GLAS
list slovenskih delavcev v Ameriki.
CTLKPOH: «7« OOETUUCDT.
1911» at tki tat Offln tt Wtw York, H. T.
■,117»,
TZLEFON; 8870 OOSTLAND^
NO. 178 — ŠTEV. 178.
NEW YORK, TUESDAY, JULY 31, 1917. — TOREK, 31. JULIJA, 1917.
VOLUME XXV. m LETNIK XXV.
Michaelis in mirovno gibanje.
-ooo-
poročajo, da se je odredilo vse potreb NO ZA notranje reforme v nemčiji. — vo ja&ka stranka baje ne bo tmet.a nikake oa nadaljneoa xxpuva na politiko. — no vemu državnemu kanclerju je zagotov LjENO čisto prosto delovanje. — notra nje i2premembe v nemčiji.
-ooo-
Stockholm. 30. julija. — Nemč ija jo podala novo izjavo. Pruski fevdalizem jo bil omajan vsled mogočne roki^ nemškega cesarja Viljema drugega. Dinastija Hohen-ro]ern<*ev se je «wlix>ve<lala vsem pravicam glede moči kraljev in suvereiiitete. podeljene ji po božji volji. Dinastija je »topila pred nemški narod ter zahteva zdaj le se pravico, da vlada kot dinastija ljudskih kraljev.
Pruski kralj je obljubil, da bo vodil vlado cele države soglasno z voljo naroda, kateremu vlada.
Nova nemška vlada je izjavila, da pristaja v principi je ljudske vlade. Izpovedala je, da smatra za svoje principle nemškega naroda, ki je toliko trpel, krvavel in toliko žrtvoval ter da hoče biti demokratična s tem, da daje narodu pravico samovlade.
Nemškfl vlada ne pričakuje, da bi napravila s to svojo izjavo velik utis na zunanji svet in tudi ne, da bi se s lcm zmanjšala intenzivnost vojne, katero vojuje proti za-padnim evropskim narodom.
Vsled tega se tudi ni v nikaki meri zmanjšalo vojaških potreb Nemčije. Nameravajo pa nadaljevati z vojno z vnemi sredstvi.
Prejšnji nemški državni kancler je padel, ker ni imel dosti politične sile. volje ter značaja, da bi vodil nemški narod v smislu zahtev, katere je stavil nemški narod. — Kollweg ni imel nikakega zaupanja v tega ali onega voditelja večjih strank v Nemčiji in to niti potem, ko je skušal kajzer vstaviti val ljudskega orgorčenja ter je izjavil, da bo dana splošna volilna pravica.
Prejšnji nemški kancler ni mogel slediti reformnemu načrtu, ki bi zadovoljil večino. O javnem ljudskem razpoloženju pa je izvedel nemški cesar, ko se je pričelo julijsko zasedanje nem. dr. zbora.
Takoj je bilo jasno, da je treba odstaviti Holhve^a ter s tem zagotoviti uspeh novemu vojnemu posojilu v znesku 15 tisoč miljonov mark.
Nemški cesar ae je ravnokar vrnil z Dunaja, kjer sc je posvetoval z avstrijskim cesarjem Karolom, ki si na iMi način prizadeva vstanoviti bolj demokratično vlado. Poklical je v Berlin tudi Hindenburga in Ludendorffa in končno je prišel tja tudi kronprinc, katerega so morali poklicati, <la por? svoje mnenje glede )>olitičnih izpremeb v Nemčiji.
Voditelji nemških strank so bili pri tem velikem in tiModepolnem zborovanju, in nje so vprašali za sploh.io mnenje naroda glede državnih vprašanj.
Sprva so le nameravali odstraniti Ilollwega ter postaviti na negovo mesto bolj odločnega konelerja, ki b' mo gel izvesti take reforme, kot jih je zahtevala večina nemškega državnega zbora. S tem pa so obenem hoteli zagotoviti sprejem novih vojnih davkov.
London, julija. — Michaelis, nemški kancler, in grof Czeroin. avstrijski minister za zunanje zadeve, sta zopet ugotovila svoje mnenje glede častnega miru, katerega bi lahko sklenile zavezniške države s centralnimi zavezniku
Matija Erzberger, vodja nemške stranke centruma, ki je največja politična moč v Nemčiji in ki je tudi dejansko povzročil padec Bethmanna Hollwega, je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu:
— <V bi mogel jaz govoriti z Lloyd Georgom ali z Balfour jem, bi prišlo tekom par ur do sporazuma, na podlagi katerega bi bila omogočena oficijelna mirovna pogajanja.
J>r. Erzberger je izjavil, da je Michaelis pravi mirovni kancler, katerega so izbrali izrecno s tem namenom, da sklene mir.
Nemčiji hoče mir.
L*wi« trdi, da hofe Nem-tija mir —Dr. Miehaalia čaka na drtave. — Michaelis bo rmrfl im
D. O, 30. julij«. -Zvezni senator James Hamilton Lewis is Illinois je danes podal sledečo izjavo:
"Zelo me veseli, da pri svojem povratku is Chieaao slišim, da j* o rovoru nemške, p miki kancler sam
cervmoMT ui
A UMOUWOO^ M.
AMERIŠKI TRANSPORT.
Iz Poljske.
Poljaki so proti prisegi zvestobe nemškemu in avstrijskemu cesarju. — General Pilsudski.
Iz Rusije.
»i razlojral njerov eovor kot direkten poz i v na Združene države, ki naj bi porabile svoj vpliv pri zaveznikih, da bi se zedinili za mirovno ponudbo.
Danes se to domnevanje samo potrjuje. Mogoče bom v senatu ae ksj več o tem povedal.
Kanclerjev govor vsebuje nekatere točke, s katerimi se ne strinjam. Imajo nekam vojaški naglas, kateremu ne zaupam popolnoma. Toda to je postranska stvar. Neka točka, ki se posebno jasno kaže, pa nam pojasnjuje, da se Nemčija nahaja v položaju, kakor da bi hotela razpravljati o mirovni ponudbi.
Nikakor se ne morem strinjati
London, Anglija. 30. julija. — V Varšavi so vprizorili velike demonstracije, ker so nemške in avstrijske oblasti zaprle jrenerala poljske legije Pilsudskija in druge voditelje, ki so agitirali proti temu. da bi poljska armada prisegla zvestobo nemškemu in avstrijskemu cesarju. Mnogi legijonarji so zabranili prisego.
Poljski državni svet je pri generalnemu governerju protestiral proti aretaciji in je izjavil, da se more pomiriti poljsko javno mnenje samo. ako se takoj vstanovi stalna poljska država.
Governer. general Beseler je odgovoril, da ne izpusti nikogar iz ječe, ker se je nemška vladi, prepričala, da je general Pilsukl-ski pripravljal »»borožen odpor proti Nemčiji.
Dunajski listi poročajo, da je poljski odpor proti Nemčiji večji kot pa priznavajo listi iz Nemčije.
Neko Reuterjevo poročilo iz Ou-riha pravi, da niso odpovedali prisege, samo nekateri oddelki poljskih legionarjev, temveč niso lt» teli priseči eeli polki, med temi štirje polki pehote, eden kavale-rijcki, eden artilerijski m deli nekaterih drugih polkov. Ako ne bodo izpnstili generala Pilsudskija. lahko nastanejo resni zaplet-ljaji. Poljska stranka bo pri prihodnjem zasedanju nemškega državnega zbora spravila to zadev«, v zbornico.
Ker je avstrijski cenzor dovolil objavo teh poročil v poljskih lifrtih v Krakovu in je pustil, da je šlo poročilo preko meje. je to znamenje, da je nek nesporazum med Nemčijo in Avstrijo.
26. julija je prišlo iz Kodanja na Danskem poročilo, da se nemške oblasti aretirale poljskega generala Pilsudskija. ko je ravno nameraval s ponarejenim potnim listom hotel zbežati iz Nemčije. Pilsudskijev beg pomeni vrhunec nasprotja med Nemci in Poljaki, ki zahtevajo, da se vstanovi poljska država in da se napravi poljska armada, ki bi bila neodvisna od nemških oblasti, med) tem ko Nemčija zahteva, da bo poljska armada pod nemškim nadzorstvom.
Nemci so prekoračili mejo. — Napredovanje ponehuje. — Rumuni napredujejo. — Zavzeli šest vasi.
Laiko bojišče. Italija, 30. julija. — Bili so vroči boji v Trentinu. O manjših bojih poročajo v dolini Furve.
Vršili so se zračni boji ob Soči. Pri Tolminu je bil izstreljen en avstrijski zrakoplov.
kancler v„ svojem mirovnem govoru zastopal kako stranko. Njegova izvajanja se morejo razlagati na več načinov. Ako izjavi, da se naj počaka, da prično "drugi" govoriti o mini. misli na Združene države.
London, Anglija, 30. julijo. — Po bitki pri Zbroeu so Nemci v velikem številu prekoračili mejo. Nemci tudi trdijo, da vedno potiskajo Ruse iz dolin Dnjestra in Pruta. V okrožju Meste in Ok-nesce so tudi potisnili Rumune proti severu.
Nemci so prekoračili mejo severovzhodno od Tarnopola in četudi se Rusi še vedno umikajo proti jugu skozi Galicijo in Buko-vino, vendar se v zadnjih 24. urah ni za Nemce položaj mnogo izpre-menil.
Pojemanje nemškega napredo, vanja je.posledica rumunske ofenzive, kajti Rumuni so včeraj zo pet zavzeli šest vasi. Vplenili so tudi mnogo vojnega materjala.
50 nemških agentov, ki so l»ili oblečeni kot ruski vojaki, .so vojaške oblasti vjele in vstrelile. ker so hoteli Rumune pregovoriti, da bi odložili orožje kot Rusi v Galiciji in Bukovini. Rumuni ne na predujejo več tako hitro kot prej, ker se boje, da bi zašli v past, ak'< bi prodirali preveč hitro.
Vse kaže, da nameravajo Neinei nastaviti Rusom in Rumu ne em past, kar so pa Rumunci že opazili.
Ruski poslanik pravi, ida se Rusi še vedno umikajo in položaj je zelo nevaren; vendar pa si častniki prizadevajo, da bi zopet vpeljali disciplino. Vpeljana je tudi strožja cenzura.
Papež in Karol.
Washington, D. C., 30. julija. — Kabelsko poročilo iz Berna v Švici naznanja, da je avstrijski ministrski predsednik na željo česat-ja Karola poskušal napotiti papeža, da bi posredoval za splošni mir, na podlagi nedotakljivosti avstrijsko-ogrskih dežel.
Kakor pravi dalje poročilo, je papež vsako posredovanje oukIo^ nil.
Londonske žrtve.
London, Anglija. 30. julija. — Od začetka vojne so nemški zrako-plovci ubili v Londonu 366 oseb, ranili pa 1092. V istem okraju in v istem času je bilo pri navadnih cestnih nesrečah ubitih 2412 oseb. ranjenih pa 7863.
Lenin je izginil.
Petrograd, Rusija, 30. julija. — Nikolaj Lenin, ekstremist in nemški špijon, je izginil iz svojega stanovanja v Petrogradu in oblasti ne vedo. kje se nahaja. Poročila v ameriških listih, da je bil Lenin 24. julija na Finskem ujet, so bila tedaj neresnična.
V Petrogradu se govori, da je Lenin 28. julija bežal iz Petrogra-da ▼ Kronstadt od tam pa skozi Finsko ▼ Stockholm, od koder je že prišel ▼ Nemčijo. O tem pa m dobiti uradnega
Gospodinjam.
Washington, D. C., 30. julija. "Potreba je, da se gospodinje cele dežele združijo in zavzamejo za to, da spravljajo živež v steklenice da suše in hranijo", je rekel poljedelski tajnik Houston danes v neki izjavi.
'Arizona, Colorado, Connecticut Idaho, Irtdiana. Iowa, Kentucky Maryland, Michigan. Nebraska. New Hampshire, New Jersey, New York, North Carolina. Pennsylvania, Rhode Island, South Dakota. Tennessee. Utah, Vermont, Virginia, "Washington. West Virginia in Wisconsin vporabijo vsa sredsftva. da bi preprečili, da bi se pokvaril živež.
Kjer gospodinje nimajo vrta. naj poskrbe, da si nakupijo živeža. katerega je v izobilju.
Houston poživlja liste, društva cerkve, klube itd., da naj delujejo na to, da bi gospodinje koli kor mogoče veliko množino žive ža shranile za zimo, kajti na ta način ne bodo samo sebi pomagale, temveč bodo napravile veliko delo za domovino.
Washington, D. C., 30. julija. — Pod pritiskom vojnih razmer so v Angliji in v Ameriki spoznali veliko važnost krompirja kot nadomestilo za žitni kruh. Na Angleškem so Xrompir mešali s pSenično moko in dobili so kruh, ki je bil zelo tečen in okusen. Poljedelsko tajništvo Združenih držav opozarja na to dejstvo in priporoča kruh. ki je pomešan s krompirjem.
Iz go&podarskesga stališča je tak kruh zelo priporočljiv, kajti krompir je cenejši kot moka; po leg tega pa ima človek tudi izpre-membo. Ima debelo rjavo skorjo, je mehak in elastičen; ter takega okusa, da ga imajo nekateri rajši kot kruh iz same pšenične moke Ima v sebi več vlažnosti kot nav&C-ni.kruh in se ga more zaradi tega dalje časa hraniti.
Za pečenje kruha iz krompirja se priporoča, da se za to porabi v prvi vrsti ona vrsta krompirja, ki se kmalu pokvari.
Način, po katerem se peče kruh iz krompirja:
Vzemi tri funte kuhanega in o-lupljenega .krompirja, 2% funta moke, 1 in pol plitve žlice soli, 3 plitve žlice sladkorja, dva kosa kvasa in 4 žlice vode.
Krompir operi in ga skuhaj v koži toliko časa, da je do dobra mehak. Ko se posuši, ga olupi, zmečkaj ga. dokler je še gorak, naj se shladi. da je mlačen, pride-ni mu kvasa, ki se je namakal v treh žlicah mlačne vode, soli, sladkorja in slednjič pol pinta. ali 4 unče moke, ter zmesi, toda ne pri-deni nobene več vode.
Pokrij posodo s tem testom, da se ne napravi skorja in naj shaja pri toploti od 80 do 88 stopinj K Katera gospodinja pa nima toplomera. naj pazi, da bo toplota enakomerna; ne sme pa biti prevroče.
Po dveh urah je testo shajalo. Nato prideni še ostalo moko ii*
Iz Washingtona.
iz washingtona poročajo, da bo tbeba podvojiti Število mož, katere bodo vpokli
c ali k predstoječi zdravniški preiskavi. — domnevajo, da bodo vzeli le enega IZmed štirih preiskanih mož. — predsednik wilson je sklenil končati spor radi ŽIvilske predloge.
-ooo-
Washington, 30. julija. — Prve pozive za zdravniško preiskavo je razposlal danes vsak krajevni urad v Združenih državah. Generalni profos je danes sporočil, da ho najbrže treba v vseh državah vpoklieati še enkrat tako veliko število mladih mož kot so jih mislili spravo vpoklieati in sieer radi številnih odpuščanj in oproščen j, ki bodo potrebna.
Do konca tekočega tedna morajo vsi krajevni naborni uradi poročati o stanju naborov ter o slučajih, v katerih so dovolili mladim možjem oproščenje.
Do tega časa bodo krajevni uradi natančno informirani glede stanja in števila ljudi, katere morajo še nadalje /poklicati.
Veliko izprememb bo vsled oficielne objave, da ne bo-« do vpoklicani ljudje, ki so se v zadnjih par tednih poro-> čili. Število teh novih poročencev se je vsled tega zelo pot večalo, kajti tozadevna oficielna objava se je glasila v smislu, da bodo oproščeni od vojne službe vsi poročeni mladi ljudje, ne glede na to, kdaj so se poročili. Pri tem pa pride seveda vpoštev dejstvo, če je žena v resnici odvisna le od zaslužka svojega moža.
Washington, D. C., 30. julija. — Ker se ni moglo priti do sporazuma glede dveh najbolj važnih točk živilske predloge, namreč glede predloga v senatu, da se vstanovi vojni odbor za nadzorovanje izdatkov teh urav, obstoječ iz treh Članov mesto enega živilskega administratorja, bo-bo zastopniki senata in poslanske zbornice zopet precis žili ves položaj predsedniku Wilonu.
^ Pričakujejo, <la bo dal predsednik Wilson tudi v teiri slučaju izraza svojemu mnenju, da principiejno nasprotuje obema tozadevnima predlogama.
Mogoče pa je kljub temu, da se bosta oba komiteja' še zadnji čas sporazumela glede teh določb, kajti voditeljem obeh hiš kongresa je znano neizprosno stališče predsednika Wilsona.
Glede vseh ostalih točk živilske predloge so se popolnoma sporazumeli, in v slučaju, da se bodo sporazumeli glede teh dveh točk, ko bo sprejeta predloga še pred koncem tega tedna.
sto shaja; zato ne prilivaj vode, Griger je deloval na to, da hi bil ako ne vidiš, da zaradi premalo Cocei izročen ameriškemu sodi-vode ni mosoee enesti. Pusti erajdišeu. toda po laškem zakonu v!a-zopet shajati toliko časa, da se je da ne izroči zločinca iuji državi, velikost hlebi-a potrojila. rotemjraznn, če je postal podanik tujo deni testo v peč. kjer se naj peče države. Pa tudi. če bi se dokaza-45 minut.	j lo, da je Cocei postal ameriški dr-
Poskusi. da peč ni prevroča. Pa'zavljan. je zelo dvomljivo, ako bi se o tem prepričaš, deni nekoliko| era laška vlada izročila, kajti Ita-moke na krožnik, katerega porineš bja ne priznava tujega državijan-v peč, za kakih pet minut. Ako je^tva nekdanjih svojih podanikov^ moka nekoliko zarujavela, je peč;Paradi tega je skoro nemogoče, da
primerno vroča. Ako se je pa moka prežgala, je to znamenje, da je peč prevroča.
• v ■
v jeci.
London, Anglija. 30 julija. — Joseph W. Grigg. posebni poročevalec newyorskega lista "World", je bil kot zastopnik newyorske policije poslan v Boiogno na Laškem, da zasliši morilca Ruth Crugerje-ve Alfredo Cocci-ja.
Cocci je zbežal iz Združenih držav, ker se je bal, da bo prišel na električni stol. Vedel pa je tudi, da v Italiji ni smrtne kazni.
Laška vlada ni dovolila Griggu, da bi izpraševal Cocci-ja, ker laški zakon prepoveduje, da bi zastopnik tuje države preiskoval v Italiji zadevo Italjana.
bi era Združene države moerle dobiti. 'Zato bi bilo treba predrusa-čiti laški zakon; sredi vojne se pa kaj takega ne bo zgodijo. Ako pride do kjike izjeme laške postave, se more zgoditi samo vsled pritiska washinertonske vlade.
Razun v Bologni se po Italiji zelo malo ve o Coccijevem zločinu. Bolongnski listi so deset dni po aretaciji prenehali pisati o tem. Rimski listi so pa prinesli samo kratko poročilo, potem pa utihnili.
Neka zelo nplivna uradna os**, ba v Rimu ni vediela za Coccijev zločin, dokler ni Grigg zahteval, da se mn dovoli, da zasliši Coe-cija
ROJAKI NAROČAJTE SE NA -GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOl VENSKI DNEVNIK V OB. DRŽAVAH.	i
Pošiljateljem d
Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno še izposlujemo izplačila vojnim njet-nikom in dragim v Rusfji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki bo Medeni po laški armadi
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico aH pU smo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov.
44
GLASNARODA"
lWW
by tu
PUBLISHING U Proration.)
LOUTH

OOKPiVT
and addre—ea of abort of Manhattan. New York City, N. T.
V« aalo kte valja Oat ta Guada...«
Mm po4 teta
fta Mrt Irta ..„„,
2.00
Za odo leto aa auto New York 96.00 Za pol leta aa meato New York. S.00 Za Četrt leto m meato New Toil LBO Za lnoamatvo aa celo lato	S.00
•"UUUI N A MODA*
nedelj to praadkov.
«9 L A 8 NARODA"
(-Voice of toe People") daj except Sunday* and yearly f3J0.
ri brea podptaa to oaebnoatl aa ne prioMaJaga naj aa Maforod po«l jati po — Money Order, ■arotelkof prosimo, da ae aaaa tod ananl. da hitreje aajdano aaaloralka.
la poBJatvaa naredite to •VLAB NARODA"
0 OwilaiM
New Tail Otty.
Telefon: »7« CortlandL
Blagodejni upliv vojne.
If	-ooo-
K«»t je dobni znano, prihajajo zdaj porodila iz Ne iin-i-}> in Avstnn»)^Tskr 1«* preko Londona, in vsa ta poročila so podvržena angleški in francoski cenzuri.
Originalnih |>onM"il iz naš«- nekdanje domovine ni, a kljub t**niu dobivamo v«*asili kaj, kar nieče lepo lue na i tzutt-re, ki tlejatiKk«! obstajajo v Avstr<Hjj*rski, po treh lotili vojne.
St;i r pregovor pravi, da je vojna preeej divje roko-»b-l i >o m da zamrejo vhb*d vojne vsi nežnejši čuti, kate-
« )• prej v mirnih «*asih skušalo vcepiti v srca ljudi, ]»redvs^in pa mladine.
S« daiija vojna je tako velikanskega obsega tel* se ti-« i tako iH fH.Mvdno vseh slojev prebivalstva, da se prav • • « i m* ? fiHiiki e ud it i, ee «'ujetuo o stvareh, ki bi bile v mirnih eaneli sploh iM*HR>tfm"e.
V	naslednjem l*»ino razpravljali o političnih ali na-»•mIjio ^o>|MNlarskih razmerah, ki so posledica sedanje velike vojne, temveč h- u stvari, ki se tiče moralnosti narodov. predvsem pa mladine, na katero se ^radi vse upanje tai hod<*-e ease.
JasiKi je na prvi jw»^led, da vojna ne more pospešiti Moralnosti, to je čuta, ki j^a ima z ozirom na svoje sovrst nike in človeško društvo sploh.
I Ve j kot pri o«lraslili ljudeh se pojavijo zle posledice pri mladini, in je v prvi vrsti razvidno iz vesti, ki naznanja. da >e je vstanovilo na Koroškem posebno tajno organizacijo takozvane 44črne roke", koje člani so se re-krutirali iz mladičev, starih od šestnajst do dvajset let.
Ti fantje so vprizarjali vsakovrstne roparske napade, se javljali nato pri vojaškim oblastim ter zahtevali, »!a jir sprejmejo v prostovoljno vojno službo, s čemur so e hoteli izogniti zasledovanju civilnih oblasti.
< lani te organizaciji*, katere so aretirali, so izjavljali, da se jim nudi na fronti še veliko več prilike za nadaljevanje njih dela.
Tam je imel namreč mladi človek v roki orožje ter je I iliko iz zasede streljal celo na svoje lastne častnike, pri čemur mu je bila odprta še vedno i>ot v — Italijo.
Ti ljudje, ki so bili dogovorjeni med seboj, so se podali na kake poizvedovalne pohode ter prešli ob takih prilikah na laško stran.
Pri tem pa je treba omeniti, da je bil glavni cilj te organizacije nasilen rop, kateregn so vprizarjali na civilistih in vojaških oblastih. Nadalje je treba povdarjati, da so bili to izključno mladi ljudje, ki so komaj odrasli otročji dobi, in kateri sploh še niso bili klicani v vojake na podlagi brambnega zakona.
Vseli teli stvari bi ne omenjali, če bi ne lioteli pov-da rit i svoje opetovane izjave, da je vojna največji korak nazaj v napredku človeštva in da vzbuja pri ljudeh vse najgrše nagibe, katere so skušali izkoreniniti s stoletnimi civilizatoričnimi napori ter vzgajanjem narodov.
V	tem smislu imajo popolnoma prav tudi tisti, ki se izključno zavzemajo za mir ter so proti vsakemu nasilnemu boju med narodi in naj se tiče boj tudi lastnih pravic na rodov in držav samih.
Stan Klavni rek se glasi, da bo poginil od meča oni, ki prijema v roko meč.
Pogin in smrt pa se ne tičeta samo umrljivega in miu-i ji Vega telesa ljudi, temveč tudi vsega obstanka in morale narodov kot takih.
Ko je napovedana vojna, je dano s tem tudi tako-zvano prosto pismo za počenjanje in uganjanje vseh zločinov; dogodki sedanje svetovne vojne nam kažejo, kako puhli in ničvredni so bili vsi mednarodni dogovori glede V|M>.števanja človečanstva pri bojevanju.
Zmaguje vedno sila močnejšega.	\
Drugih sil se sploh ne vposteva.
V	tem oziru so bili Nemci dosedaj še vedno najbolj odkriti, kajti javno so proglašali,eia bodo zmagali le z na-$ ti jen in z nasiljem uveljavili svoje zahteve.
81 učaj, o katerem smo poročali, je umljiv. In umlji-vo je še dosti drugih poročil, ki prihajajo iz Nemčije ill v katerih se glasi, da se polnijo ječe z mladoletnimi zločinci in da propada splošna narodova morala t taki meri, da naravnost vzbuja pozornost vladajočih krogov.
ivala razbrzdanost kroge

QI«AS NAEOPA. 31. JUL, 1917.
In nemoralnost med vojaštvom je umljiva vsled duševnega razpoloženja, v katerem se nahaja vojak, izpostavljen vsak trenutek smrtni nevarnosti.
Ko pa se razširi nemoralnost na splošne ljudske kroge, to je na prebivalstvo dežel in predvsem na mladino, takrat je treba obstati ter razmišljati o vzrokih takih prikazni.
-ooo-
Slišali smo, da bo začel pop Smole iz Superiora, ki je svojčas ponudil svojo službo vladi Združenih drža v, pri-občati v Zottijevem listu serijo člankov:
— Kako najbolje služiš novi domovini?
• a •
Slišali smo, da se je nekoč pop Smole javno pridu-šil, da je nemške oziroma avstrijske krvi.
• Če to dokaže, mu bo ves slovenski narod velikodušno oprostil, da se je vdinjal Zottijevemu "Slovenskemu Na-rdou".
Slišali smo, da nima ubogi slovenski jezik nobenega pravega izraza za gramofon.
O, ima ga, ima! "Glasnik sv. Jožefa*', pobožni mesečni list za "vogrske" Slovence pravi, da je edini izraz za gramofon — "mašina za guesati"!...
-ooo-—
Avstrijska protiofenziva na Krasu.
Sledeč staremu pravilu, je udarce najboljša parada/je sledila italijanski ofenzivi v maju avstrijska protiofenziva. To protiofenzivo se je baje vprizorilo na posebno povelje nemškega armadne^a vodstva. V tem smislu se je vršil koncem maja v Ljubljani vojni svet, katerega se je vdeležil načelnik avstrijskega general. štaba Hoetzen-dorff, nadalje general Boroevre ter z nemške strani sreneral Lu-dendorff in Falkenhavn. Lahko pa si je kljub temu misliti, da je prišlo glavno avstrijsko armadino vodstvo na idejo v prizor iti to protiofenzivo in da spada ljubljansko vojno posvetovanje v vrsto onih slavnih posvetovali i. o katerih se sieer veliko govori, o katerih pa se ne ve, kaj se je na teh posvetovanjih pravzaprav govorilo. — Glasi se nadalje, tla je bila ta avstrijska protiofenziva mogou* le vsled teira. ker se je moglo prevesti z iztočne fronte veliko šte-vilo čet, ki bi v drugačnem slučaju ne bile na razpolago. V koliki meri je ta trditev resnična, se pae ne bo moglo ugotoviti. Na sproti temu pa je tudi treba omeniti, da se tako z avstrijske kot z nemške strani sedakj izpolni črto dvajset do 30 kilometrov z eno samo divizijo, kar je očitno premalo. Na vsak način pa morajo obstajati zelo ugodne razmere, če se te f-rte št- bolj razredči.
Avstrijska protiofenziva ob.se J ga ozemlje med Vipavo ter morjem in glavni uilarec je namenjen proti južnemu krilu pri Kostanje viei. Ostali odseki fronte so ostali skoro popolnoma nedotaknjeni če se ne upošteva običajnih arti lerijskihr spopadov. To postopanje je lahko umevno ter nudi najboljši dokaz za to, tla se je vsled zadnje italijanske ofenzive na Krasu ustvarilo položaj, ki nujno potrebuje poštene korekture. Italijanski ofenzivi se je pri tretjem u-darcu posrečilo potisniti naprej svoje tlesno krilo, kar je vredno vsega upoštevanja. 323 metrov visoka gora Grmada je prišla s tem v posest Italijanov in to pomeni. tla so dobili Italijani s tem v roke vse zvezne črte. ki vodijo do posesti glavnega cilja Italijanov. Trsta. Dotična točka je oddaljena (Al Trsta le nekako 20 kilometrov, kar znači pohod enega dne. Oblavadanje Grmade pomeni za Italijane tudi obvladanje poti, ki vodi ob morskem obrežju do Trsta. Tako obvladanje pa se je moralo seveda po možnosti pre prečiti, kajti izkušnje iz leta 1809 kažejo, da je mogoče preko Trsta in Ljubljane priti prav srce Avstrije. V onem časn sta ubrala Napoleonov pastorek Evgen in maršal MaeDonald iffto pot pri zasledovanju nadvojvode Ivana ter sta prišla daleč v notranjost Avstrije. Vsled tega se je fldelo avstrijskim voditeljem najbolj pri-lično. da potisnejo nazaj italijansko desno krilo in sicer na črto, katero je zavzemala italijanska armada pred tozadevno ofenzivo. Vsled tega se je tudi omejilo av-?*trijsko protiofenzivo na glavne udaree proti desnemu krilu 3. italijanske armade.
Uspeha te avstrijske protiofen-zive ni mogoče določiti in to radi pomanjkanja tozadevnih oficijel-nih poročil z obeh strani. Kljub temu pa je aotovo, da ae je mora-
li a črto, katero je zavzemala ob času desete soške bitke. To je pomenilo toliko kot orroščenje po zicije na Grmadi in otežkočuje nadaljevanja italijanskih artilerij skill akcij. Avstrijski protiofenzi {vi se sieer ni posrečilo ustvariti situacijo kot je obstajala pred majsko italijansko ofenzivo. Kljub temu pa se je posrečilo potisniti nazaj desno italijansko krilo, kar je bilo seveda mogoče le s pomočjo svežih čet, katere se je od po sialo z ruske fronte. Vsled tega je popolnoma umevna napetost, katero se ravno v Italiji zasleduje dogodke na Ruskem, kajti pri tem gre v resnici za velike stvari.
Tela italijanska ofenziva pa nosi znak, ki so ga imele vse prejšnje italijanske ofenzive. Dasirav-no se je krajevno z italijanske strani morda nekaj pridobilo, je bil moralični uspeh končno ven dar na strani avstrijske armade in tejre dejstva se ne more zanl kati. V tem smislu se namreč izražajo italijanski vojni jetniki sami. —
Zavživalci žuželk.
Ena najbolj zanimivih skupin v živalstvu je ona, ki zavživajo žuželke. Ta skupina je pri lajikih splošno malo upoštevana, dasirav-no ima številne posebnosti glede blikovanja telesa in življenjskih navad. Zavživaici žuželk izvirajo iz prastare družine, ki je se(daj razširjena po celi zemlji le še \ nekako 200 različnih vrstah, pri Čemur je treba pripomniti, da niso te vrste sesalci nikar živeli v Avstraliji ali v južni Ameriki. — Ker se splošno boje luči ter so malenkostne postave, vzbujajo ponavadi le malo pozornosti, dasi-ravno so igrali v predtereijami dobi veliko ulogo v kraljestvu se saveev. Ker so se nahajali takrat v posesti različnih premikalnih in lovilnih načinov, so ohranili še do danes veliko vsestranost: — Oni so namreč	ple-
zalei in plavalci ter spominjajo glede svoje vsestranosti na prej-šne dobe.
Glede te vsesplošne vsestranosti teh sesavcev poroča dr. Bernhardt. Vsem tem vrstam je skupna lastnost dolgih čeljusti, ki so oborožene s 44 majhnimi zobmi, last pra-sesaveev. Večina teh vrst se udaja še vedno sttari navadi, da prireja zimsko ali poletno spanje in sicer vedno v času, ko so žuželke, ki jim služijo v hrano, nedosežne, ker so se poskrile v nedostopne kraje. Ta moda spanja je razvila pri teh vrstah živali posebne gospodarske talente, ki bi bili v čast vsaki moderni gospodinji, Tako je naprimer najti na otoku Madagaskarju ježa. ki si v vsaki deževni dobi prihrani veliko zalogo masti, s pomočjo katere *e prebije skozi čase suše in splošnega pomanjkanja. — Takozvani "apičtaohi". ki so neke vrste miši. ki se pa od navadnih razlikujejo po celem sestavu, si nalože zalogo v svojem repu in ta zalo-ra jim pomaga, da prebijejo najhujše čase pomanjkanja. Neko drugo posebnost kaže rečna podlasica v okrožju reke Kongo v A
J m t'.m
IZ URADA
. T.
JOHNSTOWN, PEN NA.
Vi ste na pol v grobu, ako imate bolne noge.
Rabite	'
PEDISIN
GLAVNI ODBORNIKI Z. J. F. D.
Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 9304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Podpredsednik: J. A. MATIJAŠlC, e.jof Woodlawn Trust Co., Wood-	krepcilo ZB nofie, lawn, Pa.
Gl. tajnik: JOS- DUPIN, 815 Bradley Alley, Johnstown, Pa.	ki ne t,ovoli* ,la Se
Tajnik za slov. oddelek: PETER SRNOVRŠNIK, P. O. Box 591J	DOte
Forest City, Pa. j	, V '. .
Blagajnik: ŠTEFAN HORVATlC, c.!of First National Bank Alliquip-	pOStaDCJO UtfUjeiie
pa, Pa.
Vrhovni pevovodja in arhivar: IGN. HUDE, 82 Cortlandt St., New kurja očesa. York, N. Y.	J
aH dobe mehurje, odrastke, ali
PEDISIN krepi, prenovi in ne-puje nojre.
Velika družinska škatlja, zadostuje za več mescev, stane le $1.00.
HWI PUM,
2812 E. 79th Street, E. Cleveland, Ohio.
NADZORNI ODBOE:
za slov. oddelek: Ga. FANI SUSMAN, Forest City, Pa. FR. LAVRIČ Cleveland, Ohio.
za hrvaški oddelek: JOS. VINCETIČ, Monessen, Pa. IVO MATAN, Monessen, Pa.
Cenjena društva:—	j Cast vsakomur, ki si služi svoj
Do zdaj sem pevskim društvom krilh- tem večja čast onemu ki razposlal vse pesmi, katere bomo	pripomore k splušni iz-
peli skupno pri koncertu. Naiogtt	oziieuti na posebne ondotne gospo
naša je, da se jim naučimo. Go-' ^ ^ni pa bodete bolj pripomogli dai ske razmere, zlasti na uk»rli-tovo bi morale pesmi'biti razpo- ^ wohrazbi, ako s petjem? Te- ščino, če bo dotičuo žil« moglo slane že davno, toda nekatera '"® ^ m°ral zavedati vsak Slo j dozoreli ali ne. Razen v nnredbi društva so s svojo odločitvijo od-jVfinee'	uim«a daru za petje, imenoma navedenih s luč a j t-v hi
lagala in ml primeroma zelo poetu Jl>i Tnoral VS£J podpirati slovensko i urte gnilo priti tu v p<«tev, da je naznanila svojo vdeležitev. p,)'Pet-ie pevske prireditve	žito prewtwto in vsled tega duzo-
tt-m nem se in oral ravnati, toda upam, da nam tbo še mogoče o*b-vlada-ti ve« vspored.
Pesmi '"Jadransko morje" ni-
Malokateri narod je tako vnet ratev ari.ja nemogoča, za pr-tje, kakor ravno mi Sloven-i	* + *
<-i. Saj pojemo povsod, kadarkoli smo v veseii družbi. V takem slu-1
bajt-rjih in drugih stoječih
-„-	• -	t ».i - »• i vodah raste plavtij»x-a rastlina s
sem razposlal, ker mislim, da jo|^!1 baS^°„ radi celo tak., k. triv ,ati|n liazob;ianilII listj,in
ima vsako di-nžtvo. Vsaj nobeno Jnmajo nses ' ,,n t«, narodi| ^ ()re]) i;-iIni ^ SH
se ni oglasilo, ko sem v listu naj™™ P^jajo, da smo Slovene. ay. VO(ijjim	je
to <»pozoril vsa društva.
Od razi ion ih strani sem slišal, da se aiekaten boje stroškov. Gotovo j«, da ta prireditev ne bo prinesla nikomur materijalnesra dobička, kajti noben pevec še ni obogatel, razun opernih pevcev, med katere se i|Xa mi ne prištevamo. Niti pevovodje, da-si so plačani, nimajo od petja nikakega dobička. Spoštovanja vredna pa je čednost, da vsak zahteva plačo z«, svoje delo. Toda mnogo mora L-1 o ve k storiti, za kar ne dobi nikdar plačila. V prvi vrsti je vsakdo doižan, da stori nekaj za splotsiiost in za narod, kar mu nikakor ne prinaša dobička, niti priznanja. Kdor je kdaj delal za narod, ni bil plačan za svoje delo; marsikdo jo žrtvoval v ta namen celo svoje premoženje. Ju s požrtvovalnostjo nekaterih srno drugi priNii naprej. Vedno je bilo in vedno bo. da se morajo nekateri žrtvovati za druge.
ALi « petjem nismo pripomogli k iaobraabi našega, naroda? V petju, v glasbi se kaže napredek vsakega plemena.
Najbolj napreden ni oni, l;i si je napolnil žepe, temveč oni, ki si je izobrazil duha ter je delal in pripomojrel k splošni izobrazbi.
Znani so nam miljonarji; mlar-sikdo katerega pozna osebno. Toda ne spoštujem jih. Bili so in so presebični. Ljubimo vedno iste. ki so pomagali drugim. Klanjamo se pisateljem, pesnikom, zlasti pa še skladateljem. Napravili si niso premoženja, toda ravno ti so pripomogli nam, da smo prišli do izobrazbe.
jnajboilj maizikaličen narod.
Približuje se elevelandski kon-eert. Se eii mesee in priredili 1>o-
i triv Oglat 7. rjavo lupino, ki vse-i buje <boio jedro. Povodni oreh ima , veliko škroba, v .-vied čtsar «*a v
mo aiajveoji ui^oslovanski kon- , ... , -	.
i ^ -i - - i i i - krajih, kjer aa le velikt», zmehejo eert, kar jih je se bilo v Ameriki.	, . ,	,
k i	v nioko, iz katere se da c-pevi o-
rsavzoeih iias bo n-ad 200 pevcev!,	, , . , . . ' .
in pevk.
'^^rv|kusen kruh. Tej koristni rastlini
• l-i u , , . . bi bilo pos\ečnti večjo pozornost I o je velik zbor, kakorsnega se , .	..	, , - .
kot nadomestilo za moko, zlasti ht
j bilo opuščati trganj«' cvetja, ki
občinstvo na
Primorske novice.
nismo slišali v Ameriki. Samo po mislimo na krasno pt«eau "Jdran ! sko morje". Pelo jo bo 150 pev- .«,otem ku)>1,je cev. Kako veličastna pesem, po-sebiio, če jo poje tako velik zbor Poleg te pesmi je na vsporedu še več drugih zanimivih točk. | V spored bom objavil prihodnji: Od 1. julija do 31. avgusta t. 1. tedoai.	*	bo<lo smeli biti javni lokali v Tr-
Nikakor pa ni treba misliti, dalstu odprti do U. ure v okolici pi bi kdo moral mnogo žrtvovati i do mre.
ako gre v Cleveland na koncert. Po ckspbfziji	gr.-.-nate so
Kolikor morem sklepati iz poroči! j bila ranjena tri mlada dekleta iz iz Clevelanda, btmio s koncertom Zabrda. občina Pate na Goriškem imeli izvanredno velik uspeh in ki so ostala doma lik za fronto bomo napravili lop dobiček. Koli- da bi obdelovala polje; to so: se-kor se more že sedaj sklepati, ne «tri Ijeopoildina in Marija .lev-bo- plačana vsakemu peveu iri šček, stari po 23 in 20 let, ter 24 vsaki pevki samo polovična vož-|l«t stara Justina llumar. Ko s.» oija, temveč cela vožnja in še bo1 spale skupaj v hiši v Zaibrdu ^tev. zvezi preostalo nekaj dobička. 35, je ob 2. uri ponoči strašna raz Pevska zveza namreč ne potre- strelba raztreščila vrata, tla so si-buje deniarja in po zvezinih pra-1 j>nli tlrobci po spečih. So<li se, da vilih je čisti dobiček Tijamenjen v je neki neznan hudobnež neopa-prvi vrsti za pokritje potnih stro- žen navezal ^raniato z žico na vra-iškov posameznih društev.	ta ter jo pozno v noč sprožil. Vo-
Zato, dn-agi <mi pevci in dražest- jaška oblast je takoj uvedla pre-ne pevke, ne imejte nikakih po- iskavo.
mislekov zaradi dolgega pota. ratrone jo zažigal ,na polju ne-Stroskov me bo toliko kot si do-;ki fantie iz Vrhovea. občina Kal mnevate m kar bodete napravili n(a Gorskem. Ko je prišel mimo mi doživeli, bo vredno več kot(j^ef Humar. 0 let stari pewe^t-vse, kar ste žrtvovali. Trdim, da :„ikm, sin> ter se irstava. da bi visi bodete želeli po koncertu, da kako bodo eksplodirale, mu se v kreikem zopet ponovi.	je ^Hetel drobec v desno oko ter
S pevskim pozdravom!	, mu ležko poškodoval.
Ignacij Hud«.
je ta rečna podlasica sesavka, skušan venldar oponašati pregibni način rib ter se pomika v vodi naprej s pomočjo repa.
Naravnost občudovanja vredne pa so zmožnosti našega domačega ježa. Kot hišni oče, ki se ozira n& dobrobit cele družine, si nabavi pravočasno precejšno zimsko zalogo črvov, katere znaša v celih kupih v svoje gnezdo. Ker pa je njegova navada, da ljubi te črve lt sveže, uporablja posebno umetnost, da jih ohranja žive.
V ta namen omami črve. da mu ne morejo ujiti in da ima vedno na razpolago svpžo zalogo črvo*.
Med te vrste sesavce spada tudi v južni Evropi živeča miš ki doseže v skrajnem slučaju le tfol-žino treh in pol centimetra. Ta naravnost neizmerno divja žival plane naprimer na plen kot Je vec funtov težki krap. kateremu izpraska pri živem telesu oči te» požre možgane. Divjost te miši ne pozna nikak>h meja ter ne prizanaša ta žival niti prijateljem, niti sorodnikom. č'e bi ta žival dorasla do veličine leva. bi že davno zatrla vsako živl;—ie na svetu ter nato sama žalostno poginila vsled pomanjkanja.
Gospodarstvo v Avstriji.
Ljubljanske novice.
T)nc 24. junija je daroval v oer-kvi na Rakovniku svojo novo mašo »alezijanski novomašnik Anton Ijt>t»ar. Slavnostni govor je ime! Al. Val. Kovačič.
Prepoved potovanja v novomeško okolico je zopet razveljav-
vec
^ Na predlog poslamca Roskarju je izvolil Jugoslovanski klub poseben odbor, čigar naloga -je. z; -vso odločnostjo zavzeti se za inte- ..
rese kmetorv pri rekviziciii živine, ^/'j- i*	- -i t « ;
Ar ,,	1	,	« ".! Italianski poročnik Loren::i,
V odbor so se soglasno iavohli , • ... . - . .	. .
i •	r . . ,, bivši lesotrzec v Ljubljam, je bil
poslanci BrencK.% Laginja, Ho , .	... ... . : . ' J. . .
.. c j., . - iZ m v boju z avstrijskimi četami tez skar, Sesandie m Mister^-. Ta ko ^^ ,pr se nahaja y neki ]a.
odbor je izvolil svoj,n, predsedm- bolntnici
kom poslanca dr. Sustersiča m je „ ,	........
svoje delovanje takoj začel.	kl *
t +	mestna obcuia. so jK>poinoma tz-
*	črpane; strajike se torej zaradi
Z ministrsko odredbo z dne PJ.
J naj a 1915 je bila izdana prepoved krmljenja z zelenim žitom in urad za ljudsko prehrano jo sedaj
vnovič kliče vsem prizadetim v oer za ^rilo in kopanje, spoiiun. V nava<inili razmerah je
krmljenje z zelenim žitom samo	_
ponekod in samo v nekaterih de-j
-želah v navadi, vendar pa se je Wemci ^huvaio pozojlla v Švici. jHHiovno opozorilo na obstoječo
.pref»oved takega krmljenja že iz .Bern'	2H- inli-»a- — Nem-
previdciosti pt>trebno in koristno icija Dretl	<la bo vstavila do
Prepoved pa ne velja za takozva !Voz I'^mo^a. ako švicarska vlada no niešauico, obstoječo »z žita nf" dovoli večjega posojila. . c**aha, grašice in drugega, ki ve'
seje nalašč za živinsko poklajo.j	Anglija, 28. julija. —
Dovoljenje za krmiljenje z zele- Reuterjevo poročilo iz Petrograda
črpane;
premoga ne morejo zglašati na mestnem magistratu.
Cene v kopališču Koleziji je magistralni gremij zvišal, in si-
nim čHom ne sme -fedajsli samo a posebnega, oziroma vrednih, iz-redni*, m Sicer samo v posameznik efa&tfh, pri čemer se je treba
pravi, da se je 'Gospod Kronstadta' in voditelj kronstadtskih upornikov podal ruski vladi v Petrogra-dn. | : '

GTjAS NARODA, 31. jrTi. 1917.
Iz starega kraja.
Po padcu Clsm-Martinica.
( radii« "\Tiener Zeitusig" je priu**Ja 22. junija Ja&tnoroOno ee-aarjevo piHtno na bivšega ministrskega predsednika grofa C1*m
Važno posvetovanje na . Dunaju.
Dne 20. junija se je vršila na Dunaju v deželnem dvomi ko»»-Martktica. t'e»»ar je dedtonisijo;ferenca vseli deželnih odborov sprejel. 22. junija je prišel jfrul Avstrije v zadevi državnih T»rvd-< vlam Al a rt mi i<- s svojimi ministri kazd od direktnih in iudirektnih eadnjjč v parlament. V posebnem davkov od leta 191b. dalje. Vsa pismu na pmlsednika zbornice j^ ta predkazila prenehajo namreč predlagal, naj se parlament v svr po dot »enih zakonih kuncem teko-ho razjasnitve in razvozljanja jk> čega leta.
h/žaja do 26. junija c*i<rudi.	Naauen konference je bil, doseči
Sodi se, da bo bodoee minfertr v te«» dežHne	tako vaz
*vo le prehodno miWrstvo z u- m 3Uidevi J«i"»*v«io postopanj,
radii iškim značajem, ki )>o imelo nalogo, da iq>ravi ^pravočasno proračunski pruvksnj pod strwho,
vseli dežel. Ta namen se je tudi dos«gel v polu i mer:.
Soglasno so bili sprejeti toza-
isvede podaljšanje putlaniških dev^ Pred,°«1	glavar
mandatov m volitve v delegacijo!^ dr ^steršiea	m izvolil se jc
ter f>ripn*vi za jer^m pot močne- i***1"® «***	k» bo
(mu parlamentarnemu koneent«> hmifci,u	sklepov v ime
eijakrtnu ministrstvu.	dt*žel Vodl1 P<^aJa"J« z
(Mrtvijo vlado na Dunaju. Clan Nemce je ta nenadun padec «r.;tej2a odigra je tudi kranjski de-< !a:n Martmn a naravnost prese	gi^ar dr. Šustereie.
neti! — Nemško t-aaopbje tozi Enotni nastop vsah dežel bo go-Nemška nacijomdna zveza snuje (tovo ugiHlno vplival na sree •zopet Vseue-mški blok iz vseh nem uo rešitev zadeve, škili stnank. Nemška krianski so-i y dunajski konferenci vseh de-cijalci so se izjavili proti politi*- - ^ ki se je vršila pod predsed-nnu konccHijani vsaki parlamen-'atvom deželnega maršala, tajnega tar-ni stranki (Slovanom;. Ven- HVotmka princ«, Ueehttnsteina, «lar je . mnška uacijonalna zveza je bil soglasno sprejet predlo«
t»risšla do prepričanja. da ne gre vet" Iwi^atolizirati zahtev Jugoslovanov, Cehov in Poljakov, ter j* naročila svojemu predsedstvu. Jiaj iv.de 1 a gotov natirt, da bodo imeli Nemci v vseh t«h vprašanjih jasno in določeno stališče.
solnograšl-ega deželnega glavar tajnega svetnika Winklerja, da zastopniki vseh deželnih odborov protem i.ra jo najodločiaejŠe zoper vsako kršenje dtflželne uvtonomi je. Ta sklep bo brez dvoma blago dejno vplival na nakane izvrstnih
Ali bodo Nemci danes pamet-; krogov, zoper samostojnost dežel-nejsif l*p na podporo pri Polja- at* uprave in zakonodaje, kih jam je šel po vodi. Posebno1
jih ooU dejstvo, da je cesar spre- Eksplozija na Češkem, jel v avdijenri dr. Korošea in da Kakor posnemamo iz interpela-je načelnik jugoslovanskega klu- eije poslanca lluhermanna in to-ha govorii pri cesarju v nnenuI varišev, je izgubilo življenje pri .Jugoslovanov, Čehov in Ukrajin-j eksploziji v liolevcu pri Plznu cev, kakor kom*ta.tira z žalostjo' 136 ljudi. \ endar se sodi, da je Neue Freie Presne*'. Posebno pa'wtevilo žrtev še ve£*je, ker je 370 stra-Hi Nemce strašilo onega straš | ljudi pogrešanih. Število ranjen-ne^a slovanskega bloka. Kaj ji cev znaša 62."), med teuii 520 lah-tixha dana* Slovanom posebnega)ko ranjenih formalnega bloka! Vojna je prinesla avstrijskim Slovanom res-niV-tko zdravo življensko zavesi skupnoKti, bratstva. V trpljenju iu bridkostih smo si pogledali kot vcijui tovariši na bojnih poljanah »z v oči, m segli v roko kot brat bratu in razumeli v bolesti, taako zelo, aelo smo si blizu ir kako j»mo si bili vsled prizadevanja tujwr daJe**. Kri ni voda! In od-hev t«ga vojnega bratstva ustvarjenega na bojnih poljanah se kaze daa*« čisto kot nujna, narav
Iz Hrvatske.
Iz Budirapešte z dne 22 junij i se porwa: Dogovori ministra Ya-žonvja t> hrvatskimi delegati se bližaj«* ugodni rešitvi. Delovni program bodoče hrvatske vlade bi bil: rešitev splošne in enake volilne pravice, proračunskega provbtorija in tinaziične nagodbe. Ker je hrvatska delsgaeija iz.ja
na posJedk'a v parlamentu. To je, viia, ik ne prav mč ne briga za ..-^r Nemei ne umrejo .<ie razu 4R#ebna vprašanja, je sedaj goto
j vo, da bo predložil grot Ester 22. junija je imel .lu**ucsluvan hazy civilnega adlatusa Bosne in ski kiub tik pr»-»l za-*edanjt-iu j Ifereegovme dr. Dragotina Unkel-/bornit-e važno plenarno sejo, da hauserja za hrvatskega bana. Hr-s, (hmvetuje ju sklepa o j>oložaju Ivat^ki minister postane Marko gr. 7. < m rtu v o je, da niso bili po avxii , Pejač-evič, a sekčne načelnike jenci dr. Koroše« pri eesarju na imenujejo iz uradnikih krogov. A/m-i pri posvetovanju .lofoiio j Nadvojvode Franca Ferdinam-\an«k*ga kluba saiuo zastojMiiki! da spominske znamke v Bosni in < ehov in Poljakov, ampak tudi] Hercegovini je izdala boseuska
iHtoptuki Ukrajincev. Težiaače položaja in neposredni vzrok padca grofa Clam Martini-ea je bido 21. junija pri Jugtjslo-va4i*kem klubu. "*Neue Freie iVesse"' pise tocadevwio:
"V zborniei poslancev je naipra-vil odstop grofa C lam Martiuica \nlik vtis. t isto naravno ie, da so nudili nada^jne meacične dok!ade /aduj'i dogodki predmet razgovo-1kron vsakemu črkostavteu, do-
postna uprava 28. junija, (.'isti dobk-ek je namenjen za spomin sko cerkev, ki jo bodo sezidali v Sarajevu.
Z;igre>hški erkostavci so zahtevali od svojih poslodajcev dra ginjsko doklado. Dogovori so se vršili osem dni. Poslodajei so ijk
rov parlamentarcev, ki 90 se zbrali v abbornici piHniaštevilno. Izvedele so se tudi razne podrobnosti, u katerih je razviduo, da je v bistvu vzrok padca grofa Clam MartMiica zadržanje Jugoslovanov. Iz poučenih krogov nam port »čajo, da je dowlo na četrtkovem (ti. jun.) večernem posvetovanju grofta Clam Martinica z zastopniki Poljskega koAa ie do gotovega zbližan j* med ministrskim pred-•hednikom in Poljaki. Medtem je dobil Clam Martinic poročilo o i|Mkteku afsdijenee dr. Korošca pri ' e*si7u in je prekinil razgovore. N'oditelji Poljakov so dobdli vtis, da j« smatral načelnik kabmcts vsled tega poročila svojo misijo zs ponesrečeno.*'
i ahi «0 vrgli v zi>orn«ro geslo-"Niifsno ministrantov (t. j. ministrov krajanov), anipsk hočemo ministre!" Zdi se, da se ne bo mogla selekcija nove visde posta
čim ti zaJitevajo tO kron. Poslodajei so odbili ponudbo črkostav cev. V uagrebških tiskarnah je vsled tega prišlo do pasivne resi-
stence.
Budimpestanski uradni list o-beiodanjuje podelitev naslednjega plemstva deželnemu poglavarju za Bosno in Hercegodno, generalu pehote Štefanu pl. Sarko-tiču s predikitom "od Lovčena".
aprovizacija.
1« seje mestnega aprovizačnega odseka dne 22. jnnija.
PonKjnj kanje zelenjave je v Ljubljani vedno občutnejt«e. Razni 11 vem ljubljanski kupci že kar po domeh post«tnikov pokupijo vmo zelenjavo, tako da jo pride na trg zelo malo. Vsled velikega pomanjkanja zelenjave se že tudi nihče več ne ozira na uradno £0
prepreči brezvestno navijanje in pre plače v julije zelenjave.
Ker bo mesto jeseni skoraj gotovo navezamo izključno le na kurivo z dn ini in bo dobiti tzelo malo premoga, je mestna aproviza-eija sklenila že več kupnih pogodb za dobavo drva.
Nakupi sm večjo nuiožino n»j"«ti
lfonoriraJo s« bo eelo krušno karto, iu sieer odpade na osebo po pol k»r l»ele moke in pol kg koruznega /droba. Ker je na razpo lago še n«kaj ajdove moke, bo dobil eden izmed okrajev naiut**to ktuniznfga zdroba po kg ajdove moke.
Pšeuični zdrob se bo zopet pri čel oddajati za otroke kot navadno iu se razdHSni načrt še objavi.
Zadnji čas se stranke zelo j»ri-tožuj«-jo glede Kakovosti vojnega kruha. Res je. da so včasih -f»osa mezui peki krivi, da je kruh slab, vendar bo pa sedaj glavni vzrok da ni ravno posebno dober vojni kruh, zelo slaba moka. Tako slab moke se .se ni nikdar porabljalo za peko kruha. Pričakovati je, da ho prihodnje dni kruh boljši, ko se ho pričelo mešati k moki za peko tudi :if. odstotkov koruzne moke.
S posebnim deželno vladnim odlokom je bila odločena mestna aiprovi/iacija kot prevzemalnica vise v Ljubljani pridobljene masti in sploh maščobe. Ljubljanskim mesarjem se je po ' Deželnem mestu za dobavo klavne živine" nakazalo večje število prašičev. Ker je mestna aprovizacija določena kot prevzemalnica za maščobo, b morali mesarji ves špeh oddati aprovizaeiji. To pa niso storili in so me^to 500 kg špeha oddali mestni aprovizaciji le 18 kg. Zasledovalo se je zadevo naprej in dognalo, da mesarji večino špeha in prašičjega mesa niso prinesli na trg temveč odprodali blago kar pod roko. Da se pri prodaji pod roko ne zahteva za blago ma-ksi malnih cen, jc vsakemu jasno Ce bi se pustilo, da gre cela stvar tako naprej celo pot, potem bo Ljubljana v jeseni, ko bo sezija za prašiče, zopet brez vsakega mesa, in kar je najhujše, brez ma ščobe. Dobro poučeni krogi trdi jo, da se jc lansko jesen prav gotovo v Ljubljani iprodalo 15 vagonov masti pod roko in se jo je ve čsina izvozilo iz inesta. Vse izkušnje kažejo, da dokler bo kupčija s prašičjimi izdelki v rokah posa-mtfnih mesarjev, je naravnost iz ključeno, da se prepreči špekulacije in ohrani blago mestu. Mt«t-na aprovizacija si bo vsled tega izposlovala pravico, da bo le ona prevzemala vse za ljubljanski trg določene prašiče in razpolagala tudi edinole aprovizacija s tem blagom. Proti mesarjem pa, ki ni so dosedaj oddali vse maščobe mestni aprovizaeiji, kot zakonito določeni prevzemainici za to blago, se bo pa vsled njihovega upornega ravnanja najstrožja pošto palo.
Občinstvo je zelo zadovoljno z uvedbo maksimalnih cen za čreš nje. Kakor je vse Kazalo, bi radi špekulanti navili cene črešujam tako visoko, da si jih idti srednje situirano prebivalstvo ne bi mo glo kupiti. Z novimi cenama je do ločena vsaj približno primerna cena. četudi še vodno previsoka. Da pa pride kolikor mogoče veliko črešenj na ljubljanski trg, je pa mestna aprovizacija ljubljanska organizirala v lastni režiji tudi nakup .po deželi in potem črešnje oddaja ljubljanskim prodajalcem sadju.
Mestna aprovizacija se namerava jeseni založiti z večjimi množinami sad>a, ki bi ga vskladiščila v dveh skladiščih.
V mestnem okraju spodnjesi-šenskem so se večkrat slišade pritožbe posebno s strani železničarjev, da je ipremalo mesnic in so zato prim orani hoditi po meso na oddaljeni ljubljanski trg. Mestna aprovizacija se je zato trudila, da odpre v Šiški še eno mesnico, a je bilo to nemogoče, ker ni nobenega mesarja, ki bi danes lahko pričel z obratovanjem v novi mesnici. Da se pa -vsaj za silo in dokler ne bo mogoče otvoriti nove mesnice, vsaj nekoliko pomaga upravičenim željam tega okraja, bo mestna aprovizacija naročila že
pri vseh oddsrjah mestne aprovi-«acije prvi na vrsto. Zato se je že večkrait zgodilo, da so bili ti sloji bolje oskrbovani, kakor pa imo-vitejši. ki bi p4ačali vsako ceno. samo da dobe blago. Mestna apro-vizaeija bo aato za vse one, ki do danes še niso vdeleženi pri nobeni aprovizačni akciji, izstavila posebne nakaznice, da se jim vsaj časih lahko zagotovi nakup apro-viznčnih živil.
MesiiK* apravrzaeija je nazna nil a deželni vladi, da potrebuje za preskrbo prebivalstva najmanj 50 vagonov zgodnjega krompirja in profila obenem za transportna dovoljenja, da nskupi krompir po Ogrskem. Prosilo se je, če se bo pfc tudi dobil zgodnji krompir, je pa drugo vprašanje.
Svoj čas je bilo strašno pomanjkanje mleka v Ljubljani in niso bile niti krite najnujnejše potrebe doječih niater in najtežjih bolnikov. Mestna aprovizacija se ni mtrašila stroškov 111 je Mlekarski zvezi naročila, naj preskrbi za Ljubljano za vsako ceno v>*aj nekaj mleka, in res se je zadnji ča* dovoz -mleka znatno zboljšal. Do baviki 111 režijski strnški xa mleko so pa bili doslej tako dragi, da j * pri Mlekarski zvezi nastal deticit 3000 kron. Z oeirom na splošne aprovizačne interese pokrije ta deticit mestna aprovizacija iz svojega.
liaudelilo se bo vta rodbinske karte fižol iu odpade na vsako osebo po četrt kile.
Na Sveti Gori.
v»tt isk temelj oblike celega »tabs ločen* «-ene in se preplačuje bVa- obstoječim dvem mesarjem v Sp
Šiški, da prodajata meso v svojih mesnicah v sredini Spodnje Šiške.
V« slabše situirani sloji Ijub-tmsgo is posebne razne is-
kra janov, čeravno j« t ^ vsevprek. Ceeie raznih zele-17 minutr-ujav so se navile že tako visoko, j da jih revež uiti kupiti ne more.
sc Ibo kar da naprsnri ko-
Unioolrn uoofi	avgustia 3916; Josip Ludvik iz Sssernct. C«U.: Matu. Kernely.
VUJdSKK vSSUi	Gabrja v Istri, pri delavski stot- Clinton. InpL: Lambert Bol«kar.
--niji 50 27, ujet 6. avgusta 1916;	Jji^ Alois Kadinan.
*» • •• o t. 1 1 • /T. . ■ it Anrsrs, DL: Martin Jurkaa Iu Jer-Smrt na bojišču.	Alojzij Srebotnak iz .Skal pri Ve nej B Verbi&
Padel je pri (ioriei dne 17. maja le"ju na Staierskem, 4. strelski | Chicaeo, I1L: Jos. BostiC, Jos. Bllan
Alojzij Marinčič, cerkovnikov sin	juniJa 1915 = Anton u» Frank Jurjorec.
iz Tahra pri Zagorju na Krasu. N"inovi;' **	v Istri 20. JoUet. HL: Frank Bambich, Frank
Bil je dober, blag mladenič edina **>-> ^et 14. avgusta 1916; Josip L-^eh, A. Oberstar in John Zaletel.
podpona svojih staršev.	jZagoričmik iz Zgornje Ponikve naj ^^^^
Padol je dne 11. junija na j:iz- NtoJerskem' pespolk, ujet dne
26. julija 1915.
Livingston, DL: Mih. Cirar. Nokomis, IU. in skoUes:
sestirika sin iz Dobrove pri Ljubljani. Zadrt je bil od šrapnela v,
Galsbek.	j
North Chirmgo, IU. in okollrs: Anton
nem bojišču Anton Ritpnik. po
Izmenjava ujetnikov. 4	Avstrijska vojna uprava je ru- Ko,jal ln Math. <lgrin
glavo. Pokopan je bil na Gradi- skL fraiu-oski in italjanski vladi'	£erae-
šeu. Bil je blag in vzoren mlade- predlagala, naj bi se splošno iz-|	^ ^ ioLTlath.
aiic, ljubljen od svojih predstoj- menjali vsi tisti vojni ujetniki, ki Ogrin in Frank Petkovšek.
.-.SI,-,__.____ ••	■	.	.... 1
□
•Poročijo slovenskega vojaka od Sv. Gore.
S tovarišem sva bila ravno v začetku najhujšega metež.i na Sv. Gori, kamor je bil italjanski pritisk največji. Bilo ie na večer 14. maja. Topništvo je nekoliko ponehalo. Pričeli so se ljuti pehotni naiskoki. Proti nain so j u risale vedno nove močne italjanske čete. Kar naenkrat pride sel s poročilom : Lah je predrl na nekaterih kraih našo črto! Prednje straže na vrhu Sv. Gore so že v njegovih rokah. Nam se od začetka to poročilo ni zdelo kaj verjetno. Kar naenkrat pa slišimo zunaj pred duplino sov ražne glasove • " Avanti, dentro de Caverna!'' (Naprej v kavenno!) Sklenili smo braniti se do zadnjega in smo so tudi krepko postavili v bran. Topniški stotnik je sprevidel da je naša braiuba brez pomena, zaradi tega smo se udali v našo insodo. PostaLi smo laški ujetniki. Lahko si mislite, dragi čitatelji, kaj občuti človek v takem položaju. V oči so nam silile solze, ko sva se izmislila na preteklost, posebno na tiri leta trpljenja, in zdaj... Ko sva se zmislila na stariše, brate in sestre ter na prijatclje*iu zdaj u-jetnika, in Bog ve, koliko časa o-staneva. Posebno hudo nam je prizadjalo nečloveško ravnanje sovražnika, ker je po roparsko z nastavljenim bodalom na prsa zahteval denar in druge vrednosti, tudi hrabrostnim kolajnam ni pri-zanesel okrutnež. Lahi so se začeli posvetovati, proti kateri strani bi nas odpeljali. Naravnost s Svete Gore »proti Soči jim ni ugajalo, ker jim je naše topništvo močno zaprlo vhod in odhod s Sv. Gore. Sklenili so. da nas peljejo po grebenu proti dolini, ki leži na levo od Sv. Gore. So nieuda mislili, da je že gotovo zasedena od Lahov. AJi varali so se, kajti obdajal jo je želqzni zid in za zidom zeleni hudiči'", spodnještajerski slovenski fantje in možje. Pomikali smo se počasi navzdol z našimi neprijetnimi spremljevalci. Nismo pa še do dobra prišli v dolino, kar naenkrat začujemo: 'Poglejte jih polentarje, naše ženejo!" O-zremo se inaokoli in vidimo v našo največje veselje, da je naša rešitev blizu. Tudi Lahi so spoznali naenkrat, da so prišli v zanj ko Pokorno so oddali svoje orožje, a seveda tudi naše oropane stvari. Postali so naši ujetniki in mi zopet prosti soški bojevniki.
Prve in najsilovitejše italjan ske navale na Sv. Goro je odbijal naš slavni mariborski črno vojni ški bataljon, ki je z eno stropno puško pregnal brezštevilni naval Italjanov. Na levo se je breapri memo takrat boril naš junaški celjski 87. pešpolk.
V bolnišnici. Janko Leban, upokojeni nad-učitedj, znani pesnik, skladatelj in pisatelj, je bolan ter se zdravi pri Usmiljenih bratih v Kandiji.
48 tet star je promoviral te dni -v Gradcu odvetniki kan-k Wii
ni kov in tovarišev.
Ponesrečeni vojaki Medstni žaipni urad sv. Andreja — mesecev — nahajajo v ujet ni v Laibudski dolini poroča deka-	Odgovora še ni.
nijskemu uradu ljubljanske oko-j Bližnji vpoklici, lk-e z dne Vi. junija, da so smrtno. Dne 22. junija sta prišla na L)ii-ponesrečili tam pri nekem požaru naj češka poslanca Pik in Toma-vojaki: Alojzij Kveder, Spodnje žek k domobranskemu ministru U. Koseze, rojen 1899; Janez Kozjek. ga prosila, naj se prihodnji vpo-Zgornja Besnica, 1S9S; Jana', klici, ki so določeni na 28. junija, 'Plevel. Moste, 1898.	odgode in nad 45 let stari čtno-
lz ujetništva.	vojniki ne uporabljajo v etap-
Odlikovanja. IJed železne krone vrste z
so do gotovega termina prišli v! Cherokee. Kam.: Frank Refisntk. ujetništvo in se torej že več let Columbus. Hans.: Joe Knafelc.
- - -	Franklin, bans.: Frank Leskovec.
Frontenar, Kan s. in okollen: Kok Firm in Frank Kernc.
Kansas City. Kans.: Geo Bajok ln Peter Sehneller.
Mineral. Kans.: Frank Aupiftttn. Rinco. Kanu.: Mike Pencil. KitzmiUer, Md. in okolica: Frank Votlopivec.
Baltic, Mirh.: M. D. Likovich. Calumet, Mirh. in okolica: M. F. Kobe, Martin Rade In Pavel Shalt*.
Po preteku skoraj treh let se je ..em pro*«™ iu na fronti. '	J«n
oglasil iz ruskega ujetništva po-1 Minister lleorgi j« odgovoril, Kotzian.
»esstnik .Matevž Knalele, podoma- da gre pri prihodnjem vpoklicuj Chisholm. Minn.: Frank Govie, Jak. če Kraljič iz Zagorja na Krasu, za ljudi, ki so določeni za Uiiic-|petrich iu K Zguo<-. Karta je hodila 4 mesece.	'iijavo moštva, ki je na žet venam I Ely* Minn- in okoUea: Ivan GouZe,
dopustu. Radi Ufiorabe nad 45 lrt ^,s1>J	Auton Poljsnse In Ixmii
^ .	, ■	M. Perušek.
starih domobranski minister osla- Eveleth. Minn.: Louis <iov2e ln Jurtj
Kotw.
Gilbert, Minn, in okolica: L. VeseL Hibbing, Minn.: Ivan IMuSe. Kitzville, Minn, in okolica: Jo«
Adamich.
McKinley, Minn, in okoUra: Fr. Boje. New Duluth, Minn.: John Jerlna. Sartell. Minn, in okoUea: F. Trlller. Virginia. Minn.: Frank Hrovatlch. St. I^ouis, Mo.: Mike Grubrlan. East Helena. Moot, in okolica: Fran« Petrich. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont.: Math. Urlch. Roundup, Mont.: Tomai Panlln. Dawson. N. Mex.: Mike Krivec. Gowanda, N. Y.: Karl SternlSa. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka in Jernej Per.
In okolica: Math.
Krama~.
Bridgeport, O.: Collin wood. 0.
John Malovrh.
Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakob
vojno dekoracijo in meči je dobil ja P1'* svojih (jregšnjihjiaredbah inajor 17. pešpolka Josip Tedesco. Naznani naij se mu vsak slučaj, v Vojaški zaslužni križec z vojno katerem se staregši čmovojniki •dekoracijo in z meči je dobil stot- uporabljajo na fronti ali v etap nik 3. bos.-herc. loršpolka Josip siem prostoru, da takoj odpoiuot-Noč.
Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil ritmojster 7. dež. j Od veselja — umrla, orož. pov. Maks Košak, poveljnik V Novo Pako — kakor poroča-nekega primorskega odseka.	listi — je prišel urar T11-
Najvišje pohvalno priznanje z	donjov na dopust popolno-
meči so dobili poročniki 17. pp. ma nepričakovan. Njegov nenad-Oiril Rihar, Josip Vokoun in Fr. "i prihod je njegovo osemletno Tavčar, nadporočnik 17. pp. Ka- hčerko razveselil in vzradostil tu-rol Gebauer in poročnik Rihard ko, da ko je prihiteia očetu na-Debelak pri okr. pov. v Nikšiču proti, se mai je zgrudila onemogla
Zlat. zaslužni križce na traku k; nogam. Zdravnik je konstati-l111^6™^ Per-hrabrostne svetinje je dobil po- ral srčno kapo.	'
ročnik 3. tren. div. dr. Ferdinand
Pimat.	Izvoljenje Slovenca.
»Srebrno hrabrostno svetinjo 2. Naš zaslužni skladatelj Viktor vrste sta dobila pešec 7. pp. Fr-j'I>arraa je bil na zborovanju Zve-	nuu rum^r, jukdd
Iskra in poddesetnik 7. pp. Anton ze skladateljev na Dunaju izvo- t>ebevc, Chaa. Karllnger, J. Marinčič, Čermclj.	j 1 jen za zveznega tajnika.	lrtxu]i. Meh' Jobn	^ Jakob
Frank Hočevar. Math. Slapnik tu
\ drugič sta dobila bronasto t?.,-! i • - . „ j i	- i
7	•	- -1 ,Kada bi izvedela za svoji dve se-
hraorostno svetinjo poročnik Km.	nmnr-vT t^ • r-ntv/'r
»j-	. " ,V, _ * stri TL REZ I JO in I RANC .-
Heyss m desetnik Maks Drusko-
vič, oba pri 17. pp
Bronasto hnalbrostno svetinjo sta dobila četovodja Anton Pla-uiua in predmojster Josip Slavec, oba pri 28. polj. top. p.
Lansko leto je bil odlikovan pri Assiagu četovodja Ivan Kerševan. doma iz Domberga, z železnim križem s krono, letos pa z bronasto hitabrostno svetinjo.
Drugič je odlikovan s hrabrost-aio svetinjo pešec pešpolka Ce-sarjeviea 17 Fr. Anderle.
Sin veleposestnika Josipa Lon čariča, dragoitski poročnik Drago Lončarič je za svoja ju?naštva pred sovražnikom jirejel že peto odlikovanje. Njegova prsa krase velika, mala srebrna in bronasta hrabrostna svetinja, signum lau dis in Karlov četni križ. Dra«jo Lončarič je Hrvat.
Nazaj v domovino
I>ne 12. junija smo se pripeljali s šestini transportom invalidov iz Como na švicarsko mejo, kjer mas je čakalo zelo veliko ljudi, švicarska godba nam je pa toaigraJa avstrijsko cesarsko pesem. Na vseh postajah so nas ljubeznivi Švicarji pozdravljali ter nas obdarovali. Po Švici nas je spremljal baron Codelli, odposlanec avstrijskega poslanika v Bernu. V Feldkirehu, na avstrijski meji, nas je pa pozdravila vojaška godba. Tam smo bili prijazno pogoščeni. jiozdravil nas je pa general. Od tu smo se peljali čez Bludenc, Inomost. Solnognad v Line v bolnišnico (Notreservespital Nr. 2, Romerschule, Linz). Prišlo je 26 častnikov in 238 mož vseh narodnosti. Slovenci so sledeči: Rudolf Zaje iz Dola pri Ljubljeni, 17. pip., ujet 11. (novembra 1JJ15; Anton Tomšič iz Tomišičev pri Žmi-ngah, 87. pp., ujet 18. avgusta 1915; Anton Baskos iz Grgarja pri Gorici, S7. pp., ujet 18. avgusta 1915; Peter Jagodic iz Cer-kelj pri Kranju, 23. pp., ujet S.
SKO KODE. doma iz Novega mesta na Dolenjskem, sedaj o-moženi Terezija za Mišjak in Frančiška za Boree. Pred časom sta bivali nekje v Pennsvlvaniji. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njun naslov, da mi ga
Resnik.
Lorain. O. in okolica: Frank Anzel;, Louts Balant in J. KumSe. NUes, O.: Frank Kogovšek. Youngstown, O.: Anton KikelJ. Oregon City.Oreg.: M. Justin ln J. Misley.
Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge. Pa.: Frauk Jakše. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Broughton, Pa in okolica: Anton
•	— T T) a rp/»
naznani, za kar bom vsakemu! »..j-. - . . .. , . .	. . I Burdme, Pa. In okolica:
hvaležna, ali pa naj se sami ja- j DemSar.
vita. — Mrs. Juliana Diasko ! Canonsbnrg. Pa.: John Koklieh.
John
vič (rojena Kobe), Gen. Del.. Kcevvatin. M km. (31-7—
Želim izvedeti za naslov svojih sester MARIJA KASTELIC. omožena BOHTJ^. in JOIIAXA KAlSTELlC. (mi ožena POTO-KAR. Ako kdo rojakov ve za njuai naslov, naj mi blagovol: naznaniti, tidi naj se pa sami o-glasita svojemu bratu : Frank Kastelic, Box 676. Wvlam, A In. (31-7—2-8)_
NA PRODAJ
imam lepo prodajalno (Dry goods store) v sredini slovenske naselbine v bližini velike tovarne, v kateri so večinoma Slovenci zaposleni. Torej kdor izmed rojakov hoče imeti dober prostor, naj ne zamudi te prilike, ki se mu sedaj nudi.. Poleg tega pa prodam tudi lepo urejeno hišo s i>etimi sobami. 'Prodam zato. per mi je pred kratkim umrl soprog in sama me morem voditi vsega. Za več pojasnil se obrnite na:
Mrs. Amalia Rosenstoin, 706 King Ave., Indianapolis. Ind
NAŽJ ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: za četo leto $3.50, za pol leta $2.00 in za četrt letj. pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo svoto. katero je prejel ln jih rojakom priporočamo.
San Francisco, CaL: Jakob LovSin. Denver, Colo.: Louis AndolSek in Frank Skrabec. Leadville. Cols.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Cols.: Peter Culig, Joha Germ, Frank Janesh in A. Kochevar.
Salida, Cols, in okolica: Loot. Costelio.	^
Cecil, Pa. in okoUea: Mike Kočevar. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, Vld Kovanfiek in .Tos. Turk. C la ridge. Pa.: Anton Jerlna in Anton
Kozoglov.
Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Sun.tr. Export, Pa.: Louis Supančič in Fr. Trebets.
Forest City, Pa.: Mat. Kamln, Frank
Leben in K. Zalar. Farell, Pa.: Anton Valentlnčič.
Greensburg, Pa. in okolica: Frtui
Norak.
Hostetter, Pa. in okolica: Frank
Jordan.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja ln
John Polane.
' Luzerne, Pa. in okolica: Anton
Osolnik.
Manor, Pa. in okolica: Fr. Demfiar. Moon Bun, Pa.: Frank Maček In Fr. PodmllSek.
Pittsburgh, Pa. in okolica: u. R.
Jakobich, Z. Jakshe, Klarlch Mat., I. Magister, I. Podvasnlk in Jos. Pogačar. Reading, Pa. in okolica: Fr. Špehar. South Bethlehem, Penna.: JernjJ
Koprivsek.
Steelton, Pa,: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okoUca: Frank
chlfrer.
Tyre, Pa. in okoUea: Alois ToUr. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willoek, Pa.: J. PeterneL Murray, Utah in okolica: J. Kaiteite. Tooele, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: G. J. Porenta.
Davis, W. Vs. in okolica: Job2
Broslch ln John TavZelJ.
Thomas, W. Va. in okoUea: 1 Korenchan.
Milwaukee. Wis.: Aug. Collander .0 Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton lie, Martin Kos, John Stampfel ln Herontn Svetlin.
West Allis, Wis.: Anton Demgar ln Frank Skok.
Bock Springs, Wyo.: Frank Fortuoa, A. Justin, Valentin Mar dna in VaL Stelich.
i j
j !
'POTREBUJEMO 300 SLOVENSKIH MAJNERJEV'
ZA RAZNOVBSTNA DELA V NAfilH MAJNAH V HEILW00D, PENNA.
Vse majne so varne — brez vode — brez —plina — odprte svetilke — stalno delo, dovolj vozov. Možje zaslužijo od $7 do $12 na dan.
Mike Brunso je zaslužil $165.09 zadnjih 14 dni in Mr. Anderko $120.49. Ni stavke. Hiša treh sob za $5.00 — Sest sob hiša z električno razsvetljavo pa $9.50. Pridite pripravljeni za delo po P. R. B. ali N. Y. C. ali pa vprašajte
PETRA POTOMA, ali Gten. Mgr. T. B. JOHNS V HEILW00D, PENNA.
PENN MAST COAL COMPANY.
mmmmmmtmmmmmm*
i . JLj*____ , t '

QtcAg NA-ROPA. SI. JUL. 1317.
Kongres in prohibicija.
Sedanji čini so nekaj izvanred nega. Veliko jutii je ki, ao postali vi led vojn«* hi»t«*ričn< k i imajo v
mislih le nt-mike i^jonr in tanje glede dobave živil.
Predvsem pa je najti profesijo-nalue prohibicijouiMtieue agitator je, ki skuaajo v teh resnih časih prepričati konrr«?, da je treba na vs»k način izpremeniti to deželo v republiko, ki bi bila suha do konti. Na tumče odpoalanikov vseh O-
rut-njenih zvez je korakalo pod vod-ktvuiu vwliteljev ** protisalonske li-|r«- «m1 eit«"*a urada k«»irre«nikov
in senatorjev do družita in povsod se je mučilo ljudi in jim pretilo. Na milijone prMem in brzojavk pa je prišlo iz tozadevnih dežel in vsa ta piftina <*o m*- ribala v istem smi-ils. V»lik del dnevnega časopisja je podpiral celo zadevo na humori-stičeu način, kajti to časopisje ni iiusliln, da je položaj v resnici nevaren. S svojim udobrenjem pa je dajalo časopisje kongresni ko m v W.ishinjrtonu pogum, da se je vložilo v kongresu predlogo, s katero to- daje predsedniku polnomoč, da po tridesetih dnevih po u veljav-1 je u j u postave preiHiVe prodajo piva in vina.
Ko je dospeda predloga v senat so pričeli člani senata uvide vat i, ila ao storili nekaj, kar je krivičnv in ne v soglasju z najboljšimi interesi dežele. Vsled tega »e je splošno priznavalo, da mora ostati vsaj gorenja hiša kongresa prosta vseh tozadevnih uplivov. Senatni komite j ki se je posvetoval irleile predloge, je čut mnenje predsednika Združenih držav ter izpremenii predlogo v smislu, da tie je vsaj nekoliko upoštevalo sedanje lieua-> adne razmere.
Irpremenjena predloga, katero zamislili očetje te dežele, ko se se je priporočil ta senatni komitej je stavili oni nesmrtni spomenik pro določevala neomejeno izdelovanje *tosti, enakosti in bratstva. Lju-piva in vina ter tudi to. da se »me dje. ki zagovarjajo principije splo-prodati sedanje zaloge žganja. — šiie prohibieije. so hujši sovražil i-Prepovedovalo pa se je za čas voj- ki dežele kot pa najbolj zagrizeni m izdelovanje novega žganja. izmeti nemških agitatorjev iu v tem
Kot je kazalo, so bile vse stran- smislu moramo uravnati vse svoje ke zadovoljne s tem predlogom in prostopanje.
celo voditelji prohibieije v kongresu niso mogli pričakovati kaj ve£. NHiče pa ni mogel napraviti raČa-na brez kramarja in glavno besedo to imeli plačani politični agitatorji 4'Protisalonske lige" in pa me-iodrtična cerkvena občina v Ameriki.
Nobenega poziva na razum pa ni mogoče napraviti pri ljudeh, ki zagovarjajo nestrpnost iu politično sužnjost naroda.
Istrahovanje, ki tvori najmočnejše orožje v rokah prohibicijoni-stov. izgublja počasi vso moč vspri-čo dokazov trezne pameti. Pri celi stvari je treba namreč pomisliti, da gre v tem slučaju za konfiscira-nje na stotine milijonov dolarjev v imetju, izločenju milijonov dolarjev \Tr*Jm>sti na davkih in to v ča<u, ko je treba napeti vse sile ter izrabiti slehrni vir dohodkov.
Konečno nastne vprašanje, zakaj se vlada ne pobriga ter premo-tri ta celi labirint intrig, kojih namen je edinole oškodovanje dežele. Naloga vlade je iskati izdajalce v vrstah onih. ki so sicer tu rojeni, ki pa so največji Škodljivci dežele radi njih osebnega fanatizma ter politične korupcija, katero izvajajo v Washington!!. Z ustrahovanjem in grožnjami pa se ne more izvesti velikih načrtov, če je to sploh primerno omenjati z ozirom na ozkosrčne cilje, katere so si zastavili ti ljudje, ki so vse preje kot pa prijatelji prostosti in republikanskih načel.
Prišli smo v Združenih iiržavah tako daleč, da se umešavajo farji in nazadnjaki najhujše vrste v najbolj privatne zadeve posameznih državljanov. Pri tem je treba vprašati, kje je ustava kot so jo
Nemčija in nevtralni.
Angleško prizno sodišče je od- ramo računati, je to. da so se voja pustilo »Iva tovora, nekako 4 miljo- ške oblasti pri svojih računih prenov funtov, ki >o se nahajali na več zanesle na te importe iz nev-poti ii Amerike na švedsko. To-^tralnih držav iu do sedaj ni videti vor je obstajal iz izsušenega sadja, nobene poti, kako bi se izpolnilo to Ta sadež se je spravljalo iz Zdru-'vrzei ženili držav v Nemčijo, ki je s tem veLko pridobila. Porušeno sadje
tvou del standard racij v nemški oneal0(fotilo storiti njei Mi mo_ armad. <MJoe,tev sodiiea m argn- ramo Dreurfeilti vttk uvoz iivil meat, ki se jih je proizvedlo pred ^ y ^ IJeVlrallle dežele. Mogo odbn itvijo, kažejo v kako težkem - je	je l&&UiQ prebiva,_
položaja se nahaja angleaka vladaj gtyo uh ueytnLini]^M navezano
na importe iz Amerike. Pomanjka-
Velika Britanija pričakuje sedaj, da bomo mi storili to. kar se
kadar gre za poskus, da se kntro-lira importe u nevtralnih dežel v Nemčijo. Te tovore se je izpustilo, ker so hili naslovljeni na švedsko živilsko komisijo, katera komisija skuša baje preprečiti izvoz produktov. katere se je dobilo v deželo na tu uačiu. Prodaje stičnih tovorov pa se ni omalovaževalo v tej sodni.iski odločbi.
Anglija se ne more vmešavati v trgovino, ki obstaja med Nemčijo in Švedsko. Ta trgovina pa se vrši povečini po teritorijalnih vodah. Angleška vlada je bila prisiljena, da je dala gotove koncesije, kajti na Švedska je še sedaj navezana gh*de svojih pošiljatev v Rusijo. Kazventega pa je Anglija tudi od vihiua ml velike švedske železne industrije. ki je zalagala Nemčijo s približno 1..100.000 tonami na leto. kar tvori skoro eno četrtino cela potrebe Nemčije pri izdelovanju granat in arapnelov Anglija je že izza dolgega čaaa itn podirala živila iz bližnjih dežel na kontinentu. Anglija namreč ni v stanu proia vajati vse, kar potrebuje. Tako se je zgodilo, da se ie vse te predmete izvažalo iz nevtralnih die I v Nemčijo. vsled česar je bila oškodova-ua Anglija 7 ozirom na svoje največje potrebe.
Združene države kot take niso odvisne <*J teh nevtralnih dežel gle de dobave teh wnrovm in sedaj, ko prosijo te nevtralne dežele za pšenico, koruzo in druge potrebščine ima naša vlada prilike izvesti ge tov pritisk ua vlade teh nevtralnih dežel, da prestanejo slednje a tr govapjem z Nemčijo. Nemčija u-vidi. tla imamo dosti moči. da iz-vetiemo to. Erzberrer. načelnik ka toliake «tranke v nemškem držav ne ta zbora, je pred kratkim kja vil, da bo Nemčija kmalu od reza na od dovoza potrebščin is nev držav m to predvsem radi vlade Združenih držav. V
Ameriški kapitalistični list o Rusiji.
-ooo-
poskušnja čaja
Newyorski "Times" je priobeen članek, katerega prinašamo v doslovnem prevodu. Naslov Članka se gla-[si "Ruska nevarnost ".
— Obnašanje ruskih čet v Galiciji predstavlja sliko človeka, ki se je najgloblje ponižal. Posamezni človek Plate Se danes po posku5ujo Father lahko spravi samega sebe prav na rob propada, a to je či-Molliueerje\ a rastlinskega čaja, senza- J drugačna stvar.
c^^uh^I^rr^i,^^ 1 Tukaj pa je odklonila cela armada pokorščino na-,____________„ _____________
Je bilo *«lra v je jKjvrii j»'iio.
j prani poveljem svojih častnikov, da gredo naprej proti Grške nezavarovane. Grška ima armado nekako 300 000 za zaprtje, revmatizem. ne^t« kri, sovražniku ali pa je dfiertirala in bežala, še predno se je mož in v tem slučaju bi se pustilo dosti angleških in fran-siavobo! kašelj iu prehlad, za slabotne približa Sovražnik ter pustila na mestu topove, muniri-;eoskih čet, da bi mogle sodelovati z grško armado proti untile ijudi, za trpeče na neprebavi, za jo m velikanske zaloge vojnega materijala, ki so padle V	~	||
vila. Stem pa bi se tudi paraliziralo vsako premeščenje nemških čet z iztočne na zapadno fronto, katero premeščenje se bo gotovo izvršilo vsled splošnega poloma Rusije. —
Razven tega pa bi se oprostilo veliko ladij, katere se sedaj uporablja pri prevažanju čet in materijala v Solun.
Odkar so se pričeli Rusi umikati, se je moralo opustiti načrt, da se pride "tiumunski na pomoč.
Srbija je v večjem delu že v posesti sovražnika. Venizelos izjavlja, da se nahaja Grša v vojni s centralnimi zavezniki. Zavezniki pa seveda ne morejo pustiti
roke Nemcev.
ntred v žflodra, ledinah, jetruli in mehurju. ni bolj primernega »1 ravila kot	.. .
Iz 15 raznih ra stil« sestavljen Father' »trajalo se je pa na lastne tovariše, ki so skušali u-
Mollingerjev SLOVITI CAJ.
1'oSljlte svoj naslov na dopisnici In PWBJKL1 BOSTE BREZPLAČNI ZA VITKK, DA POSKUSITE PREDNO KUPITE. Hi bomo poslali brezplačno POPIS FATHER MOUJNGERJEVE-GA ŽIVUKNJA. KATEREGA MORA IMETI VSAKA HIŠA. NASLOV:
Moilinger Medicine Co.
21 MaOfngcr BMf.
14 East Park Way (N. S.)
Plttskorck. Pa.
staviti ta beg.
- t-»
To je degradacija, ki je ni mogoče prekašati, bitja so izgubila vsako smisel za sramoto.
kajti
vsakemu napadu v tem odseku od strani avstrijskih ali bulgarskih čet.
Položaj bi sicer ne bil zelo varen, a velike sile, katere se je pred meseci odposlalo v Solun, niso opravile ničesar in potreba na zapadni fronti je postala zelo akutna. Nemčija je že izvedela, da ima Amerika svoje čete
Umaknili so se v skupnem vsled strahopetnosti, ki'v Franciji "in	dz^	M hi trapom
ie naravnost neodpustljiv greh za vojaka.
Mogoče je naprtiti odgovornost za to na rame starega carskega režima, ki se je imel toliko pečati z zunanjimi in dinastičnimi problemi, da ni nikdar mislil na izbolj-
nožilo, dokler ne bo naša pomoč tako velika, da jo bo treba resno upoštevati.
Sreča v vsaki veliki vojni je več kot opoteča. Ravno sedaj gremo skozi čas velikih razočaranj in preskušenj
Smrtna kosa.
^anje razmer med ruskim narodom predvsem glede šol, v za nas same in zaveznike, a vsled tega še ne smemo izgu-j »vat en h bi dobival narod prve osnovne pojme izobrazbe, biti poguma ter le še trdnejše skleniti, da zadostimo vsa-tu vellko maso ™ske ^ranee so se igrali socija- ki zahtevi in da žrtvujemo vse, dokler nam ni zmaga zagotovljena.	A jj
{listi, anarhisti, teroristi in vsake vrste agitatorji, ki so | bili voljni učenci nemških učiteljev socijalnega preobrata. Ti agitatorji pa so bili napolnjeni z doktrinami med-Umrl je po štiridnevni bolezni narodnosti ali internaeionalizma, ki je smrtni sovražnik 22. juiuja pred -polnočjo An pni k narodnega značaja in patriotizma. 0;Wpar Viduian v bjnbneni pn, -Cela godlja socijalističnih doktrin
Podnartu.	,.„.	, ,T. - v<	» *-----
I mrla je v Št. Vidu pri I*tnju
slučaju do najvišje poskušnje ter se je pokazala v vsej trgoeeva soproga Bert a Tombaeii. svoji praznoti in laži.
staia l«t.	j Dočim se je dajalo izraza željam in principijem, po-
v ( eioveu je nmrta trgovčeva t0m katerih naj bi se dvignilo mase naroda ter jih napra-
"iSTi* j«n™a«rt. v nJ^I?	80	^ P™eipiji privedli ruski narod na
vem mesUl č. se^ra (Jeorgga Kri-j P°P°,ne socijalne desorgamzacije, anarhije in pro-
win, iLsiniljenka iz kongregaeije
sv. Vincemiju Paviaikskega, stara) Nevarnost je mogoče odstraniti, povzročeno škodo 2:; lft. Pokojna se je rodila v Ro ! popraviti.	'	^^
jrajki Slatini na štajerskt lt,	pa ^ Kereiiskij v stanu obrniti celo stvar, se bo
V	Ljubljani sou mrl i> lede,-1: izkazal vrednim krone junaka ter bo postal eden naiveč-
V	deležni liolntHiiiei Ana .MraK.	A	FUi,"u rut-n
n jena Berga^t, MH»ro-a bivšega Jlh nioz v svetovni zgodovini
u/it-niii^vkevu paznika.
Iz tega članka je razvidno, da računajo zavezniki stem, da opuste vsako nadaljevanje bojev na balkanski , fronti. Stem pa hočejo tudi reči, da bodo prepustili bal-je prišla v tem kanske države, predvsem pa Srbijo, njih lastni usodi.
jih moz
Nevarnost za Rusijo, koje revolucija je prišla prehi Umrla je 21. junija v deželni *ro, je velika in škodo, katero se je stem povzročilo za-bolnišnici 7 let stara in i brtvske- veznikom, je mogoče popraviti le z velikanskimi napori ga imystm kdvanda iz Pulja. sta-(tor ogromnimi stroški
V	iK	- bo tudi popravilo.
, iSaj mia Nemčija tudi zaznamovati začasne uspehe, | se jo mora končno vendar premagati, kajti brez njenega
.	„„„	• nov.i7n no mnrn Kit* 1"a»i/4a
40 let
bi' a ta kot
Albin Možina, posestnikov .sin, 21 let.
Ivan (irlie, bivši tkalec, biralec,'poraza ne more biti konca vojne.
n. .. . , .. n	Pariška konferenca odposlancev zavezniških sil bo
Tere^ja Stnn«ek, biralka, '-'morda storila sklepe, katerih namen je nastopiti proti no-• .. c	. vi nevarnosti.
Alojzija Sanude, posest n i k ova. „ .	w
bči, let.	Velike angleške in francoske sile, ki drse črto zapad-
J<*ip Dolenc,	ai>einski ubožce,3®© Soluna, se bo mogoče odpoklicalo, da se objači če-
27 le«.	| te, ki zadržujejo Nemce v Franciji in Belgiji. Opaziti je
Franeiaka	hči delavčeva, v nekaj znamenj, da se bo ubralo to pot
fefru tovarni, 2 kti » pol.	gtem bi se spravilo na zapadno fronto več kot pol
nuljona mož, kjer se Nemce že sedaj prekaša glede ste-
nje živil pa bo v bodoče pravična kazen za te nevtralne narode, ki so se skušali okoristiti z vojnim polo zajem ter vršiti trgovino z Nemčijo, ki kljubuje ravno radi teh inu»ortov še sedaj celemu svetu. Potrebščin«*, ki prihajajo v nevtralne dežele, niso drusreca kot dobrodošli pmlmet izrabljanja od stra ni veletrjroveev. Narod sam v teh nevtralnih deželah nima nikakc koristi od teh uvozov. Eksporterji ropajo narod sedaj ter ea bodo ropali tudi v bodoče. Glede pšenice je treba povdariti. da je nimamo dovolj niti za svoje lastne zaveznike. Vsak prebitek glede krnili pa je treba prihraniti za naše lastne prijatelje. Nobenega ameriškega prdukta, ki bi mogel pomagati Nemčiji eelo inuJirektno. se ne sme poslati onim. ki so s svojim postopanjem pripomogli k podaljšanju vojne in ki podpirajo še sedaj oborožene ljudi, ki bodo v bližnji bodočnosti streljali na naše lastne vojake.
Vsi obziri morajo v takem slučaju prenehati in treba je napeti vse sile. da se konečno stre zmaja nemškega militarizma. Ce je nem aki narod dosti blazen, da se pusti voditi v popolno propast, mu je od prta pot. Nihče ga ne bo ovirai pri tem. Ko pa se bo prebudil ter spoznal resnični položaj stvari, bo pometel z onimi, ki so povzročili največjo katastrofo kar jih je kda; pretresalo svet.
Žrtev požara.
V Voišperku na Koroškem se je pri nekem požaru smrtno ponesrečil Jant« Dreitik, rojen v njici pri Novem mestu.
To bo ena največjih žaloigr te vojne.
Slov. pevsko podporno društvo "ZVON"
SEDEŽ V CLEVELAND (NEWBTJBG), OHIO.
URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF BLATNIK, 8G82 EL 82. St., Cleveland, Obla. Podpredsednik: OUST STKAJNEK, 093 E. 63. St., Cleveland, Otto, Tajnik: ANDREW ŽAGAR, 3704 E. 78. St., Cleveland, Ohio. Pod tajnik: ANTON OORENC 7728 Osage Are., CIveland, Ohio. Blafajulk: MIKE VRČEK, 3684 E. 78. SL, Cleveland, Oblo. Za planika lica: ROZI MAUER, 3S22 E. 82. St., Cleveland. Ohio.
NADZORNI ODBOR:
L MART G LIHA, 3606 E. 78 SL, Cleveland, Oblo. v . MARTIN MARTIN&EK, 355» E. 8L St, Cleveland, OkM. ___FRANK VRČEK, 3684 E. 78. SL, Cleveland, Oble.
BOLNIŠKI NADZORNIKI:
JOHN FONDA, 7825 Burka Ave., Cleveland, Obla FRANCES ZABUKOVEC, 3684 K 78. St. Cleveland, Ob!<*.
VRATAR:
LUDVIK GRUDEN, 8684 E. 78. SL. Cleveland, Obla
Seja ae vrSl prvo nedeljo v mesecu ob 8. nrl dopoldne v Mike Plater! 4f»> rani, 8611 B. 81. SL, Cleveland, Oblo.
BOJ AKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
NA FR0DAJ
je nekaj lotov v Bogota, N. J., .prav blizu inoje niše ua b-j»eni priistom. ('ima lotu je od	na-
prej na lahka mesečna «*lplučiia. ali pa ua gotov denar in se dobi popust, bogata je le 8 milj od New Yorka; dve železnici in ena pouličaa kara vozi skozi iz New Yorka. Vožnja stane za cel mesec le $4.8.>. Imamo šolo in katoliško cerkev, katera je prav zadej moje hiše. Xe zamudite lepe prilike!( Pridite osebno k meni ter si oglejte kraj.	\ Peter Britnar, 11—2nd Place, Bogola. N. J.
Ako mi boste pisali, naslovite pa tako-le:
Peter Brun ar. R. D. Box 147 A, Haekensack. N J. (31-7—10-8)
Temni Bar lin.
Kadani Dansko, 28. julija. — Nemška vlada je prepovedala po dnevi prižigati luči po trgovinah, restavracijah in kavarnah, ker so zaloge premoga zelo majhne.
Največjo berlinsko rest v racijo je vlada zaprla, ker ae ni ravnala po «L - i m*
Kje je socialist?
ejalisti&il voditelj, ki ja val vojni. J« Ml
Važno za vsakega.
KADAR želite izvedlti sa naslov svojih sorodnikov, KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali znancev,	stvu itd.
KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po- KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hištvo, trgovino itd«	tel j a ali znanca,
KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena naznanila,
RABITE VSELEJ "GLAS NARODA"
"GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd.
"GLAS NARODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski liat na svetu.	^
"GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. GEN8 SO SLEDBČE:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 I Enkratno iskanje dela stane................$0JO
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota	! Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke
itd. stane..............................$1.00 [ ali kaj enakega stane..................$1.00
Enkratno iskanje delavcev stane ;...........$1.00 I Enkratne društveno naznanilo stane.........$0.60
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih.
Naročilom je poslati vselej tudi denar.	\ I
k««™.« "GLAS NARODA"
82 CORTLANDT STREET,	NEW YORK, N. Y.
Rojaki, vpoštevajte nase geslo, da ne sprejmemo Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa
oglasov, ako jih spoznamo sa dvomljive in S tem va-	.lar**i0' ^ 16 P^pricajo če je oglas v našem lista . x LZ , 1~7TI .. ....	in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj rujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerm	ga o. Posebno velike važnosU je za vsakega pri naje vsepovsod dovolj.	ročilih po pošti.
W
I
1st
Jugoslovanska
(5j:
a
Katol, Jednota
lnkorponr.irui dne 24. jamutrja 190I v državi Minn
sedež v ELY, MINN.
oumn UHADIOKI:
Predaedn'k: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No. 1, Ctm®. ■»Ah.
Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain. Ohio.
Glavni tajnik: JOSEPH PISHLER Ely, Minn. Glavni blagajnik: GEO. L. BROZICH, Elv, Minn. Blagajnik N. S.: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSEPH V. GKAHEK, 843 Eaat Ohio Street. PitUborgh. Pa,	1 '
NADZORNIH:	,
JOHN GOUZR. Box 105, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Avenue "M", So. Chicago. I1L
JOHN VAROGA, 5126 Natrona Alley. PitUburgh. Pa.
POROTNIKI:
GEO. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash.
LEONARD HLABODNIK, Box 480, Elv, Minn.
MAT. POGORELC, 7 W. Madison St, Room 605, Chicago, HL
GOSPODARSKI ODBOR:
I08EPI1 PLAUTZ. Jr., 432 — 7th St^ Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 483 Mesaba Ave., Duluth, Minn. JOHN R UP NIK, Box 24, S. R.. Delmont, Pa.
ZDRU2SVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, «024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. »•'HANK 8KRABEC, 8tk. Yda. Station RFD. Box 17 Denver. Colo.
Kit A N K KOCUEVAB, Box 386, Gilbert, Minn.
V« dopisi, tikajoči ae uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jed note, vse pri-toibe pa tia prednednika porotnega odbora.
Na onebtia ali ueuradna pisma od strani članov ae ne bode oairalo.
Druit veno glasilo-"GLAS NARODA".
GLAS NARODA, 31. JTL. 1917.
ra»-un (o~ t), ki mu je
Zlatarjevo zlato.
Historična pove&t u 16 stoletja Spi«;il Avgust Šenoa.
(Nadaljevanje).
» n	»
" Hr» z xaauere! ' pritrdi Grrga in ne ve. kam bi dal roki in nogi ter vi-* p»4rt m bled do mc*ne ko-n»ee odidi- domov.
Uora je poslušala ta razgovor pri okeiiru. katero je brio narejeno iz solw v kuhinjo. Samega Hmetia m* je ugriznila skoraj v je-ziik. —
Poparjeni brivec je ureza! tistega dne pri britju mestnega kaplana Salkovi. a, da je zadnji zakričal vsled je/.e in bolcčfa.
Slara Magda je izvohala, kako se je bila izpredla kodelj« — a kjer je mislil (irepa prej najti kljtič, t.iiu je misel " rod je /a sekanje steljt pokvaril račun.
* Ali ni ta goapod brivec bedak? ' ri-kla je bila starka Kru-jniču š*> ptvd brivčevim obiskom. "Tudi ciganu bi se morda dozdevalo postali turAki ceoar! I)a, pri moji veri, ja/ gizdavost sovnažim <io dna t»voje dime; vsled gizda voati, oaabnoKti so padli hudobni ang«lji in I tog ne daj, da bi si Dora ogrnila dieso s smrtnim grehom. Kajti, gospod boter Krupič, če smo res* vsi bratje in sestre mod seboj. \twidar se nLseui slišala, da bi ae v vinogradu mešal I>ravi tem z divjimi. Hog daj Dorici dobrega moža, s katerim bodeta ŽBveln z duM. pri duši. kakor je prst pri prstu. Nočem videti ne l>eškrga veselja, ako v to svrhe ne motim za Dorko vsaki dan k milemu Bogu. Potrebno je, kjer gre za dobro adi hudo dekličino, in nt samo od danes do jutri, ampak za vedno, paziti z očmi, da se ne zgodi kaj nerodnega. AH Co kolin ni za Doro. ni nikakor r Naj p«Vj je treba hleve«. ftotom kra-vlre; ali pri moji veri, Čokolino-\ti stano\iaaiji* ni hlevec, ampak je hlev v is-avein pomenu besede. «'aka^k ter računati na blago in denar staHnev, pravi se moftiti za njihovo start. Dobra glava, dobro nrce in.dva (zdravi roki — to je poitrebno. 4'okolin pa je razbijač, (Jtjanee, igralee in kakor se govori — pomagaj nam Bog in sveti Blai -- je bil tinli v črni Aoli. En t^oš d«»bi, a izda pt»tcm tri. Zad njir- — v sredo — odpre mestni vrat;u- zjutraj ob zori Nova vrsrta. kri kaj zagleda? Grega leži pijan pred vrat mi ter smrči. V samostanu se j«; bil nalezej čez mero vfca in potetn je pretfNi! celo noč na prostem. In takega naj mi odpusti
Tako in »e vee jn "ovoiila Magda Krupieu, ta pa M /.*- ]>o svoji lastni pameti ne bil dal hv<*rke edinke iu miljenke rnzuzdaiiežu
in zapravljiveu.
Na ta način sta si prišla brivec in pop rovka navskriz.
Brivec se je jezil, da mu je ki-JH-1 žolč, ler popival, da mu je za el nos cvet it i v rdeči« i kakor po-tunika. Vedno in vedno je tehtal m koval naklepe, kako bi poprov -ki skuhal kakšno nadlego.
\ kremi pri "črnem Janku*' jc h« hI if I sicer zelo za družbo vneti brivec posedat v najtemnejši kot, I jer je po rele dneve se h 1 zii vr-em viiia ter tuhtal bi piemtlje-val.
CO^YDIOMT UNOCRWOOO 4 UNOE»<VOOD. N. V.
IIV L ŽENA PODPREDSEDNIKA MARSHALLA.
fjirfxlajalke ne snejo prodajati maiijšiii «več kakor takih, katerih gre dcs<»t na en funt. Za vsako svečo, tako mata, da jih gre iste vrst1 več tia en funt. se bo morala plačati denarna globa enega goldinarja.
t okoli n. ki je vedel, da ima Mag<Lu »e odprej malih sveč, kia-
brat ki vnvgov svat! Dora, lepa zlatarjeva Dora ni za njega! Za-
\rnirl me je zlatar, zavrnil, kakor Ijo, tako je blestela savska ravnina. ponekod zelena kakor spre-dena svila, podrugod rumena kakor kovano zlato, a sredi ravnine s<« je kakor sretorn pas vila bistra Sava. Od ravnine proti severu se dviga hribček ob hribčku, vsak
bi bil jaz kakšen cigan. Dobro, dobro I Čakaj, poprova potuhnjen ka! In naj se mi >4vremeni britev a* nož, ako ti naposled ne Ujni obril dlakovo nosno bradavico! Da. da. jaz Gresra Čoko-
lin---"
In ni trajalo dolgt». ko se je brivce maščeval reono.
Slavni m.igistrat je dal nekoč tcinua zagrebška gora. navidez ti bobnaje razglasiti po mestu, da ha in vendar v tem trenutku živa. Pastirska pesem z bližnjega holmca, dih lahnega vetriča, ki je
spoštoval gosposko, ktakor jo spo- nosu st- je vzpenjalo široko, oglato čelo.
IziJhkI črnih oči si videl močne kosti ter debelo lice, a debeli ustni so se tesno stiskali — vse jc zuačilo bistro glavo, krepak duh in nepremagljivo voljo. Zelenkasta sukaija je zakrivala junaške prsi, peti debelih in rumenih čevljev sta se zarivali v mokro trato lakta sita se upirala na koleni, a debela glava se je sklanjala na iprsi. Človek je bil zanršljen. Čez nekaj časa je privzdignil glavo in pogledal v mikavni svet. Lahni vetrič in prijetno dišeče e vetje sita ga vzbudila iz sna. Lepota pod njim ga je očaravala, kakor ubl.i žuje poešmHi lope devojke divja kovo sree.
Plamen črnega očesa mu nakrat pogasile, stisnjeni ustni se raz makneta, grenko lice prevleče nek blagi čut, kakor bolniku, kadar mu satvori skelečo rano hla deči obliž. Nemo je •ib'dai mož in gledaje je užival. Kakor nemiren metulj mu je letalo oko zdaj če« dolino, zdaj čez goro. Saj je bil pa tudi razgled krasen. Xa ziipadu je videti JSosedgrad nad Savo. ki sedi kakor orel vrh pečine; nedavno je v njem izdahnil dušo stari grešnik Tahir. Nadalje vidijo samoborski stolpi, kjer biva in zapoveduje prelepa gorjpi Klara Gnubei'jeva; nadalje se rumeni v sol 11 enih žarkih sredi zelene gore trdni Okič, gnezdo Ha-kačev, liki rubinu v smaragdnem vencu. A tamkaj na vzhodu se potaplja v sinji megli beli Sisek. večni porok hrvatskega junaštva.
Ali v trenutku mu švigne čez čelo senca, glava se vzravna, lice postane temno in oči gledajo divje v svet.
Vi h sela Griča se dvigujejo •temne zidine, a nad zidinami se dvigujejo kakor močne straže štiri t rdi ki stolpi. V nje upira zdaj mož svoje oci, kakor bi jih hotei s pogledom zapaiiiti. Ta vzrok moževe jeze je bil — Zagreb.
"Oh, da bi te ne bilo, p rok leto krtovo gnezdo! Katera nemila sreča te jc vrgla meni pred oči, ki boš pokončanje mojega ki nam boš hujša nesreča
štujete vi. mojster Co kol i 11' Naj -se vaše ravnanj«* ne šteje na ravnil vaše <i*iše, a uverjena sem, da vam ta enajsta sve"*a gotovo ne bo posvet Ha v sveti raj!'' reče na konec Magda.
S trusočo roko izvleče starka \s-mbra jfoldiffiar. položi .ga na mizo pred sodmika 111 po ln-u se ji po-tiw'ita dve solzi, debeli kakor grah. A ko s»< vrača v svojo kolibo. zdi s«* ji. kakor bi se ji bili vsi kamniti svetniki iznad cerkvenih vrat podrli na sree.
Briveu se je nekoliko potolažila duša jk> tej osveži, toda celo ni miroval. Trebalo se j+- maščevati nad povzročitcljem njegove jeze. ti'ebalo ^e j»* maščevati nad zla tarjiMu in .njegovo hčerko.
II.
Bilo jc četrtejsa dne po Binko-štih popoldne leta 1.174. Nad goro iu polje zagrebško se je bil razvil ei'ii oblak in pos4il zemljo z gostim dežjem. Kmalu pa je ponehala ploha iu veter je ponesel oblak proti vzhodu; modrikasto nebo se jame zopet svetiti kako;* steklo, a sredi neba zašije zopet žgoče Nolnce, pošilja svoje zlate žarki* na goro in v dolino ter s-* odseva v tisoč kapljicah. so
trepetale na bujni zelenjavi. 'Da. da jc mrmral brivec in in svez je eopet »vet, čista in sve-nasmehoval. "tJrega je vinski ža j»* duša sredi čarobnega sveta.
Kakor i)i bila božja roka prenesla del rajske pokrajine na zem
posut in <*brasten z vinsko trto. belimi hišaani, pletenimi ograjami, a za griči se vzpenja pod oblake
raz veje tresel viseče deževne kapljice. klopotanje mlinski ga kolesa iz dolinice, pevajoče ptice, ki so se oglašale s svojimi čistimi,tebe.
grli. zvonenje zvonov — - vse to rodu,
soglasje se je spajalo v <mienoj kakor turška besnost! Glej, kako
glasbo, kateri ne poznaš pojma,
terih da enajst en funt, se poda in vse je opajelo dušo z milobo. brž k siirrkwii kolibi ter zahteva kateri se nisi mogel ustavljati. manjših sveč. Magda se upira dol-j Sredi gotskega krila vrh str-Ko in jih noče dati, ali brivec jijmega vršiča je odsevalo iz seacc
stoletnih hrastov belo pročelje starega Medvedgrada. ki stoji eiredi eretečega vrta. Star? temne oridine mu je nedavno popravil in pobelil kraljevi graditelj Giro4a-TTio Arconati. Na tankih s-tolpih so se svetlikali svetli klobuki, kakor zlate jabolke na vilknc-m vrtu, a na visokih oknih so se igrali žarki poletnega solnca.
Toda v gradu m okoli grada jc vse tilio. Le tuhitam prekine ti-hoto kaplja, ki pljuskne z visoke strehe na kamen, aii pa hitra la-stavica, ki poletava izpod strešnega obrobka v bojyi *zrak.
Ena edina dušla je bila živa v tem gradu — ali tudi ta je sanja la. kakor bi lahko rekel.
Tik vrat samotnega dvora je zelenela na gričku košata aeleari-ftpoštujem postave in go-Jkth (pušpsui) ter razprostirala ko-sj'osko in sveta dolžnost je, da sate in temne ter z rosnimi biseri pazi. kako se izpolnjujejo posta- posute vejiee. BMa je izvanredno
prigovarja:
"Ne bojte se. t^ta! Veste, da vas jsz ne bom irdal. Te sveče so vam ostale še od prej in gotovo nočete, da vam jih pojedo m£K!"
Starica ne slrcti nič hudeea ter s«1 po&t na tanek ltd; tnaloprid tiež Cokoiin pa jo toži pri mestnem sodniku, da je oskrunila zia-poved preskrbnega slavnega mest nega nrada. ker je prodajala premajhne sveče.
Magda je morala pred sodni dvor. Pred sodišče! Starki se je zdelo, kakor bi ji bila sree pre-bodla zastrupljena puščica. V celem svojem dolgem življenju še ni inmela potrebe stati pred sodni jo in živi dnši ni bila še kaj zakri vila, a «dfifj na stare tini je morala doživeti to sramoto.
"re in da se ne oskrunjajo »zapovedi slavnega magistrata izpre, vori lieemerni Cokolia pred so-
dad. da
velika, celo drevn.
Pod eimzelenom je sedel močen, junaški mož. Poki je bil temne, lan
j®e ti revni krauna.'ji opauujejo s trdnim zidovjem, da jim trdna pest ne rdl^vali prodajalnic, ne raztipc popra. Da, da! Tudi ti se štejejo plemičem, ali ee poseže katera močnejša roka v njih osmjek tedaj je regljanja kakor v žabji luži radi uphove "zlate svobo de''! Čeprav im- 1 krščansko sabljo, vendar še -l .eesom ne bi tre-
Kje je stražnik?
KNJIŽIC
POPOLNOMA ZASTONJ
Ysak raoSki bi moral takoj pisati po eden izvod naše zelo zaidinive knjiiice. Možje, ki se hočejo ženiti, možje, ki so bolni, slabi, nervozni, onemogli in izčrpani — možje, ki ne morejo delati niti uživati v polni meri, kar jim življenje nudi, vsi ti možje bi morali eitati to koristno sdravniiko fcn]^^ Iz te knjižice je razvidno, kako moški uničujejo svoje zdravje in življenje, kako se nalezejo raznih bolezni, in kako se zopet lahko povrnejo k zdravju, moči ln kreposti v kratkem časn in z majhnimi stroški. Ako torej želite biti možje med možmi — zdravi, močni ln krepki — v tej knjižici lahko " "	■*"
ZASTONJ MOŽEM
najdete vete, ki vodijo
do tega.
POT K ZDRAVJU, MOČI IN KREPOSTI.
Ali trpite
na sifilisu ali zastrupljenju krvi, ka* pavid, živčni slabosti, na spolno-uri« namih in drugih nalezljivih boleznih, naduhi, neprebavnosti, zapeki ali kon« stipadji, kataru, zlati žili, revmatlz-mu, ali na želodčnih, mehurnih. in led* vičnlh boleznih?	%
Imate li bolečine v križu in v skle« pih ali zgibih, glavobol, izgubo teka, kislino v želodcu, riganje, žoično ri-ganje, pogosto bljuvanje, umazan jezik, smrdečo sapo, črne kolobarje okrog oči, slabo spanje in grde sanje t Ali se hitfo vznemirite, ustrašite, razburite, razjezite in padete v slabo voljo f Ali ste nervozni in utrujeni ob jutrih, plašni ali boječi v družbi, obupani in žalostni? Naša brezplačna knjižica vam pove vse, kar se tiče teh bolezni, v va.Šem materinem jeziku, da lahko vsakdo razume in se okoristi z nasveti in podatki, ki jih vsebuje.
Zaloga znanosti je, in vsebuje ravno tiste stvari, ki jih bi moral znati vsak moški — mlad in star, bogat in reven, oženjen in samski, bolan in zdrav. Zapomnite si, da je ta knjižica popolnoma zastonj; mi plačamo tudi poštnino. Xa ovitku ni zdravnikovega imena in vsledtega nihče ne ve, kaj je notri, kakor samo tisti, ki dobi. Zapišite vaše ime in naslov razločno na spodnji kupon, izrežite in pošljite nam.
POŠLJITE KUPON ZA KNJIŽICO ŠE DANES.
DR. J. RUSSELL PRICE CO., S. 700 Madison A Clinton Sts., Chicago. III.
Gospodje:—Zanima me Vaša ponudba glede brezplačne zdravniške knjižice in želim, da mi takoj pošljete en izvod.
IME...............................................................................
STEV. IN ULICA ALI BOX...........................................................
MESTO ...............................DRŽAVA
zkiil, ako bi se turško kopiio dotaknilo te golazni, ako bi Uubee po-davii vse te cigane. Pa ko bi ti polži ostali vsaj v svojih kolibah, <ka bi svoji mirovali pri svojem. Ali kaj! Jiopade se jim moj Med-vedgrad; hoteli bi ga imeti, da bi bili od utraini varni pred medvede m ; hoteli bi imeti Kraljevi brod, da bi mogli s svojo krama-rijo v Primorje, in sline se jim cedijo po Crnomerei in Hudobitki. Toda le poč«si, gospoda! Za vaše visoke in široke želje bom vas meril grdo, pobil vas hudo — pri grobu mojega očeta, bom vas, si ecr se nočem več imenovati Štefan G regori janee !*'
Dolgo so se sukale take misli po (Jregorijančevej glavi, dviga je in vale se kakor valovi deroče reke. (Dalje prihodnjič).
To in ono.
m
tA

Jugoslovani zastopani na konferen ci v Stockholmu.
Slovenski Narod" poroča z dne 9. maja t. 1. sledeče:
"Hrvatska socialdemokrat ična stranka noče biti zastopana na stockholmski konferenci"
"Tagespost" je 12. maja objavila vest da je bil izbran delegatom jugslovanske socialne demo kraeije dr. Henrik Tuma.
Dr. Tuma je advokat v Goriei in je eden m<"d prvimi slovenskimi intelektualci, ki so vstopili v .ocialdemokratično stranko. On je poznan med Slovenci, ki se je resno bavil z jugoslovanskim vprašanjem. Napisal je tem tudi brošuro: "Jugoslovansko vprašanje in Slovenci"; to vprašanje je obdelal iz ekonomskesa stališča in prišel o zaključka, da sta Solun in Trst neobhodno potrebna -Jugoslovanom. Zadnja leta je bil urednik socialistične revije "Naši zapiski''. ki je izhajala v Gorici.
Slovenec, član gosposke zbornice.
"Grazer Tagespost"T prinaša 23. maja seznam nor^ r-lanov gosposke zbornice. Med temi je tudi en Slovenec in sicer tržaški ško£. dr. Andrej Karlin. Rojen je ftfi f?ta 1857 na Kranjskem, kjer je služboval 30 let kot duhoven. Leta 1910 je bil pa imenovan škofom za Trst in Koper.
Anglež o goriških Slovencih.
"Slovenski Narod" z dne 10 maia prinaša sledečo vest:
Vojni dopisnik lortdonskega li sta "Times" John Carriage je obiskal fronto ob Soči med Slovenci. Ni se malo stačudil. ko je prišel v Brda (okolica Gorice) in slišal slovenski jezik. Govoril je z ljudmi in izvedel, da je to že od nekdaj popolnoma slovenska zemlja. da ni od Krmina (Cormem= v avstrijski Furlaniji) proti se-

veru ni enega Italjana, temveč da prebiva ja tu sami Slovenci. V Goriei je videl slovenske napise in imena. Mislil je, da je vse ituljan-sko. ker so italjanski listi toliko pisalo o "neosvobojenih bratih". Imponirali so mu Slovenci, ki so s ponosom izjavljali, <la so Jugoslovani in slišal je, da so vedno govorili samo slovensko, tudi v pričo tako velike italijanske vojske".
Nova jugoslovanska država.
''Journal de Geneve" poroča z dne 10. maja. da grof Tisza pripravlja zakon o avtonomiji Hrvatske. V ministrstvu pa prouča-vajo vprašanje o osnovanju hr-vatsko-slovenskt države. (Vir te vesti pa v tem časopisu ni označen ).
(V Avstriji že ves čas odkar traja vojna, vstanavljajo jugoslovansko državo. Enkrat kot nekako Ogrsko, potem do malega neodvisno s kakim črnogorskim prin i*em kot vladarjem, potem s kakšnim nemškim ali avstrijskim cesarjem. Vedno samo monarhije. k« r drugače menda ni noben na.'
rod zveličan po mnenju nekaterih rodoljubov. Sedaj pa zopet vstanavljajo nekako avtonomno Jugoslavijo. In to se vleče kot povest o jari kači in steklem polžu. Vedno nova .Jugoslavija in vedno v drugi obliki, samo da bi ostala po«l avstro-iiemškim nadv hidjem ).
Vstreljena.
Mary Post. stara 4o let, je bilfc ustreljena od borderja B. Bos-kovski na svojem stanovanju med prepirom. Na truplu mrtve žene se je poznalo, da je bila še pred smrtno pretepena. Zločinca so zaprli. ki je popolnoma ravnodušen vzlie velikega zločina.
"Kristianiaf jord" se je razbil.
St. Johns, N. F., 28. julija. — Vihar iu razburkano morje je prisililo mornarje, da so zapustili par-nik "Kristianiafjord". ki je nasedel pr«'cl 14. dnevi pri t'ape Raee. Ko je zapustilo zadnjih 250 mornarjev parnik. ki je imel 10.601 tono prostornine, ie bil popolnoma razbit.
POROTNIKI.
t Vsem onim, ki ste namenjeni potovati v Cleveland, posebno ako Imata družino, bo potrebno nabaviti pobiAtvo in kuhinj.*ko opravo ako se hočete nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar Ie potrebujete. Pri meni imate vedno po-teno in zanesljivo blago.
Ako dospete v Cleveland na postajo ln se neveste kam obrniti, pokličite na telefon Prin«-eton 1381 ali pa Rosedale 1881 In jaz bom poslal en avtomobil po vas. Ako pa vzamete pocestno karo se peljlte a St. Clair karo do 62. ceste in na vogalu St. Clair Ave. je naslov:
A. GRDINA,
5127 St. Clair Ave.,
Pri meni se lahko dobi letni L.
Cleveland, O.
■r za 20c. poStnih znamk.
"4
* / • f

k f

* . \ . • /i - ?» / '.»ti * ■ s/' .' '*
ifjU
Kadar Je kako dmStvo namenjeno kupiti bandoro, zastavo, nctlK todbene inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete ure, rertžiee, prfre** ne itd., ne kupite prej nikjer, da tudi nas sa cene vpraiate. Uprslanje Yu te 2c. p* ai bodete prihranili dolarfe.
OMilke ve6 vrat po«uum> brezplačno. PtHte ponj.	j .Vet
IVAM PAJK U OOn
ftLAS NAKOPA, 31.. JUL. 1917.
sveta Barbara
U ZSDDVJEKE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE
Sedež: FOREST CITY, PA.
himirimi 4m TL JannarJa IMS r drtacl FenaarlvMAa.
GLAVNI URADNIKI:
Pratedalk: F. S TAT7CHEB, 074 Abaaj Are., Rock sprtefa, Wya. Podpredsednik: JAKOB IJOLENC, box 181. Hroujttitoo, Pa. Tajalk: » KANK PAVLOVClC, bol «7, Fun-Ct City, Pa. PoKoflal tajnik: AVOL'HT OOSTIftA, bo* 310, Forest City, Pa. Blacajulk: JOSIP MAIUNČIČ. 58116 SL Clair Ave.. Cleveland, Ohio.
blacajulk: ANT. UOCBFVAR, KH>. No. 2. box 11%. Bridgeport
NADZORNI ODBOR: Pradaadafk aada odbora: JOSIP PETERNKL, box 90, Wlllolk, Pa I aadaornlk: JKKNKJ HAFNER, box «5, Bnrdlne, Pa. I aadaomlk: IVAN URO&EU, 886 E. 137th St., Cleveland. Obi*.
POROTNI ODBOR: Predsednik poru«, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, E. Mineral, I porotni* : KKANC TEROP&C, R F. L». No. 3, box 14«, Fort Switb. Ark. I porotnik : JOSIP GOLOB, 11*16 So. 14tb St., Springfield, IU.
VRHOVNI ZDRAVNIK: JOSIP V. UMAUEK, 843 E. Oblo SL, Pittsburgh Ps
Oradao glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt SL. New York, H.
Oenjena druiftva. odroma njih orad&lkl ao naprofienl pošiljati tm do-(daa direktno na glavnega tajnika In nikakor drugega. Denar naj ae pa po-ttlja odliio potom poAtnib, ekapresnih aH bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa n« potom privatnih tekov, na naslov: Frank Pavlovčie. Farmer? A Miners National Bank, Forest City, Pa.
V slučaju, da opatijo JrnAtvenl tajniki prt poročilih glavnega Ujnlka kaAs pomanjkljivosti, naj to nenuuoma naznanijo nxadu glav. tajnika, da as eaiiiorc aapako popraviti
Sodnik pa je pogledal s svojim prodirajočan pogledom, pogledal mu je v oči in rekel z mirnim (Hasom:
—	Porrel, povedal vam bom Čisto resnico. — Jaz hočem proč, jaz hočem zapustiti to življenje in svoje tovariše. — Vi izvršite mojo zadnjo voljo, Porrel, vi boste moj dedič.
—	Ali boste vzeli svojo ženo seboj? — je vprašal Porrel.
Dayton je molče prikimal.
—	Kaj pa, Georginaf
—	Preberite to pismo! — je rekel sodnik mrko.
Porrel ga je vzel in hitro preletel.
—	Ljubosumnost! — se je nasmehnil, — slepa ljubosumnost. — In madeži krvi so na pitonu. — Kdo ga je tako krvavo zapečatil ?
—	Tisti, ki ga ie nosil.
—	Torej vi ste se zatrdno odločili?
—	Da, zatrdno se sem odločil. Porrel. — Ce vi spravite vse moje 1 ju»Ji na varno, in če med nje pravilno razdHite plen, potem naj vam pripade moj dele/..
—	Ves delež? — je vprašal advokat začuden. — Ali veste kakšnih silnih zaidadov smo se zadnji čas polastili?
—	I)a vem. vse vem iu vse je vaše. — Ce vas kdo vpraša po me-ni, mu povejte, kam sem šel in zakaj sem šel. — Tofda zdaj je treba pomiriti ljudi tam zgoraj. — Torej zravo, Porrel. — Želim vam, da lii s^ vse srečno izteklo.
Rada bi izvedela ža naslov svojega _ moža JOŽEFA FABJAN-CIU, ki je šel od doma 25. maja in ga ni več nazaj. Zdaj ne vem. kje se nahaja. Ce kdo ve za njegovo bivališče, naj mi naznani i ali naj se pa sam 'oglasi. — Jera Fatbjaneie, 519 Verona St.. North Kraddock. Pa.
(30-7—4-8)
HARMONIKE
GERSTAECETER:
Roparji na Mississippi
Za
&0MAN.
Glas Naroda" priredil J. T.
bodla! kakriuekoU vrata izdelujem ta popravljam po najnižjih cenah, a dalo trpežno ln zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pofilje, ker sem št j nad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem doma. V popravek vzamem kranjske kakor vse droge narmonlke ter računam po delo kar koršno kdo zahtev _ bres nadaljnife vprafisnj.
JOHN WENZE1. 1017 East 6-ml SU Cleveland. Ohio.
tS> PENN AVK.
BLOVKNSKI ZDRAVNIK
PITTSBURGH, PA,
Dr	im n»i«t»r«jil •lorratkl zdravnik. ip«eUIUt v PltU
barirhu ki un« 23Wno prakso r *dr«*1j«njo t»)nih mot kit bolacai SifiL. ^"»npJi«). Icrri »dnrri s vlaaovitlai 606. ki J« izomal dr. prof. EHieh. Č> Imata mozolj* »11 m«bur£k« p* tele«*, 7 'fP^^i* ^ boUčla« t koatek. pridi ta ta tsttitll ram bo kri. I«« tekajte, kar te holann m nalese.
Som—otok. kapa t »c aH triperin tudi vm d ros« poaUdica. U nastanejo radi ten. Ta bo lani zdravi« po ud nji matodi v najkrajl
balm.
Kakor hitro opazita, da tu ponehaj, motka zmoteoet. n« tekajte, temveč pridite in jaa vam jo bom zopet porrnil.
Suteaja čeri. ki vodi ta mehurja, oedravm v krmlkeaa te »a Bydroeelo ali vodenic«, kilo ozdravim v 30 urah in «»eer brez operacij«.
Bolezni mehurja, ki povzročijo bolečina v križu in hrbta in vtealb tadl pri ■puAtenjo vade. ozdravim z cotovoet jo.
Revmatizem. trVaaje. bolečine, otekline, erbečico, ikiofU is dru(e koine bolezai, ki nastanejo vsled nečiste krvi. aadravim v kratkem časa in ni potrebno leteti.
Uradne ure: od 9. do 8. Ob nedeljah od t. do S.
41
Nadaljevanje
i h rn<
P
so prigovarjali ljudje, ki so leži truplo. — To se vendar Sram naj bo onega, kdor bi
trnih
i.evret
inate ti*
kat*
na
pretepa, če bi ne dospel inedten.
Mir g o« poda, mir gospoda — d tem obutopili. — Tam zgoraj mlohi, da bi s.? tukaj prepirali -•»kusil pretepati.
Jaz bi»tn prt tepal — je odvrnil Virginijec in se potrkal po ln udaril bom takoj, kakorhitro dobim vzrok za to. — Na ki i. /i mrtva tam /j.v»raj. s,, ni treba čisto nič sklicevati. — Jaz tiuhro vem, kakšna ženska je liila ! — Mene je parkrat presle-». koliko je i>a drugtb, katere je zadela ista usoda.
Zavijte vrat obrekovaleu! je vzkliknil nekdo, in množica vedno bolj ožala krog Smarta in Virginijca.
Hudiča, če bi bil ju/. >i»odaj! — je vzkliknil Toni z okna. ■imart ira ni poslušal. Preteče je dvignil roko in začel govoriti: Ljudj«-' <*cntb nieue vas ne morem imenovati, ker ste pre-ahrbtna bauda. — Ali va» ni sram. da vas toliko nastopa proti iueu? Iu pri win tem hočete biti še Anierikanei?
Z;vcl Smart: — Živel! *«> kričali nekateri. — Smart na} r' ■ On .i« pamet«n človek? Živel Smart!
Ničesar dnm.jra ue zaslužite! - je kričal Smart — kot da za pete obe>i nad mravljišče! — Prokleta banda roparska! — tn etje so prelivali kr. za vašo domovino, vi ste se pa izkazali mm svojih prednikov! Toda kaj govorim! — Vi sploh nima ne domovine' Vi ste podgane, katerih zarod mora člo-s strupom končati!
—	Živel Smart! — Živel Smart! — je kričala množica. « Virginijec jc bil dvignil roke iu iskal med množico osebo ro bi bil najprej piani!.
Gotovo bi prišlo do resnega
konštabler iu za|M»vedal mir.
Množica se je bila malo pomirila. — K on stabler je razglasil, da r.iu je nek trgovec obljubil varščino za Toma iu Cooka in da bosta najhrže kmalo prosta.
Ko je dospel Porrel /oj»et v mesto, je srečal sodnika, ki ga je /.e dolgo časa čakal pri pariliku.
—	Vse je preskrbljeno — mu je rekel advokat iti pokazal na široko reko.
—	ha, preskrbi h no je že je odvrnil sodnik. — Sami se bomo r*- spravili na varno, toda kaj bo z onimi, katere bomo tukaj pustili? t*ui bodo brez dvoma izgubi jeni.
—	H udiča, skoraj bi bil pozabil. — Mladega Lively j a so posva-r.li vaši sodniki. — Všel nam je. — Bojim se, da bomo imeli tekon-ene nre že celo bando na vratu. — Niti minute ne smemo odlašati.
—	Ravnokar sem dobil pismo iz Memphis.— Sel ga mi je prinesel skozi močvirje. — Pravi, do so trije naši tovariši v velikanski nevarnosti.
—	Zaradi teh treh se vendar ne bomo podajali v tako veliko ne-varnoat.
—	Ne, prijatelj, ni tako — je odvrnil sodnik. — Poskusiti moramo vae, kar moremo.
—	Toda, kako t
—	Porrel, vi poznate naš načrt. — Vi veste, da je samo od nas odvisno, ee se nam bo posrečil. — Ali hočete peljati naše tovariše najprej v boj m potem v svobodo? — Ali hočete spraviti naš plen na parnik, ali hočete, da se srečamo na nekem gotovem kraju v Te-xasuf —
—	Kaj? — Ali ne boste ali z nami?
—	One tri. o katerih sem vam prej pravil, zamorem edinole jaz rešiti — Za j nikdo niti ne sluti, v kakšni zvezi sem z vami. — Ta par-nik bo v par minutah odplul. — Nocoj sem že lahko v Memphis. — ln jutri sem ie na poti v Texas.
—	Ali bi to sploh kaj koristilo? — V vseh pristaniških mestih je na stotine naših ljudi. — Vsi bodo morali ostati v deželi. — Ali morda nimajo ravno take pravice kot oni trije v Memphis?
—	Ali «te videli danes pasti ono veliko drevo, ki je stalo tukaj na bregu ? — ga j« vprašal sodnik.
—	To je vsem. ki bodo pripluli po reki. znamenje, da se ne sme jo več izkrcati na otoku, ampak da morajo pluti naprej.
—	To je pa prokleto previdno! — je zamrmral Porrel in nezaupljivo pogledal svojega tovariša. — Povejte sodnik, — ga je vprašal
— ali naj ponovim ljudem vaše besede, če me bodo vpra-— Ali ste ai morda to zgodbo aamo izmialiUt
Medtem je dospela Adela do Smartovega hotela. — Hiša je bila kot izumrla — Na verandi je bil samo točaj. — Zamorec Scipio ji je povedal, da ie šla uiadama k sodniku Daytonu. Mr. Smart je pa odšel nekam z Virginijceml
—	Ali je že dolgo, odkar je odšla Mrs. Smart?
—	Ne. gospodična, ni dolgo. — Nancy je bila tukaj. — Baje je tista gospodična pri Daytonu zelo zbolela.
—	Marija* — je vzkliknila Adela prestrašeno. — 1'bogi otrok! Jaz bom šla takoj tja. — Ali veš , Scipio, če je sodnik Dayton doma* —
—	On je na bregu, gospodična. — Ce greste po tej cesti, ga boste gotovo srečali.
—	Scipio, prosim vas. ali greste z menoj? — Toliko tujih mornarjev je danes v mestu, da se res bojim sama.
—	Pa je res precej divje v Heleni.
—	No, ali greš z menoj?
—	Seveda. —- Na vsak način če pravi gospodična.
Pa minut kasneje sta se odpravila proti pristanišču.
33.
. \ ^
SKRAJNA RAZBURJENOST.
Adela in njen spremljevalec sta ravno tedaj dospela na obrežje, ko ste se Dayton in advokat ločila.
Daytonu ni bilo posebno povolji to srečanje. — Najrajše bi se bil izmuznil Adeli. toda ona ga je že videla.
Ona je naenkrat obstala in pogledala po cesti, vodeči ob bregu. — Tudi Scipio je začuden strmel v ono smer.
In ko je tudi Dayton pogledal po cesti, je opazil čuden prizor. Videl je, kako se je zrušil konj i>od jezdeeem in kako je jezdec po-drsal po cesti. — Od vseh strani so začeli dreti ljudje. — Mož se je bil kljub silnemu padcu kmalo pobral in začel plašno gledati naokoli. Med navzočimi je imel gotovo nekaj znancev, kajti nekaterim je ponudil roko iu izpregovoril žnjimi par besed.
Dayton se je prestrašil. — V jezdecevem obnašanju je bilo nekaj nenavadnega.
Dayton mu je šel nasproti, in ko se mu je približal za par korakov, je presenečen obstal.
Jezdec je bil Peter. — Bil je bled, krvav in v razcapani obleki.
Opotckajočih korakov je stopil k Daytonu in mu zašepetal na
uho:
—	Kapitan Kelly, rešite se! — Otok je zavzet!
—	Ali noriš? — je vzkliknil sodnik in stopil za par korakov nazaj
(Dalje prihodnjič).
NAZNANILO.
Cenjenim ro Jakam v državi Minnesota, naznanjamo, da jih bo kratkem obiskal naš zastopnik
»ilBIBIBIBiaiB^^
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.
Mgiaaiaiaiiiiai^
»219
POUČNE KNJIGE:
tolmač,
Ahnov nenisko-angle.skl
rezan Cerkvena zgodovina Hitri račuuar Poljedelstvo
—.50 t—.70 —.40 —.50
Mr. Janko Plesko,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za ''Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. — Upati je, da mu bodo šli rojaki y vseh ozirih na roko, posebno še, ker ima pokvarjeno levo roko.
VABILO na
V£LIK0 ZABAVNO in
PLESNO VESELICO,
katero priredi
slovmisko izobraževalno društvo RODOLJUB v South Fork, Pa., v soboto dne 4. avgusta 1917.
Vstopnina za moške iiO^, dame so vajtopnine pn*s1e. Tum potom vabimo vse Slovence in Slovenke, ter brate Hrvate Lz South Fork a in okolice, da se naše veselice vdele/.e. Za dobro postrežbo in lini prigrizek bo skrbel za to izvoljeni odbor.
Jakob Govekar, tajnik. (31-7—1-8)
FARMA NA PRODAJ,
obsegajoča 150 akrov, vsa obdelana, 30 akrov gozda, dobro poslopje, 15 goviil. 3 konji. 2 prašiča 200 kokoši, vse poljedelsko orodje in pridelki. Zemlja je valovita, studenec poleg ceste, blizu mest izi železnic. Cena f)000 dolarjev; 2000 takoj, drugo na lahke obroke. Kupec naj pogleda. Prodam radi starosti ter sem sani in IkiIc-hen. Za pojasnila pišite na:
Otto Damett, (30-31—7)	Oaksville, N. T
OPOMIN.
JUŽNO-VZHODNI MISSOURI
jo edina dežela pod solncem, da se uspešno kmetuje v vsaki vrsti kmetijstva, ker tukaj dobiš vse pridelke severa in skoro vse juga. j ki uspešno rastejo in obrode. Tukaj je edin kraj, da raste vse vt-Tem potom opominjam vse one,Iste sadja, čez vse fino grozdje ter ki ind dolgujejo še iz leta PH)7 izjvsake vrste jagode Oakmonta Ln Vemne, Pa. Prav Na tiso;e akrov ^ koru. dobro ve vsak, da som mu poma-Le> det€lje> trave>	peanuts,
gal^silite*-da je cas, da nu vrne. navadnega in sladkega krompir-Nekaterim sem pa posodil lansko'^ solnčaric, buč, dinj, pavole, ri-leto. Zato opominjam vse. da mi1^ na tisoče vrst najrazličnejšega
sadnega drevja.
pa posodil opominjam vse, da vrnejo do 1. septembra, ker inače sem jih primoran iskati v listu.
Joseph Potepan, Box 605,	Verona, Pa.
(31-7—2-8)
8TATE DEPARTMENT OF
LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION Kiti naseljene« i* jim pomaga* Splofoi nasveti, pojasnila im pomoč sastonj. V vseh jedkih. Pojasnila, kako postati državljaa Id o državljanskih pravicah.
Pridite aH piittel Ntwyoriki urad: 230 Fifth At* Urad v Buffalo: 704 D. 8. Morgan Building.
NA PRODAJ
MESARIJA IN GROCERIJA
za $10,000.00 prometa na mesec. Vzrok, da prodam, je slabo zdravje. Prodam na obroke, polovico takoj in za gotov denar dam popust.
Geo. Mata ko vie h, Bos 68,	Keewatm, Minn.
(27-7—2-8)
In vse to sedaj lahko vidiš za moj denar, kajti vsakemu plačam vožnjo, kateri kupi; istotako vsakemu, kateri je videl deželo roditi toliko pridelkov, ali da je videl lepša polja na svetu.
Osebno imam 120, 80 in 40 akrov najfineje zemlje, katera se lahko očisti in za katero garantiram, da prvi pridelek plača zemljo.. čaščenje in vsa poslopja. Ponudim jo poceni, ker imam sredstev jo čistiti. Priložnost imaš. Ob išči tukajšnje Slovence in čudil ae boš, kaj se naredi v tej de-žeii. Vsa izemlja je k analiziran a.
Na tisoče akrov zemlje se je to leto prodalo kmetom iz lllinoisa. kateri prihajajo trumoma v naš kraj za stalno življenje.
Povabim te na trgatev in na kozarec domačega vina, ki nisi pil boljega. Pri nas ne bo nikoli suše. Obtiči nas! Ako ne rabiš zemlje, bos znal, kako živimo.
Vsa pisma poitjke na naslov: F. GRAM, (13-7—16-8)) NAYLOR, MO.
1
MOREM,
Jas sem edini slovensko govs-j Ml Specialist moških bolan! v j Pittsburgh o, Pa.
Uradne nre: dnevno od t. dopoldne do 8. nre avečer. V petkih od 9. dopolune do 2. popoL Nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR IX) REN Z, |jtfi*Mf* moških IM Ptmm Ave. D.
■MAJ J	■	.
rillsuiii, ra.
Poiiolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00
Sadjereja v pogovorih	—.25 Slov.-angleškl in augl.-slov.
slovar	$1.50
Trtna u5 in trtoreja	—.40
Umna živinoreja	—.50
Umni kletar	—.50
Umni kmetovalec	•—.50 Veliki slovensko-angleškl
tolmač	$2.0C
Venček čestitk	—.20
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE • KNJIGE:
Bodi svoje sreče kovač	t—.50 Doli z orožjem	—.50 Fabiola	i—.50 Izanami, mala Japonka	—.25 Jaromil	—.20 Kraljičin nečak	—.40 Miklova Zala	:—.50 O jetiki	£-.15 Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.40 Rodbinska creča	—.50 Slovenske novele ln povesti	—.30 Socializem	—.15 Socijalna demokracija	—.10 Stanley v Afriki	—.25 Trojka	—.50 Vjetnik na galeji	—.15 Vojna na Balkann 13 zvez.	$1.85 Zgodovina c. in k. pešpolka St. 17
s slikami	—.50
Zlatokopi	—.40
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt eesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Mejerlingu) Strah na Sokolskem gradu 100 zvez.
Sherlock Holmes:
V rakvi kraj bombe Zaklad kupčeva lea a sužnji Ena sama kaplja črnila Grob v svetilniku
Gospa s kanarskim briljantom Kako so vjell Jacka razparata londonski ponarejalci denarja
RAZGLEDNICE:
Newyorske s cvetlicami, burno-ristične, božične, novoletne ln velikonočne komad po ducat po Album mesta New Torka s kras-
—.75
$6.00
.15 —.15 —.15 —.15 —.15 ■—.15 i—.15
—.03 —.25
—.30
—.10 r—.25 —.15 —.15 —.15 —.50 SI .50 —.25
nimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav mali veliki
Avstro-Italijanska vojna mapa Balkanskih držav Evrope
Evrope, vezan Vojna stenska mapa Vojni atlas Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia In vseh drugib držav po	—.25
Avstro-Ogrske mall	—.10
veliki vezan	—-50
Cell svet	^—-25
Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi svet	$1-50
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, pofitnl nakaznici, ali poštnih znamkah Poštnina je pri vseh cenah že vračunana.
POZOR ROJAKI
•m. tpaklln, kak, tn, knd* hi mm a«ikidt*iM^^khNf pM^Mkiit-
m$rMl MM ta tak«J». saotk. ki ■■ tatkoj poiUacn MftmnJ. H Bml KOIZDAK mm lata 1917
JAKOB WAHČl0,
6702 Bonna Ave^ Cleveland, Ohio.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa ko-lonijskih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov. CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO CELE EVBOFE $1.50. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZJE-D IN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA 0ELI SVET, CENA $1.60.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. CENA JE 15 CENTOV.
Naročila in denar pošljite nt:
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt St,	New York, N. T.
NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA",
V
ZAKAJ VEC PLAČATI AK0 LAHKO URO KUPITE ZA TOVARNIŠKO CENO?
—.....
Pozlačena ura s 3 pokrovi (goldfilled case, velikost 16, jamčen) z najboljšim švicarskim, kolesjem (Stratford), katera se prodaja za $12.00 dam jaz za samo
$8.00
(ponudba velja samo za kratek čas)
Jako okusno izdelane verižice (pozlačene) jamčene, za nositi na eno ali obe strani telovnika za:
$3.00
Uro ali verižico pošljem proti gotovini ali postnem povzetju. Vsaka ura je jamčena!
V. J. KUBELKA
533 W. 14Mb ST.,	NEW YORK, N. Y.