfšklh rudarjev, katere brani pred sodiščem Ga» nsral Dsfonse Committee, ja ek-sekutivs instruirala vse klubs, naj aktivno sodolujsjo s to o-brambno organizscijo. 8 požlvljenjem gibanja In prihajanjem novega radikalnejšega elemtnta v stranko ss Ja pričsls tudi grupsolja v dvs krili, desno ln levo. Med levičarji, ki niso zadovoljni z vodstvom strsnks in ns s tendencami, katero jo stran-ka sasledovala sadnja Ista, ss pojavlja glbsnjs sa ustanovitev levičarskega glasila. Naj več j s sporno vprašanje med obema kriloms Js Rusija, kateri konssr* vatlvni voditelji niso naklonjs-nl, In taktika nsprsm strokovnim orgsnisacljam. JTtf 'Ji mmmmmmummmmmmmmtmmm ŽaUzniiarji nrgirajo v Tieatslaa aa Kits>*eaa. katero otraHja smerlške lete. O tam In drugih vpražaajlk ss stabllislranje sapoalanaatl bo razpravljala skupna komisija New Vork, 20. nov. — Zastop> nlkl organiziranih železničarjev so včeraj otvorill konferenco, ns kateri se bo diskuzirslo o delavskih problemih in načrtih glede povečanja In gsrsneljs zaposlenosti v tej Industriji. Najtnačllnejša točka platforme, ki urgira uveljavljanj« šest-urnika, Je zahteva sa stabllislranje zsposlenostl In ugotovitev dela potrebnemu številu delavcev v vseh brsnftah železniške Industrije ss dobo enega leta. To bi se nanašalo na 1,260,-000 delavcev, katerih skupna letna nu /da znaša k rog dve milijardi dolarjev. Odstranitev, bojazni pred, Izgubo dela bi I-mela koristen učinek, kaJU svl-šala bi nakupovalno moč te Hrupe. d it>*i<»dah, nanašajoč se na usUno\ itev in regulacijo Šest-urnika, »m rasprsvljsls posebna komiaija, v kateri bodo sa-stopsne zi-lrsnlške unije In u-prave Šaleznig. SOBOTA, 21, NOVEMB raku. tukaj^p "Mrojna preži-teb tvoje mlade let« in pred Mttkni letf ee je'preselila na fattfe in Um jdmegala avoje-mir tr zu. S pridn&Rjo in skrb-noetjo sU si postavila dom, pa j« prišla smrt in uničila njeno življenje dne t: nov. Fm* je vrt« |I. nov. ne Frontenae, Kana. Hvala veem, ki ste pn-kojno obiskali M jo spremili na njeni zsdnji poti. Tukaj zapu-Ka pokoji»'|aluJočegiti*A|* brata M sest*e ter mnogo prifa-teljev in ananeev. Blag ji «po-ml*, pri^detim p. nO« ^Jel Mary Jtnarecic. • Se fceiae estrsft.) ^HBffi " ■ . ■ !«• , j S Tako ae vi sami Iz sebe norlaje-tef le d* vi tega ne gasite. Naš "keivboT z tapadš Je pisat da Ji M dosti gnoja. Savt-ta g» J* Dokler bodo na svetu "kavboji" in dokler bodo na svetu krsve, do takrst seveda bo tudi gnoj. Pelavee naj najprej po-kaže, da ja smofcn zs revolucijo pri volilni skrinji. Ce bo dovolj gtesovt bo dovolj vojakov, ki bodo prijeli ta pulke. Dokler glasov ni, tudi puikarjev ne bo. Kdor ne zna voliti, tpdi ciljati ne, zna — lurburžvaae. Frank Barblč. Mlhraukee, Whi.—Kakor vedno, smo tudi dne L nov. sastavili vee tile, da zadovoljimo tiate, kl nam fte nad dvajset lat izkazujejo svojo prijasao naklonjenost. Prepričani smo, da smo s tem u-speli — v dokaz eo nam bili veseli in zadovoljni obrazi množice, katera nam Je v tek "dobrih" časib napolnila dvorano. Naj bo na tem mestu Urejena arčna zahvala cenjenemu občinstvu sa dbiktto udeležbo, kakor tudi tistim, ki so nam pri delu v dvorani blagohotno pomAKa|| Vsem rfkupaj in vsakemu posebej srčna hvala! Soc. pevski sbor "Naprej." Omenili amo pisatelja DreieerJa in sodnljako komedijo v KentuckjJu, ki ee euče okoli sobo-trebcev. Ko je Drsissr s svojo skupino aew-/ortkih radikalnih Uteratov dokončal preiskavo suženjskih razmer, v kakršnih se nabajajo rudarji v kentukiikih zakotjih, ln se odfteljal domov, ga Je fine porota r Plnevllhi, Ky., obtožila "prsšuetvs," kl je v elvllteireni hribovski državi Kentucky kriminalni čin. Obtožnica sloni na pričanju, da so nameščenci hotela postavili ztrebce ob vrsta sobe, v katero ee Je Dreiser zaprl z žensko—la zobotrebci so zjetraj še vedno sloneli ob vratih rtepremaknjeni. Ta strašna obtožnica pa le ne zadostuje, da U mogla M ti Dreiser in njegova grešnica prisiljena vrniti ee k obravnavi v purftsnako države Poiskati je bilo treba nekaj šs bolj strašnega. Id rss js v per dneh prišla nova obtoft-nisa proti Drslserju, Johnu Dee Pssosu, Marie Bergafnovi inMsttm šestim llteratom in Hte-ratkam it New Torka, kf so se predrtnili priti v Keatucky ln Um poisvedovsti glede terorjs. nad rudarji v okraju Hartafi. Vsi so obtožiti!, da eo "nagovarjali rudarje, naj se upro oblastem" Inaaradl tega so kršili kaatukiškl sskon proti "kriminalnemu sindikalltmu." To pa to I Ts •prestopek" dovoljuje ekstra-dteijo, «0 je, da eo obtoženci lahko aretirani v, državi Nt* Tork In odpeljani i drŽavo Ken-tuekjr, kjer se bodo morali sagovarjati. Vprašanje štej je, da 11 bo aswyoržkl governer Rooaevelt res podpisal ekstradlcijsko listino in S tem Uročil Dreiaerjs lil tov s riše kentukiškim BttStfme se, otrebcev"— predvsem pa zaradi tega, ker hoče rasgslitl ti-vineke rasmere radarjev v Hsrlanu. Vsakdo, M mati kentukiške premogovniške carje (n njihove razbojnik«* pri njihovem terorizirsnju de-kivtev, Ja zločine* prve vrste, bolj črn kot so tamerei In bolj črn kot ssm vrag. b tega virolu to prišli "sobotrabei" In "kriminalni slndikaihMM^ ' '< N " 4 Oasi so danee precej kisli In kentukiškl "monk»*jr business" obeU nekaj sabave. * Znani Briebane se Jesl, ker so v Wsshingto-nu selo v skrbeh zaradi Mandžurije. ? Oficljelni Weeblngton Je bil informiran, da Japonske namerava okupirati Mandšerijo Hi Issilitl Is Nt1 tajoev «protektorst. Pa ga skrbi. Zda J Je jas-ne, di Liga narodov ne doeeše nič In Jsponci oetanejo v Mandžuriji, Bdlno vprašanje sdaj je, ali ss kdo dragi vmeše v konflikt ali btfdo Imeli Jeponcl prosu roke, da lahko oderejo ln orraajo Kitajca kolikor ae Jim siju«. Bvishane hoče. da te Amerika tllč he briga, kaj delajo Japonci v Mandžuriji. Mej jim pusti proste Ksj briga Amertko-^pnsvl BrlSbane—kaUra asljska drhsl savladk v Mahd-žarijlT »trle Sam ni oče ne meti Kitajcev, nttl ni kitajaki ne Japonaki etric, Sam Jš samo naš strici^ Ddbro se Je odretal Brlsbsne—ampak bogati gospodje v Walt Streetu, kl Imajo marijo-nete r Waahlngtonu na svoji vrvibl, ao drugač-nega mnenja; ti gospodje Imajo ml Hjsrdo dolarjev ImplUla v Mandžuriji ln na tfcljnjem vzhodu sploh, lato jih selo, tele bri-gš. IH«. bo um vladat. Thst's sil. * Stric Kam—dobra, dolgopeU In kotjebreda duša—je lahko na« strte, toda pred nekaj dnevi ea poročali is Wall BtroeU. da Je U žpekul* tlvni stric vloMI tudi v Južni Ameriki čes eno milijardo dolarjev, ki se js v teke sedenje krt« skrčila sa oaemdssst odetotkov vrednosti. A% gi briga Južna Amerika? Dalje poročajo, da je naš žpekulativnt »trle Sam vložil v državne bonde v Evropi lepe m (it Jarde, kl ao danes tudi padle v vrednosti * osemsto milijonov dolarjev. Ali ga brigi K v ropa? Vee kaše. de je stric Sem-dolarakl .trla vasga svete. ^^^^^^^ s f Signor Dino Grandi—ne Gandi It Indije— MusaoMntjev zunanji minister, je danee goat ? Wsahlngtonu Prišel je ker tako. da ae malb odpočije v Ameriki od težkega dela ln de mak* pokrsmlja e Hooverjem o ameriških taščicah (rohlnil in Italijanskih škrjanclh. o operneZ trstru Skali v Milanu In metTopoIltakl operi v Naw Torku In drugih takih prijetnost!*. . . Kje, eja, alalal T. L . ... ______^ ®laH Rusije, ksftlšr je žel delo I.kst IN«*! i is se ve nI pitajoči isd*«tf>n*fTd«v flčfrt Je Stotmfr m le bff wHk zagovornik eovjetov, sedaj Je pe lepo tiho) la prišel je natrak. Je fotografija • dsjrf dedaj W pKMor plr^m. reveže, ttato pa bodo bili« kjer ae sedaj skrlve neverjetne revščine, podrti. n N()V0fflU resti iz Jugoslavije (IiTirm poročil* is Jagoslavija.) f EMIGRANTI P0-JAJO DlNiRiE i^lbsbsje ponareja kandidature. In povsod poudarjajo, da kandidirajo med drugimi tudi štirje duhovniki, kar je dokaz* da cerkev ni proti volit- ■t bankovce, hotač vam. Toda te dni sta se dva du-li1() naskočiti Juge- hovnika ie odpovedala kandidirala (Faflik v Lendavi ki Pavlič v Iraškem). Od klerikalcev sta dva uskokoviča, ki kandidirata: jJarc in Jto«Č, Tatha na shodih govorita, da morajo katoliki iti na volišče. (Prav tako bodo govorili pravoalavni popi zase.) Za agitacijo jim' služi tudi državna finančna kriza in politična. Ljubljanski podžupan Jarc, ki kandidira, pravi odkrito: Poleg gospodarske krize obstoji v državi tudi močna politična kriza, od katere pravila« rešitve zavisi naravueet obstoj država aa-me! Dalje potrebujemo posojila, ki ga bomo dobili le, če vsi pristopimo k delu itd . . . Vsi shodi pa so slabo .obiskani in se ga udeležujejo predvsem le trgovci, industrijalci in obrtniki. In pa državni ursdniki. Zanimanja za volitve ni med ljudstvom nobenega. 1 Pri vojakih ga je ubilo V Trogirju pri Splitu se je u-bil 22-letni mornarski podnared-nik Stane Tič, doma iz Litije. Fant ae je izučil mehaniike o-brti, nakar je Sel v mornarsko »odo/icirsko šolo, ki jo je dovr-II m sJuibova! na tenderju, ki vozi ob splitski obali. Ko je dospel te dni v Trogir pri Splitu, kjer so hoteli tender čez zimo popraviti, se je po nesreči oprijel pri delu električne žice z visoko napetostjo. Fant je bil takoj mrtev. Truplo prepeljejo v Litijo. ) < »« ti M Elektrika ubita pastirja V soboto 24. Okt. Je električni daljnovod ubil v Prelski 18-let-nega pastirja1 Antona Videmška po domače Urbanov. Iz Velenja tih Dobrno vodi električni daljnovod skozi St.. Janž, > Prelsko. Tu je omenjeni fant pasel i drugimi pastirji živino ter nenadoma dejal, da se hoče prepričati, kako kaj elektrika strelk. tkn Lbljans, SO. okt. 1»3L j8in delu Paveličater v inoiemstvu poročajo ^mski listi stalno, o teh dveh zelo radikalna "Reichs-TTvedela povedati, pred X J»tentatu na Paveliča wem. Po teh vesteh se Jt dogodil tako-le: jjč bi »e moral sestati v kainor je prišeli« iirojim psjdažem emi-m Gruberjem. Tega Gru-i j« baje dobila na svojo lupina, ki je hotela glavni« emigrante v inopem-jti.ln kose je Gruber se-pireiičem, je Gruber po-Jv«r, za njim pa ao ^iobo trije moški a bo-rokih. Pavelič je prfehi-_-je, potegnil revolver napadalce iz hotelske io so poročali inoaem-_ Ne gre pa jim v vsem in je najbrž vsa to izmi- fffV pa je, da je Gruber prišel jo v Jugoslavijo in ae ta-| oblastem, ki ga zdaj Ijo. In Gruber je izpove-■■ razkritja, ki jim io ne gre verjeti. Naj-iva je to, da je Pavelič druibo začel ponarejati ike bankovce. Natisni-|jii ia zdaj za 5 milijonov r, drugi natis pri pravi ja- I ie je Gruber tako preda se je rajši vrnil V Juhi predal oblastem. Kdo verjel? t Ljubljani ob belem dne- ^ vu ka policija, že več ve-zadnjega časa ni miti in prijeti kriv V svn|<>m razglasu pra-bodo vlomi še množili, kiko živeti, meja pa je hhko storilci pobegne-istvo. Zato je polici-veija podjetja, ki i-svojih blagajnah večje 'ja, naj si nabavijo naprave, ki bi vsak blagajniško sobo avto-»javile centralnemu > sig-n aparatu, ki bi sklical k na kraj vloma. v' " j« policij* razpravljala »Zbornico za trgovino, o* iaduHtrijo, so neznani vlo-pi belem dnevu vdrli v IW>ljannko Krisperjevo trli na Mestnem trgu ter po-K 9000 Din iz dveh bla-gri«p<'rjeva veletrgovina liprometnej^em kraju, na 1 trgu nasproti magl-V opoldanskem odmoru lllfi vdrli v trgovino a ^kotne Ribje ulice lijhno okno. Odprli ao v »K 9000 Din v gtoto-pa naglo pobegnili. I* jim je mudilo, ker ao """tlako orodje kar pust^ r'ni- Edicija ima tudi tu Nldov ... mndldati goverljaj . M«iijo kandidati od vaji » govori^ govorijo.. tudi ljubljanski faj-r.^. ki je kandidat za Ta govori kot bi "Verujte ml, da raj-^ duie ,n bivam v samo-Pf»J Hiče domovina. In Panjem pti«c sem se . 'n pogovarjal z Bo-Fmiin noči — ln šele po-r* * odločil, da kandldi-ry«»tim samoto ter prl-dragi volilci . . » f' •»»»raleem v glavo, da ■ '"js" in hočejo tn pro-g> »»volijo poatavlM im «. O ^ to / / gotovo ne bo izvoli J« Karle še cdi- ••nt i ■ H ' " sMtTnenciTn g™ Uudem, dš Je mno-llri , '"^'fr aa abati- * io prnjIU celo n poeftM tudi J" prirejajo ah oda. PKOBTltU tje so mu branili, toda Videm-šek je hotel b*ti pogumen. Ker ni mogel priti do žleo^Ja z drogom vrgel na daljnovod tanšo žico ter jo prijel. Komaj pa je prijel zanjo, gk ie vrglo ob tla, kjer Je obležal Wtev. Imel je le en prst nekoliko ožgan. Vrfl poizkusi, oživeti ga, so MU zaman, t Umrli ao V Celju j« umria v bolnici «0-letna prevžitkarica Uršula Jšn- čič iz Podpeči, občina St. Vid pri Planini. — Dalje sta istotam «-mrin kletni delavec Ertiat V)erh-njak is Celja ter ®l-letni powst-nik Mihael Skutnik iz Velike ravni pri Novi cerkvi. — Na Bregu v Celjd pa je umrl 47-letni delavec Jožef Borovščak. V Mariboru )»i umrl 26 let stari Oton Ktther, sin trgovca \ že-lezmino. Umri je prav za prav v Gradcu, kjer ae J« zdravil. Bil Je tflterittiloaen. ^ V Mariboru Je uterb «44etna zasebnica Mari-ja' Frank. a' V TVbovljal^ Je umrla 62-letna posestnlca FlfiabcUtSrčar iz Gn-brskega ter 77-lftna Mari|l Spajzar, prevžitkarica las Studencev. ■ V Mariboru je umrl trgovec Franjo Lah, star komaj 42 let V Ptuju Je umrla 67-letna žena gostilničarja Jera Dasch. V Ljubljani je umrla Mira Me-skova, žena knjigovodje Mestne hranUnice. V Kranju Je umrla Marija Kalanova, atara 7S H, posestnlca. V Beogradu ja umri mladi Miško Kemperle Iz Kamnika, gojenec podoficlrske šola. — V mariborski bolnici pa je podlegel 64-letni Rado Cvirn, bivši u-pravnik mariborske bolnice. — Iatotam je rnnrl tudi 7ogo-relo gospodarakb poslopje. — V Št. Juriju pod Donačko goro pa je pogorela%ajta poaestnlee Vo-dužkove. Razen oprsve je pogorelo vse. r • Naarečs aa Jeeeoieah V martinarnl na Jesenicah Je pripetila te dni težka nesreča, ki bo najbrž zahtevala življenje enega delavca. Zgradili ao nbvo peč Ur Jo zslkurfll. Treba pa je bilo pri peči š* nekaj ometati. To delo je opravtjkl zidar Vil-man. Tega pa je utisjsjoči pHn. a katerim ogrevajo peči, omamil, da Je padel pod raAelJeno peč. Ko so ga našli, je bil ves opečen. Ko se je zavedel, Je kričal od bolečin. Prenesli so ga v bonico, a težko, da bo okreval. Brezposelni aa ja zgradil • Pred nekaj dnevi ia prišel gostilno pri flajeu v ftmihelu { Žužemberku popotni človek I sa tri in pol dinarjev kupil kruha in klobase. Jedel je avojo ve-čerjlco ter aa nenadoma zgrudil na tU. Srčna kap. DošH zdravnik je ugotovil smrt. Bil ja to Blaž Jasbiader, doma (z Llpenj pri Akorjsnu, star M let. Bil je ž« drtj čaas brez drla m ves obolel. Zadnje tri dinarje In pol je dal aa veter Je ter ob nji fajtrtM niHJitk 8«uj Po Spodnjem Štajerskem, krog Celja in po koajanskem okraju pomnijo ljudje še Sedaj raaboj-nija Franceta Gueaja, ki ja prejšnje stoletje živel po gadovih na Kozjanskem ter napadal bogata ljudi in avoje sovražnike. Guzaj je menda prvi slovenski razbojnik večjega formata, pa še njemu komaj lahko pritiče naslov raabojnika. ltazen dveh smrti ni položil nikdar roke na življenje sovražnikov. Bil je prikupen raabojnik, ki so ga kočarji in delavci v tamkajšnjih krajih radi videli, ker jih je podpiral. Med njhni je nabral tudi ljudi, ki ao mu bili pomočniki. Guzaj Iz te skupine ljudi ni napravil razbojniške bande, ki bi plenila In morila. Tak Cuzaj nt bil. Guzaj je bil preprost človek, ki mu red sveta ni ugtfjal in se mu je upiral. Ventil sa to svojo u-pornost pa ja našel v tem, da je Živel kot akrivač po goadovlh, izvrševal napade na bogatejše ljudi, jim jemal denar ter podpiral kočarje. Kar pa je is Gusaja napravilo tako rasvpitega raa-bojnlka, to je bila njegova predrznost. Orožniki so ga lovili, Guzaj se jim ja pridružil, oblečen v logarja ter Jih vodil sa noa ter kaaal sledi sa Uuzajem. Potegnil je pošteno sa nos tudi rasno posvetno ln cerkveno gosposko, m a tiče val ae nad glavarjem Brežicah, ki je mptari nagrado na Gjiaajevo glavo, in hkrati pisal v svojih pianih svoje misli o velikih problemih, ki so tedaj začeli žgati avet. Vse — dokler ga niso orožniki zasačili v neki zidanici In ga tamkaj ustrelili. S to strašno smrtjo aa je glaa o razbojniku GuzaJU še bolj razširil in ljudske govorice so pretvarjale rešftlco ter obdale Gu-zajevo Ime z zvokom grose in strašnega razbojnlštva. Toda Guzaj v bistvu ni bil ras-hojniAka postava, njegovo delo in nedelo ni bilo tiato, kar raau-nfttvo. Guzaj je bil prirodno nadarjen člo- vek, občutil je vee breme, ki je tedaj ležalo na malih kmetih in kočarjih, aaj je Ml aam bajtar-ski sili, bil je na dnu v sebi pun tar zoper atatem, ki je vladal, sopar vae, kir utesnjuje človekovo svobodo In življenje. Usmeriti pa tega puntaratva ni znal v pravo pot. In ko sa mu je oaeb-no zgodilo nekaj, kar je porušilo njegov bajtariki ponos ln čast in poštenost, tedaj ga je vrglo a ti ra in kot begUnec iz ječe je moral začeti živeti kot akrivač. In razglasili ao ga aa razbojnika. Oblasti ao ga iskale, on ae je branil. Nedolžni obHojenec, begu nec Gusaj Je poatal "razbojnik." Povaem v redu in nadvaa prav Je, da Ja mariborski urednik Januš Goleč, alcer duhovnik, šal ter zbral materija! o Guza-Jevem početju ter že dokaj nepristransko naplaal povest "Gu-zai". Knjiga prav ti prav ni "ljudska poveat", kakor ae glasi podnaalov, mkrveč Je aamo pregledno urejen materija! o tem, kako je začel ln kako je vodi! Guzaj avoj "razbojniško" pot. Goleč je zbral podstke it sodnih aktov, poizvedoval Je o Gusaje-vem počepu po župnlščih far, kjer Je Guzaj živel. Župniki eo v župnl kroniki zsplasll marši ksj o G trzaju, eaj jeOuzaJ dolgo časa zelp rsd napad« ttfdi župniščs in akulal odnesti fs rovškl denar, ksr ps se mu Je le redko posrečilo. Kmetje po Spodnjem Štajerskem vedo Guzaju tudi marsikaj, kar ao slišati od oletoV in dedov, kar ps je vae seveda Še mnofo pre-tirsno. Saj sloves slehernega razbojnika mate šela po smrti, Še posebno če Je bila ta amrt taka, kakršno ie bila Guzajeva Iz vseh teh .ptdatkov, listih in ustnih IzroflP je napisal Golee knjigo, ki *fo»veduja o Ouž* Ju. Kako je GaaaJ Ob ceaU, ki vodi iS ftt. Jorja od južni železnici proti Ponikvi je vaa 8v.Mmož. Poleg cer kvice je atala siromašna koča i tako majhnim poeeetvom, da ni preživljalo alti družine. To Je bila koča Gdgajevlh SUršev. Po domače ae Je, reklo hiši "pri Sarklu". Tu v tej koči je Ml 12. novembra IHJ19 roje« France Guzaj. BajUrski sla mora gledati, da si čimprej aam pomaga do kruha. In ko je šel Gaza služIt vojake, je od vojakov pre-atopll k orožništva Car Ml 6tA*-Ijen na eMbevaaJe v Dahnari jo. rn meatUi ao ga Boano. Toda tu Gusaj ni mogel živeti. Rajši je puatil žandarako službo ter ae vrnil domov. tem je dobil službo na Dobrni v krčmi Klakočerce. Krčmarlca je bila doma pri Sv. Križu pri Rog. Slatini in je prihajala le poleti aa čaa zdraviliške sezone na Dobrno. Tu pri Klakofercl je poatal G asa j pomožna moč sa vae: hlapec in atrežaj. tn nazadnje plačilni natakar. Bil je zmožen in zastaven fant, pd ee js prikupil Klakočercl. Ta g* je hotela Imeti u^ aa (jubimea, vabila ga je s seboj v Sv. Križ, kjer bo lahko goapodarll on, posestvo mu izroči po možu, ki bo gotovo kmalu umri — na vsa ta vabila je Guzaj molčal ln ae ogibal Klakočerce. In lepega dne je hotel pobegniti kar na na*lome. Poapravil Je avoje atvarl v kovček, hoteč naslednjega dne dopoldne oditi. Toda sjutraj ata ga abudUa dva orožnika in ga aretirala radi tatvine. V Ckizajevih kovčegih so našli namreč sreto-nino in alatnino, last Klskoče-rice. Krčmarlca se Je maščevaln nad neomajnim Gusajem ter mu podtaknila avoje dragooanoeti. Uspela ja Gusaj je Ml aretiran ln kljub odkriti tapoved« na c«-Ijskem sodišču, je Ml obsojen na let ter d mesecev ječa. GuaaJ je rotil aodni dvor, da je vse te le maščevanje Klakočerce, ker jI ni hotel poatati priležnik, toda ženski jealk Klakočerce je premotil sodnike ln porotnike, Gusaj je obaedel v ječi ter bi moral sedeti 7 let in K mesecev Guzajeva poštenoat je bila oma* dežavana po krivici, bajtarska čast je bfla poteptana in G iraj je sedel kot velik tat v ječi. Tak rat je izgubil vsako velo v pravičnost rod'*, takrat ss je v njem nabiral ard aoper gospoikoi in takrat js sačel raana premišr Ijati o vsem, kar ga js še srečalo v življenju ln kar ga še čkka. Zaroti! ae je, da ae bo Klskošei* ci maššaval. In ko je nanesla prva priložnost, Ja Guaaj pobegnil Iz ječe v svobodo gozdov. Odločil ae ja, ds M bo oglasil k prijatelju Drobmrtu na Košen* 61, ki leži sredi goadov in je še danea tamkajšnja okolica precej samotna ln svetu skrita, kaj«šele takrat, ko aa ja t&IMiSi France Guzaj. Le slaba ceata Je vesals te kraje bajtarjev ln delavcev s svetom. Mala poMat-va niso preživljala tamkajšnjih kmetov, ki ao morali hoditi delat v Steklarno v Loko pri 2us mu, sekat drva v gozdove ter žgat oglje sa kovače vaega Spodnjega fttajerja. !n v tem kraju je živel v svoji ssmotnl krčmi Guzajev tOVSfiš iS VSjske Drobne, prav na sredi poti med It. Jurjem in PllšUJnom. V tem kraju je šival Guaaj lahko precej brez akrbi. Tu vloviti ga, bi bilo 17 red no težko. Previdnega človeka sploh nemogoče — In CNtsaj je Ml pravišelt Guzaj al je ogledal okoHco, o-blešen v obleko lovca ali toffar ja, spoznal Je ljudi, ee s njimi se-znanll, poatal dober savesnik kmetov, se prikupil stsklarjam v Loki in rudarjem pri I >evici Mariji na Peaku, plsčevs! jim je 0Ija6o po krčmah ter začel rasls gatl avoje miall. Kot graščinski uslužbenec, aa kar ae Je ladajsl Je raalagai kmetom« da jalov po goadovlh proat. Divjačina Je adaj tu, sdsj tem in graššsk Jkn zato ae more biti laatnik. če ti pride erns na cilj, ustreli, tvoja je Prikupil ae jim je. /Htlm kmetom In, pre kupčevetcem Je pogosto na šem nju šil ob vrnitvi S sejma odvr. večjeaU maajše vettcREW VlDIUCH, prvi pod^radsojnlk, ee« Raw.ll Ava., John.towa, Pa. DONAU) J. LOTRICH, drugi podprad.., 1W7 8. Trumkull Ata., Chtcaso. 111. John j. zavetnik, gt sdravntk........itU w. aeth st, chic.«o, ul GOSPODARSKI ODflRK: FRANK ALE8H, prodiedntk..........»14 8. Oraefortl At«n Chteafo, UL JOHN OUP..................ISO s. Proapaet A ve., Clataadon HiUs, UL fOSKPH SWKOVI(jH.................loee L 74tk 8troti, Clavaland, Ohlo. porotni odsrkt hn QQRŠBK, prodsadntk............414 W. Itar 81, Bprlngiiold, UL JOHN T PRANK PRANCRfl k 87, Arma, Knns. IIT, Btraban«, Pa, ...«••.«i.»««..•».». i »....»..• Ho« 01, Park llill, l>. 1EK..................10U Adama 8t,, No. Chtaago, UL OKftOtNI ZASTOPNIKI i OKO ROK 8MREKAR, prvo skražj«......I«V Mala Avo^ W. AUouippa, Pa. JR^ d raso okrožje........Ml M8nd 8U Clavaland, Ohlo. , trotis eVrolja,..................Bas *68, Chlsholm, Minn. KOV1CH, demo okrotja..........R. R. B, Plttabur*, Kana. FRANK KLOSPClc, pate okrožja..............les IBS, Rook Sprln.., Wyo. NADSORNI ODSKKi PRANK ZAn*i, prtdsodnlk.................8M W. Hth St.. Cklcafo, Ul. AlJiKKT HRAST.....................l01B W. Ploroa Sk, MUwaukto. Wi«. PRID KALOAt...............................8B Csatrkl Park, Paru, 111. ? r? iiirs. mjTmui.!. ko je Ml v At. Juriju semenj, Je šel tudi tja^ Oblekel se ja v žensko obleko ter iavriUI na aemnju mnogo šepnlh tatvin, eo tlakali po aemnju jem, vae Je bilo r pa niso našli ski redar Dobn ženako postavo ■ «v*iiujH mm ■ bilo razburjeno L Zvešer pa je < >braJČsv Anss ivo, ki Je odhsj Qr11, naj ne hodi ea nJim ei> cer ga uetrall. Anss ps ja aakri-čal: "Joj, tieipaOuzajr — hi GussJ js potegnil ravolvar ter u-relil pričo, ki ga je epoenala. 'oda Anss je ljudem povedal, da Je Ml aam Guaaj* ki je kradel In nJega urtrelll, Mo pa Je umri. Nahote, radi stoji GuasJ Izvršil svoj prvt umor il, 1n začelo T( i svoje vsrnoatl Je , Ta J# i ^ dovanje $ strani žaftdarjav. Ka- ga je Izdal, mbI^ ko ae jf GUkaJ spretno izogibal !n akriva! pred pregžnjsfH, ps povemo ? prihsinjem članka. Vadalb slaMas vonn inpvvv (Resnična agodba. Pripoveduje dr, Mrunner.) Večkrat 'amo ga videli, kako Je hodi! po ulicah našega masta In drSel Jermen, *! Je Ml nanj navezan ime. Mož Je IšguMt na bojišč« odi. Ouditl »me ae, kako previdno a4< je prerival njefov vodnik skozi gnešo U» larjev je bilo še poeojenlh bres-iioselnim llanom elektrlčarake uirtje št. 1S4 v Chleagu Is po-eebnega aklada, v ksterega pri-»PHva|9 šlani 10% od avojega zSehižka. Brezposelni člani dobe poaojilo pod pogojem, da ga bo-do vrnili, ko prtSne delati, in al-oer po en dolar na dan. Od posojila plačuj« io obresti na leto. Do sedaj Je dobilo posojila še 1860 članov. tSŠ,000 železničarjev ob delo v enem leti VVaahlngton. — Na želesnicsh prvega razreda Je od lanskega do fstošnjega svgusts Izgubilo Io nsd 221,000 železničarjev, poroča komlsljs zs meddr-vno trgovino. Od teh Jc bilo Islovljanlh meseca julij« t. 1. 1,000. TI delavci so Izgubil! na plsČsh f.'17,580,00(1 Delavska poaUva neuaUvna * Phoenls, Ar iz. — Državno vrhovno aodlšče Je proglaailo zakon o "oMČaJnih mezdah" za neustaven. Sprejet Je bil v zadnjem za«.*JanjU. lato ae Je zgodilo v državi Illinois, kjer Je pred nekaj tedni državno vrhovno sodišča pomedlo s enakim zako-nom, za aprejatje katerega Ja v ssdnjsm zasedanju veliko delo. vala državna dalaveka federa-clja. " T ■ Nsplamenoat v Tezaau Wasb!ng ' n. — Država Tesaa i ms armado nepismenih ljudi, ki šteje SS4.099 oaeb nad 21 let starosti. Poleg teh ao tlaočl med mladino. Nepismenost ja velika tudi v mestih in ne aamo na deželi. Glavno meato Auatln ima 2074 hepismencev. Rt Paso 8360, Houeton 7074 ln San Antonlo H-ioi' __j AU ste naročmi m dnav-ftllc -Proavrto-T Podplrajle Šfi ttstl 1_____________ SOBOTA, 21. NOVE Jih »orodnikov v »uri ^^ marini, prooonKJU Jih « obb tov prdUvH• • njimi Miln* pr»«nlfc V JUGOSLAVIJO (Preko Cherbourga) na dvah veliklk Cunardovih akapraanih parnikih AQUITANIA—4. DECEMBRA pad oaebnim vodstveni Mr. 1. J. Vodak-a BERENGAR1A—11. DECEMBRA pod oeebnis« vodstvom Mr. A. Marku*-« blvNe* krum. turistu*** tamroSa bro. J F*"' a" .IJ...M boS. akrboli - odob»o.l »etalkor M Paralku 1» « i"*1 vlakih, ki jih bodo oŠ vodil, kamar «S aa«»aJ«»l. Zajamtite d takoj prostore. jVU V»r»i*Jto rak«! hfcahwa aa»a«a aH ,J8«U CUNARD LINE jjM 346 N. Mlehlgan A«. Chle*fO, nt