Poštnina plačana ▼ gotovinL Leto XIII., štev. 26$ Ljubljana, nedelja 13. novembra 1932 Cena * Uin Upravuištvo; Ljubljana. Knafljeva ulica 6 — Telefon št. 3122. 3123, 3124 3125. 312b laseratm adaeieK.: Ljubljana, Selen-ourirovs ul 3 — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica itev 11 — Telefon št 2455. Poaružmca Celje: Kocenova ulica St. 2. — Teiefon št. 190. Računi prt p. št. ček za vod in: Ljubljana št 11.842 Praga člslo 78.180. Wien §t 105 241 Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—, Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulics 5. Telefon št 3122. 3123 3124. 3125. 312». Maribor. Gosposka ulica 11. Teiefon št 2440 Celje. Kocenova ul. 8. Tel. št 190. Rokopisa se ne vračajo — Oglasi po tartfu Trgovci so nam zgled ZAVEZNIŠKI KORAK V VVASHINGTONU kako se da brez škode za napredek šteditL . Reklama na stenskih in drugih tiskovinah izginja, ker nima stika z občinstvom. »Jutrovi« oglasi pa so od čitateljev naročeni in kupljeni in so zato stalna in najboljša vez med trgovcem in odjemalcem. Danes 504 malih oglasov in mnogo inseratov naših najboljših tvrdk. ovl režim na Grškem njegov program — Proračunski Tsaldarlsov ekspoze v parlamentu primanjkljaj znaša 7©® milijonov — Težkoče zaradi plačevanja inozemskih dolgov — Venizelos za vlado narodne koncentracije Atene. 12. novembra. AA. Snoči je predsednik ministrskega sveta Tsaldaris prečital v parlamentu deklaracijo nove vlade. Deklaracija govori v začetku o gospodarskih in ? nančnib "težavah države, ki so povzročile primanjkljaj v proračunu in v zunanjetrgovinski bilanci, nato pa o obveznostih, ki lih e nasproti inozemskim upnikom prevzela ;irejšnja vlada. . , Čeprav je položaj silno težak, je naglasal Tsaldaris. gleda -rtada vendar s pogumom n zaupaniem v bodočnost. V prvi vrsti bo .krbela da doseže v proračunu ravnotezie z znižanjem izdatkov in z ukinitvijo nekateri uradov in ustanov, med 'njimi tudi nekaterih ministrstev Skrajšala bo voiask' rok in tudi sicer izvršila pomembne prihranke v posameznih oddelkih ministrstev Če se bo pokazala potreba, bo vlada uvedla tudi monopol za nekalere vrste blaga m se zatekla k izpremembam nekaterih davčnih odmer Izravnava proračunskega primani-kljaia. ki znaša 700 milijonov drahem, bo tem težja, ker je vlada proti vsakim novim davkom Skn=a'a bo pospeševati grško nrodukciio in dobiti zanjo novih tržišč. Trudila se bo na vse načine, da prepreči odtok tujih deviz v inozemstvo in se bo uvažalo samo bla-zo. ki se dejansko ootrebuje. Vlada smatra tudi za neobhodno potrebne >dredbe za obnovo normalnega obtoka ban-ovcpv zaradi česar bo tudi preuredila do--fdanie statute grške uradne banke z ne-nko fuziio Grške banke in Narodne banke co. da bosta obe banki kljub fuziji lahko ■v alih poslih obranili samostojnost. Nadalje je predsednik vlade Tsaldaris iz-37;1 iskreno obžalovanje, ker Grčiji ni mo-nc-e izvrševati obveznosti nasproti tujim •T>nikom. Sedanja v'ada bo kliub temu vse borila, kar bo v njenih močeh, da izpolni prevzete obveznosti. Vlada upa, _ da bodo T>rizadeti upniki pristali na pravičen sporazum. Razen tega bo skušala upnike in nii-hove vlade prepričati o potrebi podpore Gr- čiji, da se reši iz sedanjega položaja, in sicer 6 tem, da omogočijo grškim izdelkom nova tržišča. . Vlada bo tudi skrbela, da se obnovi splošni kredit države, ki se je zrahljal zaradi nekaterih odredb prejšnje vlade, zlasti z odredbo, ki se nanaša na konverzijo terjatev, ki so plasirane v tujih valutah, v drahme. Ker se te odredbe ne morejo več ukiniti in tudi ne izpremenlti. se bo vlada trudila, ''a v ugodnem trenutku, ko bodo dopustila finančna sredstva države, odškoduje osebe, ki so zaradi teh odredb trpele škodo. Kar se tiče zunanje politike, se bo vlada trudila, da bo še boli okrepila prijateljske odnošaje. ki na srečo že obstoje s tujimi državami V duhu vzajemnega razumevanja in sporazumevanja bo uredila vsa ie odprla vprašan ia. V zvezi s tem naglasa deklaracir ja. da narodna stranka iskreno pristaja na idejo balkanskega sporazuma in sodelovanja z Društvom narodov ter na politično okrepitev prijatelistev z vsemi državami, kakor ie bilo to naglašeno že 1. 1928. v programu tedanje .koncentracijske vlade. Tsaldaris je zaključil svoi govor z besedami: »Mislim, da bomo izvršili svojo dolžnost le tedaj, če bomo delali z veliko požrtvovalnostjo in nesebičnostjo. Nai zbornica sama sodi o tem in naj tudi ona stori svojo dolžnost!« Za niim ie povzel besedo bivši predsednik vlade Venizelos. ki ie kot voditelj liberalne stranke izjavil, da bo z vsemi svojimi poslanci podpiral Tsaldarisovo vlado, vendar pa ne more pristati na nikakršno prekinitev prijateljstva z vsemi državami, kakor je se spoštujejo pravice predsednika zbornice, da bo lahko sklical parlament, kadar se mu bo zdelo potrebno. Nato ie Venizelos pozval Tsaldarisa, naj skuša z vsemi silami doseči ustvaritev vlade narodne koncentracije, ki naj bi ji bil na čelu Tsaldaris. Taka vlada, je deial Venizelos, bo uživala vso podporo liberalne stranke. Nato ie bila seja zaključena. Obnova raz^rožitvenih pogajanj v Ženevi — Francoski k^sstffuMvm načrt feo objavljen v sredo Ženeva, 12. novembra, d. Prihodnji teden se bodo tu obnovila pogajanja za povratek Nemčije na razorožitveno konferenco. Pri-iod angleškega zunanjega ministra Johna S-mona in imeriškega delegata na razoro-:'tveni konferenci Normana Davisa se pričakuje za ponedeljek. Ker bosta k izrednemu zasedanju Društva narodov 21. t. m. o r: spel a tudi francoski ministrski predsednik Herriot in nemški zunaniji minister Neu-rath, se pričakujejo izredna važna posvetovanja državnikov. V krogih Društva narodov so glede na vprašanje povratka Nem-č:je na razorožitveno konferenco zelo optimistični, kar se sklepa tudi zaradi devstva, da je glavni odibor razorožitvene konference sklican za 28. t. m. Upajo, da bo Nemčija pristala do tega časa na način, po katerem ji bo mogoč povratek na razorožitveno konferenco. Pariz, 12. novembra, d. Izjave Johna Simona v angleški spodnji zbornici so bile v Parizu v splošnem sprejete z zadovoljstvom. Z of: delnim angleškim naziranjem o nemški zahtevi po enakopravnosti se sicer ne strinjajo popolnoma, vendar v splošnem prevladuje mmeniie, da Anglija po- zdravlja celotni francoski konstruktivni načrt simpatično kot podlago za nadaljnja pogajanja. Razen tega pozdravljajo z zadovoljstvom, da se ie Anglija izrekla proti vsaki pravni enakosti, ki bi omogočila kaki državi povečanje oborožitve. Kakor poroča »Petit Parisien«, bo francoski razorožitveni načrt, ki bo še enkrat proučen na prihodtojš seji ministerskega sveta v ponedeljek, objavljen prihodnjo sredo istočasno v Ženevi in Parizu. Vsebina francoske spomenice bo že prej sporočena zainteresiranim vladam. Priloženi komentar bo vseboval zaradi odstranitve gotovih pomislekov ugotovitev, da temelji francoski načrt na enakosti razorožitvenega statuta, ne pa na številčni enakosti, kakor mnogi mislijo. O dopustitvi ponovne oborožitve kake države ne more biti nobenega govora. Enakost statuta in enakost varnosti ne pomenija po francoskem naziranju na noben način enakosti efektivnega stanja oborožitve in vojnega materijala. Predsedtn:k francoske vlade Herriot je povabil francosko razorožitveno delegacijo v Pariz, da ji pojasni podrobnosti francoskega razo rož itveuega načrta. Gospodarsko sodelovanje Francije in Nemčije Berlin, 12. nov. A A. Včeraj so se obnovila pogajanja o tesnejšem gospodarskem sodelovanju Francije in Nemčije. Sestal se je namreč svoičas imenovani četrti podod-sek francosko-nemške gospodarske komisije. Na dnevnem redu so bila vprašanja poslovnega sodelovanja med francoskimi in nemškimi tvrdkami pri izvajanju javnih gradenj in velikih del v inozemstvu. Konference se je udeležilo večje število nemških in francoskih bančnikov, poslovnih ljudi in zastopnikov obeh vlad. Komisija ima pred seboj prav resna in važna vprašanja, ki bodo za gospodarsko življenje obeh držav velikega pomena. Smrtna obsodba 6 Poljakov v Rusiji Varšava, i2. novembra g. Kaikor javljajo iz Minska, je GPU aretirala šest Poljakov zaradi suma gospodarske protirevo-lucije ter jih obsodila na smrt. Volitve v Albaniji Tirana, 12 nov. p. Včeraj so se vršile po vsej Albaniji parlamentarne volitve. Po uradnem komunikeju so potekle v redu in miru. Komunike naglasa, da so bili izvoljeni vsi člani vlade in večina dosedanjih poslancev. Pogreb Stalinova žene Moskva, 12. novemibra AA. Pogreb Stalinove žene se je vršil na državne stroške. Med pogrebom je počival ves promet po glavnih moskovskih ulicah. Sto tisoči delavcev in občinstva so tvorili špalir po cestah, po katerih se je pomikal pogrebni sprevod. Sestanek indijske konference London, 12. novembra AA. Tretje zasedanje indijske konference, ki naj reši ustavno vprašanje Indije, bo otvorjeno prihodnji četrtek. Prva seja bo v komisijsiki dvorani lordske zbornice in je namenjena pozdravom in uvodnim formalnostim. Prave seje bodo šele po 21. novembru, dani konference, ki še niso v Angliji, prispejo danes. Ameriška javnost in akcija bivših zaveznikov za odgoditev plačevanja vojnih dolgov Zedinjenim državair New York, 12. novembra č. Akcijo evropskih velesil za odgoditev plačil vojnih dolgov je sprejela ameriška javnost zelo hiadno. Splošno razpoloženje je namreč proti v«aki reviziji vojnih dolgov in ameriška javnost noče niti slišati o tem, da bi se ti dolgovi kakorkoli znižali ali celo črtali. Senator Swanson je označil za nedopusten vsak ukrep, ki bi bil v nasprotju z duhom sklepov demokratskega kongresa v Chicagu. Tedaj je bila namreč sprejeta resolucija, ki naglaša nedotakljivost mirovnih pogodb in dolžnost izvrševanja vseh prevzetih obveznosti. Senator Reed je v razgovoru z novinarji naglasu, da se evropskim državam ne more dovoliti moratorij. V državnem departementu je bil danes popoldne izdan službeni komunike, da je poleg Anglije izročila tudi francoska vlada noto glede odgoditve plačila vojnih dolgov. Obe noti bosta objavljeni, čim jih bo. sta proučila Hoover in Roosevelt. Stimson je o vsebini note Hoovra brzojavno obvestil. V vladnih krogih pričakujejo, da bodo tudi vse ostale evropske države, ki dolgujejo Ameriki, zahtevale odgoditev plačil. Italijanski poslanik je že včeraj pose-til zunanjega ministra StimSona in mu na. javil sličen korak Italije. London, 12. novembra AA. Izročitev an gfleške note v Wasbingtonu o vojnih dolgovih pomeni po mmenju tukajšnjih uradnih krogov nov korak k razpravi o tem važnem finančnem vprašanju evropskih držav. Angleška vlada je sporočila vsebino svoje note tudi francoski, italijanski in belgijski vladi Po poročilih iz Pariza je podobno noto kakor angleška vlada poslala Wash ngtonu sedaj tudi francoska vlada. Druge dolžniške države bodo že te dni izvršile podobne korake Iz Washingtona so kratko vsebino angleške note brzojavno sporočila predsedniku Hoovra. ki je še vedno v Kaliforniji. V Washington se Hoover vrne šele v torek. Dan objave angleške note še ni določen. Lord Reading, ki se je sncči vrnil v London iz Zedinjenih držav, kjer je bil gost tamošnje odvetniške zveze, je izjavil novinarjem, da je povsod v Zedinjenih državah našel razumevanje za angleške vojne dolgove, ki pomenijo za Anglijo hudo breme. Za sedaj res še ni mogoče reči, kakšno stališče bo napram temu vprašanju zavzel ameriški parlament, vendar pa je gotovo, da bo napram Angliji prijateljsko in stvarno. Zavezniški dolgovi Ameriki Pariz, 12. nov. V pariških političnih krogih ne gojijo nobenega pretiranega upanja, da bi amerišKa vlada nenadoma izpre-menila svoje načelno naziranje o vprašanju dolgov. Ker pa nima na drugi stra.nl Amerika nobenega interesa, da bj z odklonitvijo angleške demarše o odgoditvi plačila 15. decembra zapadle anuitete spravila angleško valuto v nevarnost, upajo vseeno, da amar. vlada ne bo delala razlike v obravnavanju francoskih in angleških dolgov. Očivi-dno zato, da bi obvarovali prestiž, napovedujejo pripravljenost vlade, da založi do nove ureditve vprašanja dolgov pri banki za mednarodna plačila v Baslu 20 milijonov dolarjev, vsoto, kolikor bj znašala 15. decembra zapadla anuiteta vojnrih dolgov Ameriki. Splošno je mnenje, da bo dovoljena odigoditev plačil vsaj do nove ureditve medzaveznišaib dolgov. Iz naslednjih podatkov je razvMno, kolikega pomena bi bilo za gospodarstvo evropskih držaa mu je vrhovno državno sodišče v Lipskem priznalo njegov položaj. Sestanek se je končal po poročilu listov brez uspeha. Papen ) in Braun sta sklenila, da se sestaneta prihodnji teden vnovič in da bosta nadaljevala pogajanja. dokler ne najdeta primerne rešitve za obe stranki. Poučeni krosi sodijo, da ni izključen končni sporazum med sedanjo državno vlado in pravoveljavno prusko vlado. Na včerajšnji konferenci državnega kancelar ja z zastopniki južnih nemških d^žel so razpravljali o splošnih političnih vprašanjih. Glede odnošajev med državo in j>osamezni-mi deželami so na konferenci sklenili, naj se o tem razpravlja na bližnjem sestanku ustavnega odbora državnega sveta. Fortifikacijska dela Italije ob meji Dočim se fašistični delegati v Ženevi zavzemajo za popolno razorožitev, pa se Italija v Julijski Krajini pridno oborožuje Beograd, 12. novembra. M. Iz Julijske Krajine poročajo, da izvršujejo zadnje čase Italijani na Srežmiku in bližnjih gorah zelo pospešeno utrjevanje. Letos je bilo zgrajenih tudi mnogo kilometrov novih cest v teh krajih. V zadnjem času so prepeljali v Komančo pod Snežnikom 300 železnih kabin, ki bodo nameščene na raznih krajih kot zakloni proti strupenim plinom. Za prevoz kabin so uporabili traktorje iz Avstrije, ker v Italiji ne izdelujejo tako težkih motorjev. Kabine so težke do 50 in več ton. Pri prevažanju se je zaradi silne teže porušilo nekoliko mostov, tako da so morali domačini v največji naglici dobaviti les za njihovo popravo. Pod Snežnikom je izkopan dolg rov, v katerem je toliko prostora, da lahko skozi njega prevažajo tudi topove največjega kalibra. V to svrho je bil v njem položen tudi železniški tir. V Trnovem grade pet novih objektov za artiljerijiski polk. Vojašnica mora biti dovršena do prihodnje spomladi. V Ilirski Bistrici grade pet novih vojaških objektov za vojašnico pehote. Za proslavo fašistične lOletnice so pripravljali v Ilirski Bistrici velike svečanosti. Kljub vsemu prizadevanju oblasti, da bi sodelovalo, se domače prebivalstvo ni odzvalo njihovi želji in so celo neznanci na dimniku opekarne v Bukovju razobesili ju-goslovensko zastavo. Z žično zapreko na vodu so povzročili tudi kratek stik na transformatorju, zaradi česar javna poslopja, ki bi morala biti na dan proslave slovesno razsvetljena, sploh niso Imela luči. Ilirska Bistrica je bila zaradi tega na dan proslave v popolni temi. Neznane osebe so nalepile na vezna vrata nekaterih ljudi napise »Smrt izdajalcem«. Naslednjega jutra so našK tak letak tudi na vež-nih vratih Adolfa Valenoiča, lastnika brivskega salona in bivšega učitelja, ki se je preselil iz Gorice v Ilirsko Bistrico. Na sam dan proslave in tudi prihodnje dni je bila Ilirska Bistrica v pravem obsednem stanju. Cele čete karaibinjerjev, fa- šističnih miličnikov, organov politične policije »Ovre« v civilu, fnančnih stražnikov in mladih fašistov so hodile po ulicah ki terorizirale prebivalstvo. Preiskave so bile izvršene v vseh hišah. Aretirani so bili Mi-lar Šajn, sin kavarnarja: Anton Tomšič, Gustav Ambrožič, Fran Derenčin, Ciril in Bogumir Princ, sina gostilničarja na železniški postaji v Trnovem, nadalje dva seljaka iz Kuknice, Ivan in Josip Masle iz Trnovega, kovač Anton Tomšič in več r 'adeničev iz kraja Topolce. Kavarna Saj-novega očeta je zaprta. Aretirani mladeniči so osumljeni, da so izvršili omenjene zločine, čeprav ne obstoje proti njim nobeni dokazi. V zvezi s temi aretacijami so bili razširjeni razni protifašistični letaki. Te dni je bila aretirana tudi zaročenka zaprtega Vinka Bobeka, gospodična Fanika Urban Vit. Split, 12. novembra p. »Novo Doba« poroča iz Zadra, da Italijana Zadar že dalj časa utrjujejo in so ga pretvoril/i v pravo vojno taborišče. Dela se vrše z vso naglico, kaikor da bi že jutri izbruhnila vojna. Strelski jarki in žične ovire so zgrajene vzdolž vse jugoslovenske meje, sedaj pa na veliko utrjtujejo neposredno okoliico mesta. Vojna Skladišča so prenapolnjena, a še vedno dovažajo nov vojna material. Pred tremi dnevi je prispelo 35 vagonov muni-cije in raznega drugega vojnega materiala. Izstop iz poslanskega kluba JRKD Beograd, 12. novembra p. Danes so prijavili predsedmištvu poslanskega kluba JRKD svoj izstop narodni poslanci g. dr. živan Lukič, dr. Svetislav Hodžera in Jo-van Vojinovič. Iz vojaške službe Beograd, 12. novembra p. »Vojni list« objavlja večji ukaz o napredovanju in upokojitvah v vojslki. Med drugimi so upokojeni vojno-socbr uradnik Miroslav Kozak in sanitetni podpolkovnik dr. Rado šober. K ukinjen ju obveznega zavarovanja avtobusnih potnikov Beograd, 12. novembra p. Ministrstvo za trgovino je obvestilo ministrstvo za zgradbe, da je državni svet razveljavil navodila o obveznem zavarovanju potnikov v avtobusnem prometu in da je izvajanje teh navodil ustavljeno. Zaradi tega je naprosilo trgovinsko ministrstvo ministrstvo za zgradbe, naj odredi, da bodo odslej zopet banske uprave pobirale prispevke za prekomerno uporabo cest, ki so jih dolžni plačevati avtobusni podjetniki. Po dosedanjih navodilih se je premija za zavarovanje potnikov pobirala skupno s prispevki za ceste. Vozne listke je izdajala »Evropska d. d. za zavarovanje blaga in potniške prtljage« v Beogradu. Z ustavitvijo pobiranja premije za zavarovanje potnikov je nastala torej potreba, da se plačevanje prispevkov za ceste znova uredi. Gradbeni minister je glede na novo nastali položaj odredil, da se vzpostavi stari način pobiranja po navodilih od 16. decembra 1931 in je izdal tozadevna navodila bansfeim irnra-vam. Splošna stavka v Ženevi Ženeva. 12. novembra, g. V splošno presenečenje je snoči odbor strokovne zveze * ženevskem kantonu pod predsedstvom narodnega svetnika Roseeleta sklenil s 87 glasovi proti 58. dočim se jih je nekaj glasovanja vzdržalo, da se proglasi za dane9 24-urna splošna stavka. Socialistična stranka in strokovne organizacije prvotno niso nameravale proglasiti splošne stavke, da ue bi nudile nobenega povoda za nove pokole, zdi pa se, da so zagovorniki stavke v zadnjem trenutku dobili večino Splošna stavka je popolna. Delo povsod počiva. Pogreb 12 žrtev zadnjih krvavih dogodkov je potekel popolnoma mirno. Letniki od 20 do 40 let so bili v Ženevi mobilizirani ter opravljajo varnostno službo. Okoli palače Društva narodov je bil postavljen kordon policije in milice. Tudi ostala javna poslopja so bila zastražena. Trgovine so bile odprte. listi pa izhajajo v zmanjšanem obsegu. Socialistični v.v-ditelj Niccole se bo moral na podlagi voia-škega izjemnega zakona zagovarjati pred švicarskim vrhovnim sodiščem. Rumunski prestolni ^ovor Bukarešta, 12. nov. g. Ob priliki otvoritve jesenskega zasedanja rumunskega parlamenta bo kralj iS. t. m. imel prestolni govor, čigar načrt je ministrski svet že izdelal. Glavne točke prest^lnega govora bodo: napoved reforme državne uprave, lz-prememba volilnega zakona v tem smislu, da se bodo ukinile prednosti stranke, ki dobi 40 odstotkov vseh oddamih glasov, ter končno napoved zakona proti industrijskim kartelom in trustom. Glede na zunanjo politiko bo prestolni govor podčrtal, da bo Rumriiska vodila politiko miru in dobrih odnošaje- do vseh sosednjih držav ter ohranitve mirovnih pogodb. Prestolni govor bo poudarjal tudi sodelovanje z Društvom narodov. Velika rudniška nesreča London, 12. novemibra AA. Iz Wigana (Lancaster' poročajo, da je v rudniku Ma-kefieldu eksplodiral treskavi plin. Podsulo je 103 rudarje, kn so bili ob eksploziji v rovu. 79 so jih rešili, ostale pa so potegnili iz rova mrtve. Belgija v volilnem boju Bruxelles, 9. novembra Belgija pe bori danes z velikimi političnimi težavami, katerih izvor je iskati predvsem v neurejenosti njenega finančnega položaja. Svetovna gospodarska kriza, zlasti pa protekcionizem, h kateremu se vedno Lolj zateka svet. sta uklenila tudi ta izvoz-Ttiški narod v železen obroč. Zainan se je bi Jasparjeva vlada trudila, da bi spravila državne finance v red. Novi davki in dajatve, ki jih je naprtila narodu, so še povečali pezadovoljstvo ljudstva. Tudi bivša Renkinova vlada katoliško-liberalne koalicije, ki je sledila Jasparje-venru kabinetu, je zadela na enake teŽkoče v državnih financah. Pomagati si je skušala eicer s posojilom, vendar kljub temu vedno bolj naraščajoče gospodarske stiske, v katero je zašla ta bogata industrijska država, ni mogla niti zmanjšati, kaj šele odpraviti. Vrh tega je delal Renkinovi vladi strastni jezikovni spor med Flamci in Valonci silne reprilike. Ko pa se je meseca septembra pojavilo še nevarno socialno vrenje v velikih rudniških revirjih, je bilo treba samo še majhnega novega potresa, da se Renkinova že itak na slabih temeljih zgrajena stavba poruši. In ta udarec je sledil 9. oktobra pri občinskih volitvah v državi, ki so pokazale popolnoma drugačno sliko političnega položaja in dobile tako za razplet najnovejših dogodkov v Belgiji nepričakovan pomen. Občinske volitve so pokazale močno nazadovanje klerikalcev in porast socialistov, dočim so liberalci v celoti obdržali svoje pozi-r ie. Socialisti so napredovali tako v poljedelski Flandriji kakor v industrijskih okrožjih ob francoski meji. Porast njihovih glasov je šel deloma na škodo komunistov. g"a pokopališču so kmalu nato zgrmele iui krsto grude mokre zemlje in spet je za-donela večno lepa »Vigred«, nakar se je orvi poslovil od pokojnika senator g. dr. Rožič v imenu njegovih sošolcev, g. Ivo Pcruzzi v imenu pevskega zbora Glasbene Matice, v imenu poštnih uslužbencev pa direktor pošte g. dr. Tavzes. Zadonela je še pretresljiva žalostinka »Blagor mu«, nakar se je številni žalni zbor razšel. 10 le* čsl. hitkovega gledališča v Ljubljani Lutkovo gledališče Češkoslovenske obce v Ljubljani je bilo ustanovljeno jeseni leta 1(>22. ob izdatni pomoči čsl. prosvetnega ministrstva. Delovati je začelo v mali restavracijski dvorani Narodnega doma, pa* to se je preselilo v novi Sokolski dom na Taboru, sedaj pa že več let deluje zopet pod streho Narodnega doma. Vso dobo svojega obstoja je torej bilo gost ljublj.m-■fccc;a Sokola odnosno nekaj časa Sokola :ia Taboru; za to naklonjenost bodi obema društvoma i »rečena javna hvala vodstva čs\ lutkovega gledališča. V prvem desetletju svojega obstoja je priredilo več kot 150 predstav v češkem jerku. Predstav pa niso obiskovali samo češkoslovaški otroci, marveč tudi slovenski, tako d-a je čsl. lutko v o gledališče v Ljubljani izvršilo poleg svojega internega poslanstva n;i poliu narodno-orosvetne vzgoje tudi kos propagandnega dela na polju če-škoslov.^sl o venske vzajemnosti. Zlasti tedaj, ko je prenehalo Kleme-nčičevo Mario= netno gledališče, ki jc pričelo ta.ko uspešno krčiti pota slovenski lutkarski umetnost-. je čsl. lutkovo gledališče prevzelo njegove nailoge in tako postalo v teku časa vzor in vzgled vsem novo ustanovljenim slovenskim marionetnim odrrm. V teh desetih letih se je čsl. lutkovo gle-d::!:šče v Ljubljani več kot desetkratno povečalo in razširilo. Velik napredek pa je doseglo zlasti v sodobni gledališki tehniki, tako da ga smemo s polno pravico šteti med najvzorneiše č?škoslov-aške odre izven Češkoslovaške. Za nlo^ov razvoj si je poleg cele vrste požrtvovalnih delavcev :z krogov ljubiiar.-ke čekoslovaske kolonije pridobil posebnih zaslug moister V. Skruš ny. ki je zve-to stal ob njegovi zibelki in je še danes duša tega marionetnega gleda* lišea. Vodstvo čsl. lutkovega gledališča praznuje desetletnico svojega obstoja v polni navesti velikega in važnega pomena lutkarske umetnosti: Zakaj marionetno gledališče ni samo igra v zabavo otrok, marveč je rameni iivo vzgorno sredstvo ne samo za otroke temveč celo za odrasle in sicer*z jezikovne strani rnako- kot s splošno-oro-ste'ne z raz» ličnimi ornamentalnimi figurami m gibi. Na desni strani vhoda ob stopnišču je vzidana večja kamenita plošča z različnimi grbi, r-dek spomenik iz kraja 15. stoletja. Po stopnišču, ki se vzpenja položno, pridemo v prvo nadstropje. V srednje veliki vdolbini je m on um en talen baročni kip takratnega avstrijskega cesarja, delo Francesca Robbe. Na levi strani kipa pred vhodom v sejno dvorano je v stekleni vitrini v manjšem merilu izdelana plastična Emona. Izvršena je bila po načrtih im izkopaninah Valterja Sohmida in po navodilih vseučiliškega prof. Sarie. Na desni strani je pa prav nazorna is to tak o plastična stara Ljubljana, kakršna je bila v 1. 1660. Bila je izdelana po slikah in načrtih iz Valvazorjeve grafične zbirke, katero nam je odkril doktor France Štele pri raziskavanju Valvazorj evih zbirk v vseučilišiki knjižnici v Zagrebu. Takratna Ljubljana se je delila v dve vrsti stavb, v palače in meščanske hiše. Palače so imele večja dvorišča in lepo okrašene fasade. Za primer: št. 9. na Mestnem trgu je iz začetka 17. stoletja. Na njenem pročelju, nad vhodom, sta plastično upodobljena lastnik in njegova žena. Nad njima zopet dva moža, eden s ščitom v roki, drugi z grbom. Dalje Skabernetova, nekdaj Hrenova palača: na pročelni strani dvorišča ima trak renesančnih arkad, nad izhodom je tudi Hrenov grb, ob levi strani dvorišča so pa baročni hodniki. Spodnji hodnik služi sedaj za drvarnice. Lapa je tudi stavba 11 A na Starem trgu (številke 13 tu ni, je pač nesrečna ta številka... Nad durmi nosi pomol (balkon) mož, ki drži prst >na ustih, kar spominja na lastnika in graditelja te stavbe, barona Švajgerja, torej po naše: Molčečnika. V hiši št 4 na Starem trgu se je rodil Valvasor (* 1641 — t 1693). Nadaljnje ljubljanske palače so še: Škofija, knežji dvorec, ki je pa sedaj, žal, podrt, in pa nedvomno najlepša. Bleiweiso-va, sedaj Souvanova palača. Ta klasična stavba ima sploh eno najlepših razdelitev fasade v Ljubljane. Na pročelju je polno bogatih okraskov s tremi plastičnimi alegoričnimi skupinami: poljedelstvo, trgovina in umetnost. Ogel Starega trga prehaja v lepem loku v Florjansko ulico, ki je sestavljena iz pravih tipov takratnih meščanskih hišic. Te so bile zidane vedno tako, da imajo samo po tri okna in kažejo sleme na ulico. Zanje so tudi zelo značilne globoke veže in mala dvorišča. Dandanes vidimo več takih hišic, združenih v eno; poglejte za primer Za-laznikovo poslopje. Na hiši nasproti stiške-mu dvorcu ali krvavi rihti je vzidan v višini prvega nadstropja stari renesančni spomenik, relief sv. Krištofa iz 16. stoletja. Nasproti mestni dekliški šoli na Šentjakobskem trgu stoji lepa baročna stavba z bal-konokom. To je nekdanji stiski dvorec, kjer so ostajali stiski redovniki, kadar so prišli v mesto. Stiski dvorec ima na fasadi zelo dobro -hranjeno ornamentiko iz leta lo20. Bil je namreč prezidan in prenovljen v isti dobi kakor stiska cerkev na Dolenjskem. S tem zaključujem opise dosedanjih ogledov po stari Ljubljani in samo tolmačim splošno željo, da bi nas strokovnjaki še povedli med zgodovinske znamenitosti slovenske prestolnice. Penzion Restavrant Černe Kranjska gora Popolnoma nov, 14 sob, topla in mrzla voda, solnčna brezprašna lega, kopalnice, centralna kurjava. Vedno sveži mlečni proizvodi iz domače mlekarne. Prvovrstna kuhinja. Izbrana vina. Cena pensiona dinarjev 60.—, izvem sezone 15% popusta. Dobiček z gobami Letošnja sezona ni bila na višku, vendar je zelo zadovoljiva — 13 milijonov Din za suhe gobe Ljubljana, 10. novembra. Sezona jesenskih gob se bliža koncu. Bilanca je v mnogem pogledu poučna in zanimiva. Kaže, kaj bi se dalo še V6e napraviti, da bi se pridobivanje zlasti 6uhih gob še bolj organiziralo in sistematično uredilo. Ljubljanski živilski trg je leto9 še Ie oktobra nudil na prodaj ogromno množino gob, pred vsem jurčkov, ki so jih na trg donašali gobarji iz krajev, oddaljenih od mesta do 15 km naokrog. Ti kraji se ne ba-vijo toliko s 6ušenjem gob, marveč ljudje raje donašajo na trg sveže blago, ker pač Skupaj zrasli trojčki računajo, da skupijo za sveže gobe več kakor za suhe — pa se pri tem tudi uračunajo — in ker je s suhimi več dela kakor s svežimi. Le starejše gobe suše, ki pa nimajo v trgovini posebno visoke cene. Sodimo, da je bilo letošnjo jesen prinešenih na ljubljanski trg okrog 50.000 kg gob. Cene so se menjale od 3 do 12 Din kg. Prodaja je vrgla okroglih 2,50.000 Din, če računamo povprečno ceno 5 Din za kg. Jureki so pri na9 ekspertno blago, ki je velike narodno-gospodarske važnosti za Slovenijo. Ivoz gob v inozemstvo datira v naših krajih, zlasti v Ljubljani, ki je postala središče vse gobje trgovine, kakih 40 do 50 let nazaj. A šele pred 15 leti se je začelo gobarstvo sistematično organizirati in so se ljudje priučili na pravilnejše pridobivanje in sušenje. Ostale pokrajine v naši, drugače na gobah izredno bogati državi, tako Hrvatska, Bosna in Srbiia, so pričele z nabiranjem Letošnje cene suhim gobam so se gibale od 30 do 50 Din kg, prvovrstno blago pa se je plačevalo tudi po 55 Din kg. Konkurenca ie velika. Morda ni nobenega blaga, ki bi imelo pri nakupu in prodaji tako ostro konkurenco, ker je v tem pogledu obrtni zakon dosti gibljiv in ni precizen. Zato v gobjo kupčijo posegajo vsemogoči nelegalni pre-kupci. Vsakogar bo pač zanimalo, kateri kraji dravske banovine pridobivajo najlepše 6uhe gobe in zanje tudi prejemajo lepe dnarje-V prvi vrsti so kraji spodnje in srednje Štajerske, dalje kraji v Zasavju od Zidanega mosta do Brežic, v gobah prednjačijo tudi kraji litijskega sreza, gotovi kraji na Gorenjskem, zlasti Poljanska in Selška dolina ter Jezersko. Strokovnjak bo na prvi pogled uganil izvor gob. Gobe iz Poljanske in Selške doline so debele in velike, one iz Štajerske drobnejše. Najslabše gobe dajejo kraji v smeri proti Novemu mestu. Notranjska, kjer je kraški svet in zato manj vlažen, ne pridobiva gob za eksport. Koliko svežih gob je treba za 1 kg suhih? Običajno 10 kg. Pri lepem vremenu in pri izdatni rasti so po nekaterih kraiih letos ljudje zaslužili tedensko 1000 do 1500 Din. In to v gotovini, kajti trgovec jim je na mestu plačal. Bilo je pa ponekod tako ogromno gob, da eo jih kmetje kar v koših nosili domov in so bili ves dan in pozno v noč zaposleni vsi rodbinski člani. Po cenitvi trgovskih strokovnjakov je dravska banovina letos nabrala, posušila in prodala okrog 300.000 kg jurčkov. Pri povprečni ceni 45 Din so tedaj naši ljudje zaslužili okrog 13,500.000 Din. Mnogi kmetje se bodo še boli posvetili gobarstvu in prihodnja leta poskrbeli, da bo prišlo še lepše blago na trg. Kakor rečeno, letos gobja trgovina in bila na višku, saj sta zlasti leti 1926. in 1927. bili za gobe izredno blagoslovljeni. Takrat so bile cene prvovrstnim suhim gobam od 110 do 120 Din. povprečno pa 80 Din kg. V splošnem so cene odvisne od svetovnega trga in kupčija z gobami je prav riskantna. Gobe sploh nimaio stalne pene, ki je odvisna od konzuma. denarnega trga in izdatnosti rasti. Kupčija je zato prav opasna, kajti izdatnejši dež v kaki večii po-kraiini lahko spravi na svetovni trg 10 do 20 vagonov gob in v tem trenutku cene takoj padejo. Primerilo se je, da so cene v enem tednu padle za 10 Din. Zato ie vodilno načelo za manjšega trgovca in prekupca: naglo kupiti in naglo prodati! Ministrstvo trgovine posveča zadnja leta gobam večjo pozornost. Želeti bi bilo, da bi Dristoina oblastva z vsemi sredstvi podpirala racionalno in strokovnjaško pridobivanie suhih gob, ker le na ta način se lahko naša država uveliavi na svetovnem trgu. Tri ljubljanske eksportne tvrdke gob so mnoeo žrtvovale, da so si zadnji čas priborile tudi pot kreko Oceana Izvažaio gobe v Severno, kakor tudi v Južno Ameriko. Ce bo država, zlasti pa še njeni inozemski zastopniki, intenzivneje skrbeli za eksport gob, če bodo izvozniki vzdržali v vztrajnosti, potem je pričakovati, da bodo v doglednem času kot posredovalke izločene velike inozemske tvrdke, ki so bile v preteklosti talcorekoč edini kupec v naših krajih. Slovenski senat v WestSaf i ji Na letnem občnem zboru Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Essenu Essen. 8. novembra Vedno večja beda Slovencev v Westfa-liji, napetost med raznimi starimi in novimi društvi in ogroženost dela so zahtevale, da se je občni zbor Zveze jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji vršil letos mesec dni prej, kakor prei=nja kta. V nedeljo 30. oktobra se je zibral vrhovni senat westfalskih Slovencev Dvorana Kleboltove gostilne v Essenu — Stoppenbergu je biLa nabito polna. Iz raznih krajev \Vestfalije in Porenja je prišlo 42 predsednikov društev in podružnic, 10 zastopnikov in 30 delegatov, skupno tore. 82 mož, resnih in sivolasih, ki'se jim vidno pozna današnje trpljenje v Westfaliji. Predsednik zveze Pavel Bolha je ob otvoritvi zbora toplo pozdravil vse zbrane. Z žalostjo je ugotovil, da manjkata / (pti neugodnem vremenu, // sploh vedno v mrzlejši letni dobi vdrgavajte obraz in roke vsak dan z Nivea-kremo, ne samo na večer // temveč tudi čez dan, predno se greste sprehajat 3HM3-V3AIM / ,i,n mehko in gibko. Nivea-kreme ni možno nadomestiti a!; i!' f,'..''H1!'!!!!! varuje vašo kožo pred siaoim vremenom m jo oina-u, »^illjf'11 mehko 4 7l • kajti njena posebna učinkovitost temelji na kože negujočem Euceritu, ki ga samo ona vsebuje Ne da bi zapuščala za seboj kak blesk, pronikne saglc / in docola v kožo, in samo krema, ki se popolnoma , nI1', vpije v kožo, zamore tako dobrodejno učinkovati ''/ mili Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. i. Maribor gob in trgovanjem šele zadnja leta, Vsekakor pa propade še izredno mnogo tega donosnega pri rodnega blaga. Dohodek, ki so ga baš najrevnejši sloji Slovenije deležni od prodaje gob, znaša v dobrih letih od 8 do 15 milijonov Din. Gotovo pa bi se dosegel še mnogo večji uspeh, če bi naši ljudje znali in hoteli gobe pravilno rezati Kolobarnice. poleg štorovk naše znane poz-nojesenske gobe. ki jim ponekod prarijo tudi kolesnire V naših krajih jih rase nad 20 vrst, med njimi ni strupene, pač pa so tri vrste neužitne. in vestno sušiti, kajti najvišjo ceno doseže na trgu le ono blago, ki je na široko in v tenkih listih rezano ter na belo sušeno- Vsak gobar bi moral znati ta-le kratka pravila: 1. svežo gobo očisti vsake prsti, 2. reži gobo v tankih, širokih in dolgih rezinah, 3- pre-zrele, trhle in črvive gobe niso nič vredne, 4. loči bele od temnih gob, 5. ne mešaj drugih gob z jurčki, pomladanskih jurčkov ne z jesenskimi. 6. suši gobe na zraku in soncu in 7. hrani gobe v popolnoma suhem prostoru. V vsakem pogledu pa je opažati zadnja leta razveseljiv napredek in so že danes v dravski banovini kraji, ki pridobivajo tako lepo blago, dalje povsem zmožno konkurence na inozemskem trgu. Največ gob se izvaža v Italijo, Francijo in v Ameriko, le v izjemnih primerih tudi v Avstrijo in Češkoslovaško. Letošnja sezona v pogledu množine in izvoza ni dosegla prejšnjih let. Dolgotrajna suša je zadržala vsako rast zlasti v avgustu in septembru. Le v oktobru je bila rast izdatnejša. Iz naše države je zaenkrat pri izvozu vpoštevana le Slovenija, odkoder gre v inozemstvo letno do 500.000 kg suhih gob. Središče izvoza ie Ljubljana, kjer poslujeip tri večje eksportne tvrdke. Tonjko, predsednik v Bottropu, in Pavel-šek. predsednik v Ho^tu, oba sta hudo bolna. In Ivana Baloha ni, poslovil se je od tega sveta — mir njegovi duši! Nadalje ie pozdravil zastopnika »Jutra« in »Domovine« in se toplo zahvalil konzorciju »Jutra« za uspešno vsestransko pomoč. Pozdravil j" še dva predsednika katoliških društev sv. Barbare gg. Grahlija in Koncilio in poudaril vežnost sloge med slovenskimi društvi Delajmo z roko v roki! Zatem je g. Bolha kratko orisal zgodo-vinsti nastanek Jugoslavije; ona je westf.it-skim Slovencem pripomogla do tistih socialnih pravic, ki so jih napravile z nemškim delavcem vsaj v nekaterih pogledih enakopravne. Utemeljil je obstanek Zveze jugoslovenskih delavskih in .podpornih društev v Nemčiji iz nacionalnih kakor tudi iz socialnih vzrokov. Westfalski Slovenci brez nie ne bi bili to, kar so danes v nemškem in iužnoslovanskem svetu: ne prav majhen r~ost dveh kultur, ki je zlasti zsa Slovence pomemben. Ob delu Zveze za rešitev najvažnejših socialnih vprašanj pa se že. dol-g:h 10 let vrši proti njej obupen boj. Proti njej ne nastopajo nemške, ne komunistične, ne kapitalistične pesti — pač pa naše domače iz tistega duhovnega dela našega sveta, v katerem je pridigar gospodar nad življenjem in smrtjo. Ločitev duhov je bila nujna. Do prevrata so bila v \Vestfaliji le katoliška društva sv. Barbare z odločno cerkveno politiko, ki je avstrijski vftliv med našimi le krepila. Ce se je ob prevratu naš človek temu uprl, je tega kriva le popolna okostenelost Barbarinih društev. Danes je boi med jugoslovensko zvezo m zvezo društev sv. Barbare bolj ali mani končan. Naš izseljenec - rudar se je po vsem svoiem trpljenju znašel kot Slovenec v skupnosti južnih Slovanov in stopa v eno vr-to. nai bo v cerkvenem ali necerkvenem drušvu. Ali, kakor da je začarano — pojavil se je strahoten defetizem spet od neke katoliške avstrijske zasebne akcije, ki je že itak zrahljana društva sv. Barbaro malone razbil. Zaradi tega je predsednik Bolha ta občni zbor poglasil hkrati za protestno zborovanje, h čemur so vsi navzoči predsedniki med razstočim razburjenjem soglasno pritrdili. Protest pa ni ostal le pri resoluciji proti skritemu rovarjenju defe-tistov — razvil se je na vse vzroke, ki so povzročili naglo razpadanje enega dela slovenskih društev v Westfaliji. Predsedniki so tudi protestirali proti zanemarjanju izseljenskega vprašanja od strani nekaterih poklicanih krogov v domovini in proti vsem, ki so v socialnem skrbstvu, a ne vrše svojega dela, kakor zahteva človeška pravičnost, ali celo ne. kakor velevajo zakoni. Sledila je kritika o Jugoslovenskem izseljenskem odboru v Nemčiji, katerega predsednik je bil bivši izseljenski komisar dr. Peželič, častni predsednik pa naš generalni konzul Brana Markovič v DiisseLdorfu. Ta odbor je imel leta 1929 eno sejo, predlanskim dve, lani eno sejo, letos pa sploh nobene. Zaradi tega so rudarji izvolili nov »Delavni odbor« iz vseh vrst društev sv. Barbare in društev jugoslovenske Zveze. T. delovni odlbor. pa je generalni konzul iz neznanih vzrokov prepovedal. Vrstil se je protest za protestom. Nerešena kulturna vprašanja, nerešena socialno .politična vprašanja, v marsičem nerešena socialna vprašanja v praksi, ki so na papirju že rešena, itd. itd... V dvorani je bilo kakor na zapuščenem bojišču, ko je predsednik Bolha pomiril duhove in prešel na dnevni red. Zvezin tajnik Ivan M a ž g o n je mogel prikazati le gola dejstva, ki jim je blagajnik Nikolaj Š e n t j u r c dal katastrofalno obliko. Predsednik Bolha pa je z nasmehom potrdil obupni položaj Zveze in westfalskih Slovencev v pogledu na kulturno nacionalno delo, še hujše pa v pogledu socialnega dela. Člani plačujejo mesečno po 5 pfeni-gov, Zveza šteje nekaj nad 2200 članov, a vsega skupaj je prejela letos šele 163 mark članarine. Izdatkov je bilo: za 1720 pisem, 532 mark, za telefon 149 mark, nedostatek pa iznaša 402 marki. Lani, ko so člani plačevali po 10 pfenigov, je znašal nedostatek 381 mark. Tudi ta ni krit. Najbolj žalostni del pa je nudilo vprašanje pogrebne blagajne, v kateri je 1868 mark, toda le zapisanih, blagajna je prazna Denar je bil porabljen nekaj za društva, nekaj za podpore izgnancem, za takse potnih listov, nekaj pa za Zvezo. Ob vsem tem je predsednik Bolha dal samo letos iz svojega žepa 600 mark tistim, ki niso zmogli taks za potne liste Pogosto se je prizetilo, da je ena družina morala plačati 40 mark za takso, njen mesečni dohodek ne znaša za 5 do 8 ljudi niti 100 mark. Slovenci v \Vestfa1iji ne zahtevajo drugega kakor tole: Pravično, raz meram primerno ureditev taks. Pravilno tolmačenje vsaj tistih zakonov, ki so mu bolj ali manj koristni. In pa organizacijo krlturnega dela! Opoldne je prišel na zbor zastopnik Narodne odbrane g. prof. Rudolf iz Ljubljane Takoj za njim so prišli zastopnik nemškega tiska: gg. dr \Vilhel.m B r e-p o h 1, urednik dnevnika »Gelsenkirchener aJlgemeine Zeitung«, dalje dr. Hans B i 1- »Vdova Rošlinka c v Beogradu r. — Beograd, JT novembra Nil nhnis! Beograjskim Slovencem, ki sicer niso bogve kako številni, se pač ne more očitati, da se ne udeležujejo po svojih najboljših močeh v prestolnionom kulturnem življenju. Vsem prosvetnim prireditvam dajejo razifteroma zelo visok odstotek ude-ležnikov, višji od samih domačinov. Razen tega prirejajo svoje gledališke, pevske in druge take večere, pač zato, da se zabavajo v ožjem prijateljskem krogu. Radi od časa do časa slišijo slovensko pesem, in si ogledajo domačo gledališko igro, česar jim Beograd z vsemi svojimi prosvetnimi ustanovami in društvi ne nudi gotovo nikdar, dasi smo že na koncu štirinajstega leta po uedinjenj-u. Oni »mil nimis« ne gre torej nam! Ne gre slovenskemu kulturnemu društvu, ki si je nadelo ime po našem v Beogradu morda komaj toliko, kolikor v inozemstvu, poznanem književnem velikanu Ivanu Cankarju, in nas je za preteklo sobotni večer povabilo v »Cešk osiovašk 1 dom« k uprizoritvi Golarjeve »Vdove Ro-slinke«. Dvorana je bila polna slovenske družbe, »čisto« slovenske. Ker sem prepričan, da je društvo »Cankar« precej znamo v prestolnici tudi v neslovenskih krogih in je gotovo razposlalo vabila na vse strani, je •a slovenska »čistost« še tem značilmejša. Pripomniti pa moram, da mi je ta večer dal tudi še prav malo razveseljivo priliko za ugotovitev, da se je začela tudi že v naši beograjski slovenski družbi kazati ona razdorna samostojnost, ki podira, namesto da bi gradila. Veliko onih naših ljudi, ld sem jih videl pri Finžgarjevem »Divjem lovcu«, ko ga je uprizorilo drugo beograjsko slovensko prosvetno društvo pred nekim časom, v isti dvorani, tokrat nisem našel, zlasti ne v prvih vrstah. Sicer je mogoče, da krepke, precej brezobzirne poteze, s katerimi je Golar začrtal zlasti »svetega« romarja Balantača in »božjopotnico« Marijamo, ne ugajajo temu ali onemu; toda v Beogradu se gleda marsikaj drugega ;rez ponižavanja in posluša brez mašem ja ušes, česar bi Cvetko nikdar ne postavljal , j ^ t kakšen lep rdec šal imasl Nov., »Kaj pa še — za takšne reči nima mamica denarja ... ampak mamica ga je oprala, pa je kakor nov." • Kako pa ona to naredi? • „Naša mamica pere samo še z Luxom, pa so vse reči trpežnejše in po vsakem pranju, kakor nove. Tako se pa da prati samo UJ 6-33 g e s ravnatelj »Telegraphische Nachricten-Union« in van Mark, zastopnik listov »Es-sener Anzeiger« in »Rheinisch - NVestfali-sche Zeitung«, glasila porenjsko-westfalske industrije. Vse je predsednik Bolha prisrčno pozdravil. Med odmorom se je vršil nadvse zanimiv razgovor, ki so si ga nemški gostje vestno beležili. Največ se je govorilo o naših narodnih manjšinah in o političnem položaju ter o nemškem šolstvu v Jugoslaviji. Uspah tega sestanka z zastopniki nemškega tiska je zelo velik in tem pomembnejši, ker se je vršil v središču nemškega praktičnega življenja. S tem pa je ponovno dan več kakor zadosten dokaz o pomembnosti Nvestfalskih Slovencev in njihove Zveze, ki dela s polno paro kulturno in eocialno politično. Po slovesu nemških gostov se je občni zbor nadaljeval in so se prerešetale praV zadeve in tegobe, ki tarejo naše rudar-s! rodbine. Odbor je bil izvoljen isti kakor lani: -"-vi predsednik Pavel Bolha, druga Franc Doberiek, tretji Anton Šmajden, tajnik Ivan Mažgon. blagajnik Nikolaj Šent-jurc, prisednika pa Franc Privšek in Anton Hriberšek. Nato je nad eno uro govoril prof. Rudolf in temeljito pojasnil položaj v Jugoslaviji. Žel je burjo odobravanja Zadnji se je oglasil k besedi tajnik Ivan Mažgon iz Marla Zahvalil se je vsem predsednikom za njihovo požrtvovalnost, posebej še zastopniku »Jutra« za ves trud, konzorciju »Jutra« in vsem gospodom novinarjem v domovini, ki so kdaj dali pošteno besedo za westfalskega Slovenca. H koncu je izrekel zahvalo vsem organizacijam v domovini, ki kakorkoli pomagajo s'ovenskemu izseljencu in jugoslovenski vladi, ter je apeliral na zastopnika Narodne odbrane, ki je slišal dovolj bridkih, da NO zastavi svoje sile za čimboljšo rešitev največjega predstavnika južnih Slovanov v Nemčiji, westfalskih Slovencev. Predsednik Bolha je nato zaključil 11 ur trajajoči zbor. Možje so zapeli slovensko in državno himno. na oder! Zato mislim, da moram abstinenco onega nekega dela naše beograjske slovenske družbe zapisati na račun one vse obsodbe vredne — samostojnosti! Naši »Cankarjevci« so nam hoteli z »Vdovo Rošlinko« nakloniti večer domače slovenske zabave in so ta namen dosegli v polni meri. Občinstvo se je nazabavalo do mile volje in je z obilnim odobravanjem izkazovalo priznanje igralcem, zlasti pa izvajalcem glavnih vlog, ge. Štiblerjevi vRo-šlinkini, g. Kosmaču v Balantačevi in gospodu Preglju v Janezovi, katerim so se hvale vredno priključevali vsi ostali: Ma-nica gdč. Furlanove, Tončka gdč. Božičeve, Stergarjev Jernejec, Podmenikov Gašpar, Čepičev Tomažin, Štiblerjev Blažon in naposled še imenitni pastirček Tinče g ič. Zaletlove. No, seveda, prav gladko ni šlo vse. Malo treme je bilo v začetku, tupatam je nekoliko zastajalo — dejal bi, da bi bil šepe-talec moral biti pazljivejši in odločnejši —• bilo je včasih premalo živahnosti, toda. preko takih malenkosti se prav lahko preide ob splošnem dobrem uspehu. Igralcem je gotovo delala preglavico gorenjska sredina, v kateri se vrši vse dejanje. Gorenj-ščina se pač mri rod i, a se težko priuči. To vedo tudi v Ljubljani! V soboto je celo Balantaču tupatam nekam ušla in se je Ro-šlinki včasih kolikortoliko po dolenjsko »■zavlejklu«, da ne omenjam Blažona, ki se je očividno šele pred 14 dnevi preselil iz »zelenega Štajerja« tja gor pod Šmarno goro. Vse to pa ni nič čudnega ob »jezikovni« pestrosti naše beograjske družbe; saj nas je naneslo od vseh slovenskih vetrov. »Cankarjeva« igralska družba je pač nastopila sedaj prvič v tej sestavi. Zato je le želeti, da bi ji bil ta prvi tako zadovoljiv uspeh v izpodbudo da bi se s pripravljanjem novih uprizoritev vse bolj stisnila, zvarila in bi nam tako od časa do časa podajala po košček našega gledališča, vsakikrat bolje, vsakikrat bliže dovršenosti. Moči, kakor s>!a se pokazala zlasti režiser g. Kosmač in ga. Štiblerjeva. nam jamčijo, da bo njeno skupino stremljenje rodilo vse lepše sadove. In petem, nu, potem se morda celo zgodi, da pride ča% ko naše prireditve ne bodo več »samo« in »čisto« slovenske in ne bomo več na prste šteli — »gostov«. Za sedaj pa najiskrenejšo čestitke »Cankarju« na snočnjem lepem uspehu in Ie krepko, pogumno — naprej! Po — Cankarje vsko! Zadnja novost na Tyrševi cesti (Dunajska cesta) je otvoritev nove moderno urejene trgovine s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami 1RMA RAUNACHER Tyrševa cesta 37, pri Sv. Krištofu Istotam se nahaja tudi prodajalna tvrdke »Hamag«, ki vodi geodetske instrumente, merske potrebščine vseh vrst, kakor tudi predmete za gozdarstvo in rudarstvo. 133S2 Obisk v najvišjem nadstropju nebotičnika Ljubljanski nebotičnik se navzlic jesenskemu deževju bo!j in bolj lepša, ureja in očišča tudi znotraj, ko je že od zunaj tako lep kakor svatovska torta. Ljubljančani ga večji del ogledujejo le od zunaj, go»tje pa si poželijo ogleda tudi znotraj rn zlasti še razgleda z vrhnega nadstropja, kjer bo kavarna. Ljubljanska gradbena družba posetnikom v danih možnostih rade volje ustreže. Slika, ki jo priobčujemo, j j bila posneta ob nedavni taki ekskurziji, ki jo je napravilo v najvišje nadstropje nebotičnika učiteljstvo iz litijskega sreza pod vodstvom predsednika g. Josipa Župančiča iz Litije (v sredi). Gostom, ki jih je na sliki le del, je ljubeznivo tolmačil gradbo in vse zanimivosti nebotičnika g. inž. Lado Kham (na sliki s površnikom pod roko). ZA OGREVANJE TELESA IN OMILJENJE BOLEČIN 12794 za odrasle kakor tudi za otroke najbolje: Wl IRB |KiSSilB^ - terillOfOl* Din 45.—, 50.—, 55«— Dobiva se v vseh trgovinah te vrste DcmaČ izdelek Domače vesti ♦ »Jutrova« zavarovalnina v znesku 10.000 Din je bila te dni zepet izplačana, in sicer jo je zavarovalnica »Triglav« nakazala gospe j vdovi po pokojneoi železničarju Karlu Horvatu. O njegovi tragični smrti smo svoječasno poročali. Bil je »vest »Jutrov,, naročnik ,'n je imel naročnino vedno v redu plačano. ♦ Odlikovanje. Nj. Veličanstvo kralj Aleksander je odlikoval z redom Jugoslo-venske krone III. razreda g. Avgusta Pra-protnika, predsednika Avtomobilskega kluba v Ljubljani, čestitamo! ♦ Imenovanje v banovinski službi. Z odtokom banske uprave dravske banovine so imenovani Emil Košuta za banovinskega uradniškega pripravnika pri sre-skem cestnem odboru v Črnomlju, Marica Cigan pa za banovinsko uradniško pripravnico kot sestra pomočni-ea v združeni zdravstveni občini Metliki s sedežem v Metliki. ♦ Tolmač tujih jezikov. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo g. Otona šorlija, netarskesa pripravnika v Mariboru, za tolmača za ansrleški, francoski, italijanski in nemški jezik pri okrajnem sodišču v Mariboru. ♦ Iz zdravniške zbornice. Dr. Leon Mo-gilnicki, zdravnik v Lj-ubljani, je zaradi preselitve v Beograd črtan iz imenika Zdravniške zbornice za, dravsko banovino. ♦ Na srednji tehniški šoli v Ljubljani je Ana čermak - Pečuik imenovana za zvaničnico 2. položajne skupine. 100% Krasni damski plašči — konfekcija AVGUST IGLIC, Tavčarjeva ulica št. 3 NACE NAROBE, tapetuik, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225 Ur bas Marija nasl., najfinejše kranjske klobase, Ljubljana, Komenskega 16. Tel. 2865 Ni vse jedner, kje stanuješ, Ni vse jedno, kaj obtfješ, Mladost ohrani, se ne stara, Kdor kupuje čevlje »JARA«. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 20 13400 VTaših želja zamoremo zadovoljiti z našo ogromno izbiro blaga za jesen in zimo, in nudimo: Za damske obleke, voln. . od Din 36.— Za damske plašče, voln. . od Din 85.— Za moške obleke štof . . od Din 54.-— Za moške obleke vol sukno od Did 114.— Za moške obleke kamgarne od Din 128.— Za moške suknje Double od Din 78.— Za moške suknje, črno. sivo od Din 115.— dalje. — Flanele, barhent, baržunl, pliši itd oajceneje. SPECIALNA TRGOVTNA NOVAK — Ljubljana Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi) ♦ »Službeni list dravske banovine« objavlja v 90. letošnji številki: naredbo o velikosti nagrade dnevničarjem Poštne hranilnice, pravilnik o poslovanju stalne komisije za opojne droge, razglas banske uprave o imenovanju komisije za opravljanje kmetijskega strokovnega izpita in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v občini š-mihel-Stopičah. ♦ Himen. Včeraj se je poročil sodnik g. Leon Rupnik z gospieo Miro Pušenjakovo iz Maribora, čestitamo! ♦ Književni natečaj. V Beogradu je »Cvijeta Zuzc-rič« razpisala književni natečaj za leto 1932. Za pripovedko, ki jo jury proglasi za najboljšo, je določena nagrada v znesku 4000 dinarjev, za najboljšo pesem pa 2000 Din. Prispevki se sprejemajo do 31 januarja 1933. ♦ Ciril Metodova družba prosi svoje podružnice, da nabrano članarino za leto 1932 dopošljejo vodstveni blagajni po položnici. ♦ Miklavževa igra. Bliža se god dobrotnega mladinskega patrona. Ob tej priliki se v nekaterih krajih poleg drug5h svečanosti prirejajo tudi gledališke predstave. Najprimernejša igra za Miklavžev god je gotovo mladinska igra o življenju tega dobrotljivega svetnika. Taka enotna Miklavževa igra pod naslovom »Tončkove sanje na Miklavžev večere je izšla v posebni knjrlžflcj s podobami leta 1920 po u-prizoritvah na nekaterih mestnih gledaliških odrih v založb; knjigarne Kleinma-jer in Bamberg v Ljubljani. Ta igra je namenjena in primerna* za večja mestna gledališča. Bila pa je prej tudi predelana in skrajšana v dve dejanji za uprizoritve na manjših podeželskih odrih iin je bila natisnjena v »Zvončku« leta 1916. Na to opozarjamo voditelje in igralce naših podeželskih odrov jn jim priporočamo omenjeno mladinsko dvodejanko. ♦ Nov grob. V Zagrebu je preminil g. Engelbert K a m p f e r, podpreglednik finančne kontrole, star šele 36 let. Pogreb pokojnika bo danes na Mirogoj. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše sožalje! ♦ Huda nesreča. 44-letna posestnica Ivana Kokolova v Krčeviai pri Vurbergu je v kuhinji padla tako nesrečno, da si je zlomila križ. Smrtno nevarno poškodovano ženo so prepeljali v ptujsko bolnišnico. ♦ Jesenske igre narave. Iz Stare vasi pri Vidmu nam je poslal g. Maks Ivačič šopek prijetno dišečih vijolic, iz Demir Ka-pije v daljni vardarski banovini pa smo prejeli od orožnika g. Friderika Novaka hruškov cvet, ki ga je pošijatelj utrgal v tamošnji okolici 8. t. m. « še o žični zapreki, ki je bila nastavljena, kakor smo poročali, 10. t. m. zvečer na državni cesti med Zlatoličjem in Slo ven jo vasjo. Kakor zatrjuje avtomobilski podjetnik g. Matz iz Ptuja, je bila nastavljena žica iz železa v visokosti 1.50 m. Ako žice ne bi pretrgal, bi se zgodila huda nesreča. Na avtu je imel 3000 kg železa, ki ga je vozil za prisotnega trgovca g. Vrabla Franja Iz Ptuja. Takoj, ko se je zaletel v žico, je g. Matz o.paizil dve osebi, ki sta zbežali preko polja. Ker je bila žica na istem mestu že enkrat nastavljena in ob istem času, ko vozi Li-ningerjev osebni avtobus, se domneva, da zlikovci nastavljajo ovire temu avtobusu. Zliikovce zasledujejo orožniki iz št. Ja.nža na Dravskem polju in iz Ptuja. ♦ Atentator svoje prijateljice izvršil samomor. V Karlovcu se je te dni odigrala ljubavna tragedija. Pekovski pomočnik Vi-tomir Aleksič je v ljubosumnosti streljal na svojo prijateljico Ano Slančevo. potem pa je tudi sebi hotel končat; življenje Aleksič je v bolnici podlegel poškodbam, Slančevi pa se je stanje nekoliko zbolj-šalo. ♦ še en zasledovan požigalec in tat. Varnostna ob.lastva zasledujejo nekega Josipa Zupančiča, po poklicu delavca, in sicer zaradi požiga večje kmetije v okolici Kočevja. Zupančič je po požigu ukradel izpred Skebetove gostilne v Hinjah 900 Din vredno kolo, last kaplana Ivana Lončarja, In izginil. Govori kočevsko nemško narečje, slovensko pa. bolj slabo. Mož je menda nekoliko duševno omejen in se potepa okrog precej slabo oblečen, umazan, in se rad kr-eta okrog kovačnic po deželi. + Svetovna razstava v letu 1933 Chica-go III, Severna Amerika. V prihodnjem letu 1933 bo v Chicigo Ul, USA veljika sve tovna razstava. Vozne karte za tja in nazaj so izredno nizke, poleg tega še znaten popust na ameriški železnici. Interesenti za to razstavo naj se izvolijo obrniti na zastopstvo Francoske linije Fr-ench-line v Ljubljani. Masarykova cesta 14, palača »Grafike«, kjer se dobe vse natančne informacije glede tega potovanja, ♦ »Vzajemna pomoč«, registrovana pomožna blagajna v Ljubljani, javlja članom Vzajemne pomoči v likvidaciji: kakor smo že javili, je delno bivše načelstvo, izpopolnjeno z nekaterimi uglednimi gospodi, doseglo pri ministrstvu trgovine in industrije odobriiev predloženih pravil (II. br. 33538 K z dne 10. oktobra 1932). in pa za-siguranje, da bo dobilo vse agende bivše ga naeelstva, kar je pa že tudi kr. banska upravi meseca aprila s komunikejem, v katerem se razglaša razpust Vzajemne pomoči, temu načelstvu obljubila. Sedaj po-biramo že tri tedne izjave in pooblastila, da s tem pospešimo hitrejšo ureditev vseh zadOT. Do sedaj se je priglasilo že okori 10.000 članov, ki so hkrati tudi prestopili k novi blagajni. Opozarjamo zato vse članstvo Vzajemne pomoči v likvidiciji, da čimprej pristopi k novi blagajni. Člani naj za to delo ne dajo nikomur na zahtevo nikakega denarja Informacije in tiskovine dobite pri naših zaupnikih odnos.no v začasni pisarni, Mencingerjeva ulica 4, poleg kopališča Kolezije v Ljubljani. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, olisira m *'.ka tovarna Jos. Reich. ♦ Vsaka dobro oblečena dama nosi steznike od Adele Besednik, Ljubljana, šelen-burgova ulica 6. ♦ Darujte podpornemu društvu slepih. Ljubljana. Pod Trančo 2-111. ♦ »Franz-Jozef« grenčica poživi izmenjavo snovi in osveži um. Iz Ltabljane u_ Ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD za kclezljski okraj se je vršil 10. t. m. zvečer v gostilni pri Sve-tiču. Dobro obiskano zborovanje je vodil g. Epich Ti len, ki je v krogu kolez-ijsklb mož in fantov toplo pozdravil župana g. dr. Dinka Puca, poslevodečega podpredsednika sreske organizacije g. dr. Cepudra ter zastopnike bratskih bližnjih krajevnih organizacij Z velikim zanimanjem so sle dili zborovalcj izvajanjem gg župana dr. Puca o mestnem gospodarstvu in njegovem napredku, kakor tudi dr Cepudru o načelih JRKD in govorom drug.h Vsi govorniki so bili deležni burnega odobravanja. V odbor je bilo voljenih 15 odbornikov s mredsednikom g Tilnom Epichom. u_ Praznik vzhodne Ljubljane. Sokol I. Tabor ima danes Sokolsfci dom. Prazno val bo 25 letnico društvenega obstoja im javnosti pokazal uspehe svojega dela s svečano akademijo 19. t. m. in koncertom društvene godbe 20. t. m. Vsi, ki imamo Tabor radi, bomo s svojo udeležbo na teh prireditvah podprli stremljenje Sokola I, da bo usneval še lepše. u— Velik koncert pevskega zbora Glasbene Matice Ljubljanske. Nedvomno je, da ima Glasbena Matica ljubljanska velike zasluge na tem, da je slišala Ljubljana celo vrsto največjih, najodličnejših in najzanimivejših glasbenih del za soli, zbor in orkester veeh literatur. Jutri v ponedeljek bo izvajala Glasbena Matica prvič na slovea- Kam pa danes, ljuba ženka ? „Možek, k Sfamlču hitiva! Tam je treba malo cvenka, kos pa prav pošten dobiva!" 13274 Najbolj je zahtevan RADIO APARAT znamke EUMIG Prijetna zunanjost, čistoča glasu, nenadkriljiva selektivnost. Dobavi Vam ga BADIOVAL, Ljubljana, Dalmatinova ulica štev. 13* skem koncertnem odru dve veliki deli za soli zbor in orkester, tokrat iz slovanske literature in sicer dve simfoniji: SzJtnanov-skega III. simfonijo »Nočni spev«, pri ka-leri bo pel tenorski solo odlični tenorist g. Svetozar Banovec. ki bo v ponedeljek prvič nastopil na javnem koncertu, odkar se je povrnil pred letom iz Amerike zopet v svoje rodno mesto; druga skladba pa je Stravin-skega »Simfonija psalmovr. Veličastno besedilo, grandiozno uglasbeno, mora vplivati na poslušalca. Besedilo psalmov je vzeto iz perzijskih spevov. Poleg tega bo izvajal orkester Bravničarjevo uverturo »Kralj Matjaž". Ogromno truda je vloženega v izvajanje teh dveh pomembnih slovanskih del. Prepričani smo. da bo naše koncertno občinstvo znalo ceniti trud ter posetilo v obilnem številu koncert v dvorani Uniona- Za drugi koncert v letošnji sezoni pripravlja zbor Glasbene Matice Beethovnovo s-Missa solem-nis'-, ki se bo po 30 letih zopet prvič izvajala v našem mestu. Opozarjamo na to, da bodo vstopnice jutri ves dan v prodaji v Matični knjigarni. Prav posebno pa še opozarjamo na programno knjižnico, ki prinaša nekaj misli za boljše razumevanje teh del. Trgovski učni zavod Pražakova 8, I. nadstr. prireja ustne tečaje iz ara.užeretva. po- sliiž> vanja kupcev, reklam«, ia vseli u ^ovskiih vev itd Začetek vseh tečajev v ponedeljek, 14. novembra Pišite xd ariidite [>o pruspeJit! Zahvala upravssištvu „Jutra" Antonija Horvat, udova po pokojnem železničarju Horvatu Karolu, ki se je smrtno ponesrečil, se upravništvu »Jutra« najpri-srčnejše zahvaljujem, ker je mojega pokojnega moža, kot svojega naročnika zavarovala pri zavarovalnici »Triglav«, ki mi je zavarovalnino brez vsakega odtegljaja izplačala. V zadoščenje za velike žrtve naj Vam bo, da mi je iznos, res v veliko oporo v teh bednih časih. Hvala »Jutru« in kličem: bodite »Jutrovi« naročniki. 13268 Antonija Horvat. I KINO LJUBLJANSKI DVOR Telefon 2730 Buck Jones v senzacijonalni pustolovščini HČI PRERIJE kot predigra izvrstna šaloigra! Predstave ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. zvečer. u— Lep jubilej je pretekli petek, na Martinovo, praznoval v svojem ljubljenem družinskem krogu g. Joše J a m n i k a r, strojevodja v Rožiij dolini lX-25. Vrli mož. znan po svojem lepem značaju, narodnjak od glave do peta, naročnik »Jutra« od vsega početka, kar izhaja, je ta dan slavil srebrno poroko in peti n d v a j se t le tniee službovanja, nikakor pa tudi ni zatajil, da se je srečal z Abrahamom, želimo vrlemu narodnjaku zdravja ln še mnogo zadovoljnih let! u__ Regulacija dela na Ljubljanici. Težja dela pri regulaciji Ljubljanice gredo h koncu. Če bo vreme ugodno, bodo končana še ta mesec. Med težja dela je treba nedvomno prištevati poglabljanje struire in izvažanje materijala. Kamnito dno struge je skoraj že popolnoma izdolbeno ln po globljeno. 'Iz Ljubljanice v tem predelu so izvozili doslej že nad 43.000 kub. metrov materijala Obrežja je obzidanega ž-e prečeč, vendar pa bo treba tu še veliko dela in morajo obzidati par sto metrov tudi spodaj obrežja, ker nastopa voda ob hujšem deževju. Pri regulacijskih delih je še vedno zaposlenih okrog 200 delavcev i' ,y r ■ . M - < v.-:' "■; - . V m TELEFON 8363. 13250 ZVOČNI KINO IDEAL FIlm prekrasnih valčkov, Ijubav-nega čara, smeha in zabave Sohunn Strauss v ljubezni in pesmi # MICHAEL BOHNEN LEE PARRY Greti Theimer — Paul Horbiger Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9. zvečer vengali se }e vrnil po 51etni odsotnosti. Bivajoč večinoma v inozemstvu in Orijentu zaradi povečanja svojih telepatskih in okultnih sposobnost: bo v kratkem presenetil ljubljansko o&činstvo z najnovejšim in najmodernejšim sporedom. Leichner Fettpuder je že 60 ie; svetovna znamka. 351 Dol(y milo u— Lep plesni večer. V sredo se je v ciklu kulturnih prireditev »Svobode« in j Zarj e« vršil v dvorani Delavske zbornice plesni večer Katje Delakove, mlade umetnice, ki je po svojih prvih uspelih nastopih postala med ljubljanskim občinstvom že prav priljubljena in popularna. Na sporedu je imela večinoma stvari, s katerimj se je svoj čas že v opernem gledali',šču na prav jmpozanten način predstavila naSi javnosti, toda za ta večer je vse plese nanovo naštudirala in kostume na novo priredila. Zdaj je njena umetnost učinkovala še mnogo Lntimneje in globlje kakor v gledališču. Do sproščenega izraza je prišla vsa čudovita lepota življenja, ki se lahko zrcali * preprostem, estetsko smotrnem giibu človeškega telesa Po brutalno težki, vso strahoto ubitega življenja izražajoč, neusmiljeno učinkoviti »žalni koračnici« (Beethoven) Ln po »Viharju« (Blatt) so sledili lažji, prosojnejšj plesi, polni prisrčne vedrine in nasmejanosti. Izmed vseh je občinstvo najbolj zajel klovnsko šegavfi »Iz cirkusa« (Petyrek), ki je prav za prav nekakšna vesela satirična himna na plesno umetnost Na splošno vu-harno željo ga je plesalka morala ponavljati. _ Roiuhold Galattia je pri klavirju varno nosil ves ples na rokah. Občinstvo — po večini dela/vci, nameščenci inm ladiina je vsa izvajanja sprejemalo odprte duše, z velikim razumevanjem ln nezadržanim priznanjem. Ples, ta najbolj aristokratska izmed vseh umetnosti, postaja pri nas kulturna potreba širokib ljudskih plasti. V odmoru je Ljubomir Ravnikar v kratkem predavanju na lep, razumen način obrazložil pomen in namen nove plesne umetnosti!. _ L. M. u_ Prošnja ljubljanskemu prebivalstvu. Prostovoljno gasilno društvo Ljubljana-Spodnja šiška prired.j 8. decembra Miklavžev večer v Gasilnem domu z obdarovanjem revnih otrok gasilskih vdov in sirot ter starih onemoglih gasilcev. Zato se obrača na dobrosrčne Ljubljančane s prošnjo, da podprejo to dobrodelno akcijo po svoji možnosti z denarjem ali blagom, kakor tudi s ponošenimi oblekcami; tudi igračke so dobrodošle Naše geslo »Na pomoč« nam stavlja nalogo, da priskočimo razen v elementarnih nesrečah na pomoč tudi revnim nedolžnim otrokom v sedanjem težkem času Naj bodo tudi ti otroci veseli prihoda sv. Miklavža! Naše gasilno društvo zaradi gospodarske krize ni priredilo med letom nobene prireditve, tudi ni pobiralo dobitkov, zato se nadeja, da bo ta akcija popolnoma uspela. Vsem darovalcem že v naprej najiiskrenejša hvala! _ Odbor. u— Danes ob 11. dop. ZKD film »Opas-nostj lahkomiselne ljubezni«. V Elitnem kinu Matici bo predvajala ZKD danes izredno poučen film, ki nam predočuje zle posledice Ijubavn.ih zablod. Film, v katerem igrata v glavnih vlogah Marlene Dietrich in Willy Forst, mladina ni primeren, priporočamo pa ga zaradi pouka vsem dekletom in fantom. Film bo obdržala ZKD na sporedu še jutri in v torek vselej ob 14.15. u_ Pozdravni večer novemu poštnemu direktorju. Ljubljansko poštno telegrafsko in telefonsko osobje priredi v nedeljo 13. t. m. ob pol 20. v veliki dvorani restavracije »Zvezde« v Ljubljani na čast svojemu novemu šefu dravske poštne direkcije dr. Janku Tavzesu pozdravni večer. Na to proslavo se vKjud.no vabijo aktivni in upokojeni p. t. t. nameščenci drav. Jono-vine. u_ Drevi ob pol 21. bo v Delavski zbornici premijera Remčeve »Magde«. Uprizori jo Delavski oder »Svobode«. Cene vetrnic so nizke, in sicer 10, 8. 6, in 4 Din. u_ Akademijo priredi društvo Tabor« v soboto 19. t. m. ob 20 v veliki dvoran! »Uniona«. Poleg priznanih članov kraljev* opere, ki bodo iz na k Ion j eno sti do društva sodelovali, nastopijo tudi pevski dramski in mandoHnistični odsek ter izva jali naslednji spored: Pevski zbor: Prek. morska pošta (Adamič), Ljubica (Foer-ster) narodne: Devojka je ružu brala (Ba jiuk), Viigred (Kramoljc), Polž (K.imovec) itd. Dramski odsek bo nastopil z dekla-maenjami: Kdo je hodil (S. Kosovel), Kovaška (O. Zupančič), Slika z A dri je d. Gruden) dalje z dramatičnim nasto->om: Razgovor (O. Zupančič), z govorilnimi recitacijami: Vitogoj i,n Molitev beguncev (A. Gradnik), Pesem primorskih emigrantov (D. Bagec) in z uvodno reci. tacijo za živo sliko ter živo sliko. — Mam-dolonistični odsek bo izvajal državno himna in H. W. Petric Martella Mornarjevo usodo ter druge Instrumentalne skladbe. U-poštevajoč .težke gospodarske prilike, smo se odločili za prav nizko vstopnino, in sicer za sedeže 15, 12, 8, 6, in stojišča 3 Din, tako da omogočimo obisk vsa*o- No Martin! Kam pa danes? Ali ne veš, kam? V Zadružni dom na Glin-cah, Tržaška cesta 10. Tam bo koncert, na katerem bo igral tamburaški zbor. In goska je tudi že pripravljena, vrhu tega tudi dobra kapljica in jzboren prigrizek. Torej, prijatelj, odloči se in pojdi z menoj, kajti tam je vedno dosti zabave in Ti ne bo žal, ker se za malo denarja dobro zabavaš in pokrepčaš. Torej vsi in vse v Zadružni dom! Priporoča se gostilničar 13279 TONE HUČ. Lavendel, Buttermilk, Idol, Chypre so najboljša za negovanje lica. 329 mur. Čisti dobiček akademije je namenjen opremi prenočišča za brezposelne jin revne delavce, ki ga društvo grad! na Viču. Vabimo cenjeno občinstvo, da poset! to prireditev i,n tako podpre človekoljubna stremljenja našega mladesra društva. u_ šentjakobska knjižnica v Ljubljani začne poslovati v novih prostorih na Kongresnem trgu 7 v hiši Slovenske Matice 14. t m. ob običajnih urah ob delavnikih, za zimskj čas do 1. aprila pa bo odprta tudi ob nedeljah in praznikih od 10 do 12. dopoldne. u— Živilski trg ie bil včeraj srednje živahen. Pripeljanih je bilo 12 voz krompirja, ki se je prodajal po 0.80 do 1 Din kg. Zrnatih glav je bilo 15 voz. Cene 0-75 do 0.90 Din Izredno živahen je bil sadni trg. Cenijo. da je bilo na trgu do 30.000 kg isbolk. ki so bila skoro vsa prodana. Kanadke in voščenke so bile po 4 dn 4 oO Din kg. ko-?:nači po 2-50 Din, a ostala manj vredna jabolka po 1 do 2 r>in. Bilo je na- trgu tudi nekaj lepih hrušk oo 3-oO do 6 Din- Grozdja belokranjskega je bilo le nekaj košar in tO za,n zahtevale kmetice 5—0 Din. feiosa Kje je tajna kapelji iz smrekovega igličja? V peneči se VELOSA-tableti. Dobiva se v vsel lekarnah, drogeri-jah in parfumerijah. Pločevinasta škatla s 6 tabletami Din 20, z 12 tabletami Din 38. Posamezna tableta Din 3.50. u— Gospodinjska šola »Mladika« začne večerni gospodinjski tečaj v sredo 16. 1. m. ob 17. Vpisovanje v tečaj bo 14. in 15. t. rn. vsakokrat od 10.--12. in od 16.—19. v prostorih »Mladike« Prednost za sprejem indijo one, ki že samostojno gospodinjijo, in pa neveste. u— Pomožna akcija v mestu Ljubljani, k' je pričela intenzivno poslovanje v prid b .zposelnim delavcem in drugim revežem, priredi 3. in 4. decembra poseben nabiralni dan in bodo mestni delavci nabirali prostovoljne darove po mestu za svoje tovariše, ki so brez posla in zaslužka. u_ Že objavljeni kuharski in servimi tečaj zadruge gostilničarjev v Ljubljani c je za.adn večjih predpriprav zakasnil H? se zadevni pouK nepreklicno začne ID. t. m., k"r naj interesent} vzamejo na znanje. Ker je še nekaj mest prostih, se p r'glas.; sprejemajo do navedenega termina in se naj reflektanti zaglase, da jim vodstvo kuharske šole zamore zagotoviti sprejem Tečaj se bo vršil v Gostilničar®tccm domu, Prlvoz 11. u_ Narodna odbrana priredi v ponedeljek ob 20. v dvorani Kazine obvezen članski sestanek, na katerem se bo razpravljalo tudi o sestavi kandidatne liste za bodoči občni zbor. člani, udeležite se pol-noštevilno! u_ Krajevni organizaciji JRKD za dvorski okraj (9, 10, 11 in 12. volišče) priredita v četrtek 17 t. m. v salonu gostilne pri Mraku na Rimski cesti skupni sestanek članstva za obe organizaciji, na katereui bodo poročali gg. ljubljanski župa.n dr. Pu-e in drugi. Vsi člani in prijatelji vab ljeni. VEDNO NAJBOLJŠE in najcenejše nogavice kakor tudi vse modne potrebščine pri M. PIKNAT, Sv. Petra cesta 22. 377 u— Krajevna organizacija JRKD v šiški vabi svoje članstvo, prijatelje in cenj. občinstvo na Martinovo streljanje na dobitke. Streljalo se bo danes od 10. ure nipr_J do večera v hotelu »Bellevue«. u_ Predprodaja vstopnic za koncert Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek ob 20. v unionski dvorani, se vrši tudi danes od 10. do 12. ure v Matični knjigarni. u_ Najmodernejši brivskj in damski salon v palači Grafike se priporoča. Zobozdravnica in prakt. zdravnica DR. ELZA SOSS se preseli iz Kamnika v Škofjo L^ko kjer ordinira od 19. novembra dalje pri Balantu. 13265 ZOBOZDRAVNIK Dr. J. DOKLli ordinira šelenburgova 7 13431 (nasproti glavni pošti) Ct "^oanaLorium^mom^^^^1^^ Ljubljana Komenskega ul. A. f Oskrbnina: I. razr. 100 Din, II. razr. 80 Din. 7dravnik: DR. FR. DERGANC šef-primarij v p. Pri TRGANJU v in GLAVI navadno priporočajo masažo za masažo eLG5 Stefeleok« Din 14—. Oglas reg. pod S. Br. 2o.S?>:/32. u— Materinski večeri. Državni zavod za zdravstveno zaščito mater in dece z Deč-jim domeni kraljice Marije v Ljubljani bo ?.opet prirejal za matere večere, na katerih bo nudil priložnost, da si iz raznih napog pridobijo za praktično, zdravstveno, vzgojno m gospodinjsko delo novih pobud pri ravnanju z otroki. Kot dan za materinske večere je v sporazumu z materami določena sreda. Prvi materinski večer bo naknadno objavljen. u_ Poškodovanci. Predsnočnjini je od- hitel reševalni avto v Podsmreko pri Brezovici, kjer so naložili 53 letnega pro-sjaka Matevža Žvoklja jn ga prepeljali v bolnico, žvokelj je obležal z dvakrat zlomljeno desno roko, povrh pa je bil pretepen tudi po ostalem životu. V bolnr.co so pripeljali reveža že nezavestnega, žvoklija je pretepel baje neki posestnik z vdiami, povod ipa bodo dognali orožniki. - Nadalje so v bolnico pripeljali 30 letnega Josipa šte. fančiča, ki ga je zgrabil stroj za roko in mu jo poškodoval. 66 letni dninar Jakob Ferkolj ijz Studenca se je v petek ponesreči ustrelil s flobartovko v levico. Pri telovadbi je padel 13 letni France Pate. doma \v. M Irk pri Vrhniki. Poškodoval si je levico. Za zimo in elegantne OBLEKE poceni pri Drag© Gorttp 8 Co. konfekcija 13414 MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 16-1. n. u_ Za 100 Din v mrzlo Ljubljanico. Na Prukih sta našla podjetni Ivan, ki je znan veseljak, in pa Stanko Bi.tenc, ki ga pozna vsa Lgub&ana. Nista (bila »ima, marveč so se jima pridružili še drugi, ki ]jubiijo prijetne pogovore. Pa je dejal Stanko, da bo vzlic mrazu skočil za 100 Piin v Ljubljanico in jo preplaval. Ivan je stavo sprejel. Stanko Bitencu ni bilo treba dvakrat reči, že se je pognal v Ljubljanico in jo preplaval. Obljubljenih 100 Din je dobil na drugem bregu, nakar so zavili v gostilno. u— Navihana brata. Pred meseci je bila ukradena hlapoo Francetu Robidi v Zgornji Šiški hranilna knjižica z vlogo 6892 Din. Sprva niso mogli izslediti krivca, pozneje pa se je izkazalo, da sta si prilastila knjižico brata Dominik in Jože Zakrajšek. ki sta enako služila v Zg. šiškii, a sta po tat-v ni neznsino kam izginila. S hranilno knjižico sta dvignila takoj po tatvini 2329 Din, nato pa sta knjižico vrgla na vrh hiše št. 32, pri kateri služi Robida in kjer so jo tu= d i našli. Tatinska brata sta si z ukrade i im denarjem kupila kolesi in sc pričela voziti križem po deželi. Enega ptičev pa so zdaj i!c prijeli, in sicer Jožeta, ki je tudi ukrade, nekaj krompirja nekje v ljubljanski okolici. u_ Zanimiva vinska alcra. Pred kazenskim sodnikom okrajnega sodišča c. Brankam Goslarjom se je včeraj že drugič vršila razprava poti gostilničarju Š. M., ki je bil ovaden državnemu tožilstvu, da je spravil v promet šmarnico. Gostilničar je že na prvi razpravi v svojo obrambo navajal, da je kupil od lastnice nekega vinograda v Zbelovein na štajerskem po ustmenem dogovoru le rizling burgumlec in silvanec. Ko ie kupljeno vino vkletil. ga ni pokukal in ni vedel, da ie v enem sodu šmarniea. Na včerajšnji razpravi je priča gdč. Kadunčeva pojasnila zadevo in omenila, da gostilničar ni pokušal vina, ker vina sploh ne pije. in da vino iz dotičnega soda sploh ni bilo spravljeno v promet. Sodnik ie gostilničarja oprostil od obložbe. Proti prodajalki vina se bo najbrž uvedlo kazensko postopanje. Zadeva sama pa je zelo zagonetna, kajti proti gostilničarju je bila podana ovadba 2 dni prej, preden je prejel vitio in ga v Ljubljani spravil v klet. u_ Zadruga sobo-črkoslikarjev. pleskarjev in ličarjev v Ljtubljani naznanja, da bo 16 t. m. ob 20. v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici predavanje o davkih. u_ »Preporod« ima zvečer svojo plesno vajo. Začetniki bodo imeli pouk že ob pol 20. G. mojster Jenko bo nadaljeval pouk novih plesnih figur. Igra priljubljeni »Ron-ny-jazz«. Vsfcap je dovoljen proti diijaširi legitimaciji in po članih vpeljanim gostom. Iz Celja Vremensko Doročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljari Številke za označbo kraja pomeuljo: 1. Cas opazovanja, 2 stanie oarometra 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %. 5 smer lit brzino vetra. 6 oblačnost 1—10, 7. vrata padavin, 8 padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 12. novembra Ljubljana 7, 768.9, 9.0, 90, mirno, 10, 1.2, dež; Ljubljana 13. 768.5, 10.0, 90, mirno, 10, ni merjeno; Maribor 7, 768.7, 80, 90, mirno, 10, —, _; Zagreb 7, 768.9, 9.0, 90, N\V2, 10, 2.0, dež; Beograd 7, 767.9, 6.0, 90, Sel, 10, —, —; Split 7, 763.6, 14.0, 90, ESE2, 10, 66.0, dež; Kumbor 7, 762.7, 17.0, 80, ESE2, 10, —, —; Rab 7, 764.5, 11.0, 80, WNW10, 0.6, dež. Temperatura: Ljubljana 11.0, 8.0; Ljubljana 11.0, 7.0; Zagreb 9.0, 8.0; Beograd 14.0, 5.0; Spliit 18.0, 12.0; Kumbor —, 15.0; Rab —, 9.0 Sonce vzhaja ob 6.50, zahaja ob 16.35. Luna vzhaja ob 15.35, zahaja ob 6.16. l's0K0l SK! DOM «iv j. p* Danes ob 15 V2, 18. in 20 V2 Jutri ob 20. uri komedija, polna zdravega humorja španska muha V glavni vlogi: Lizzi VVald-miiller, K. A. Roberts in Fritz Schulz Dve uri smeha in zabave! CEJN&. r IO, 8, 6, PliN e_ Velik uspeh »Celjskih grofov«. Mariborsko Narodno gledališče je v petek zvečer tudi v celjskem gledališču z velikim uspehom uprizorilo Kreftove »Celjske grofe«, krepko zajeto, realistično in močno učinkujočo dramo rodu Celjskih in globokega konflikta med Hermanom in Friderikom. Ker je snov zajeta iz bogate celjske zgodovine, je dobila uprizoritev v Celju Se prav posebno obeležje. Gosp. Jože Kovič je s temeljito zasnovano režijo in posrečeno scenerijo ustvaril umetniško ustvarjajočo enoto. Mariborčani so se lotili igre z ljubeznijo in razumevanjem ter so nudili dovršene kreacije. Zlasti so se odlikovali g. Furjan kot Herman, g. Skrbinšek kot pravdač in gdč. Kraljeva kot Veronika. Posrečene like so podali gg. Grom (Friderik), Pavle Kovič (gvardijan) in gdč. Starčeva (Barbara). Tudi ostale vloge so bile dobro izvedene. Gledališče je bilo razprodano. Igralci so bili deležni živahnih aplavzov. Prav posebno prisrčne ovaeije pa je občinstvo priredilo navzočemu avtorju g. Branku Kreftu. Gdč. Kraljeva in Furijan sta prejela krasne šopke. Občinstvo je odhajalo iz gledališča z zadovoljstvom. — Mariborčani bodo prihodnjo nedeljo ob 16. ponovili v Celju »Celjske grofe«, ob 20. pa bodo uprizorili Leharjevo opereto »Friderik o«. e— Ljudsko vseučilišče. Jutri ob 20. bo v risalniei meščanske šole z,animivo skiop-tično predavanje docenta ljubljanske univerze g. dr. Rakovca o postanku naše zemlje in o davno izumrlih predpotopnih živalskih velikanih. e_ Svečana komemoracija društva »Soče« v spomin Vladimira Gortana in bazoviških žrtev bo danes ob 11. v veliki dvorani Narodnega doma. K udeležbi je vabljena vsa narodna javnost iz Celja in okolice. e— Pisarna krajevne organizacije JRKD za mesto Celje bo otvorjena jutri v klu Aovi sobi v Celjskem domu in bo poslovala vsak dan od 16. do 17., izvzemši sobote, nedelje in praznike. — Prihodnji redni članski sestanek bo v sredo 16. t. m. ob 20. Vabljeni člani in vsi, ki žele vstopiti v vse-državno stranko. e— Z delovnega trga. Pri celjski ekspozituri javne borze dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 131 brezposelnih (93 moških in 38 žensk), posredovanje je bilo izvršeno za 37 oseb (28 moških in 9 žensk), dne 10. t. m. pa je ostalo v evidenci 578 brezposelnih (463 moških in 115 žensk). Delo je na razpolago za 5 čevljarskih pomočnikov, 2 težaka, 1 brivskega pomočnika, 1 mizarskega vajenca, 2 služkinji, 1 pcdnata.karico in 1 kmečko dekle. e— Svečana blagoslovitev gasilskega avtomobila bo danes ob pol 11. v Št. Juriju ob juž. železnici. e— Maiski hrošči v novembru Posestnik g. Ivan Okorn iz Šmarjete pri Celju je prinesel v našo celjsko podružnico dva lepa majska hrošča, ki ju je ujel 10. t. m. doma Zares redek pojav sredi novembra. e— Dve nesreči. V petek okrog 14. je padel triletni stavbenikov sinček Vinko Gologranc v Gaberju pri igri tako nesrečno, da si je občutno poškodoval glavo. V Lešah pri Šmarju pri Jelšah si je 601etna posestnica Marija Anderluha 11. t. m. pri padcu zlomila nogo. Oba se zdravita v celjski bolnici. e— Tatovi koles so v zadnjem času zopet pridno na delu. V petek ob 17.30 je neznan tat ukradel nekemu trgovcu v Tre-merju izpred njegove trgovine 1500 Din vredno kolo znamke »Puch« št. 351.183. Tat je izginil brez sledu. e— Kratka zimska dubl-suknja »Mikado« 240 Din. Tovarna oblek _ Strmecki. e— Mestni kino. Danes ob pol 17., pol 19. in pol 21. sijajni zvočni film »Pojoče mesto« s slovitim tenoristom Janom Kie-puro in Brigito Helmovo. Jutri ob 20.30 svetovno znani film »Luči velemesta« s Charliejem Chaplinom. V obeh sporedih Foxov zvočni žurnal. Iz Maribora a— Ob 40Gletnici turških vpadov na slovensko ozemlje, posebno pa v Maribor, bo predaval na tukajšnjem Ljudskem vseučilišču zgodovinar g. Fr. Baš jutri ob 20.15. Na tem spominskem večeru bo navezal svoja izvajanja o tej pomembni dobi na izvajanja prof. dr. Hauptmanna in bo označil naš takratni notranji in zunanji položaj ter pokazal turške vpade kot posledico teh razmer. Slavni belgijski kvartet »Luatuor de Bruxelles« se bo predstavil Mariborčanom prvič v soboto 19. t. m. Kvartet sestavljajo: Desclin, Delvenne, Van Schaepdael in Rov. Igrajo pod protektoratom belgijske kraljice Elizabete. Na programu so skladatelji Beethoven, Brahms in Debussy. a— Izbrisi v obrtnem registru. Iz obrtnega registra mestnega načelstva so bili izbrisani naslednji obrti: Vrabič Milan, drogeriia, Aleksandrova 13, Piro - Glojna-rič Emestiina, izdelovanje strupov, Maistrova 26, VValfaer Marija, posredovalka za službe, Rotovški trg 8, Rotner Anton, konjski mesar, Vrbanova 8, Munda Josip, čevljar, Koroška 9, Levak Ana, modisbinja, Aleksandrova 26, Girstmayer Franc, izdelovanje parfumov, Stolna 6, Kosi Franjo, trgovina, Tattenbachova 34, Ligovsky Rudolf, trgovina 3, Widga>j Neža, branje vka, Glavni trg, Rayer Frančiška, šivilja, Ver-stovškova 4, Jurgec Marija, gostilna, Kaci-janarieva 17, Marko Franc, točilnica, Melij-ska 76, Mencinger Zofija, trgovina. Koroška 50 in Vračikio Terezija, šiviilija Mlinska 0. a— Novi obrtniki v Mariboru. V oktobru je izdalo mariborsko mestno načelstvo naslednje nove obrtne pravice: Mirko Kosi in Vinko Štuhec, krojača,.Aleksandrova 26; Jan Sturnpf, špedicija, Aleksandrova 61; Mlinaric Avgust, slikar in pleskar, Kopališka 11; Melihen Anton, trgovina. Jadranska uiica; Kosi Anton, trgovina. Tattenbachova 24; Videmšek Josip, trgovina, Koroščeva 36; »Favorit«, izdelovanje raznih sestavnih delov za tkalne stroje. Koroška 27; Gašparič Štefan, čevljar, Orož-nova 1; Koštomaj Franjo, brusilec, Mlinska 8; Pinter Anton, trgovina. Gosposka 58; Zabasu Ivan, mesar, Vodnikov trg 3; Iliič Viadiislav, elektrotehnik, Aleksandrova 24; Kamenik Neža, branievka, Ob bregu 16; Raner Konrad, vrtnar, Dalmatinska 13; Pobežin Jera, trgovina, Gregorčičeva 1; Tomovič Ivan, slaščičar, Langusova 3; Petrovič Viktor, klepar, Tržaška 6; Palovc Maks, trgovina, Koroška 3; Belamarič Anka, delikatesna trgovina, Jurčičeva 3; Pečar Ivan, lesorezec, Dravska 10; Nabav-ljalna zadruga uslužbencev drž. železnic, gostiilna, Frankopanova 34. a— Nagla smrt. Včeraj popoldne ob pol 13 .je zadela kap na stanovanju v Tattcn-bachovi ulici 36letnega odvetniškega uradnika Josipa Kavčiča. Pokojni je bil idrijski rojak, ki se je udejstvoval sprva mnogo v nacionalnih organizacijah, zadnje čase pa je intenzivno sodeloval pri kolesarskem društvu »Perun«. Bodi pokojnemu lahka žemljica! a_ Prireditven; odbor Mariborskega tedna se zahvaljuje tudi po tej poti kar s«!j-prisrčmeje vsem, kj so na katerikoli način pomasrali pri tako uspelih jesenskih oriredit vah. a— Združenje trgovcev za srez Maribor, levi in desni breg. (gremij trgovcev za Maribor okolico) v Mariboru, obvešča člane, da so pravila v skladu novega zakona o obr-tih izgotovljena in se dobijo v pisarni združenja v Mariboru. Vetrinjska ulica 11-L a— Včerajšnji živilski trg je bil prav dobro založen. Slan i nar j i so pripeljali 28 voz svinjine in slanine, okoliški kmetje pa 49 voz zeljnatih glav, čebule in krompirja. Sadja je bilo 9 voz, perutnine pa okrog 1500J komadov. Precej je biio tudi domačih zajcev. Cene mesa so nekoliko poško-čile, pri zelenjavi in sadju pa so ostale nespremenjene. a— Na svinjski sejem je bilo včeraj pripeljanih 209 svinj. Prodajali so se mladi prašiči, stari 5 do 6 tednov 75 do 85 Din, 7 do 9 tedenski 120 do 150 Din, 3 do 4 mesečni 180 do 250 Nin, 5 do 7 mesečni 350 do 400 Din, 8 do 10 mesečni 450 do 550 Din, enoletni 750 do 901) Din. Kilogram žive teže 6.50 do 7 Din, mrtve teže 9 do 10.50 Din. prodanih je bilo 126 prašičev. a— Tudi krava je šla. Včeraj dopoldne se je zglasil na orožniški postaji v Hočah posestnik Jakob Beranič iz Dobrove, občina Skoke, in prijavil, da so mu neznani tatovi odpeljali-v noči na petek kravo iz nezaklenjenega hieva. Krava je temnordeče barve, precej težka, z naprej stoječimi rogovi, stara 6 let in je 3 mesece breja. a— Svojo usodo so dočakali 191etni Josip Osišnik iz Dobrine, 21 letni Ivan Herič-ko iz Kamnice in 21 letini Ivan Jurše iz Vr-hol, ki so se brez posla klatili po Mariboru in kradli kolesa. V petek zvečer pa jih je policija aretirala zaradi splošnega suma in jim je pretipala obisti. Doslej so priznali 4 tatvine koles, imajo jih pa na vesti najbrže še več. Izročeni bodo sodišču, a— Mlad je začel. Pri gostilničarju in mesarskem mojstru Janezu Fortetu v Trbovljah se je učiil mesarskega obrta neki 14-let= mi fantič Deček jc bil sicer priden in ubogljiv. Mojster mu je pred dnevi izročil 1000 Din z nalogo, da jih odnese mesarskemu mojstru Pcrdiku v Laško Fant pa tega ni storil, temveč se je odpeljal v Celje, od tam v Zagreb, nato pa v Maribor, kjer ga je policija včeraj prijela na glavnem kolodvoru. Pri njem so našli še 200 Din in majhno pištolo za sbrašenje. ki si jo je mladi begunec nabavil zia 120 D n, Z Jesenic Danes popoldne ob 15. uri opereta „PtIčar" v SOKOLSKEM DOMU. 15357 Iz Kranja r— Gledališki oder Narodne čitalnice ponovi na splošno željo občinstva danes ob tretji uri popoldne zadnjikrat burko »Nedolžni lahkož-vec«. Smeha željni — pridite! Iz Novega mesta n— Javna ženska bolnica v Novem mestu išče osebe, ki bi bile pripravljene proti odškodnini 200 Din oddajati po potrebi svojo kri bolnicam zavoda. Darovalci krvi morajo biti močni in zdravi ter se morajo podvreči prejšnji krvni preiskavi v tukajšnji bolnici. Darovalci se naj obrnejo na vodjo zavoda g. dr. Červi-vi ob 20. zanimiv film »Sergeant X«. j— Oznanilo. Sporočamo p. n. občinstvu najvljudneje, da smo se z današnjim dnem preselili v prostore Kmečke posojilnice. — Elite — salon damskih klobukov v Ptuju. Iz Slovenjgradca sg— Premcščenja. Na meščansko šolo v Bačko Palanko je premeščen učitelj tukajšnje meščanske šole g. Alfred Kos. Tukajšnjemu sodišču je dodeljen od sodišča iz Celja sodni avskultant g. Pole. K sodišču v Mokronog je premeščen dolgoletni sluga tukajšnjega sodišča g. Vincene Januška. sg— V javni bolnici so umrli: Ostpovrš-nik Rafael, 24 letni dninar iz Škal ; Kos Janko, 71etni sin pismonoše z Mu t; Brinar-jeva Elizabeta, 71 letna dninarica iz Dravograda; Krumpova Jožefa, S2 letna dninarica iz Ravne. sg— Fantovski pretep. Med 26 letnim dninarjem Iršičem Maksom s Pake ki 23 letnim delavcem Karlom Obadom je prišlo na cesti «io prepira, pri katerem je Obad potegnil nož in Iršiča hudo poškodoval po glavi in ostalem telesu. Hudo ranjenega Iršiča so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Iz življenja na deželi PIŠECE. Letošnja trgatev je bila tako pozna kakor ona leta 1878. Tako mi je zatrjeval neki skoro 90-letni starček. Začela se je prav za prav šele 10. oktobra in trajala malone do konca oktobra, medtem ko smo druga normalna leta brali že na Mihelski teden upoštevajoč stare tradicije: »O Mihelovem pojdi brat, ali je grozdje zrelo ali ne.« Letos nam potemtakem ne bo mogel noben vinski kupec očitati, da smo prerano brali. Katastrofalna toča 3. oktobra se je k sreči naših vinogradov precej zognila. Neprijetni pa so bili kolikor toliko nalivi, ki pa niso posebno ovirali trgatve, ker so jim redno takoj sledili lepi topli dnevi, tako da je vsak vinogradnik lahko opravil to imenitno delo v najlepšem sončnem vremenu. Naši mošti so dosegli od 16 do 20 stopinj, da celo do 22 stopinj sladkorja pri posameznih žlahtnih sortah. Vino bo po kvaliteti enako lanskemu letniku, če ga ne bo še presegalo. Vobče smo lahko z letošnjo trgatvijo zadovoljni tudi v kvantitativnem pogledu. — Pl. STARI TRG PRI LOŽU. V nedeljo 6. tega meseca je tukajšnje Lovsko društvo priredilo po danski in podcerkevski gmajni skupen lov. Izredno lovsko srečo je imel pri tem lovu g. Mlakar Franc, mizar in posestnik iz vasi Poduha, ki je obstrel.il krasnega jelena, nakar je še dal ranjeni živali smrtonosn strel g. Bizjak, postajenačelnik z Rakeka. — Kakor pripovedujejo prebil vale i iz vasi Vrhnike, se je letos priklatil iz čabranskih ali kočevskih gozdov k nam medved, ki se zadržuje na južnem pobočju Racne gore. Na Javorniku ob italijanski državni meji so se pa pojavile divje svinje ki razkopavajo tamošnje travnike. Sreča, da so se tako pozno pojavile, ker eo polj-ski pridelki v glavnem spravljeni. — Ob koncu preteklega meseca se je poročil dolgoletni član tukajšnjega Sokola g. Zdravko Viler, trgovec in gostilničar v Pudobu, z gdč. Ivančičevo Frančiško iz znane na-nredne in ugledne rodbine iz Velikih Lašč. G. Viler se je dolgo vrsto let aktivno udejstvoval pri našem Sokolu. Bil je med ustanovitelji in dolgoletni načelnik ter se- ! danji odborni': društva. Njegova družica pa je bila marljiva članica velikolaškega Sokola in odlična moč pevskega in dram- : skega odseka. 0'b priliki njune poroke je poklonil ženin 200 Din tukajšnjemu Sokolu. Najlepša hvala. Novoporočencema želimo vso srečo! Pretekli teden je po dolgi ( bolezni za vedno zaspal v cvetu svoje mladosti 24!etni g. Avsec Aloiz Vrhnike, sin posestnika Franca Avseca. — Te dni se je izselil iz našega kraja g. Vales Janez, trgovec z zelenjavo in južnim sadjem, v Vipavsko dolino. Naprednemu možu želimo v sončni Vipavi mnogo sreče! — V ponedeljek .7 t. m. se je poročil v župni cerkvi v Starem trgu g. Sterle Josip iz Podcerkve z gdč. Kržičevo Marijo, hčerko bivšega večletnega starotrškega župana g. Ivana Kržiča. Zakoncema želimo mnogo sreče! SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Na tukajšnji banovinski gospodinjski šoli se je 3. t. m. pričelo drugo redno šol=ko leto. Vpisanih je 18 gojenk. — Društvo kmečkih fantov in deklet priredi v zimskih mesecih pod vodstvom učitelja g. Hajn-*ika kmečki prosvetni tečaj. Predavali bodo vsak četrtek domači in tudi drugi kmetijski strokovnjaki o raznih perečih gospo- ! darskih vprašanjih. Začetek predavanj bo v četrtek 17. t. m. — V sredo 9. t. m. je bila pri nas prva razstava enotne sivopše-nične govedi, ki jo je priredila Živinorejska zadruga. Razstavljeno je bilo 191 glav prav lepe živine. — Premeščena je gdč. trna Schillerjeva, ki je službovala na banovinski kmetijski šoli, k banski upravi v Ljubljano. ŠOŠTANJ. Prve dni prihodinjega tedna bo izvedel Rdeči križ v šoštanju v prid šolarskiim otrokom nabiralno aitcijo stsre obleke, p-eriia, čevljev, nogavic in drugega od hiše do hiše. Prosimo občane, naj nabiralcev ne zavračajo, nego jim izroče vso odvisno staro robo ali jo pa pošljejo upravitelju osnovne šole. V prvi vrsti so bodo obdarili z nabranim najrevnejši šo-1 ariji. Ubogi, prezebajoči otroci vam bodo za vsako malenKost hvaležni. TP.EBNJF,. Na lastno prošnjo je bil premeščen g. Jakob Novak, šolski upravitelj v Dolenji Nemški vasi pri Trebnjem na Barje pri Ljubljani. Osem iet je služboval v tem kraju. Bil je učitelj, ki je vplival na značaj svoje okolice s svojim vzgledom: iz vsega njegovega dejanja in nehanja so govorile vestnost, pravičnost, premišljenost in domoljubnost. Sedem let je bil izredno delaven starosta trebanjskega Sokola. Bil je med ustanovitelji kmetijske nadaljevalne šole in se je tudi vedno prizadeval približati šolo in pouk potrebam kmečkega naroda. Osnova vsega njegovega obilnega ude^stvo-vanja je pa bila jugoslovenska misel. Sokol se je poslovil od svojega dolgoletnega staroste, učitelja in delavca na poslovilnem večeru, katerega se je udeležilo skoro celotno članstvo. Iskrene so bile besede govornikov, a posebno prisrčno je bilo slovo učeče se mladine. Na novem mestu mu želimo vso srečo! VIŠNJA GORA. V preteklem tednu je posetilo Višnjo goro pod vodstvom svojega profesorja večje število slušateljev zgodovine na ljubljanski univerzi. 'Iz Višnje gore so odšli peš proti zgodovinsko znanim kraljem v okolici Stične. Z večernim vlakom so se vrnili zopet proti Ljubljani. Na sejem 7. t. m. so prignali okoliški kmetje 310 glav goveje živine in 50 ovc. Ker pa je bil istega dne tudj v Velikih taščah sejem, je bila živinska Kupčija pri nas dokaj šibka. Zunanji kupci so izostali. Te dni so šolski otroci prinesli na-šeimiu poročevalcu rjavega majskega hrošča, ki so ga vlovili prosto letajočega po zraku. Za sedanji čas pozne neseni je takle hrošč pač redek pojav. ŽIRI. Zveza kulturnih društev je imela v nedeljo 6. t. m. popoldne na povabilo prosvetnega odbora Sokola v žireh predavanje s satkami o Jugoslaviji. Otvoril je predavanje prosvetar br. Hribernik in dal besedo predavatelju g. Kravosu, ki je opisal našo državo, nato pa nam pokazal lepe slike. S sliko Ohridskega jezera je predavatelj nato zaključil svoja izvajanja. Pred tem predavanjem pa se je vršila v soboto zvečer proslava 20-letnice kuma-novske zmage. O predzgodovini je zbranemu poslušalstvu govoril prosvetar br. Hribernik, s potekom bitke same pa sta poslušalce semamila brata Justin in Ga-brovec. Sedaj pa še nekaj o delovanju so-kolskega dramskega odseka. V začetku oktobra je nastopil z Ganglovo dramo »Sin«, v nedeljo 13. t. m. pa nam bo zaigral Roda-Rodov igrokaz »Dana Petrovičeva«, ki ga je poslovenil Anton Danilo. Kogar bo delo podrobneje zanimalo, bo prišel v nedeljo ob 20. v Sokolski dom. S P O R T Nadaljevanje nogometnega prvenstva V borbi za točke nastopita danes v Ljubljani Primorje in Maribor, v Mariboru Železničar in Ilirija, tekma med Celjem in Rapidom pa bo odločila zmagovalca za vstop v podsavezno ligo. Na igrišču Primerja se bo danes ob 14.30 odigrala prvenstvena tekma med Mariborčan in Primprjem. V marsikaterem pogledu bo odločilnega pomena, saj spadata eno in drugo moštvo med najresnej-še kandidate za podsavezno prvenstvo. Dobro poznamo obe moštvi. Maribor že davno n; več novinec za ljubljanslko sprotno občinstvo, ki ve ceniti njegovo moč in sposobnost. Prav tako pa je ne samo verjetno, ampak več ko gotovo, da bodo tudi Službene objave LNP. Današnje prvenstvene tekme v Ljubljani na igrišču Primerja so ob 13. Slovan : Jadran, ob 14.30 Primorje : Maribor, Službujoči odbornik g, Malovrh. Tajnik H. Table tenis. Jugoslovensika table tenis vabi vse klube, ki imajo ping - pong sekcije, da se prijavijo v JTTS, ki bo razpisal prvenstvo dravske banovine v Ljubljani in na katerem bodo imeli pravico udeležbe samo v savezu včlanjeni klubi in njih verificirani igrači. Prijave je poslati g. Leopoldu GriinfeUdiu v Ljubljani, Masa-rykova cesta 64. nakar bo isti poslal vse potrebne podatke ter tiskovine. Dravsko prvenstvo bo konec novembra, državno pa v decembru. SK Ilirija. (Table tenis.) v ponedeljek točno ob 18. strogo obvezen sestanek za vse člane sekcije v paviljonu »J« na ve-lesejmu. ASK Primorje (nogometna sekcija). Reditelji: Fuks, Glavnik, Sketelj ml., Gor-janc, Erbežnik, Bančič, Petrič morajo biti danes ob 12.30 na igrišču Blagajna: Dru-fovka, Gostiša. Točno ob 14. morajo biti v garderobi: Stare, Svetic, Hasl, Sočan, Slamič, Pišek I in H, Vrhovtnik, Lute, Jo-žič, Erman, Uršič. Smučanje na s«hem. Slovensko planinsko društvo uvede tečaje smučarske telovadbe (ttkzv. smučarsko telovadbo na suhem). Prvi tečaj bo pričenši 17. novemlbra vsak četrtek od 20. do 21. v telovadnici srednje tehnične šole, obrtna šola (vhod pri glavnih vratih, Aškerčeva ulica). Vsak udeleženec plača samo prispevek za kritje efektivnih stroškov. Odrasli plačajo pri Osrednjem društvu SPD 10 Din, dijaki imajo 50 odst. popusta. Prijave sprejema pisarna SPD, Masarykova cesta 14-1 (palača Grasika) kjer se izstavljajo tudi potrdila. K tečaju je prinesti telovadne čevlje. SK Jadran! Danes ob 12.30 naj bojo na igrišču Primorja sledeči igralci: Podbev-šek, Brcar, Kosmač, Kotar, Kocjan, Li-pcvvšek,' Benedetič. Zaje, Ker. Kalčič, Oven I.. Oven H. in UL, Varbič, Arčan Kalčič R„ Plantan. Kapetan. NSK Sparta poziva danes ofb 11.30 na glavni kolodvor igrače Blajc, Novak I., Novak II.. Dolinar. Wolfart, Vrhove 1., II., Krašovec. Zupan, Jenko. SK Grafika. Pipan Mekina. Novak, Potrato. Bržan. Katavič. Štrukelj. Zate, Ko-ball. Strohmaier. Trobevšefk, Verčnik danes točno ob 13 30 na glavnem kolodvoru. Imenovani nai dvignejo danes od 10.—11. opremo na igrišču Primorja. ljubljanski črno-beli smatrali tekmo z mariborskim istobarvnim moštvom za najresnejšo zadevo. Tekme med tema moštvoma so bile vedno zelo napete in na precejšnji športni višini. Obe moštvi sta v dosedanjih tekmah že utrpeli nekaj izgub v točkah. Zato bosta imeli razloga dovolj, da se potrudita, želja nas vseh je, da zmaga boljši, sipretnejši in vrednejši. Službeno iz LNP (Nadaljevanje s seje p. o. 9. nov. 1932.) Vzamejo se naznanje izžrebani termini prvenstvenih tekem čakovečkega SK v n. razredu MO. Maribor, in sicer: 13. nov. SK Mura : čakovečki SK v Murski Soboti. 20. nov. čakovečki SK : Pustakoveč-ki SK v Čakovcu. 27. nov. SK Svoboda : čakovečki v Mariboru. Kazenskemu odboru se predajo na podlagi poročila MO Trbovlje igralci Plesko-vič Milovan (SK Trbovlje), Hršelj, Pečar (SK Zagorje) in Lapuh (SK Sloga Loke), nadalje na podlagi poročila službujočega odbornika g. Dorčeea od tekme 6. t. m. igralec Krvina (SK Ilirija). Preda se tudi sodniško poročilo o tekmi SK Laško : SK Šoštanj z rezultatom 3:0. Naznanje se vzamejo dopisi SSK Celje, Celje od 30. okt. in 5. nov. ter dopis SK Rapid- Maribor od 7. t. m. Verificirajo se s pravom nastopa dne 19. nov. 1932. za SK Sloga, Loke pri Zagorju: Bazelj Jakob, Lebeničniik Mirko, za ASK Primorje, Ljubljana: Žgur Mirko, za SK Korotan, Ljubljana: Jeve Ivan. Rudolf Anton, Hribar Ivan, za SK Rapid, Maribor: Bauman Edvard, za TSK Slovan Ljubljana: Šavs Peter, za čakovečki SK čakovac: Zrinvi Ladislav, Pintač Mirko. S pravom nastopa dne 19. 11. 1932. za mednarodne, dne 9. febr. 1933. za prijateljske, in dne 9. maja 1933. za prvenstvene tekme se verificirajo za ASK Primorje Ljubljana: Teran Srečko, za I. SSK Maribor, Maribor: Pischof Josip, za SK Ilirija Ljubljana: Humar Franc. Pozivata se SK Reka Ljubljana za igr. Terana in SK železničar Maribor za igr. Pischofa, da pošljeta njuni legitimaciji do 15. t. m. prepove vsako igranje igralcu Humarju Francu (SK Ilirija Ljubljana), dokler ne poravna svojih obveznosti napram prejšnjemu klubu NSK šparti, Ljubljana. Vzamejo se na znanje sodniška poročila o prvenstvenih tekmah SK Zagorje : SK Retje 1:1, SK Hrastnik : SK Zagorje 2:1-SK Amater : SK Trbovlje 2.1, I. SSK Maribor : SK Železničar 4:1, kvalifikacijski tekmi SK Rapid : SSK Celje 5:1, o prijateljskih tekmah SK Zagorje : SK Sloga, Loke 3:1 in SK Železničar n. : I. SSK Maribor II. 5:2. Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo Melher Jože in Vederber Albin, oba SSK Celje, Celje. Oman Anton. SK Ilirija Ljubljana. Gerl Franc in Brišček Ferdi-nad. oba SK Javornik, Rakek. Pozivata se kluba čakovečki SK čakovac in Pustakovečki SSK čakovac, da takoj pošljeta savezne legitimacije z eno novo sliko vseh verificiranih igralcev v svrho potrditve po LNP. — Pozivajo se klubi SK Svoboda. Zagorje, SK Litija, Litija in TSK Zadruga, Ljubljana, da pošljejo prijavnice z dvema slikama za vsakega igralca v svrho verificiranja. Verificirajo re prvenstvene tekme: SK Zagorje : SK Retje 1:1, SK Hrastnik : SK Zagorje 2:1, Athletik SK : SK Jugoslavi- j ja 4:0. SK Reka : NSK šparta 7:2, I. SSK Maribor : SK Železničar 4:1, SK Hrastnik : SK Trbovlje 6:4, ASK Primorje : SK Železničar 2:2. Tajnik II. TSK Sloven. Danes ob 12.15 naj bodo na igrišču Primorja Zavri I. in H., Lum-bar I. in IL, Sluga, Galle, šom, Ceglar, Poljšak, Uhan, Rudi, Dušan, Bogel, Mar-chiotta I. in Grm. SK Amater : SK Trbovlje 2:1 (2:0). V nedeljo se je vršila na igrišču SK Trbov-Ija prvenstvena tekma med SK Amater in SK Trbovlje. Spočetka je valovila igra, a kmalu se znajde SK Amater in po lepi komibinatorni igri se mu posreči zabiti 2 efektna gola. Tudi v drugem polčasu Amater stalno oblega svetišče SK Trbov-lja, katerega pa je neverjetno branil neumorni vratar Flsskovič. Sicer je napadalni trio SK Trbovlja smiselno prodiral, a v 16 m prostoru ga je vedno ustavila sijajna in dobro razpoložena obramba SK Amaterja. Popularni vratar Gracar je rešil dva sigurna gola. Do mraka je bila incijativa v »okah Amaterja, a nato se znajde Trbovlje in o mraku zabije častni gol. S to tekmo je postal SK Amater jesenski prvak. Sodil g. Cimperman, v splošnem dobro. Publike 700 in je bila disciplinirana in dostojno spodbujala svoje mi-ljence. V predtekrmi je porazila rezerva SK Amaterja rezerve SK Trbovlja z 2:1. Dana§nji celjski nogomet. Ob pol 11. dopodne bo na športnem igrišču pri Skalni kleti drugorazredna prvenstvena tekma med Olimpom iz Celja in SK Laškim, ob 14.30 pa na Glaziji druga, odločilna kvalifikacijska tekma med mariborskim Rapidom in SK Celjem, ki jo bo sodil g. Dolinar iz Ljubljane. oko Iz Sa veza Sokola kraljevine Jugoslavije. Ob otvoritvi sokolske razstave v Beogradu se bo vršil tudi sestanek saveznega Iz« vršnega odbora s starešinami žup, kjer se bo razpravljalo o mnogih važnih notranjih zadevah. Istočasno bodo 12. t. m. v Beo* gradu razpravljali o raznih manjšinskih vprašanj iih. Dosedanje delo v teen pogledu se namerava razširiti na vse obmejne župe. V ponedeljek pa bo zborovalo novinarstvo, kamor so povabljeni vsi sokofeki novinarji in pisatelji, da se ■ razgovore o nadaljnjih nalogah sokol skega tiska in knjige. Smučarstvo se pričenja razvijati tudi v onih župah, kijer se dosedaj še ni gojilo. V Varaždinu bodo priredili to zimo župn; smučarski tečaj. Prvi početki sokolskega smučanja se kažejo tudi v župi Užice, ki razpolaga s prav ugodnim ozemljem za to stroko zimske telesne vzgoje. Tudi župe Skopi je, Sarajevo in Beograd se udejstva-jejo v tej smeri. Saveznemu načelništvu je prijavljenih nad 3500 smučarjev, število, ki se bo letos še dvignilo. Današnje stanje našega Sokolstva. _ Pravkar zaključena statistika našega Sokolstva za sokolski koledar kaže, da številčni razvoj še ni dokončan. Medtem ko je bilo kni včlanjenih okrog 230.000 oseb, je letos že 264.500 pripadnikov: moškega članstva 125.267, ženskega 22 719, moškega naraščaja 20.045. ženskega 9652. moške dece 47.968 in ženske dece 38.756. To število ee bo še dvignilo, ker neikatere edinke še niso poslale izkazov. Sokolski savez tvori danes 25 žup s 110 okrožij. 914 dTuštvi in 921 četami, skupno 1835 edinic. Lastni dom ima 139 društev, v gradnji je 30 domov, lastno letno telovadišče ima že 239 društev. Po številu pripadnikov je na jiačja župa v Novem Sadu 20.022. slede Olijek, Veliki Beč-kerek. Maribor, Zagreb, Beograd in Ljub-. Ijana. Vremenski pregled Za lepim prejšnjim tednom smo se znašli v najlbolj tipična' naši jeseni; dan za dnem enako vlažno megleno, neprijazno. Ni mnogo dežja, pa tudi ni nič solnca, ni vetra, ki prinese vsaj spremembo; ni še mraz, pa tudi ne več toplo, dasi bi moglo biti v tej dobi že znatno manj gorito. Območje visokega zračnega tlaka, ki je bilo v prejšnjem tednu nad južno in srednjo Evropo, se je odmaknilo proti vzhodu in se ustalilo slednjič nad Rusijo, kjer se držti trdno. Tam imajo sedaj lepo vreme, ali zato prav primemo mraz. Tamkaj se je tedaj že uredila zimska vremenska situacija. Zaroadna stran Evrope je ostala pod gospod=»tvom atlantskih depresij, ki so sedaj vidno opešale; Ocean fih ne proizvaja več toliko kot doslej, tudi hitrost v potovaniu se jim je temeljito zmanigala in vrh tega jim anticdklonisfco območje brani prestop na kontinent, da morajo po-ovinku daleč na severu svoje običajno pot. Naši krati so nekako na sredn med atfant-sflrim nizikim in rustoim visokim zračnim tlakom, zato nrevladmie na srVošno južna struia v ozračiiu. a je zelo slabotna in vrh tega prav malo seže do tal. Zato pre-vladuie no veifki večini Evrope megleno, zelo vlažno vreme, s precej visoko temperaturo za novemfbrske dni. Dežia pa je bilo nekaj več samo ponekod, sneg le v gorah. V drugi po-imHrt tedna se je nad zaoadn^m dCom Sredozemskega moria zračnii tlak r>reeej znižal, ena od depresij ie z Atlantskega oceana zašla tia.kaj in kot ogromna zračma črpalka nriče1a vleči vetrove nase. In tako se ie ob zaključku tedna začela RituacHa nekaj STtrreminiaft: osta li n se ie bnirfa. kar bi m celo t>rine«t! še večio snrempmiho. pa pritegniti proti toplemu Sredozemskemu moriu in tedai tudi k nam m^eiSi zrak iz Ruslie VSAK NAROČNIK »JUTRA« |e zavarovan za 10.000 dinarjev! Gospodarstvo Naši državni dohodki Kakor smo že zadnji teden poročali (glej »Jutro« od 5. t. m-) se je stanje naših državnih financ zadnje mesece nekoliko zboljšalo. Primanjkljaj dohodkov nad izdatki, ki je za prve tri mesece tekočega proračunskega leta znašal 278 milijonov Din. se je do konca šestega proračunskega meseca (septembra) zmanjšal na 61 milijonov. V9i državni dohodki po splošnem državnem proračunu so v prvi polovici tekočega proračunskega leta (april - september) znašali 2794 milijonov Din (73.8 % proračuna), vsi izdatki pa 2855 milijonov (75.4%). Dohodki po proračunu državnih podjetij pa eo znašali 1708 milijonov Din (75.9% proračuna) in izdatki 1652 milijonov (88.2 %). Kakor je iz gornjih številk razvidno, so državni dohodki navzlic izboljšanju, ki je bilo zabeleženo v zadnjih mesecih, precej zaostali za predvidevanimi vsotami. Primanjkljaj dohodkov glede na izdatke je po splošnem državnem proračunu sicer zmanjšan na 61 milijonov Din, vendar je treba pri tem tudi upoštevati, da je bilo na državnih blagajnah ob koncu septembra likvidnih računov za 251.2 milijona Din, ki jih država zaradi nezadostnih dohodkov ni mogla izplačati. Kakor pa je sklepati iz poročila, ki ga je izdalo finančno ministrstvo, bodo ti računi plačani v prihodnjih mesecih. Fiskalni dohodki naše države so znašali v prvi polovici tekočega proračunskega leta 2642 milijonov Din, to je za 928 milijonov ali 26 % manj nego v istem razdobju pret. proračunskega leta in za 1335 milijonov ali za 34 °/n manj nego pred dvema letoma Donosi posameznih davčnih vrst so se zadnja leta gibali tako-le (v milijonih Din): aoril - september 1930. 1931. 1932. neposredni davki 981-4 869.3 701.9 trošarine 428.9 387.6 401-0 takse 610.2 581.3 418.0 carine 758.2 591.6 371.4 monopoli _1198 4 1140-2 749.6 davčni dohodki 3977.1 3570.0 2641.9 V primeri z letom 1931. in '1930. so najbolj nazadovali carinski dohodki, kar je posledica občutnega skrčenja uvoza. Dono9 carin je padel pod polovico donosa v 1. 1930. Letos so precej nazadovali monopolski dohodki, ki so se lani še precej ugodno razvijali. Večji donos v primeri z lanskim letom kažejo samo trošarine, to pa zaradi povišanja nekaterih trošarinskih stopenj (na sladkor). Razmeroma slabo se razvija donois taks, navzlic povišanju nekaterih^ postavk. Izkaz dohodkov in izdatkov državnih podjetij nam potrjuje, da so tudi državna gospodarska podjetja zaradi krize hudo prizadeta. Dohodki državnih železnic so v prvem polletju letošnjega proračunskega leta znašali le 976 milijonov Din (dočim je bilo v proračunu predvidenih 1217 milijonov), izdatki pa 1013 milijonov, tako da so železnice za 37 milijonov Din več izdale, kakor pa <-o prejele. Vozninsko takso so državni blagajni ostale dolžne. Pri aktivnih državnih podjetjih je višek dohodkov nad izdatki znašal 115 milijonov: ker pa so izdatki pri pasivnih podjetjih presegali dohodke za 59 milijonov. znaša čisti višek dohodkov nad izdatki pri vseh državnih podjetjih skupaj le 56 milijonov, kar je zelo malo, če pomislimo, da je za polovico leta v proračunu predvidenih 376 milijonov. Zaradi občutno skrčenega donosa državnih podjetij, ki je posledica splošne krize, v znatni meri trpi naš splošni državni proračun. Sprememba glede pobiranja poslovnega davka na moko Finančni minister Gjorgjevic je te dn.:. izdal uredbo o spremembi uredbe o skupnem davku na poslovni promet, ki je že objavljena v Službenih Novinah od 11. tega meseca. S to novelo., ki uvažuje nekatere pritožbe interesentov, se preminjajo določbe glede pobiranja skupnega davka na poslovni promet na moko. Na žitne moke in ostale mlinske proizvode (gris) znaša skupni davek po tarifi 6 odst. prodajne cene pri producentu (pri uvozu 6.8 odst.), na koruzno moko pa 2.4 odst. (pri uvozu 3.6 odst. Pripomba k tej tarifni postavki pravi sedaj med drugim: Trgovski milini m mlini na merioo plačajo skupni davek po stopnji iz rubrike 4 (kakor gori označeno) za vsa« ko količino zmlet ja ki jo stavijo v promet. O prodanih količinah se mora vsakemu kupcu izdati račun po uradnem obrazcu. Ako se prodaja vrši preko lastnih proda-jalnic, izdajajo le-te račune in izročajo pristojni upravi davek. Osebe, ki se bavijo s trgovino ali z obrtno odnosno industrijsko predelavo meke, morajo na zahtevo oblastev dati na vpogled račune o kupljeni moki, sicer se od njih pobere skupni davek za vso količino moke v zalogi in za vso potrošeno moko, za katero se ne morejo z računi izkazati. Mletje v mlinih na merico za druge osebe, ki niso kmetovalci, se obremeni s po* slovnim davkom v višini 6 par po kg izdanega zmletja (moke otrobov itd.) od žita in v višini 2 par po kg zmletja od koruze, in to po oceni davčnega odbora na podlagi prometa preteklega leta. Ostali (trgovski) mlini pa plačajo pri mletju za druge osebe, kii niso kmetovalci, poslovni davek od 6 odst. odnosno 2.4 odst. glede na prodajno vrednost moke. Mletje na merico se v takih mlinih obremeni s poslovnim davkom v višini 8 par po kg izdanega zmletja od žita odnosno v višin: 3 par po kg izdanega zmletja od koruze. V računih, ki 6e izdajo na uradnih obrazcih, se ima v tem primeru vpisati količina izdanega zmletja. Za prodajo moke na trgu pobirajo občinska oblastva skupni davefk od vsakega, ki ne more z računi dokazati, kje je kupil moko. Na vsaki vreči moke, ki je stavljena v promet ali moke, ki je bila zmleta osebam, ki ni&o kmetje, mora biti nalepljen listek z označbo firme, dneva prodaje in vknjiženja v knjigi opravlienega prometa odnosno v trgovskih knjigah. Ako mlin za mletje moke kmetovalcem prejme gotov denar ali žito. ki ga v nepredelanem stanju stavi v promet, ali odda, tedaj plača mlin na račun davka na poslovni promet le 2 odst. od deiansko prejetega plačila, če mlin za plačilo prejme moko ali pa žito od merice zmelje, tedaj je v stopnji skupnega davka (6 odnosno 2.4 odst.) upoštevan tudi promet na merico. Mlinski proizvod? v mlinih nabavijalnih zadrug ali zveze v prometu z zadrugami so prosti skupnega davka. Pri prodajah viškov tretjim osebam proti zadružnim pravilom je treba p1ačati skupni davek. Predelovalci žitne moke (peki, slaščičarji, tvornica rji testenin) plačajo davčni dodatek za predelavo v višini 3 odst železniške in parobrodne postaje vsa prevozna podjetja so dolžna dostavljati davčnim upravam ob koncu vsakega meseca podatke o natovorjeni moki (št. vagona, teža. pošiljatelj, prejemnik). Manj insolvenc v oktobru Državni statistični urad je pravkar obja vil podatke o insolvencah v oktobru. Iz teh podatkov je razvidno, da je insolvenčni val v tem mesecu v splošnem nekoliko popustil, zakaj skupno število insolvenc je bilo v oktobru celo nekoliko manjše nego v lanskem oktobru in tudi manjše nego v prejšnjih mesecih. V preteklem mesecu ie bilo v naši državi vsega zabeleženih 38 konkurzov (lani v oktobru 53) in 62 poravnalnih postopanj (lani 65). Skupaj je bilo torej 100 insolvenc (lani 118) nasproti 145 v septembru. 133 v avgustu in 161 v juliju. V posameznih banovinah je bilo v oktobru zabeleženo naslednje število insolvenc (prva številka označuje konkurze, druga poravnalna postopanja; v oklepajih podatki za oktober 1931): dravska banovina 7 4- 16 (6 + 5> vardarska 2 + 1 (5 + 1), vrbaska 1+5 (0 + 2). drinska 3 + 4 (3 + 3), dunavska 7 + 6 (13 + 69), zetska 2 4- 3 (6 + 0), mo-ravska 3 4- 0 (1 4-0). primorska 2 + 3 (0 + 6), savska 8 + 22 (10 + 23), Beograd 3 + 2 (4 + 6). V primeri z lanskim septembrom ie najbolj nazadovalo število insolvenc v dunav-ski banovini, kjer iih je bilo lani v oktobru 32, letos pa 13. \ dravski banovini se število insolvenc v primeri z lanskim letom še ni zmanjšalo, kaiti skupaj smo imeli 23 insolvenc nasproti 11 insolvencam v larr-skem oktobru. Če pa primerjamo število insolvenc v oktobru s prejšnjimi meseci, tedaj vendar opažamo delno izboljšanje, kajti v septembru smo imeli vsega 31 insolvenc, v avgustu pa 34. 1623 insolvenc od početka leta. V prvih desetih mesecih tek. leta je bilo v naši državi zabeleženih že 1623 insolvenc. in sicer 616 konkurzov in 1007 poravnalnih postopanj. Kako je število insolvenc naraslo v primeru s prejšnjimi leti, nam kaže naslednja primerjava: jan.-oktober konkurzov por. post skupaj 1930 545 122 667 1931 427 617 1044 1932 616 1007 1623 Število insolvenc je letos za 579 primerov ali za 56% večje nego lani; v primeri z letom 1930. pa se je več kakor podvojilo. V dravski banovini je bil insolvenčni val letos bolj občuten kakor v ostalih delih naše države. Dočim znaša povečanje insolrenc v primeri z lanskim letom za vo državo 56%, znaša v Sloveniji kar 103 %, kajti v prvih 10 mesecih tekočega leta smo imeli v dravski banovini že 262 insolvenc (78 konkurzov in 184 poravnalnih postopanj), dočim je bilo v istem času lanskega leta zabeleženih 129 insolvenc (57 konkurzov in 72 poravnalnih postopanj). črno lakiran Din 190,-Poniklan Din 245.-Ostri avtomatično vsa rezila Dobiva se v vseh nožarnah, parfumerijah in ostalih podobnih trgovinah. Konjunktura! razvoj v Ameriki Tudi evropski gospodarski krogi zasledujejo v zadnjem času razvoj konjunlrture v Zedinjenih državah, ker se zavedajo, da more priti v svetovnem gospodarstvu do trajnega zboljšanja le tedaj, če se popravi gospodarska konjunktura v Ameriki. Burni dnevi hausse na ameriških efektnih borzah in na tržišču sirovin so 6icer pri kraju in je nastopila delna reakcija, vendar gledajo Američani nadalje optimistično v bodočnost Splošno vlada sicer prepričanje, da bo treba za prehod v boljšo kon-junkturno dobo odstraniti še mnogo ovir in rešiti še marsikateri problem, vendar pa je navzlic temu zabeležiti že 6edaj gotov napredek. Kot najznačilnejši simptom gospodarskega oživljenja smatrajo naraščanje tovornega prometa. Število dnevno za nakladanje naročenih tovornih vagonov 6e je v oktobru dvignilo že na 650.000 nasproti 500.000 pred meseci. Tudi poraba električnega toka se je precej povečala, tako da je v oktobru zaostajala za lansko porabo le za 7% (pred dvema mesecema je razlika znašala še 13%). V produkcijskih panogah, ki niso toliko odvisne od investicij, torej v lahki industriji, se je položaj precej izboljšal. Tako se je indeks zaposlenosti dvignil v tekstilni industriji od 53.9 v juliju na 62.3 v avgustu in 71.9 v septembru; v industriji prehrane od 79.3 odnosno 80.7 na 83.8; v usnjarski industriji od 71-6 odnosno 761 na 78 itd. Napredek je opažati tudi v pohištveni industriji, v kemični industriji in v industriji tobaka- Splošni indeks zaposlenosti Federalnega rezervnega urada je narasel od 57.2 v juliju odnosno 58.6 v avgustu na 61.5 v septembru (povprečje 1923—1925 = 100), indeks izplačanih mezd pa od 39.6 odnosno 40.1 na 42.1. Najznačilnejše pa je izboljšanje prometa v velikih detajlnih trgovinah, ki 6e kaže v -koku indeksa od 47 odnosno 50 na 71. Seveda vsi ti indeksi še zaostajajo za lanskim septembrom. Manj ugoden pa ie razvoj zaposlenosti v težki industriji. V to skupino, kjer še ni opažati napredka, spada predvsem železarska in jeklarska industrija, nadalje industrija strojev, avtomobilov in drugih prometnih sredstev. Železarska industrija beleži prvič v septembru neznatno izboljšanje, navzlic temu pa se je izkoriščanje produkcijske kapacitete dvignilo komaj na 20%. V avtomobilski industriji ej položaj nadalje obupen in je tedenska produkcija avtomobilov padla v oktobru na 9000. V septembru ie bilo izdelanih le 80.000 avtomobilov (lani 125.000). Devet velikih tvornic ie v oktobru začasno ustavilo produkciio (Chevrolet, Buick, Ply-mouth. OldsmobMe. Pontiac itd.). Ta nadalinii zastoi v težki industriji pa seveda ne odtehta napredka v drugih indu- strijah, niti pri izločitvi običajnega sezonskega izboljšanja Produkcijski indeks .Federalnega rezervnega urada, očiščen sezonskih vplivov, kaže še vedno napredek, in sicer od 59 v juliju na 60 v avgustu in 66 v septembru, kar priča, da je obseg izboljšanja zaposlenosti vendar večji, kakor pa bi bilo pričakovati glede na vsakoletno sezonsko oživljenje. Proti zahtevam inženjerjev glede omejitve pravic gradbenih in sorodnih obrtnih strok Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je priredila 11. t. m. dopoldne anketo, na Kateri se je razpravljalo o nekaterih določbah zakonskega predloga o pooblaščenih inžearjerjih, ki globoko posegajo v narodno gospodarstvo, osobito pa v delokrog in eksistenčne pogoje mnogih obrtniških panog. Pri tej priliki se je ugotovilo, da člen 14. navedenega zakonskega predloga omogoča gotovim podjetjem, da z nastanitvijo pooblaščenega inženijerja kot poslovodje dobe v roke dejamssj monopol za dela, toi so jih dosedaj imeli obrtniki. Tu prihaja v poštev elektroinstalacija, Instalacija vodovodov, plina, centralnih kurjav, kanalizacije, montaže raznih strojnih naprav, da celo dela nekaterih kovinarskih strok, ki spadajo danes v delokrog strojnih in stavbnih Ključavničarjev, mehanikov itd. Nadalje je aniketa ugotovila, da v členu 15, pridržuje predlog zakona pooblaščenim inženjerjem celo vrsto del kot izključen delokrog, dasi spadajo po dosedanjem običaju in pa po predpisih našetga obrtnega zakona in tudi po obrtnih zakonih drugih držav v delokrog obrtnikov. Posledica bi bila, da bi bil} od teh del izključeni obrt-nikii, prj čemeir bi bile prizadete osobito gradbene, elektrotehnične, strojne, ključavničarske, inštalaterske in druge Kovinarske stroke, katerih delokrog se danes stika z delokrogom nekaterih inženjerSkiih panog. Končno je bilo ugotovljeno, rta hoče predlog zakona o pooblaščenih inženjerjih dopolnjevati in izpremiinjati določbe obrtnega zakona, fci je stopil po več kot desetletnih Obširnih pripravah in ostrih borbah v veljavo šele 9. marca 1932 ter urejevati vprašanja, ki se imajo po obrtnem zakonu urediti s posebnimi uredbami. Anketa je ugotovila veliko pretiranost zahtev predloga zakona o pooblaščenih inženjer-Jih zlasti v škodo obrtništva. Sklenila je resolucije, ki jih bo poslala z obrazložitvijo Zbornica za trgovino, obrt in industrijo pristojnim ministrom, na.da.5je narodnim poslancem in senatorjem. Navzoči predstavniKi prizadetih obrtniških strok so izrazili obenem namero, da z javnim maniifesta0gg« 250 — 26-5; >2« 230 — 250: »5« 210 do 220; j>6« 170 — 180; >7« IS _ 135; »8« 85 — 90. Otrobi: baški in sremski 60 — 68; banatski 64 — 60. / Kraljestvo mode Okrasje iz gumbov Mnogi sodijo, da gumbi nimajo velikega pomena in torej ne morejo odločilno vplivati na modo. V zadnjih tednih pa se je znova pokazalo, da je takšno mišljenje docela zmotno, kajti veliki modni saloni so se v obilni meri jcli posluževati gumbnih okrasov in dosezajo z njimi izborne učinke. Topot se je zgodilo nefoaj nenavadnega: gumbi se niso kot običajno omejili na trot-teursko garderobo, temveč so se uveljavili v vseh modnih področjih. Z ozirom na to dejstvo so se tudi različne vrste gumbov 'izredno pomnožile. Tako imamo navadne koščene ali galalitne gumbe, ki so barvani točno v niansf" uporabljenega tvoriva, pa tudi razne ploščate ali okrogle gumbe t z blaga, našite v dolgih vrstah, ki so jako priljubljeni. K zadnjim novostim prištevamo originalne krznene gumbe. Še pred krati kam je obvladal dnevno modo kovinaeti gumb, ki so ga pa številne novosti na tem polju pomaknile nekoliko v ozadje. Seveda vidimo tudi še sedaj kovinaste kroglice kot gumbe na popoldanskih modelih, na trotteursOcih se pa nosijo le manjši kovina-sti gumbi. Gumbi morajo biti tako našiti, da »logično« odgovarjajo liniji obleke. Naša prva slika kaže. kako moramo to pravilo razumeti. Skica predstavlja okusno obleko iz blaga katere život je razdeljen v geometrična polja, vsak oddelek pa je opremljen z velikim gumbom. Tudi rokavi so nad komolcem speti z enakimi gumbi, krilo pa je enostavno nagubano. Jako elegantni so novi dvoredni plašči, ki so zapeti z gumbi iz tankega krzna. Iz istega krzna je tudi gornji del rokavov '"m p-a ozki ovratnik v obliki kravate (2. slika) Pri popoldanskih oblekah so j?ko priljubljeni gumbi s svileno prevleko, ki jih na- Elegantni krop v lastni delavnici izdelanih krznenih plašče v Bogata izbira finega krzna L. ROT LJUBLJANA, Mestni trg 5 šiijemo v gosti, dolgi vrsti. S takimi vrstami okrasimo obleko na životu in na spodnjem delu rokavov, dočim je gornji del ro kavov široko nabran, kar je moderno. Nenavadno ljubek je s čipkami obdani peterokotni izrez ob vratu (predzadnja skica). Naša zadnja skica pa dokazuje, da se gumbi uveljavljajo tudi v večerni modi. Tu gre za eleganten model z dolgim, valovitim krilom ter modernimi napol dolgimi rokavi. Poševno prepeti život in široki bidar--maijerski pas zagotavljata zanimivo linijo, edini okras pa tvorijo trije veliki, lepo izdelani gumbi iz št rasa, ki postrani zapenjajo pas. Seveda poznamo razen gumbov iz št rasa tudi drugačne, nič manj učinkovite komade za večerno modo. Predvsem je vredno omeniti lepo brušene barvaste gumbe iz kristala, ki posnemajo velike ametiste. rubine, smaragde itd. Elegantna žena nosi tudi na apartnih popoldanskih oblekah oglato brušene gumbke iz lapisa lazuilija. ki se prekrasno odražajo zlasti od črne svile. Iz vsega tega je torej razvidno, da postajajo gumbi važen čin i tel j, ki ga nikakor ne smemo prezreti. iNG-j-enflUEN OKU-l-SOflJNIK MTECTUM LJUlLJONfl -evstikova ulica na Vrtači Športni šal s torbico Torbice spadajo k tistim modnim po* dTobnostim, ki jih znajo naše dame ceniti. Ker pa je letos moda te komade nekoliko enem koncu našito torbico v obliki žepa s patentno zaporo. K športni obleki iz enobarvnega tvoriva nosimo živobarven šal te vrste in ljubko čepico iz enakega blaga ki jih morda same spletemo. iz pisane volne. Kovinasto sobno okrasje Zadnja leta so za umetnostno-obrtne iz-delike kovine skoro najbolj moderne. Tu r.as vedno znova preseneča originalnost idej, tako da pozabimo na nekoliko »hladen« prezrla, si morajo dame same drugače pomagati. Zelo praktično rešitev vprašanja športne torbice najdemo v šalu, ki ima r.a učir.ek tega tvoriva. Kako nenavadno ljubko je n. pr. stojalo za svetilko v obliki mačka, čigar rep nosi pergamenten senčnik, prerisan z motivi mačk, dimnikov in streh! Seveda poznamo tudi enostavne, stvarne komade, kakor podstavek za knjige, ki sestoji iz enostavnih kovinastih cevi. Tak komad izvrstno soglaša z mirnim značajem modernega stanovanja. Zdravniška posvetovalnica J. D. Bruhanje med nosečnostjo je pre* cej pogosti pojav in je v zvezi s spremembami v organizmu žene. Ker pa točni vzrok tega pojava še ni ugotovljen, zato tudi še nimamo pravega zdravila zato. Svetujemo Vaši ženi, da v malih obrokih večkrat je, uživa najbolj tekočo hrano in po jedi naj se vselej vlaže. Če bi še dalje slabela, ;e potrebno, da gre k zdravniku, ki bo, če postane slabost opasna, odločil, če jc potrebno, prekiniti nosečnost — Razširjena zenica Zenica regulira vpad svetlobe v oko. Razširi se torej, če je očesu potrebno več svetlobe in se skrči, če je zunanja svetloba premočna. Če pa zenica nenormalno reagira, je to znak, da jc kakšna bolezen po sredi, katero pa lahiko zdravnk ugotovi po natančni preiskavi. — M. P. Pri cepljenju proti steklini sicer lahiko nastopijo pojavi, katere opisujete, posebno, če je bil otrok že kdaj preje cepljen, četudi proti kaki drugi bolezni. Vendar pa morate pomisliti ,da takšni pojavi niso nič proti temu, če bi otrok zbolel na steklini. Vsekakor Vam pa svetujemo, da peljete otroka k zdravniku, ki ga je cepil ali pa v Centralni higienski zavod. — A. H. R. Kakor je ugotovila zdravniška preiskava, ki se tudi ujema z Vašim popisom bolezni, bolujete na kroničnem bronhijalnem katarju, ki je gotovo jako neprijeten, vendar pa ni ne-voiren. Opustite, kolikor Vam je mogoče, kajenj«, in če utegnete, pojdite za nekaj časa na morje. — M. M. Če nahod pri Vašem 2 letnem sinSku že tako dolgo traja, je mogoče, da so nastopile kakšne spremembe v nosni sluznici. Peljite otroka v državni zavod za zaščito otrok v Ljubljani. — Nezadovoljna. Obolenje jajčnikov je lahko različne vrste in je zato tudi zdravljenje različno. Na vsak način je pa potreb* no, da mirujete. Poskusite pa tudi zvečer sedeče kopelji s izcedkom hrastove skorje. — Suho vnetje prsne mrene samo na sebi ni nevarno obolenje, vendar pa morale paziti, da se ne prehladite. S predpisanem zdravilom grgrajte 3 krat na dan pred jod-jo. — K B. Središče. Vzrok, da imate že 8 let samo 2 krat na leto menstruacijo, leži najbrže v tam. da so nastopile motnje v funkciji jajčnikov, ki se pa da izboljšati, tako da je oploditev mogoča Svetujemo Vam pa zdravniško preiskavo, ker je tudi mogoča kakšna abnormalnost organov, ki so za nosečnost potrebni. <9ol»f*f»a / Za srčne, živčne in ženske bolezni. Zdravljenje omogočeno tndi v zimski seziji. — Zakurjene sobe in kabine na razpolago. 13248 Lepite na pisma znamke protituberhulozne lise! Radio Nedelja, 13. novembra: LJUBLJANA 9: Smučarska gimnastika. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz škofovih zavodov. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Šahovska ura (dr. Vidmar). — 11: Salonski kvintet. — 12- Čas, poročila, plošče. — 12.15: Pevski koncert g. Borisa Popova. — 15.15: Postanek in razvoj ženskega pokreta. — 15.45: Cvirnov jazz. — 16.30: Martinovanje na Dolenjskem. — 17.30: Plošče. — 20: Cesar Franckova simfonija v B-duru na ploščah. — 20.45: Fantje na vasi (moški kvartet). — 21.15: Salonski kvintet. 20: ačs, poročila, salonski kvintet. Ponedeljek, 14. novembra: LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Esperant-sko predavanje. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Zdravstvena ura. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Čas, poročila, plo-ščc. BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 16.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Pevski koncert. — 20: Prenos iz Zagreba. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Prenos zvočnega filma. — 20: Skladbe Vjekoslava Ružiča. — 21: Pevski koncert. — 22.40: Plesna glasba. — PRAGA 19.05: Prenos kabaretnega programa iz Brna. — 20: Koncert kvinteta na pihala. — 20.30: Orkestralen koncert. — 22.20: Lahka godba iz Bratislave. — BRNO 19.05: Kabaretni program. — 20: Uspavanke. — 20.30: Prenos programa iz Prage. — 22 20: lahka glasba iz Bratislave. — VARŠAVA 17: Popoldanski koncert. — 20: Operetni večer. —-• 22.15: Godba za ples — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 17: Popoldanski koncert. — 19.35: Brahmsove komorne skladbe. — 20.30: Dramski večer. — 22.30: Prenos koncerta godbe na pihala iz Londona. — BERLIN 19.30: Proslava Ger-harta Hauotmanna. — 21: Mešan program. — 22.30: Koncert k Londona. — 24: Kon-c rt na električnih instrumentih — KOE-NIGSBER G 19: Pozaune. — 20: Ljudska igra. — 22: Prenos koncerta iz Londona. — MUEHLACKF.R 19.30: Koncert orkestra balalajlk. — 20: Večer ruske glasbe. — 20^0: Drama. — 23: Nočni koncert iz Mo-nakovega. — BUDIMPEŠTA 17: Koncert orkestra. — 19.45: Koncert na orgle. — 21.15: Jaziz s petjem. — Torek, 15. novembra: LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Boka ko-torska (Adam Milkovič). — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne veste. — 13: Čas. plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18 30: Nemščina. — 19: Gospodarska in socialna vzgoja. — 19.30: Orientacija v zvezdnatem nebu. — 20: Prenos koncerta z Dunaja. — 22: Namoved časa in poročila. BEOGRAD 11: Radio-orkester. — 16.30: Popoldanski koncert. — 19 30: Ciganska godba. — 20: Prenos koncerta z Dunaja. — Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Lahka godba. — 20: Simfonični koncert z Dunaja. — 22.10: Plošče. — PRAGA 19 05: Saksofon. — 19.20: Koncert vojaške godbe. — 20.20: Češke in slovaške narodne pesmi. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Jazz. — BRNO 19.05: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17: Simfoničen koncert. — 18: Lahka godba. — 20: Pojjuden koncert orkestra in solistov. — 21.15: Nadaljevanje koncerta. — 22.15: Godba za ples. — DllNAJ 10.30: Koncert na orgle. — 11.30: Simfoničen koncert. — 12.50: Lahka glasba. — 15.30: Koncertna ura. — 16.30: Popoldanski koncert. — 19.40: Zabaven program. — 20: Orkestralen koncert. — 22.05: Godba za ples. — BERLIN 20.30: Literaren program. — Nočni koncert iz Hamburga. - KOENIGSBFR G 19.30: Humor na ploščah. — 21.30: Komorna glasba. — MUEHLAOKER 20: Operni večer. — 22.45: Godba za ples. — Pradomovina Grkov Po najnovejših arheoloških naziranjih so grški rodovi (Jonci, Ahajci, Dorci) prvotno bivali na ozemlju sedanje Makedonije in so se drug za drugim preselili v južno Grčijo. To dokazuje med drugim oblika grobov v Trebeništu ob Ohridskem jezeru in vsi dodatki, ki so jih našli v teh grobovih. V ostalem je že Herodot Dorce nazval »makedonsko pleme«, ki je iz severne Te-salije nastopilo zadnje potovanje proti jugu. To dokazujejo tudi nove najdbe atenskega vseučiliškega profesorja Keramo-pula. že prej so ugotovili, da so pelope-neški Dorci kot bojevito kmečko pleme živeli v odprtih vaseh sredi rodovitne zemlje, za primer vojne in nevarnosti pa so imeli v goratih delih dežele trdna zavetišča in gradove. Utrdbe idte vrste, oziroma njih ostanke je našel prof. Kerampulos v Zgornji Makedoniji, in sicer v višinah 700 do 1600 m. Ti gradovi segajo v dobo L 500. do 700. pred našim štetjem, torej v dobo, ko so Dorci zasedli svoj del Grčije. Podoben sistem utrjevanja sta poznali I v ostalem tudi obe drugi grški plemeni. odlično belo platno Križaljka „Grozd" Vodoravno:1. Oblika pom. glagola, 3. bog ljubezni, 5. muslimanska sveta knjiga, opera francoska, 8. svoj. zaimek, 9. kratica, 11 moško ime, 12. kaz. zaimek, 13. španska dežela, 16. doms^* žival, 18. moško ime, 19. predlog. Navpično: 1. Mesto v drinski ba~ novini, 2. del pohištva, 4. kaz. zaimek, 5. grški stavbenik. 6. ožgan les, 9. ruski diktator, 10. predlog, 14. svetopisemska oseba, 15. Turgenjevov roman, 17. mohame-danski bog. Rešitev križaljke »Morski konjiček" Vodoravno: 1. Egina; 6. kovina; 8. kos; 9. nome: 11. idem; 12. Hvar; 13. Poe; 14. in; 15. ik; 16. rod; 18. orel; 20. Pan; 21. dr. Navpično: 1. eko; 2. gos; 3. iv; 4. Ninive; 5. anoda; 7. Amerika; 8. ki; 12. honorar; 13. pirop; 17. denudacija; 19. It. Zunanji znaki zločincev Teorija, da se zločinci spoznajo že po zunanjih znakih, je dala že marsikateremu učenjaku nekaj dela in italijanski antropolog Liombrcso je navajal n. pr. »zločinsko uho«, nizko čelo. topi nos, bikovski tilnik tei šapi podobno roko kt karakteristične zločinske zaiake. Moderna znanost ni prepričana o tem. Na harvardski univerzi v Ameriki je v zadnjem času primerjal prof. Hoton 16.000 zločincev z 2.000 normalnimi ljudmi in je prišel do zaključka, da so med njimi pač duševne razlike, da pa je dobiti tudi pri. »poštenih« ljudeh iste zunanje znake. Pač pa so po njegovem mnenju posamezni zločinski tipi med seboj različni. Povprečni morilec je n. pr. povsem drugačen nego povprečni slepar ali povprečni tihotapec in daje zunanjih znakih znani »tip gorile«. Sami morilci pa se med seboj razlikujejo, n. pr. morilci tako zvanega ».prvega reda« od »lažjih« morilcev. Prof. Hooton tudi pravi, da razna plemena in plemenske skupine diferirajo v svojih kriminalnih tendencah, kar naj bi upoštevale tudi priseljenske komisije pri določitvah kvot za naselitev v Ameriki. Mars v ultrardečih žarkih Astronomija, ki je začela uporabljati fotografijo že v njenih početkih za svoje namene, se je takoj oprijela tudi njene najnovejše metode, namreč fotografiranja s posebnimi plastmi, ki so občutljive za tako zvane ultrardeče, toplotne, za naše oko nevidne žarke. Slikanje s temi nevidaimi žarki se je v zadnjem času zelo izpopolnilo. Zanimiv poskus so napravili te dni v Zickovi zvezdami v Ameriki, ki je ena najbolj opremljenih zvezdam na Lvetu, Astronom prof. Wright je istočasno fotografiral Mars z ultravioličnimi in ultra-rdečimi žarki. Poslednja slika je pokazala Marsovo ploščo znatno manjšo nego prva. To sa razlaga prof. Wr:ght s tem, da Marsovo ozračje ne vsebuje vodne pare, pač pa mnogo peščenih zrn, ki se dvigajo iz neskončnih Marsovih puščav. Ta zma povzročajo, da se vidi Marsova površina, na fotografiji večja (ti žarki namreč ne morejo prodreti skozi nje). Ultrardeči žarki *pa prodirajo z Marsove površine skozi peščene saje in jo kažejo takšno, kakršna je v resnici. Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan za 10,000 Din! Dr. Anton Novačan: Pismo iz Egipta Ful in fosfor Ful je podoben našemu bobu, ima črno zarezo na vrhu, kakor naš bob, !e da je boj droben in posušen ne tako obilen čez trebušček, rjav pa tako kakor naš m tudi tako trdovraten bob. Kajti ga Egipčani kuhajo v velikih metalnih loncih v mehki nilski vodi in na mogočnem ognju, da bi se razbelilo celo železo. Ful je nacijonalna jed Egipčanom kakor bob in fižol našim dobrim Kranjcem ter se fula v Egiptu nihče ne obrani, na skrivaj ga prinašajo celo pašam in drugim v e 1 ik od os t ojnik om, ker je pač nacionalna jed človeku potrebna in človek po svojem instinktu ve, kaj mu priia in je obenem nacionalno. Ful ima posebno lastnost, on vsebuje mnogo fosporja kakor tudi bob in fižol pri nas ter je že stari Pitagora priporočal jesti mnogo fižola in boba, ako hočete imeti solidno glavo, zakaj fosfor utrjuje možgane. In je bil Pitagora tako rekoč moder mož. in imamo _ od n.ieea TTH1 n(rn imArnt-Tvh rnq tprrm tianlh 7,akljuČ-kov, in je Pitagora od veselja, ko je tiste kvadrate ali kaj iznašel, prinesel bogovom ljubo žrtev, zaklal kar sto volov, in se od tedaj do danes boji volovski svet, seveda grški, ne krajinski. vsake nove resnice, kar je umlji-vo, kajiti tudi vol je tako rekoč občutljiv za smrt in trpljenje. Treba je vedeti, da tudi brez Hero-dota ne shajamo, in je bil Herodot tisti grški Dopotnik. ki je svoje dni oblezel ves Egiipt od Aleksandrije do Asuana — tega divnega mesta z jezerom iin pravim labirintom, kjer je pozneje slavni Juvenal v izgnanstvu pisal satire tako rekoč proti svojemu Beogradu, tedanjemu Rimu — in je gori imenovani popotnik Herodot preštudiral tudi veliko Keoipsovo piramido v Gizi ter je on še našel na piramidi napis, koliko red-kve, čebule in česna in seveda tudi boba ali fula so pojedli zidarji in graditelji piramide, kajiti brez fula, brez fosforja v glavi, bi bilo nemogoče postaviti tako veličastno reč, kakor je piramida in spodaj pod njo sramežljiva Sfiniga, ki je po zatrdilu Arabca Min-El-Dina rezultat genijalne ideje nekega egiptovskega strastnega boboiedca, da ne zamenjate črke v tej blagoglasni besedi v nedostojno smer, kakor imate vi ljubljanski cvičkolizci in kranjski fi-žolojedci baš zaradi preobilnega fosforja v glavi tako rekoč splošno priznano grdo navado. Saj je že Prešeren govoril o ljubljanskem fagotu in tudi drugi slavni možje so govorili in pisali o fosforju, naturni posledici uživania boba in fižola, in ne bi bilo lepo, da vas dolgočasim z naštevanjem. kajiti vas smatram za jako kulturne in tudi dobro vem, da se radi poslužujete čisto kulturnih metod, kadar branite svoje teze, da ne govorim posebej še o ljubljanskih črnih, belih in rdečih srajcah, ki se š+uliio v umetnost in literaturo in tako rekoč v znanost, pa ne vedo, da je treba delati s trezno glavo pozno v noč, da se doseže zmaga nad fosforjem v glavah sosedinih narodov, da ne bo zmirom kriv naše mize-rije sam Oton Zupančič, na katerega greste z vilami in kiji svojih kultHrnih cvička rskih metod, ako mu kje kaj spodrsne, ker pač ni vajen borbe z rokomavhi in se rokomavhdv ne otre-seš s subtilniim praškom z metuljevih pesniških kril, amipak s trdo drenovo pajico, deset let v gnojnico namočeno, in potem but — but po pijanih glavah, da se nauče discipline v domovini, katere si nismo priborili z blebetanjem, in ie slovenstvo sveta stvar le tistim velikim iskrenim, ki spoštujejo življenjsko delo in trpljenje za to delo štirih stebrov naše kulture in vsega, kar smo, Prešerna, Levstika. Cankarja in Zupančiča — da, tudi Zupančiča — kajti bi vi brez njih ne znali napisati pet slovenskih stavkov, tudi v žanru »specifične ljubljanske« kulturne, vi lažni branitelji slovenstva, vi možje brez legiiimacije, katerim bi Dostojevski zaklical, da je med nami kakor je zaklical nekoč svoji sredini: »Delaj, lenoba — ponižaj se, bahač!« Pa je le ful ali bob ali fižol imenitna jer zaradi fosforja, ker bi drugače ne utegnil človek napisati v eni sapi tako dolgega stavka in bi zopet brez fosforja in po njem solidnih misli v glavi obupal nad temi egiptovskimi nadlogami, ki ne prenehajo, ne odpenjajo. nas tepejo venomer ter so tako rekoč sezonske nadloge: Najprej smo imeli kafarje, velike ščurke, podobne našim črnim ščurkom, ki si jih našel, kjer si jih le hotel, ki so kar brneli po vseh kotih našega stanovanja in so se pojavljali celo v organiziranih skupinah, in kar je najhujše, tisti, katerih nismo pravočasno pobili, so zrastli in dobili perotnice ter nam frčali okrog glav in povsod hoteli imeti prvo besedo, ostudni kafarji, ki so po fazi svoje borbenosti doživeli neko me-tamorfozo, po božji previdnosti spre- menili se namreč v dobro rejene debele črve, katere smo pa z metlo odstranili in jih je Arabec odnesel na voz za smeti — hvala Bogu! — toda sledila jim je druga nadloga, prišle so drobne mravlje, po vnanjosti res ne ostudne kakor ščurki, ali nič mani nadložne in smo morali šteti lepe pijastre, da smo se jih odkrižali, laskaje si, da bo zdaj mir, ampak v Egiptu imajo take nadloge svoie sezone, kajti r»o mravljah so se pokazali skriti cvrčki, neke vrste murni, in je pri nas tak cvrček zapel najprej v holu, drugo noč-v salonu, tretjo v moji spalnici, da sem sohtel in klel. ker nisem mogel spati in me je nazadnje prisilil, da sem ga poiskal in našel za zaveso to čudno milovidno žuželko s črnim oklepkom in rdečim pasom. ki je takoj umolknila, ko sem jo prijel z dvema prstoma in jo odnesel na balkon, pa se je zopet oglasila z ne- ♦ znosnim na daleč se razlegajočim cvrč-kanjem, da sem moral opraviti končno delo in sem ga vrgel z balkona na ulico, kakor so storili tudi naši pametni sosedje, ki so poznavalci razmer v tej deželi in nam sedaj prerokujejo, da so na vrsti bolhe in uši in tudi stenice, težke stare resne stenice, ki zlezejo najprej pa strop in rekogmoscirajo ter se ...... A. C ATT! MOJS^AFRISKS DOZIVUA/I m. To je povest o strahoti, ki je prišla ponoči in pretresla Severno Rodezijo, pretresla dušo zamorcev plemena Zulu, brezsrčno uničila na stotine najlepših živali in vrgla črnce na kolena pred njihove bogove. Prišel je namreč napad levov. Deževna doba je bila izredno kratka in zaradi tega je nastopila grozna suša. Kuga se je bila pojavila med divjimi zvermi in v.nieila na stotine živali. Druge, ki niso poginile, so se skušale rešiti z begom — vse je bežalo iz dežele, na jug, iskat si boljše paše in vode. Zebre, antilope in gazele vseh vrst, oriksi in impale, elandi in gnuji. Mnogo tisoč jih je bilo. Dni in dni smo s hribov opazovali neskončne črede bežeči h živali. Tuabeni me je prijel za roko. »Ja baba, ja baba! Okoli Ksipuzovega krala je vse polno levov, dvakrat toliko, kakor je prstov na obeh rokah.« Znova je prisluhnil. »Simba je preskočil ograjo, ko so vsi spali,« je prevajal Tuabeni. »Lev je planil v kočo, pograbil eno izmed poglavarjevih žena in skočil z njo preko ograje. Ženin krik je prebudil Ksipuza, ki je imel samo toliko časa, da je še ranil leva s puščico. Ta pa je izginil v noč, z nesrečnim plenom med zobmi.« še vedno me je držal Tuabeni za roko. Kri mi je zastajala v žilah, posebno ko sem zvedel konec poročila. »Ja baba, zdaj so še drugi levi okusili človeško kri in zato so podivjali.« Zdelo se mi je, da poročilo pretirava, a vendar je bilo grozno. Noč je bila še Lev, ki ga je fotografiral raziskovalec ponoči Zulujci z gora, najlepši, najponosnej-ši in najbolj junaški zamorci vse Afrike, so prestrašeni zrli na ta pojav. Bojevniki so nepremično sedeli in obupano gledali nenadno izpremembo svoje dežele. Nato je neke noči prihrumela nesreča. Začelo se je z rjovenjem, ki se je valilo od vzhoda na zahod — deset, petdeset, sto glasov je odgovorilo in napolnilo vso nočno pokrajino. Potem mahoma temna, črna tišina, ki je ni motil niti najmanjši nemir. Glasovi so bili prišli z vseh nebesnih strani, nekateri od blizu, drugi spet iz daljave. Zdelo se je, kakor da bi se levi zbirali in šteli svoje moči, preden prič-no z velikim uničevanjem, do katerega jih je prisilila lakota. Znamenja z bobni Tuabeni, najstarejši nosač, je pritekel k meni in mi z roko pokazal vrsto koč, ki so stale po gričih nad našim taboriščem — dobro sem jih videl, zadaj ckoli vsakega krala je gorel velik ogenj. »Suakli — Sangoma —- Nomazindela ■— glavar Solimana — Matoko — Siliva — čarovnik Sukumbana — vrhovni glavar Ksipuzo,« je rekel, »vsi so tvoji prijatelji, ja baba, vsi, upajo, da jih boš rešil. In mi tudi, tvoji nesrečni sinovi, se ti zaupamo, ja baba! (O, oče!)« »Poslušaj, oče!« je siknil Tuabeni. »Tam-ta-ta-tam, ta-ta-tam-tam, tam tam tam.« Enako je začel z globokim glasom sosedni boben, za njim se je oglasil drugi »tam-tam«, že čisto blizu nas. Nato je pograbil vest tretji in jo poslal naprej. Iz daljave se mu je oglasil četrti, za njim peti in šesti — in stoti. Sporočali so si novico, ki jo je vsak razumel. čez čas sem začul v daljavi človeški krik, pomešan z mukanjem goved. Potem se je oglasilo tuljenje, že precej daleč vstran. Nato smo zaslišali nov tam-tam in Tuabeni mi je jel prevajati novico. Važno poročilo »Poglavar Ksipuzo poroča,« mi je šepnil, še vedno pazno poslušajoč. Poročilo je bilo gotovo zelo nujno; deset, dvajset bobnov se je že oglasilo in širilo vest na vse strani. vedno zelo temna, razdalja velika in pot nevarna, a kaj sem hotel drugega, kakor hiteti na pomoč Ksipuzi, ki mi je bil nekoč rešil življenje. »Tuabeni,« sem dejal, »odgovori glavarju, da pridemo na pomoč, kakor hitro bo mogoče.« Na pomoč Še nisem vsega povedal, ko se je usedel Tuabeni pred boben. »Ta-ta-ta, tam-tam-tam ...« Dlan in zapestje okretnih Tuabenijevih rok sta hitro odbijali povelje, naj drugi bobni obmolknejo. Vsi so še enkrat ponovili povelje, nato je nastala tišina. Ko je utihnil zadnji glas, je začel Tuabeni oddajati moje poročilo, bobni so ga ponovili in razširjali na vse strani. S puško v roki, pasom nabojev in močno električno lučjo, ki sem si jo bil privezal na čelo, sem bil pripravljen za odhod. Orožar Kavemba je stopal za menoj s pripravljeno puško. Tuabeni in še de- Čarovnik Sukumbana se pripravlja za slavnost set drugih so dobili plamenice in odšli smo. Kolikor je bilo mogoče, smo se ogibali neprodirne teme na dnu dolinice; večkrat sem moral prižgati električno luč. Dvakrat so se pokazale iz grmovja bleščeče oči, a obakrat se je lev rjove umaknil, tako da ga nisem utegnil fotografirati ali vsaj pozdraviti s svinčen-ko. Priliko, da sem ga fotografiral, sem našel šele pozneje. Nazadnje smo prispeli na hribček, ki ga je samo ozka dolinica ločila od drugega, na katerem je stal Ksipuzov kral. Tu sem opazil nenavadno sliko. Ogenj Bodičasta ograja okoli krala je gorela; najbrže so hoteli s tem preplašiti leve. Za zdaj so bili popolnoma varni: lev se boji ognja veliko bolj kakor bodic. Toda ko ograja zgori, bo koča izgubljena. Pred kolibo si je vsak prizadeval, da bi podaljšal ognju življenje, a zaman. Goveda so mukala in se prestopala v hlevu. Simba je pa čakal, kdaj bo ognja konec, da lahko napade. Dvakrat sem ustrelil v zrak, prižgal svetilko in stekel preko dolinice na Ksipuzov grič. Nosači so mi divjali tik za petami — preveč so bili prestrašeni, da bi bili ostali zadaj. Ko smo se približali ognju na deset korakov, smo za-čuli iz koče vesele krike. »Ja baba, ja baba, kuja, kuja!« so kričali. CO, oče, oče! Hitro, hitro!) Posvetil sem z lučjo na okoli, a levov nisem opazil. Najbrže so se bili poskrili na oni strani krala, kjer je bilo grmovje. Takoj sem ukazal, naj naženejo veliko kravo na prosto, skozi odprtino, ki smo jo naredili. Bilo je brezsrčno, a nisem mogel drugače: šlo je za to, da rešim več človeških življenj. Uboga žival je tekala sem in tja, se j ustavljala, vohala v zrak in obupno mukala. Vedoč, da ne bi mogel gledati, kako jo bodo raztrgali levi, sem ji pognal odrešilno kroglo v glavo. Žival še ni bila padla na tla, ko je planilo po njej pet, deset temnih teles. Levi so se divje borili med seboj za košček mesa. Grozotno so rjoveli, in slika, ki se je pokazala v svitu goreče ograje, komaj nekaj korakov pred našimi očmi, mi bo vedno ostala v spominu. Zdaj sen imel lahek posel. Prva, draga in kmalu nato še tretja zver je skočila v zrak in trdo telebnila na tla. Dva druga leva, ki sem ju težko ranil, sta poskusila navaliti na ras, najbrž nista imela dovolj moči, da bi bila preskočila gorečo ograjo; zato sta se z divjim rjovenjem izgubila v temo. Ostali pa, videč, da gre za res, so kakor strahovi izginili v gošči. Baš za časa se je zgodilo, zakaj ogenj je ponekod že ugašal; še pičle pol ure, pa bi bil ostal od ograje kup pepela. Zdaj Da tudi glavar in njegovi ljudje niso več skrbeli za ogenj. Napad levov je bil odbit. Trije ležijo negibni na tleh, druga dva že umirata kje v grmovju, ostali so pa prestrašeni in se bojijo približati. Beli mož je še vedno tu, belec, ki je naredil nekaj velikega, nekaj, kar se zdi črncem pravi čudež. »Ja baba, ja baba,« ti si velik lovec. Vse leve na svetu si pobil. Ohe, ohe!« so vpili, med tem ko.je poglavar »tam-tam« pošiljal podložnim bojevnikom ne vem kako važno poročilo. Ko sem se drugo jutro pripravljal, da bi odšel, me je glavar slovesno pozval, naj ga spremim v njegov prelepi šator. Samo Tuabeni je šel za nama. Ko smo se vsedli na preproge, ki so prekrivale tla, mi je glavar ponudil posodo domačega piva. To je mlečno-bela pijača, izredno močna, neprijetnega duha in okusa; ko se je privadiš, pa ni napačna. ' Nato smo pili po redu, kakor je določeno: prvi jaz, kot odlični gost, za menoj Ksipuzo kot vsemogočni glavar in nazadnje Tuabeni. Spraznil je pa posodo Ksipuzo, kot hišni gospodar, ki si mora kakopak spet zadnji postreči. Nato je Ksipuzo slovesno izpregovo-ril: »Ja baba, ja baba! Jaz te ljubim in ti me ljubiš. Ti si rešil mene, mojo družino in mojo živino, ko je Simba hotel, da bi bili vsi mrtvi. Zdaj hočem postati potem spustijo na spečo žrtev, z eno besedo, nadlog še ni konec in bo treba potrpeti, ker smo zato ustvarjeni ne le v egiptovski ampak tako rekoč tudi v kranjski deželi. Imaioč dovolj fosforja v možganih, sem se napotil zadnjič po tem grešnem egiptovskem mestu in sem srečal moža s čudovito lepo opico, ki mi je pome-žiknila. mi trenila, pogledala svojega gospodarja in se sklonila k meni ter od tistega hi.pa oponašala vsako mojo kretnjo: Prižgal sem cigareto, tudi ona je počela tako. kakor da bi prižigala, popravil sem si kravato in tudi opica je segla pod vrat ter zatresla z verigo — morda z verigo svojih suženjskih opičjih predsodkov — in sem globoko uver-jen. ako bi bil pred nio začel pisati dramo, da bi tudi ona začela pisati dramo, in se' mi je tako dopadla zaradi teh naštetih lastnosti, da sem Jo dolgo g1°dal. kaiiti opico ?!eda človek vedno rad. in sem nazadnje Arabcu dal nagrado in šel žalosten naprej, zatopljen v pretežke misli, toda ne imajoČ do kra'"a fosfnria. n i c ° m pos+nvjl nobenih zaključkov in sem v mislih preskočil tako rekoč na erotično stran, kajti sem srečal prijatelia. dostojnega človeka, ki mi v afrkanskem Babilonu vedno kaj pokaže, in mi je zdajci predlaga!, da bi pogledala v Ezbekijo. najbolj umazani del mesta Kaira, kjer stoje'tisoč let stara poslopja, v vegastih tesnih ulicah veeaste nemarne zgradbe in mrgoli v njih — o moj Bog! — kar na tisoče vsakovrstnih žensk in ima tam tudi ostudno fridolinstvo svoja gnezda in je ves ta izmeček človeštva. Bogu bo-ti potoženo, včasih tudi sentimentalen. da me je zazeblo pri srcu. ko sem na tem mestu slišal od hašiša orno t eno žensko peti slovensko pesem — in sem ostavil prijatelji in tekel k očetu Nilu potožit svoje gorje: O, oče Nil, ki si bil zibelka tolikim narodom in si gledal njih dejanje in nehanje od rojstva do njihove smrti, povej mi. oče Nil, kateri narodi so najprej propadli in zakaj so propadli, nakar mi ie oče Nil, težko loskotaje. odgovoril, rekoč: Najprej so propadli tisti narodi, ki niso imeli zaupanja sami v sebe ter so se lovili za vsako tujo idejo in se obešali na vsako tujo suknjo in niso živeli svojim razmeram m svojim nevarnim okolnostim primerno in tudi ne razumeli, da je zgodovina, sestra očeta Nila. najbolj pravičen sodnik, ki prisodi vsakemu narodu samo to. kar si je zaslužil in pridobil z delom, v borbi m samopremagovanju, zakaj večna previdnost je razdelila človeštvo v raznovrstne narode in je- zike samo zategadelj, da bi lažje dvignila, vzgojila in osrečila posameznika. In je še zamrmltial oče Nil pomenljivo besedo o starodavni kranjski »favši-3.1« ali zavisti, ki je mati vse hnaših ne-s.og in raz-prtij ter pripomnil, da ne ve, ne ve. ako zavistnik kdaj dobi veliko odvezo pred ojstrim sodnikom sveta in narodov. Zamajale so se visoke palme v ve-tncu iz puščave, zanihali so pod njih krono obilni dateljev težki snopi, ki jih telah v času zorenja ljubeznivo pokriva, a od rjave črte nizkega Dogoria mo-katamskega se je poslavljal zadnji blesk dneva — jn jaz sem uvidel, j~a J(7 ^fulom in fosforjem le nepotreben križ in da tu z jemanjem umetnega fosforja, kemikalije za tako rekoč čisto telesne funkcije, lahko ostanemo zadnji m sem sklenil, da opustim oponašanje tega čudnega stila dolgih stavkov, zveriženega priredja in Dodredja. in se vrnem zopet na staro pot enostavne in lasne slovenske Droze. zakaj se mi res nikamor ne mudi in bodo drugi rekli, ce imamo kaj humorja ali ne. Znočilo se je. K^akor zlata vejica v stavku črnih misli je visel na temnem nebu tenki prvi mlaj. tvoj brat. Še nikoli in prav nikoli prej ni postal bel mož član Bantu-Simbov.« »Ukulum Kulu, najvišji bog, hoče tako in jaz seveda tudi,« sem rekel po zulujski navadi, trudeč se,- da bi ohranil kar največjo hladnokrvnost. »Jutri bom brat svojega očeta,« je odgovoril. Ta nenavadna ponudba mi je še dolgo brnela v ušesih. Že pred nekaj leti sem bil slišal o skrivnostnem društvu, ki mu pripadajo najbolj neustrašni lovci na leve in ki se imenuje Bantu-Simba Vudu. Levji lovci Šele pozno ponoči se mi je posrečilo, da sem zaspal, a nedolgo po tem sem začul grozno rjovenje; s puško v roki sem planil iz šatora. Bila je globoka tema in v svoje presenečenje nisem slišal glasu iz koče, kjer spijo nosači. Čez nekaj časa se je prikazal Tuabeni, ves odet v levjo kožo; tiho se je zibal v plesu. Nato sem zagledal še kakih dvajset ali trideset postav, ki so nemo ponavljale ples. Zdaj pa zdaj je kdo zarjovel... že sem zgrabil za puško, tako dobro so posnemali leva. A zvedel sem, da so to levji lovci, ki so me prišli iskat, da me sprejmejo v Bantu-Simba. Zdajci je stopil v šator Ksipuzo, odet s krasno levjo kožo. Niti besedice ni zinil; pokril me je s kožo, ki je njen močni duh dokazoval, da je bil njen lastnik včeraj še živ. Levjo glavo je posadil na mojo, telo mi je pa viselo z ramen, preko katerih je vrgel obe šapi. Danilo se je že, in Ksipuzo je dal znamenje: vsi lovci so zarjoveli, da se je razlegalo mnogo milj naokoli. Drugo rjovenje, divje in zadirčljivo, iim je odgovorilo in velik lev se je pri- mk- .JrV ff Jfe-i < A v- : Raziskovalec in vrhovni glavar Ksipuzo, pokrit z levjo kožo plazil iz grmovja. Tisti mah je predrla toča sulic njegovo telo. Tudi jaz sem vrgel svoje kopje. Lev je z bolestnim krikom planil nad nas — bojevnike. Padel je na ščite, ki so jih lovci držali pred seboj — v tem mu je nekdo s kopjem predrl srce. Še enkrat je Simba zatulil, padel na tla in negibno obležal. Divje so vpili: »Bantu-Simba vedo, kje spi lev! Bantu-Simba so premagali leva! Bantu-Simba so močnejši od leva!« in vsak je izdrl krvavo sulico iz mrtvega kralja živali. Nato je čarovnik Sukumbana pristopil, odprl levova prsa in mu z občudovanja vredno spretnostjo iztrgal srce. Drug za drugim so prihajali bojevniki k čarovniku in mu izročali krvave sulice. Z mokro konico je naredil na bojevnikovo čelo vudujski znak, mu vrnil kopje in mu še s toplim levjim srcem začrtal dva krvava znaka na prsih. Nato je lovec divje zarjovel in začel plesati čudoviti ples Bantu-Simbov. Najrajši bi bil ušel tej grozoti, a že je prišla vrsta name. Ksipuzo mi ie dal sulico in me peljal k čarovniku, ki mi je narisal vudujski znak na čelo, strgal srajco z mene in me pcdrgnil še z gor-kim srcem po prsih. Mešanih občutkov sem stal pred njim, nazadnje sem pa sklenil, da poskusim kolikor moči lepo zatuliti. Toda, ali si morete misliti ubožčka, oblečenega po evropsko, brez srajce, z dvema velikima krvavima lisama na prsih, kako poskuša, da bi rjovel kakor lev, a se mu posreči le dobra posnema oslovskega riganja; kako poskuša, da bi posnemal divje plese bojevnikov in kako vesčas lovi levjo kožo, da mu ne zdrkne z ramen. Tedaj pa je čarovnik zapovedal mir, »Naš beli oče je zdaj brat članov Bantu-Simba!« »Uuuuuuuh!« se je razlegel krik bojevnikov, med njimi tudi moj, ki je bil to pot že boljši. »Zdaj je pokrit s kožo leva, ki ga j® sam ubil. Zdaj je neranljiv!« »Uuuuuuh!« so odgovorili. »Njegovo kopje, namočeno v levji krvi, se je dotaknilo njegovega čel?. Odslej je moder in pozna čarovnije kakor lev.« »Uuuuuuuuh!« »Njegovo srce je pilo kri levjega sr* ca. Zdaj bo junaški kakor lev.« »Uuuuuuuuuh!« »Rjovel je kakor lev. Plesal je levji ples. Čez čas bo njegov glas postal za-povedovalen, da bodo ljudje in živali trepetali. In njegove mišice bodo dobile moč in levji zalet.« »Uuuuuuuuuh, uuuuuuu, uuuuu!» Trije mogočni kriki so zaključili slavnost. Prav vesel sem bil tega, posebno ker sem bil vzlic Sukumbanovim željam izgubil glas; vrat me je bolel in nedolgo po tem sem utrujen padel na postelja f Nadaljevanje prihodnjo nedeljo). Starogard Od Visle, okt. 1932. Kdo ve, kje je to in kaj je to? Mesto na Poljskem je to; ima 11.000 prebivalcev; dvomim, da bi tam pri nas kdo zanj vedel. Večinoma bi se naši ljudje, ki jim je tako blizu Celje ali Kranj, čudili, če bi inoze-mec, Slovan ne vedel, kje in kaj je Celje, kje in kaj je Kranj. Treba pa se včasih postaviti na drugo stališče in se vprašati: Ali vemo mi, kje je tak »Starogard«, ki je vendarle precejšnje mesto, celo večje od Celja? Poveste mi: Torej na Poljskem je to mesto; prva polovica imena mesta je res čisto slovanska (»star«), ali druga? Odgovarjam: Tudi drugi del je slovanski; pri nas bi bil to »grad«. Poljščina ima danes »grod«, ali izumrli Polabski Slovani, ki jih skupaj s Poljaki imenujemo »Lechite«, so imeli starejšo obliko »gard«; v poljskem kašubskem Primorju govore še dandanes karva« (= krava) in »galva« (= glava). In baš na poljskem zapadnem Primožu je mesto Starogard. Po naše bi to bilo: Sta-rograd oziroma: Stari grad. Tam. kjer se Visla začne deliti, zato da se s široko razprostrtimi rokami svoje delte izroči objemu Baltiškega morja, blizu tam, kjer se začne teritorij »svobodnega mesta Gdanjska«, v mestu Tčevu sem izstopil iz vlaka Gdinja-Varšava ter prestopil v vlak, ki vozi v južno-zapadno smer — skromen je ta moj potniški vlak in zdi se mi, da •sem na neznatni stranski železniški progi, ali temu ni tako; pravkar je mimo nas švignil brzi vlak Berlin-Kraljevec (Konigsbirg). transitni vlak, ki veže Nemčijo z njeno kolonijo (ker tako treba Vzhodno Prasko imenovati) in ki na poljskem teritoriju ne sprejema potnikov. Samo dve postaji in že sem v Starogardu. Prav lep jesenski sončni dan, vreden slave, ki jo uživa zlata poljska jesen. Radovedno se izpred kolodvora ozira jugoslovenski potnik, da bi videl, kar je hotel videti... Na ulici se igra dvoje otrok, morda triletni deček in istotoliko stara deklica. Deklica vpraša potnika: »Kam ti greš?« Kako naj potnik otroku na to odgovori? In zopet: »Zakaj pa imaš dežnik?«'Še težji odgovor.., zakaj otrck živi v trenutku, nič mu ni mar spominov prošlosti niti ga sk-be plohe bodočnosti. Česa je pa prav za prav torej iskal jugo-slovenski profesor v Starogardu? Čital sem o starinah Starogarda in sem jih hotel videti. Vabilo me je že samo ime: njega prozorni pomen in njega lehitska forma! Ali razočaral sem se: ni sledu več o onem »starem gradu«, -ki je pred 1000 leti nekje tam stal; le neznatni so ostanki one utrdbe. ki. so jo nad reko Wierzvco (Viežico) postavili Joaniti. Danes je Starogard novo mesto, zelo fabrično (največji mlin cele Poljske in baje eden največjih mlinov Evrope je tu): romantičnega potnika razočara, pozitivista pa veseli. Sicer pa: kdo dandanes pozitivnejši, ali romantik, ki veruje, ali »pozitivi6t«, ki obupuje? Piav novodobna je tudi starogariska gimnazija. V nobenem manjšem mestu ne pre-zrern gimnazije, tega žarišča kulture. V njej iščem moralne in faktične opore za 9voje »krajoznavče« študije. Tudi v Starogarclo sem se oglasil v gimnaziji. Da vidite ta veseli zavod! Klasična je gimnazija; sploh so v pol.;skem Primorju, ki je pr?d vojno bilo v Nemčiji, gimnazije pred vsem klasični: v vseh teh mestecih, kakor v Chojneahu v Koščežini, v Kartuzah. sem našel klasične gimnazije. To je značilno: Nemec in tehnika, kdo more v Srednji Evropi to dvoje deliti? A ta Nemec, ki na mašini (na bi-ciklu!) živi, je obenem — prvovrsten klasični filolog! Direktor, klasični filolog, ki pa zelo I p: hi prirodo, mi je razkazoval biološko delavnico, kjer se učenci, kakor kje na univerzi, z lastnini delom vežbajo v opazovanju pri-rode, in pa gimnazijski vrt, kjer imajo dijaki svoje gredice, da na njih goje svoje rastline. Tam na koncu vrta pa je cel »al-pinarium«, t. j. hribček, ki kaže, kako se rastlinstvo v planinah menja z višinami. Kar sem jaz videl srednjih šol v Jugoslaviji. ee nobena po bogastvu svojih uredb ne more meriti z mnogimi zavodi, ki sem ;iti videl na Poljskem (na pr. svoj čas v Za-mošču). Sledove nemštva je tod povsod najC. Pruska je tu vladala do vojne 150 let. .?Freus-sisch Stargard'; se je Starogard v pruskih časih imenoval — »preussischc zato, ker je drug Stargard bil na Meklenburškem in še eden v nemškem Primorju ob Odri in še eden v Oldenburgu (— Altenbur!): vse čisti spomini nekdanjih lehitskih Slovanov. V srednjem veku so poznejšim hohenzol-lernskim Prusom pripravljali pot krvavi Križarji, nemški viteški red. Pa tudi drugi redovi so »trebili« tod zemljo in ljudi: treba samo poznati na pr. zgodovino Kartuzi-jancev, ki so mestu Kartuzcvv dali ime in ki so se Bosa tako bali, da so na tem svetu večno molčali: kako so oni germanizirali za slavo — nemškega jezika! In pa cisterci-janci v okolici Gdanjska in Gdinje! Prav milo mi je bilo se voz;t; mod Kar-tuzami in Gdaniskim ekozi današnio vas Žukovo, ki ima sijajno zgodovino: tukaj so v srednjem veku Norbertanke, Poljakinje-redovnice, vzdrževale Slovanstvo- Sestra zadnjega pomorsko-poljskega kneza Mestvina II. je odtod vodila diplomacijo svoiega brata. Neznatno mesto je Starogard, ali za moje zgodovinsko pojmovanje teh krajev mi ie njegovo ime postalo simbolično. Za^o sem temu feljtonu dal naslov »Starogard«. Ob odhodu iz Starogarda sem bil na poseben način presenečen: sestal sem se slučajno z gospodom iz Varšave in z njegovo ženo, ki sem z njimi pred par leti bil v Splitu in na otoku Šolti pred Splitom. Dr. Fr. Ilešič- Zakaj pa enkrat ne bi šli v krasni Savski Tivoli; dobrot, lepot, ki ta jih nudi na Martinovo, ne zamudi? 13320 ^ AH Urejuje dr. Milaa Vidmar V velikem šahovskem svetu imamo zopet zatišje. Se vedno leži svetovna kriza na Jahu kakor mora. Nobenega velikega turnirja ni Da programu. Nobenega pomembnega dvoboja. Projektov je dovolj, denarja malo. V San Remu je menda svetovni prvak poskušal organizirati velik turnir šestih mojstrov. On sam in Capablanca naj bi se ga udeležila. Uprava kazine v San Remu pa je naglo demantirala novico, ki je krožila po strokovnem časopisju- Denarja ni. Torej bo tudi letos običajen božični turnir v Hastingsu moral poživiti žalostne sahiste. Slavni šahovski klub prijaznega morskega kopaiišca ob južni angleški obali, praznuje lrtos celo svojo petdesetletnico. Nameraval je zato božičnemu turnirju dati poseben sijaj. Velik mojstrski turnir je bil na programu. Pa je vse nekam utihnilo- Kriza. Dr. Aljehin se je iz Kalifornije menda vendarle podal na pot preko Tihega Oceana. V daljnih kpajih bo iskal življenja, ki ga v starem svetu ni in noče biti. Mogoče se bo i udi mak) spočiL Kar zdi se mi, da je počitka p »treben. V Kalifornskem turnirju je dr. Aljehin, kakor sem že poročal, zgubil partijo z Američanom Pakeom. Neverjetno slabo jo je igral. Toda to še ni vse. "V Pasadeni je bil svetovni prvak še v drugi partiji zelo slab. Sirom sveta neznani Američan Faktor ga ie potisnil k steni. S težavo in z izdatno pomočjo svojega nasprotnika je Aljehin dosegel remi. Aljehin bo moral misliti na počitek. Varčno bo moral odslej uporabljati svoje sile. Mlad je še dovolj, da obdrži svojo višino. Če zaies hoče. V zadnjih turnirjih je a i več imel. Neka čudna razdrapanost in nemirnost se mu pojavlja v igri. Poulejte si naslednjo partijo in sodite sami To ni več veliki Aljehin iz San Rema in Bleda. Saj je mogoče, da se je nekoliko prevzel in da se ne trudi več tako kot nekdaj. Veliki njegovi uspehi tolmačijo marsikaj Mogoče so pa tudi druge reči. Ne vem kaj naj rečem. Beli: Faktor Črni: dr. Aljehin 1. e2—e i Sg8—16 Tako je prav. Svetovni prvak igra svojo obrambo. 2. Sbl—c3 —-- Beli ponuja prehod v >dunajsko partijo«. Saj vendar črni lahko odgovori 2. — — — e7—eo. Poteza je torej preveč pohlevna. Zdi Fe mi, da je vendarle 2- e4—e5 najiz-datnejši odgovor. 2. _------d7—d5 3. e4Xd5 —__ Na 3. e4—e5 sledi 3.---do—d4, 4. e5Xf6, d4Xc3, 5. f6Xg7, c3Xd2+ in Lf8Xg7 brez nevarnosti za črnega. 3. — _ — Sf6Xd5 4. d2—d4 Sb8—c6 5. Lfl—b5 _-- Ta poteza je le na videz dobra. Bolje je 5. Sgi—{3. Aljehinov odgovor ugotavlja to takoj. 5 .------Sd5Xc3! G. LboXc6 + — _ — Na 6. b2Xc3 bi sledilo 6. _--, D(!8—d5! 7. Lb5Xc6+, Dd5Xc6 z dvojno groznih na g2 in c3. 6. _ — — b7Xc6 7. b2Xc3 Dd8—do 8. Ddl—f3 Lc8—15 Ta duhovita poteza ni boljša od 8. --- Lc8—a6. Prvikrat vidimo neko površnost v iprj črnega. 9. Df3Xd5 c6Xd5 10. Lcl—f4 c7—c5 Druga malo površna poteza. Boljša je bila Lf5Xc2. Črni bi moral vzeti beli trdnjavi polje bi. 11. Kel—d2 Ta8—c8 Tretja, odločno površna poteza. Pravilno Je bilo Ke8—d7—c6. črni bi vzel vsaj polje b7 beli trdnjavi. 12. Sgl—e2 f7—f6 ia Tlil—ell --- Začetek zelo fine kombinacije. 13 .------g7—g5 Prepozno je bilo sedaj za Ke8— d7—c6: 13. —--, Ke8—d7, 14. Tal—bi, Kd7—c6, 15. a2—a4 z grožnjo Tbl—b5. Toda boljša poteza je bila na tem mestu nesporno 13. —__e7—e6. 14. Lf4-d6!> --- Tega dr. Aljehin ni pričakoval. 14. _------c5—c4 Če vzame črni lovca, zaide takoj v velike težave: 14.---e7Xd6, 15. Se2—g3+, L!5_e4, 16. f2—f3. Beli dobi zopet svojo liguro in ima močan napad. 15. Tal—bi! h7—ho 16. Se2—g3 Lf5—d 7 17. Tbl—b7 a7—a6 Črni ima zelo težko življenje. 18- Ld6—c7 Th8—h7 19. Tb7—a7 h5—h4 20. Sg3—fl e7—e6 21. Lc7—a5 Tc8—c6 22. Tel—bi Lf8—d6 23. Tbl—b7 --- Navadno zadostujejo taki napadi trdnjav na predzadnji vrsti za zmago. 23.--— Th7—e7 5' La5—b4! --— Beli igra energično in dosledno. 24------Ld6Xb4 25. c3Xb4 c4—c3+ 26. Kd2—d3 Tc6—c8 27. a2—a4 e6—e5 28. Sil—e3 _ ---- Nesporno je beli že dosegel zmagovito pozicijo. Pa še težka ni bila več zmaga. Aljehin je imel veliko srečo, da se je se rešiL 28 .__— Ke8—d8 29. Ta7Xa6 --- Čemu? S preprosto potezo 29. f2—f3 bi bil beli popolnoma blokiral nasprotnika. 29 .------Ld7—!5+ 30. Se3Xf5 Te7Xb7 31. Sfo—d6? --- Močnejše je bilo seveda 31. b4—b5j 31 .------Tb7Xb4 32. Sd6Xc8 Tb4Xd4+ 33. Kd3Xc3 Kd8Xc8 34 Ta6Xf6 Td4Xa4 35. Tf6—!5 Ta4—c4 + 36. Kc3—b3 Tc4—g4 37. g2—g3 h4Xg3 38. h2Xg3 Kc8—c7 39. T!5Xe5 Kc7—d6 40. Te5—eS Tg4—c4 41. Te8-e3? Zakaj ne 41. f2-f3, z 41 .--- 42. !2—!4 43. g3Xf4 44. Te3—13 45. Kb3—c3 46. Kc3—d3 47. c2—c3 48. Tf3—fl Tu sta mojstra sklenila mirno s svojo trdnjavo po ta na f4 pa vzame šele kralja- grožnjo Te8—g8? Tc4—c8 g5Xf4 Tc8—f8 Kd6—e6 Tf8—c8+ Ke6—R Tc8—c4 mir. Črni pleše četrti vrsti. Kme-ko potegne beli KULTU Okužene sablje Že v »Obiskih« Izidorja Cankarja čita-mo to-le izjavo Otona Župančiča: »Boj mora biti, a posten boj, vsaj na vrhuncih Mani se zdi, da se je pri nas napravil rz kulture in umetnosti politicum; odtod iz vira pristranska kritika Kritik napadi nasprotnika z dezinficirano sabljo in ne 2 zarjavelo, ki ga ne le poseka, temveč tud' okuži (str. 176.).« /e v »Obiskih«, sem zapisal; na prv pogled se vidi. kakor da je to današnj? al' včerajšnja izjava Otona Župančiča, po stavimo: polemika s kritiki njegovih izva jani o slovenstvu ali odgovor na kampa njo proti Narodnemu gledališču Te zarja veb sablje vihti proti g. Zupančiču že to 1" o ljudi, da njegova navidezna osamlie nos t v neenakem boju postaja vprav mučna. Ko se je g. Zupančič nedavno odločil d-< spregovori javno o vprašanju, ki nas vs zanima, je dobro vedel da tveffa pole miko; kaj je v literaturi zdravejšega od takega kresanja »uma sviti ih mečev«? Kru to pa se je zmotil v misli da bodo sloven ske sablje vsaj nasproti njemu dezinficf rane. Ne, noben izmed dosedanjih odgo vorov, odnosno odzivov ni spisan sine ira et studio. Na vsakem lepi nekoliko žolča in vsak. kdor je dvignil sablio proti niemu je v ogorčeni zagrenelosti budnega stra žarstva gluh in slep za vse. kar ie v član ku tehtnega in vrednega stvarnega razglabljanja Dva meseca sta že. odkar je članek izšel, pa še nisem opazil odgovora čigar ton in značaj bi razodeval, da pozna mo fair plav vsaj v kulturni polemiki Na zore, ki so sporni, kakor vsi osebni nazor na svetu, skušajo ne osvetliti z boljšimi točneiše formuliranimi nazori marveč jih osmešiti, predstaviti kot avtorjevo sramrv to, zmaličiti jih do nespoznania in obrizga ti celo z najvulgarnejšim sokom »Sloven č-vega« prleškega kuščarja. Svoji poslanici prijatelju Murnu na on' svet je Župančič pristavil opazko o človeku, ki so mu razbili gosli na glavi ker je bil mlad, pa je sviral resnico G Župan čič ni več mlad in ne bom niti Tdil da je povedal za vse sprejemljivo resnico Toda zapisal je svojo osebno resnico, poveda je to, kar sam misli o nekih pojavih in vprašanjih Ljudje, ki so pri nas ljubnsum ni na sleherno omejevanje osebne svobode, se zdaj že dva meseca trudijo da bi PREGLED prvaku slovenskih književnikov razbili gosli na glavi. Čez deset, dvajset let bodo te zariavele sablje naperjene proti komu drugemu, današnje polemike pa utegnejo biti pozabljene-Kdor bo tedaj obračal v knjižnicah strani naših dnevnikov, se bo čudil, kako ie mogel "lanek s- Župančiča povzročiti to gostobesedno. žolčljivo, hinavsko kampanio. ki je t>rav zadnje dni, v smešnem pohujšanju zaradi »Veselega vinograda«, dosegla višek. Čudil se bo zaradi ošabnega stavka, da imo Slovenci eden najkulturnejših narodov aa svetu. Videl bo. da nasproti statistiki o civilizacijskih pridobitvah (pismenost, razširjenost listov, društev, radia) stoji dejstvo, kako tako zvana narodova intelektualna elita polemizira z nazori edinega živečpera mednarodno priznanega kniiževnika Videl bo, da članki o repertoarju slovenskega gledališča kažejo hudičevo kopito politične mrž-nje. ki intendantu ne odpušča niti političnega »greha« ored desetimi leti in ki mu meče v obraz očitke zaradi njegovih nazorov o megalomaniji nekega dela slovenskih kulturnih delavcev Videl bo. da reprezentativna revija »Dom in svete polemizira ž niim delno v tonu revolverske žurnalistike. Videl bo... Dovolj. Pojavi, kakor je famozni članek v »Domu in svetu« in kampanja zoper Narodno gledališče v Ljubljani, so taki, da izključujejo nevtralnost in mirno opazovanje te. v bistvu izven kulture zasidrane borbe-Kakor marsikako človeško zlo. pa imaio tudi oni nekaj dobrega, in to je treba poudariti: Pokazalo se ie. koliko volie in strasti je pri nas v trajni pripravljenosti za kulturni teror za maksimalistično zatiranje vsega, kar ni opredeljeno po miselnem kodeksu in uglašeno po ouvstveni razpoloženosti znane «kupine! Zaman bi bilo pozivati k dezinfekciji polemičnih sabelj- Precej reči se je že izpreme-nilo na svetu, odkar je g. Zupančič izrekel citirane besede, toda hinavski in lažnivi odnos do kulture se pri nas ni izpremenil, strasti zmagujejo nad intelektom, mržnja se z jeguljasto lahkoto izmika načelu krščanske ljubezni. Nemara bi nam po vsem tem ostalo še ponižno vprašanje: Ali se s takimi sredstvi oisti in oblikuje samobitni slovenski značai in ali ne bo kmalu najpristnejši Slovenec oni. ki bo najbolj iznajdljiv v oku-ževanju sabelj, ki zdaj sekajo tudi naše vrhove? —o. Satira v mladi slovenski književnosti V »Slovenouc z dne 12. t. m. se je nekdo nemilo spodftaknil ob mojo opazko v nekrolog-u pokojnemu Murniku, češ, da nam izumirajo humorista in satiriki in da je mladi pisateljski rod ves elegičen. Občutno sem se zmotil, pravi, ko sem za pomanjkanje satire v naši književnosti iskal krivce v eleg-ičnem pisateljskem rodu, ne pa v — no, v onem ,ki je volens nolens sodeloval pri »Slovenčevi« prekanjeni opazki. In še to pristavlja da je bilo Gogolju, Rabelaisu in Cervantesu lažje pisati satire o tedanji družbi, kakor je danes mlademu pisateljskemu rodu. Zakaj ti pisatelji so menda imeli večjo svobodo besede, kakor jo ima naš mladi pisateljski rod, in pred seboj neke ideale, ki so jim vMvali več vere in moralne moči. Dopustite skromne marginalije k vprašanju in prikriti obtožbi neznanega mi lr.: Ah, ta svoboda, ki so jo imeli Gogolj, Ra-belais in Cervantes, veste, da si je prav nič ne želim?! In še stavim povrh: če pisec kurzivne zbadljivke le malo pozna življenjepise Cervantesa, Rabelaisa in Gogo-lja ter njihovo dobo, pa tedanje cenzurne in kazenske uredbe, bi budi on za nič ne zamenjal današnje svobode s tedanjo! Mislim, da je o tem vsaka beseda odveč, zlasti še za okvir kratkega polemičnega odziva. Drugo so ideali teh pisateljev, njih pogledi v prihajajočo dobo. Priznavam! Ne morem pa, baš iz simpatije do tega našega elegičnega rodu. zaradi prepričanja o njegovi mladosti, veri in etični sili, podpisati »Slovenčeve« neprostovoljne obtožbe, kS sledi iz te primerjave, da namreč naš mladi rod ne bi imel idealov in ne bi veroval v prihajajočo dobo. Kdo ve, nemara se lahko današnjemu mlademu človeku odpirajo vse lepši vidiki v bodočnost, kakor so se n. pr. Gogolju, ki je pozneje obupal nad samim seboj in sežgal tretji del »Mrtvih duš«. Saj naši pisatelji niso sami spemglerjanci! Kajpak bo iz svojega skritega zakotja hrupno ugovarjal lr.: Imajo, imajo ideale, pa tudi satirično so razpoloženi, da le kaj, toda — saj veš, no, ali nisi časnikar?! Ni se nam težko razumeti, vendar si dovoljujem vprašati, koliko let pa je star naš mladi pisateljski rod? Kdaj je začeli pisati? Koliko njegovih satir je bilo kdaj zaplenjenih ? Kdo more braniti mlademu pisatelju n. pr. družabno satiro, ki je za njo prav v naših dneh toliko hvaležnega gradiva? Nekoč so se pisatelji odlikovali po tem, da so umeli premagovati najrazličnejše ovire in izvrševati svoje poslanstvo v raznih situacijah; ne bi hotel, da bi v tej dobi izgubili vsakršno borbenost in klonili pred sleherno, včasi le namišljeno oviro. Upajmo, da pridejo kmalu časi, ko bo izgovor, kakor ga navaja lr., izpodbit sam po sebi; kdo neki bo takrat v zadregi zastran slovenskega humorja in satire, cenjeni lr ali pa —o? Moje poglavje v „Veselem vinogradu" Kalija je bilo dovolj. Eden se je spoteknil iz prepričanja. Bodi mu! Drugi so se pri-teknili kar tako. Nekdo je celo mislil, da sem član spoštovanega društva »Krke« in je . »klical na pomoč predsedstvo zoper dolenjskega nespodobneža Če sem se z obuto nogo tudi krastače dotaknil in me zoper njene izcedke podplat sam dovolj varje, menda ne čaka kdo, da bom zdajle žival z golo roko v jarek metal. Pri nas na Dolenjskem pravijo: »Kdor molči, se devetim odgovori«: in te materine modrosti bi se bil držaL Pa je prišel Desetnik, krokodil; sveto, sramežljivo se je priplazil v gledališko garderobo in je zaihtel. devica: Jezas, igralka ta in ta je kar pod šminko rdeča ratala, ubogi igralci! In samo zato se oglašam. Jaz sem te igralce gledal, videl sem jih pri resnem delu, ko so študirali vloge, bo-gami. rešpekt sem dobil pred njimi. In še nekaj: sanjalo se mi ni, pa njim seveda tudi ne, da bi bil kdo ob tem Zuckmayerjevem smejanju na kakšno opolzkost mislil. Je tako smejanje, da časa ni za to. Nisem sicer z igralci o tej stvari nikoli govoril. Čemu neki naj bi tudi bil? A ne dvomim, da bi mi oni to mojo vest in zavest vsi podpričali. Kro- kodf! se je prišel zanje tvrav do nepotrebnem solzit Ker se pa ne pečam samo s pohujšljivinn rečmi, ampak se časih zatečem tudi v kakšne dobre bukve, sem si šel v tem trpljenju po tolažbo k najbolj krščanskemu pesniku. Na polici sem zagledal Dantejev Interno. Kar odprl sem ga. pa se mi je na koncu 21. speva pokazalo: »Ed egli avea del cul fatto trombetta« Kako je to po slovensko povedano, u6 vem. Kdor hoče vedeti, naj pogleda Debev-čev prevod. Animam salvavit V Ljubljani, na praznik sv. Martina preganjanega spoznavavca in vinskega botra Matevž gmalc. ZSletnica odrskega delovanja Bojana Pečka V petek zvečer smo v operi proslavili in nagradili veselje in smeh. Oboje je pri nas redka, a zato tem bolj dragocena stvar, ki iz dneva v dan čedalje bolj izumira. Za vsak osvežujoč smeh, ki ga nam ga je Bojan Peček izvabil v dolgi dobi svojega gledališkega udejstvovanja, bi zaskižšl posebno bogato nagrado. Dobil pa je v petek za vse skupaj celo goro priznanj in darov in ni ga skoraj nobenega, ki bi vsa to bolj zaslužil kakor on. Preprost, skromen, čisto naš, domač je vzel nase vse dobre in lepe besede gratulantov, onemel ob pogledu na bogate darove, za jecljal je ob gromu neskončnih aplavzov. Pred pričetkom predstave domače jazz-operete »Erike« se je dvignil zastor in odkril prijazno sliko enodušnosti in tovari-škega prijateljstva vsega našega gledališkega osebja: Bojan Peček v sredini svojih dragov in družic. Nad njegovo glavo se je spustila trobojnica z veliko številko 25 kot gratularija tehničnega gledališkega osobja. Krog in krog venci, cvetje, zlato, srebro, veseli obrazi. V imenu gledališke uprave je jubilantu čestital ravnatelj g. Polič ter mu izročil krasen venec. Pristopil je predsednik »Udruženja gledaliških igralcev« g. Banovec, proslavil Bojana Pečka kot izvrstnega karaktemega Igralca, operetnega pevca in, kar ima, ta najrajši, odličnega plesalca ter končno prečita! celo dolgo vrsto čestitk iz Beograda, Sarajeva, Maribora itd. Po kratkih prisrčnih besedah se je v jubilantovem objemu razsolzil g. Danilo, čestitala mu je njegova gospa kot prva njegova učiteljica pred 25. leti, g. Polde Kovač mu je izročil tehten kuvert kot darilo občinstva, ves čas pa se je vsipal dež cvetja iz prednjih vrst sedežev. Ves ganjen in v zadregi je g. Peček krilil z rokami. kakor bi hotei objeti ves teater, se priklanjal, pozabil na vse modre in učene besede ter dejal: »Hvala, hvala lepa! Kakor je danes lepo, še nikoli ni bilo.« Pri vsakem njegovem poznejšem nastopu ga je vesela, razigrana publika živahno pozdravljala Mnogo je bilo ljudi v gledališču, pristaviti so morali vrste nadštevil-ndh stolov. Po dolgem času je bilo zopet enkrat toplo in veselo. Proslava in predstava »Erike«, oboje je poteklo živahno in v najlepši skladnosti publike in izvajalcev. Slikarska razstava M. S. Petroviča ▼ Beogradu. Pred dnevi se j® v Beogradu zaključila prav lepo uspela razstava mladega, zelo talentiranega srbskega slikarja Mihajla S. Petroviča. Razstavil je lepo vrsto oljnatih slik, akvarelov in linorezov, med njimi tudi motive iz Slovenije (z Bleda). Kritike v beograjskem tisku so zelo ugodne, naglašajo pa (Srbski književnfi glasnik), da ima Petrovič, ki je izredno delaven in plodovit, pa še zelo mlad, glavno življenjsko delo še pred seboj. Nora knjiga Miroslava Krleže. Pravkar je izšel četrti zvezek zbranih spisov Miroslava Krleže »Knjiga lirike«. V tej zbirki so zbrane zgodnje Krleževe pesmi, ki so izšle v manjših, danes že težko dostopnih knjižnicah. NI RESNICA, da zamore umeten izdelek doseči popolnoma naravno zdravilno sredstvo. Zato pri katarjih samo: Gleichenberški Konstan-tin-ov in Ema-vrelec! Dobiva se v lekarnah in drogerijah itd. Janko Kač: GM&Jf^T Ko je prinesel pismonoša pismo k Metelanu, ni bilo Nežike doma. Radoveden, kdo piše njegovi hčeri iz Rusije, je odprl oče Metelan pismo in kar ni verjel svojim očem, da ji piše Tonče. »Saj je vendar umrl! Mnogi so videli, da je padel. Kar naenkrat pa piše, da je živ. še tega je treba sedaj! Tako lepo smo vse pripravili, da bi bila Nežika srečna z Janezom na Kolenčevini, pa ti dospe takole trapasto pismo in nam vse pokvari...« Tako je premišljal in se jezil oče, ne vedoč, kako naj izvozi to nerodno reč. Nazadnje pa je vtaknil pismo v žep: »Z njo se pomenim. Dve glavi vedno laže najdeta pravo misel. Ženska mi že svetuje tako, da bo prav...« Ko sta se vrnili ženski iz cerkve od adventne pobožnosti in je zagledal oče svojo nesrečno hčerko, je že segel v žep, da bi ji dal pismo. Toda premislil si je in potegnil prazno roko iz žepa. Ves dan je iskal prilike, da bi na samem spregovoril z ženo, toda ni je našel. Pismo v žepu ga je skelelo, kakor da ni navaden papir, temveč prgišče žerjavice, ki zdaj pa zdaj prežge žep in razodene vsemu svetu vsebino. Ko so ta dan povečerjali, je menil oče Metelan: »Kar spravimo se k pokoju. Jutri pojdemo v listje. Nič ne škodi, če ga dobimo še dvajset mrež, dokler ne zamede.« Nežika in mlajša sestrica Katika sta voščili lahko noč in odšli v kamro, oče in mati sta se pa počasi razpravljala. Ko je zlezla žena že pod odejo, je stopil mož po prstih k vratom in prisluhnil, ali sta hčerki že legli. Enakomerno sopenje ga je uverilo, da sta že res usnuli. Mlad človek je pač tak: čim leže, že spi. »Stari, kaj pa ti prisluškuješ?« se je začudila žena. Mož je le zamahnil z roko in si potolkel s kazalcem po ustih. Radovedna žena je odgrnila odejo in se že devala iz postelje, da tudi ona čuje, kaj se godi v kamri, ko ji je mož odmahnil in se vrnil k postelji. Začudena je gledala žena njegovo početje. »Sta že zaspali«, je šepnil mož, privlekel pismo iz žepa in ga dal ženi. »Tonče je pisal...« »Jezus, Marija...«, je kriknila žena, da se je prebudila Nežika in prihitela v sami srajci na prag: »Za božjo voljo, kaj vam pa je, mati?« Mati je brž pritisnila pismo ob odejo in odgovorila, držeč se z levico za sence: »Nič hudega. Samo zbodlo me je tako v sencu. Le kar lezi.« Ko so se spet zaprla vrata, je pričela mati citati pismo. Ko je bila pri kraju, ga je še enkrat prečitala, potem ga ga dala pod zglavje, reke5: »Ona ga ne sme dobiti, če ne se vsa svatba skolusti. Kje naj ji pa nato spet iščemo primernega ženina, kje naj najdemo primernejšega od Janeza? On si bo že našel drugo, zanj primerno, če sploh pride nazaj, če pride, ko je ves svet tako narobe... Najbrž ne pride... Kaj bi torej po nepotrebnem jemala Nežiki mir in zidala na negotovo bodočnost, ko je živa sedanjost pred durmi Pismo pa mora izginiti!«, je sklenila žena, vstala iz postelje in si nataknila copate. »Kam pa nameravaš?« je vprašal mož ženo, ko je prižigala svečo. Nič mu ni odgovorila, ko je odprla vrata v vežo. Nenamazana so bolestno zajokala. V kamri se je nekaj zgenilo. Mati je za hip obstala, potem pa stopila v vežo in izginila v kuhinjo. Prgišče suhih trešč je položila v kot pod istanje in ga zažgala. Ko je plamen visoko zapla-polal, je položila nanj Tončevo pismo. Kakor mučenec na grmadi se je zvijal papir in črke so prosile: Moja ljuba Nežika... Kakor sveče-nica groznega boga Grunta je stala Metelanka v belini pred grmado in popravljala ogenj, dokler ni zgorelo pismo do belega pepela, ki je frfotal visoko v istanje, kakor da so besede oživele, hoteč tja, kamor so bile namenjene... Morda je Metelanka to občutila. Vzela je poleno in pritisnila žerjavico v peč in založila predpečnik... Ko se je vrnila, je mož že hrčal. Stopila je h kamrskim vratom in prisluhnila. Obe hčerki sta sopli v mirnem spanju. Mati si je sezula copate in upihnila luč. Legla je poleg moža in molila za blaginjo hiše in duše: »Na čast sv. Florijanu, da bi nas varoval pred časnim in večnim ognjem. Oče naš..kakor tudi odpuščamo svojim dolžnikom ...« Kmalu se je pridružila tudi ona sopečim spalcem in je bila vsa hiša pokojna, le nad istanjem so še frfotale drobne bele besede pisma, ki je zaman prepotovalo tako dolgo pot, da bi potolažilo bolno srce... Tonče je pri dobri negi kmalu okreval. Ko je odhajal iz bolnice v PREDNAZNANILO! Na mnoga vprašanja, kdaj bo izšel »GRUNT« v knjigi, naznanja avtor, da bo izšlo celo delo v sredi decembra t. L Kdor naroči to res toplo pisano domačo knjigo vsaj do 15. decembra t. L, mu pošlje založba »Z e m 1 j a« v Ljubljani za popustno ceno v krasni mehki vezavi po 40 Din, v platno vezani izvod na po 50 Din. Plača se lahko tudi v obrokih, da se da tako prilika tudi malemu človeku za nakup knjige. Po 15. decembru bo »GRUNT« naprodaj v vseh knjigarnah z običajnim 25% pribitkom. Posezite hitro po tem cenenem in lepem božičnem darilu! taborišče, je dal strežnici pet rubljev in jo naprosil, naj pošlje za njim pisma, kadar dospejo. Zimo je prebil v taborišču Nižjega Novgoroda. Na vsako njegovo poizvedovalno pismo je odgovorila strežnica, da ni bila dobila še nobenega pisma zanj iz Avstrije. »Rada me je videla strežnica Katarina«, je začel s časom verjeti Tonče. »Morda nalašč ne pošilja Nežikinih pisem- Čemu sem jo pač učil naših črk! No, pa saj ni glavno, da dobim jaz pismo od Nežike, ko vem, da me bo čakala. Da jih le ona dobi in ve, da sem živ.« Na pomlad se je oglasil Tonče za delo pri pamješčiku čičikovu. Z desetimi drugimi Slovenci so delali vse do zime čez dan na polju, zvečer pa peli o svoji zemlji... IL Pomlad 1915. Janeza Kolenca so učili, ko je bilo doma največ dela, na petrovški gmajni hoditi in ročno sukati puško. Njive so dihale novo življenje in je bil ves zrak poln vonja sveže zoranih brazd, parečih se v sončni pripeki. Nad njimi je visel v nebesni modri pripet škrjanček, kakor sveti Duh nad božjo mizo, in neutrudljivo žvr-golel... »Marsch eins, zwei, eins, zwei...« je šlo cele ure, da so se noge same pomikale, kakor da imajo tudi svojo pamet. Misli rekrutov so bile vse doma. Janez je hodil v duhu za starim Šimnom po brazdah in preudarjal: »Ogrci so letos. Drugo leto bodo pa hrošči... Prav voljna je zemlja, se bo dobro zavlekel oves, da bodo imele svinje in kobilice obiln priboljšek. Na krompir bo treba —« »Halt!« je zakričal narednik in vsa kompanija je obstala, kakor bi treščilo vanjo, le Janezove noge niso imele ušes, pa so se še pognale naprej. »Civilist! Kakor stara koklja se držiš. Na babo misliš, pa pacaš«, se je razkoračil pred Janezom narednik. Vsa kompanija je planila v škodoželjen smeh. To pa je raztogo-tilo narednika še bolj, da je kriknil ves vijoličast v zabuhlem obrazu: »Prasci! Sami ste pacarji, pa se boste smejali kameradu. Jaz vam že pokažem. Habt Acht! Direkcija tista velika vrba. Laufschritt!« Pa se je spustila kompanija v tek. Narednik je stal, uprt v boke, in gledal kako je postajala kompanija vedno manjša. Prav do vrbe so že skoraj pritekli, ko je kriknil na vso moč, da jih je dosegel slaboten klic: »Halt! Kehrt euch!« Že so spet tekli proti njemu in puhali mimo, preden je spet ukazal: »Halt!« Težko so sopli upehani vojaki, narednik pa je hodil pred njihovimi vrstami in jih učil z zlobnim smehljajem: »Tako vas bom naučil kameradstva. Vi vsi ste eno, če enega kregam, ste kregam vsL« Iz življenja in sveta Krvavo prizorišče v Ženevi Moderni izumi v stari dobi Nič ni novega pod soncem O mnogih modernih izumih je mogoče trditi, da ne predstavljajo nič novega pod soncem, ideje zanje pa so bile tu že pred mnogimi stoletji in tisočletji. S tem seveda se ne zmanjšuje vrednost modernih izumiteljev, saj je končno dostikrat važnejše, kdo neko idejo izvede, in ne to, kdo jo je prvi imel. Dejstvo pa je, da so v prejšnjih časih imeli mnogo tega, kar sma-tramo splošno za pridobitev modernega časa. N. pr.- vozilo brez vprege, avto, železnica je zrevolucioniralo vse naše življenje m je postalo eden izmed temeljev našega časa. Resnica pa je, da je imel že rimski cesar Komod v 2. stol. po našem štetiu vozilo ki se je gibalo naprej s pomočjo kompliciranega kolesnega mehanizma, v staroveški Aleksandriji pa so poznali celo popolnejše vozilo, ki ga je gnala para — torej predhodnika naše lokomotive. Letalni stroj, oziroma njegov model je v 13. stol. zgradil že učeni menih Roger Bacon. Gnala ga je telesna moč letalčeva. Nekoliko pozneje je stopil pred javnost tudi slavni slikar Leonardo da Vinci s podobnim načrtom. železne tračnice je izumil 1. 1793. angleški inženjer Utram. Toda že v starem veku so imeli v Atenah takšne tračnice in v srednjem veku so v Alpah poznali celo ze kretnice, s katerimi so spravljali vozove z enega tira na drugega. Strelovod je izumil Benjamin Franklin. Res pa je, da so imeli strelovode v Tebah že za časa faraona Ramseza III., torej 15 stoletij pred našim štetjem. Avtomati, ki dajejo po vmetu kovanca najrazličnejše stvari, sladkarije, znamke, jedila, pijače itd., so izum naših dni — toda v stari Aleksandriji so imeli že pred vpadom Rimljanov avtomat, ki je za določen de- nar serviral določeno količino vode. Da se zemlja vrti okoli sonca ne pa sonce z vsemi drugimi zvezdami okoli zemlje, to je v 3. stol. pred našim štetjem vedel že grški učenjak in astronom Aristarh. V njegovih spisih nam je ohranjen ta nazor, s katerim ni hotel nastopiti v javnosti. Električno žarnico in gramofon pripisujemo izumiteljskemu geniju Edisonu. Obe stvari sta že prej izumila Anglež Grove in Francoz Crosse, a pariška akademija znanosti, kateri sta ta izuma predložila, ju ni upoštevala. Epohalm medicinski izumi niso mogoči samo v našem času, temveč jih je človeštvo »gojilo« že davno prej. V grobovih prazgodovinskega človeka, ki so stari po 15.000 let, so našli dokaze, da je ta človek poznal operacije na lobanjah. Krvni obtok so zdravniki poznali že pred tisoči let, egiptski zdravniki so poznali že narkozo in bakteriologijo so gojili že pred tisočletji. Vse to se je pozneje pozabilo. Slučaj je velik pomagač izumiteljem in odkrite-Ijem, kar sicer ne zmanjšuje vrednosti njihovih izumov in odkritij. Rontgen je nekega dne nevede približal v črn karton za-vito katodno cev s katero je baš eksperimentiral, instrumentu, ki je bil pokrit z barijevo plastjo. Barijeva snov je nenadoma vzžarela — in to ie Rontgenu spočelo misel, da izžareva katodna cev nevidne žarke, ki učinkujejo na barij. Kemik Falberg je nekega dne v svojem laboratoriju jedel z maslom namazan kruh, ne da bi si prej umil roke H:poma je začutil v ustih intenzivno sladek okus. Preiskal je kruh in maslo, pa ni našel ničesar, preiskal je roke in je ugotovil na njih presladek prah in z nadaljnjim iskanjem je odkril preparat, ki je danes znan pod imenom saharin. Letalci v rastlinskem svetu Padala, ki Jih je ustvarila narava že pred dvajsetimi leti je dejal prof. Schwendener, da je rastlina idealno rešila problem letanja za svoje potrebe. Vseka-Kor bi si izumitelji prihranili marsikakšno razočaranje, če bi proučevali tudi rastlinsko letalsko tehniko, kakor so proučevali živalsko. Tisti tehnik, ki je 1. 1617. zgradil padalo m se z njim spustil s strehe neke hiše ter se ubil, bi si gotovo ohranil življenje, da je šel pogledat k skabiozi, kako se padalo zgradi. Semena skabioze imajo namreč najidealnejša padala, ki si jih moremo misliti. Ta padala nimajo samo znane oblike gob, temveč so tudi okrogla in se izogibajo tako bolje vsem pretres-ljajem, ki nastajajo zaradi nakopičevanja zraka pod padalnim klobukom. Seveda si mora rastlina pomagati samo s konstrukcijo primernih padal in jadralnih letal, saj ne more uporabljati motorjev in tudi ne producira plinov, ki bi njena zračna vozila dvigala kvišku. Omejiti se mora na to, da opremi svoje cvetne praške in semena s pripravami, ki jim dovoljujejo čim daljšo plavanje v zraku in čim daljše potovanje od rastline matere. Pri cvetnem prahu je problem še lahke rešljiv, saj nima skoraj nobene teže. a že pri teži 0.0005, kakršno imajo nekatera semena, je stvar bolj sitna. V nekem primeru si pomaga rastlina fako, aa je seme opremila z dolgimi dlačicami. ki se družijo v snope :n se med vožnjo po zraku postavijo vodoravno, da se med njimi lovi zrak. Tako dosežejo semena padalno brzino 30 cm na sekundo. Enako veliko seme masa, ki nima takšnih priprav, pada z brzino 5 m na sekundo. Še zanimivejše so priprave, 3 katerimi se rastlinska semena spreminjajo v jadralce po vseh pravilih. Tako ima lipa tenke, trdne kožnate peruti, med katerimi sedi seme. Takšno seme ne zavisi niti od vetra. Letajo namreč s svojo pripravo tako poševno tudi v brezvetriju, da se oddaljijo od rastline do 100 m in več. Pri tem deluje rastlina z najpreprostejšimi pripomočki. Da spremeni seme v jadralnega letalca, mu pri majhnih krilih preloži težišče za majhno malenkost in že to zadostuje, da ne more pasti več navpično na tla. še popolnejša so seveda semena, ki so opremljena s pravilnimi propelerji, da potujejo po zraku kakor resnična letala. Liliodendron tulipefera ima n. pr. na svojem plodu samo trdno, konkavno zakrivljen listek, ki se med padanjem vrti okrog svoje osi, combretum pilosum pa ima na svojih semenih celo četvero takšnih kril. ki delujejo kakor lopate vetrnega kolesa. Ti primeri nam kažejo, da .je vse važnejše pridobitve letalne tehnike rastlina, v kolikor pridejo v poštev zanjo, že davno izkoristila in možno je, da je rešila še mnogo njenih problemov, ki jih do danes ni utegnila rešiti niti človek. Novi Robinzon Po poročilih iz Santiaga je odkril francoski kiitolovec »Tolouse« na nekem južnon otdku Magalhamsove skupine novega Ro« binsona. Ko se je del posadke izkrcal na otoku Rinca, da bi napolnil zaloge na ladji s svežo vodo, so naleteli mornarji na moža, ki je bil oblečen v kožuhov,ino ter je pekel kos mesa na ražnju Možje so ga nagovorili v vseh jezikih, M so jih znali, a se niso mogli z njim sporazumeti. Na zunaj so presodili, da mora b "H Rob nzon foavkaške rase. Po njih mnenju je mož zaradi odljudnega življenja docela pozabil čoveški jezik. Dozdevno je skandinavskega porekla. Ko so ga mornarji tki ve-bili, naj gre z njimi na ladjo, jo je Robn-:»n umih nog ubral v beg ter izginil v divjini. Bodoča zračna vojna j***. Najnovejša obleka proti plinskim napadom iz zraka je tako lahka, da v ničemur ne ovira človeka pri dihanju lepremočljive dežne plašče za oficirje in organe finančne kontrole kakor tudi za zasebnike, dijake in otroke nudi v bogati izbiri tvrdka Drago Schwab, Ljubljana Ptičji paradiž na dalekem severu 20 km dolgi, 14 km široki Medvedji otok v polarnem morju je eden najsamotnejših otokov na svetu, saj so edini stalni njegovi prebivalci člani radijske in brezžične postaje, ki jo tukaj vzdržuje norveška vlada. V pretečenem juniju in Juliju sta se tu mudila dva angleška učenjaka, Bertram in Lack, ki sta proučevala živalstvo tega otoka. To živalstvo so same ptice, teh je pa toliko, da predstavlja Medvedji otok nedvomno najbolj gosto naseljeno ptičio naselbino na svetu. Celo kopne ptice so med drugimi in učenjaka sta v svoje presenečenje odkrila nekaj škorcev z gnezdom; to sta doslej najsevernejša škorca na svetu. Posebno dosti ptic je po čereh, ki se dvigajo na jugu do 500 m iz morja. Po nekih mestih je toliko ptic, ki sedijo na zemlji na svojih jajcih, da moreš le z veliko težavo skozi tako vališče. Ne vidiš niti koščka zemlje in na takšnih mestih ti prizor tako rekoč premaga vid, sluh in tudi — voh. Zanimivo je, da te ptice ne sedijo samo na svojih jajcih, temveč da si v potrebi izposodijo tudi tuja. Zato pride med njimi često do hrupnih prepirov. Hripa v glasbeni obliki Angleški zdravnik dr. Mac Loughlin iz Mamikona. ki se v prostem času bavi 9 komponnnanjem, naznanja, da je pravkar dovršili simfonijo »Hrina«. ki prikazuje vse fraze te bolezni. Skladba se bo izvajala na javnem simfoničnem koncertu v Londonu. Letošnja Nobelova nagrada za kemijo Ameriški profesor Langmuir je prejel letošnjo Nobelovo nagrado za kem ijo. Langmuir je velik novotarec na področju elektronov. Mesarji pod steklom Najpopolnejša hngienična mesarija sedanjosti je mesarija pod steklom. Imajo io v Parizu, kjer je neki mesaod(Dor so si Mudi zatočišča po starem zidovju in v barakah, ki so si Jih čez noč postavljali iz zarjavele pločevine in lesnih odpadkov. Prvotno so se izogibali pustinje pod južnima in zapadniml pobočji Akropole, a potem se je v zadnjem vročem poletju razširila med njimi govorica, da vejejo sem od morja hladnejši zračni toki. Posledica te govorice je bito splošno preseljevanje na ta kos zemflje. Vsak dan si tri, štiri družine postavijo tam svoja bedna domovanja, ki so v najbolj kričečem nasprotju s starodavno okolico. Ob Gori nimf je nastalo že celo naselje. Na vso nesrečo so ti begunci zaradi 500 - letnega životarje-rvja pod turškim jarmom postali popolni Orientalci z vsem, kar se drži tega imena: umazarost, nered, neznosen smrad in dim iz odprtih ognjišč so se preselili z njimi pod stene Akropole. V kratkem bo ta samo še središče velike orientalske ubožme četrti. Naravno, da je to onečaščenje slavne okolice Obudilo tudi mnogo protestov in da so se zlasti arheologi postavili proti nJemu. Segli so po samopomoči in nasta vili čuvaje na akropolskih pobočjih — toda begunci ao po številu močnejši in zadnjič so čuvaje pretepli ter jih napodili. »Popolna anarhija vlada na akropolskih gričdh,« je pisal zadnjič neki atenski list. Položaj maloasjiisScih beguncev je sicer obupen in nihče ne more zanikati, da so vredni vsega sočutja, vendar bi se morale lokalne oblasti zganiti in Jim dopovedati, da ne smejo uničevati vrednote, ki so nenadomestljive in so pravo bogastvo Grčije. V oblastih, ki Jim ni na tem, da bi Jim bo dorpovedale in poskrbele, da se naselijo drugod v ljvdem dostojnejži obliki, je večja krivda nego v teh revežih, ki ne vedo, kaj delajo. zove, ki so jih vlekli vsakega po štirje konji. Okrog 1. 19. pred našim štetjem so imeli tudi Rimljani opravka s tem ljudstvom in so ga premagali. Umaknilo se je v gorovje in ni nikoli več prišlo civiliziranim ljudem pred oči. Tudi kolonialna ljudstva ne vedo nič pozitivnega o njem. Ce še živi, tedaj se je znalo izborno izolirati in ohraniti svoj značaj. Takšnih primerov bi imeli v svetovni zgodovini mnogo. Bagnoldova ekspedicija šteje tudi kopico geologov in drugih strokovnjakov z ox-fordske in chicaške univerze, ki krije večji del del stroškov. VSAK NAROČNIK »JUTRA* ie zavarovan za 10.000 dinarjev! ANEKDOTA Bogat Italijan se je bil zaljubil v neko dekle in se Je dolgo zaman potegoval za to, da bi ga uslišala. Nekega dne mu je končno dejala, da ga usfliši pod pogojem, da prinese dva bankovca po tisoč frankov ln jah položi na krožnik. Ona jih bo zažgala in med tem ko bosta gorela, bo smel on početi z njo, kar bo hotel. Tako se je zgodilo. Italijan je prinesel bankovca in tistih nekaj trenutkov, ko sta gorela, je bogato izkoristil. Ko je vse zgorelo, je sledila izpoved. — Ali ji je izpovedal svojo ljubezen? Ne! Samo to, da sta bila bankovca ponarejena... Vsak dan ena »Zakaj pa ne delaš?« »Lopata se mi je zlomila.« »Saj ni bilo treba, da si se tako krepko upiral vanjo!« »Tega tudi nisem storil; le naslanjali senx se nanjo preveč.« TRI MILIJONE S" PRAVA LEPOTA Oratis-kasete (proti 2 din za odpošiljate*) zahtevajte od zastopnika: COSJIOCHEMIA. Zagreb, Smičiklasova ulica štev. 23 brez kreme, brez pudra samo po VELOUTY de Nadomešča kremo in puder, a se ne masti in ne maže obleke. EDISON BELL GRAMOFONI in vsakovrstne krasne nove plošče so prispeli. Tehnik Josip Banja! Ljubljana, Miklošičeva c. 20. Velika izbira smuči. Pred nakupom si oglejte našo zalogo! 13415 Sodna dražba vzpenjače in drv na Obrni, postaja Boh. Bela, se bo vršila 22. XI. t. 1. ob pol 12. uri, pri spodnji postaji vzpenjače ob cesti v Bob. Bistrico. Kompletno vzpenjačo v približni dolžini 1600 m z vsemi pritiklinami in vsem priborom, ter ca. 1 vagon mehkih drv se bo prodalo najboljšemu ponudniku. — Plačljivo takoj v gotovini. 13295 Informacije daje: Inž. M. MIHOR, LJUBLJANA VII. Predam popolnoma opremljen rudnik v Sloveniji Izdelki tega so: kosovec, orehovec in droben premog dobre kakovosti 6.400 kalorij. Sedajna letna kapaciteta 1000 vagonov se za-more z majhnimi investicijami znatno povečati. V podjetju je zaposlenih cca. 100 uslužbencev. Poleg rudnika so 2 stari cementarni in kamenolom z zemljiščem od 27 ha. Rudnik je v obratu in plasira svoj premog brez težkoč. Interesente prosimo, da se obrnejo za bližnje informacije na Fa-briku šečera u čupriji. 13270 Ljudska Samopomoč v Mariboru mi je izplačala pripadajočo podporo po smrti moje sestre, gospe TEREZIJE VI-ČIČ hitro in kulantno, za kar ji izrekam tem potom najpri-srčnejšo zahvalo in priporočam to društvo, ki je posebno v današnji krizi eminentne važnosti, vsakomur najtopleje. Gaberjc, dne 9. novembra 1932. 13284 Josip Gorjanc. Pred nakupom ali prodajo vložne knjižice obrnite se zaupno na: M. JANKOLE, komanditna družba, Ljubljana 12728 Telefon 3052. Šelenburgova 6. Telefon 3052 INFORMACIJE BREZPLAČNE! Za novo železninsko podjetje v večjem kraju na Gorenjskem se IŠČEJO cA Za ustanovitev tovarne tekstilnih izdelkov iščemo za to v prikladni okolici, v kateri žive tovarniški delavci objekt cc31000 m2 površine, prikladen za zgradbo, oddajen v najem. Prednost imajo objekti z že obstoječo vodno silo ali obstoječim priključkom na močno strujo. Ponudbe s skico poslati na Tueomosse, Zagreb, Jeiačičev trg 5, pod šifro »S. B. 299«. 13390 Naprodaj parna žaga ki leži ob Savi, okoli 70 km oddaljena od Beograda, z direktno železniško mrežo spojena za Srem, Bačko in Srbijo. V tej žagi se nahajajo: parni stroj s stopnjasto rešetko za kurjavo z žagovino, 2 polnojarmenika in 1 horicontalni polnojarmenik z električnim generatorjem za istosmerni tok za pogon in razsvetljavo. Lastni industrijski tir in stanovanja za delavce. V gotovini potrebnih 200.000 Din. — Interesenti naj se obrnejo za nadaljnje informacije na Fabriku šečera, Crvenka (Bačka). 13270 le prvovrstne moči, ki so službovali v večjih trgovinah te stroke. Nastop 1. januarja 1933. Tozadevne ponudbe pod »Strokovne moči« na oglasni oddelek »Jutra«. 13430 Sodne in izvensodne poravnave, urejanje plačilnih težkoč izvršuje točno, vestno, diskretno oblastveno konces. PORAVNALNA PISARNA 13433 LJUBLJANA, Resljeva cesta štev. 9. Ljudski Samopomoči v Mariboru se podpisana najpri-srčnejše zahvaljujem za kulantno izplačilo pripadajoče mi podpore po smrti mojega moža g. Jožeta Potočnika, To eminentno važno socijalno ustanovo, ki nudi svojim članom podporo v najtežjih in najžalostnejših trenutkih življenja, priporočam vsakomur. Ormož, dne 9. novembra 1932. 13286 Cecilija Potočnik Anton Fuchs kleparska delavnica, Gosposvetska cesta 16 »PRI LEVU« izvršuje vsa kleparska in lesnocementna dela pri novih zgradbah kakor tudi pri starih naisolidneje in po zmernih cenah. 13404 J CENJENE DAME! Ako hočete imeti za jesen in zimo trpežen in eleganten PLAŠČ za nizko ceno, boste istega najlažje izbrale v konfekcijskem oddelku tvrdke F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 kjer se izdelujejo plašči v lastnem ateljeju po prvovrstnih pariških modelih. Za čas sezije vedno nad 300 komadov na zalogi v vseh velikostih, kakor tudi vse velikosti za deklice od i let naprej. Preden se odločite za nakup, oglejte si tudi pri nas brezobvezno. 12510 Pozor, gospodje! Vljudno sporočam, da sem znižal cene svojim izdelkom ter bom kljub temu nudil prvovrstno delo po najnovejši modi. Se vljudno priporočam MODNI ATELJE, Malis Franjo diplomirani krojač LJUBLJANA, Tržaška cesta štev. 29. 12484 | DREVESNICA in VRTNARIJA I &nton £app {Kamniti jI nudi I čebi nudi izredno močne marelice, Jucce in čebulice amarilisov, čebulice, posajene v zimi v lončku, cveto spomladi. 13403 i|a Naznanjamo tužno vest, da je preminil ustanovitelj in načelnik našega zavoda, gospod £$van Š&etCec posestnik in upokojeni poštar pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek 14. novembra ob 9. na pokopališče pri Sv. Tomažu. NAČELSTVO HRANILNICE IN POSOJILNICE SV. TOMAŽ PRI ORMOŽU. Baker, mesing, cink kupuje najugodneje MIROSLAV KRAS Zagreb, Sajmišna ulica. Tel. 66—49. 280 -fi- Moško silo zadobiite že po eol uri sata« s tisočkrat sijajno se ob-neslim. neškodlljiviim in 6ra>jnw> krepe&im 6j>eoi'jaI. ere&atvoan, ti d'ela po pris nanju prof. Del bet« prafve oudei«. Bodrijo organizma k nori žvvilijeneikS sre fti. Starost postranska stvar. Zopet polna energija io moč. Varujte »e po-tvorb! Ona 70 Din. divojma 120. za po po.ln.0 akr«piite(t 160 Din. Nešteto za-hvBilmčih pteeim. Diskretno proH pov- ietj«i pošilja Kemični laboratorij Institut V. Havelka Praga, Vršovice — Roška 4S2, poštni predal 12. 370 I ? ? Kaj Vas čaka? Kaj čaka čclniček Vašega življenja? Kaki viharji? Kake reči? Kake nevarnosti? To vse Vam povedo samo zvezde: Zvezde govore resnic«. V letu Vašega rojstva so odločile zvezde o VašSm značaju, o Vaših težnjah, o Vaši sreči, o Vašem uspehu v ljubezni, v zakonu in poklicu. Ne veste, kaj Vas čaka, kaj Vam prinese prihodnji dan. prihodnje leto. To vse povedo zvezde o,.smu, ki zna v njih čitati tako, kakor znate Vi čitatl kniigo. Spoznajte svojo usodo — poglejte ji v karte! Ne živite kar na slepo, spoznajte samega sebe. Zahtevajte načrt Vašega horoskopa, ki ga to pot izjemoma pošljemo vsakemu čitatelju popolnoma zastonj! Samo za stroške priložite Din 10.—. Moji prijatelji mi pišejo takole: Gospod M. P., Mlmonj: »Iskreno se Vam zahvaljujem za razložitev podrobnega poteka mojega življenja in za horoskop za letošnje leto. Bil sem močno iznenaden. ker se ml vse prikazuje kakor v zraku. Kaj me poznate? Vsak prosti čas ga čitam, ali se vse izpolnjuje ln vse se dogaja po napovedi. Da bi Vam le mogel vse podrobno opisati. Zahvaljujem Vas še enkrat za odkritosrčne svete.« Horoskop Vam napravim brezplačno jaz. prof. astrolog Helen osebno. Ta izredna ponudba velja samo kratek čas. Zato pišite takoj, še danes, preden pozabite. Navedite dan, mesec in leto rojstva. Naslovite na: Astrologickž laborator K. Havelka, Praha — Vinohradv, Sleska 116 - Jo. Poštni sehr. 18. POZOR! Spolno slabost odstranite t uporabo neškodljivega sred. &tva za akrepitev »La E;v8«. Deluje v vsaki človeški dobi s presenetljmim uspehom. Vzdržuje aekeuotao moč do globoke starosti. Na tisoče priznanj. Cena 60 Din, močnejš« 100 Din. — Uspeh zajamčen, v nasprotnem slučaju vrnemo denar. Havelkova ordinačni laborator Pošt. sehranka 6. 17, CSR., Praha-Nusle, Božetechova nI. 10/A. J. 5445. 379 Zastopstva za Zagreb, z ali brez skladišča, IŠČE dobro uvedena agenturna poslovalnica. Da prvovrstno bančno garancijo. Ponudbe na »Publicitas d. d., Zagreb, Uica 9, pod br. 32050,_12839 Samo z dodatikom cifcorije »Fa-no- POSHU8ITE rite dobi bela kanra dober oiu* FAVORIT cikorijo Oslajeni ječmen Menilo (zam, kave J. 12836 oKortlA 0TT Nabava živil za vojaštvo Intendantura komande Dravske divizijske oblasti bo na dan 14. novembra ob 11. uri sklepala četrto javno ustmeno pogodbo za nabavo teh-le živil: Masti svinjske ..... 11.000 kg Olja . ...............600 kg Sladkorja kristal .... 3.000 kg Sladkorja v prahu .... 50 kg Čaja .............10 kg Žgane kave............45 kg Maka................10 kg Pogoji se lahko vidijo vsak dan v pisarni Intendanture komande Dravske divizijske oblasti. Kavcija 5% vrednosti posameznih predmetov se mora položiti na blagajni poštne hranilnice v Ljubljani najkasneje do 10. ure na dan pogodbe. Licitanti morajo predložiti pri pogodbi vse predpisane dokumente. Iz pisarne intendanture komande Dravske divizijske oblasti E št. 14.608 z dne 13229 9. novembra 1932. qo oi CO vinjs&e kupuje po najvišjih dnevnih cenah Sone tfCnaflic, tovarna usnja {Ratnnffi * * Nabiralci po vseli krajih se iščejo 1- Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da se je naš ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod ENGELBERT KLAMPFER podpreglednik finančne kontrole po dolgi mukepolni bolezni, v 36. letu svoje starosti, dne 11. novembra 1932, ob 1. uri zjutraj preselil v večnost. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 13. novembra 1932 iz mrtvašnice na Mirogoj . Zagreb, dne 11. novembra 1932. 13396 FRANJO KLAMPFER, oče — FANI KLAMPFER, mati, in bratje in sestre Cene malim oglasom Zenitve tn dopisovanja, vsako beseda Din Z.— ter enkratna prt-ttojbina za šifro ali ta dajanje naslova Din 5.—» Oglati trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Dtn /.—, Po Din L— za besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, Icl spadajo pod rubrike »Kom pa kamu, »Auto-motn«, »Kapital«, »V najem«, »Posest*. »Lokali«, »Stanovanja odda*. »Strojih »Vrednote*, »Informacije«, »Živali«, »Obrt* tn »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potnikir tn »Zaslužekc, ie te t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te išče potnika Kdor ti pa p'td tema rubrikama liče zaslužka ali tlužba. plača za Za odgovor v znamkah neizpremenjene §} nizke cene vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din t.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro ali ta dajanje naslov» Vsi ostali oglasi socialnega enačaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za iifro sli za dajanje naslova pri oglasih, fci ce zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.— Najmanjši znesek prt oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—% %ri oglasih po I Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine ta male oglase je plačati pri preda p naročila, oziroma hh le vposlati v oismu obenem t naročilom. Posluži se dobrot, ti jih redno nudijo ,,JutrovV mali oglasi Vsaka beseda 50 par; zn dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (1) Gospodinjo (dobro kuharico), staro od 33—40 Iti., išče dobro situ-ira.3 gospod. Ponudbe z navedbo dosedanjih za po-glitev in po možnosti s sliko na ojr'asn; oddelek »Jutra« pod šifro »Xa d* želi«. . 4&707-1 Spretnega gospoda sprejmemo za sfalein obisk strank. Ponudbe na osias. oddelek »Jutra« pod iifro »Radio predvajanja«. 46784-1 Delovodja v kamnolomu ?p mojoče s konce?-.'o aH obrtnim ;i;iom. dobi sta! r"> službo. — ponudbe na 02'ias. oddelek »Jutra« r>orf »Kamenolomar«. 47030-1 Boljšo varuhinjo zmožno oenjškegu jezika, i-n nekoliko šivanja, sprejmem k 3 otrokom f starosti 3—S let. Povprašati v trgovini Stroja-nšek. poje? magistrata. 47204-1 Upravitelja ««., manjšo posest 30 oralov, popolnoma su«! jive-g:i ter vešč-.ga gospodar stva ;m vodstva sezonskega rrsta vratersikecr-i pošlo ■vaiija. event. z "am.st.Tom sipre-memo. — Obširne po rm-lbe im Publicita-s. Za g:i«b. Ilira 0. pod br 46945 "2 Mesar, pomočnika samostojnega delavca za tzilelo-vanje raznih mesntli izdelkov (tudi im-ozemca) sprejme Zevniik, mesar — Tvrševa cesta 41. nasproti sv. Krištofa. 47044-1 Kuharico prvovrstno, sprejmem za manjši hotel na Gorenj skem. Pismene ponudbe na oglas. oddelek »Jutrac pod »Kuharica 26«. 46807-1 Prekajevalec ki zna samostojno delati vse vrste mesne izdelke, int! r: ta.koj sta-1 no mesto, proti plači po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Mesa rila«. 4G933-1 Trg. poslodvodjo s kavcijo, iščemo za ma-nufakturno trgovino. Re-flektanti iz Novega mesta im okolice imajo prednost. Pomndlbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Manu faktura«. 46802-1 Mesar, pomočnika mladega • zaSf tnlka -stirejme SfMiiCtoj. Sv. I!j v Slovenskih gorieah. .' 47033-1 Dobrega brusača sprejme kamnoseško podjetje Kunovar, Sv. Križ, Ljubljana. 47101-1 Kuharico pridno in pošteno. k; bi opravljala tudi druga hišna dela. sprejmem k dvema osebam«! brez . otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Večletna spričevala«. ' 47189 1 Knjigovodjo (injo) popolnoma verziramega v ivostavnejfl knjigovodstvu, išče industrijsko podjetje v Mariboru. — Ponudbe z referencami na oglasni od-lelek »Jutra« pod značko »Sposoben 2362«. 46S49-1 Mlajša ženska perfektna pisarniška moč z popolnim znanjem nemščine in srbohrvaščine dobi mesto. Predstaviti se je pri I. Eiflert, Ljubljana, Tvrševa cesta 73. 47129-1 Boljše pridno dekle ki zna dobro kuhati in opravljati vsa druga hišna delo ter perfektno govori nemško, iščem za 1. december k boljši družini. — Plača Din 500,— S. Wal-dec, Zagreb, Gajdek-ova u!. S. 47109-1 Samost. kuharico sprejmem proti dobri plači. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4Tlilil-l Pekov, pomočnik mlad. ki bi tudi raznašal kruh. dobi ta.koj namešče-, nje. Naslov: Ivan Plevanč pekarn« Rti d o m I j e. 4684'1 -1 Pošlo vod i n .jo s kavči; o rabi takoj nro-metna gostilna na Gorenjskem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Po-slov-odim-ja«. 47033-20 Dekle za vsa hišna dela, čisto in pošteno, ki ljubi otroke, sprejme majhna družina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46896-1 Edgar Rice Burroughs: DRUGI DEL f pHjji1 115. Xa koncu tretjega dne so dospeli v vas. črnci, ki so ušli nedavnemu klanju, so jih že od daleč zagledali. Ves Tarzanov vpliv je komaj ubranil vazirskim vojščakom, da niso raztrgali Ijudožerov na kose. Tisto noč je vas proslavila zmago z velikim zborom. "A «HN 116. Treba je bilo izbrati novega glavarja. Buzuli je stopi] v slovesni krog okoli posvetovalnega ognja in izpregovoril: »Stari Vazi ri je mrtev in ni zapusti! sina. Samo eden je zmožen, da nam postane vodnik: beli mož, ki je prinesel zmago.« To rekši, je z dvignjeno sulico zaplesal okoli Tarzana. Dva čevljarska pomočnika sprejmem s kavcijo takoj za podru-žnico. Joško Ambrož, Grosuplje. 47060-1 Bosanci pozor! Imam za tovoriti večjo m-nožino drv. Lastniki tovornih konj naj pošljejo ponudbe na podružnico ?Jutra« Jesenice p"d »Ta-kojSnjo plačilo 200«. 47077 Študent (-ka) dotii postranski zaslužek s prevajanjem iz nemščine. Poaroj: dober, sočen, naroden jezik. Ponudbe z označbo rojistmeza kraja in bivališča pod »Stalno delo« na oglasni oddelek »Jutra«. " 47075-1 Izvežbana kuharica pridna, in poštena, dobi s i. deeemlhroui službo t dobri prnvincijalni restavraciji. Naslov pove oelasni odde'ek »Jutra«. 47.149-1 Mesar, pomočnik pošten in izurjen, zmoveu tudi prodaje mesnili izdelkov. dobi tnkoj službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 471614 Variete »Claridges« Beograd, Teraziia štev. 34 p rima lepe, mlade in inteligentne goepiee, koje bi ht-ele, da pos-tamejo artis-t-kinjie. Plača po dogovoril. Oferte s fotografijorn poslati soraij imenovani Direkciji 40902-1 Za nogavice in obleke dobro i z učene delavke potrebuje K r a d e c. Zagreb, Trak-ovčanska ' 31. 46943-1 Krojačico ki bi bila obenem sobarica pri odlični družini, iščem. Ponudbe s fotografijo na naslov; Danica Herzl, Beograd, Strahiniča bana 38. 47173-1 Dva čevljarska pomočnika sprejme takoj Franc Bohinc, čevljarstvo, Skofja Loka Novo predmestje 16 47200-1 Korespondenca s perfektnim znanjem slovenskega, srbohrvaškega in nemškega jezika. stenografije, ter dobrega strojepisca z večletno prakso išče večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Lastnoročno pisane ponudbe v vseh treh jezikih (tudi v cirilici 1 z navedbo referenc in plače .ie poslati pad šifro »Nastop takoj 202« na Aloma Compa-ny, reklamno in anonč-no podjetje, Ljv.bliana Aleksandrova cesta št. 2. 47185-1 Za samostojno vodstvo trgovine z mešanim blagom se išče izurjena prodajalka za takojšen nastop. Tr-sovina se nahaja na deželi poleg farne cerkve. Od kolodvora oddaljena približno pol ure. Potrebna kavcija 15.000 dinarjev. nct.aln po doeo cru. PomidRp pod šifro »Ugodna prilika« na podružnico »Jutra« v Novem mestu. 47273-1 Uradnico ali uradnika za strojepis in stenografijo sprejme odvetnik dr. Sk»t. Sv. Lenart v SI. goricah. 47322-1 Dekle ki bi vložilo večjo kavcijo, 'dobi stalno službo giwpndi nje pri logarju fvdovcu-sanieiO. Pouudbe z opis-om na ozlasnn' oddelek Jutra pod šifro »Gospodinja«. 47330-1 Trg. učenca ; primerno šolsko izobrazbo. z vso oskrbo v h;ši sprejme takoj trgorina •Josip Piavc. Celje. Vrazov •rg št. 1. 46019-44 Vajenca in vajenko sprejmem za čevljarsko obrt. Mokorel Josip. Ljubljana. Na mirju št. 4. 47132-44 Trg. učenko najraje z dežele, s hrano in stanovanjem t hiši sprejmem. Lastnoročno pisane ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Veselje do trgovine«. 47128-44 Pek. vajenca poštenega, z dobrimi spričevali, z vso oskrbo v hiši sprejme Jos. z u n k o. Selili j m o-b Dravi. 48-44 Kmetski fant z Gorenjskega išče mesto kot čevljarski vajenec. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra pod šifro »Vaienec«. 47306-44 Službe išče Barvar kiobukov, slame, svile, volne. pavolo in vseh vrst obleik, išče službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutru« pod »Barvar 100«. 47140-2 Zobolehnlk perfektem t zlatu in kaT-ču.ku, z Tečletno prakso, prosi službo — najraje bi 5el na deželo — eventuel-no samo za hrano in stanovanje. Nastopi lahko takoj. Ponudbo na oglasni odlelek »Jutra« pod šifro j Zolfotdiiiiik«. 47774 2 Trgovski oomočnik železnima«-, išče sltižbo. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod ».Nujno 40«. 46839-2 2 damski kroiačici za splošno dnmsko konfekcijo. iščeta stalno im tako,jšrije nameščen je. Cen j. dopise na podrurž. »Jutra« t Celjiu pod »Dobra moč«. 46828-2 Gospodična pridna, zdrava, izobražena, ljubiteljica otrok išče službe k otrokom. Pomagala bi pri gospodinjstvu, ki ga je vajena, gre tudi na dežele. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjka«. 47246-2 Zobotehnik popolnoma samostojen v zlatu in kavčuku, s 6-letno prakso in z dobrimi spričevali išče primerne službe v mestu ali na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 47276-2 Mizarski pomočnik išče dela najraje blizu Ljubljane. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 47274-2 Šofer s petletno pralkso. zmo«om vscili potpraiv.il. želi eta''v v oglasnem oddelku Jutra 46034-2 Prodajalka mešane trgovine, želi ka morkolS oremenirf službo. Rude v olje bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Nad vse poštena 313—2«. » 46341-2 Trgovski pomočnik s kavcijo, verziran -v vseli delih, išče službo prodajalca. skladiščnika, inkasant« aH sllč.no. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« t Mariboru r>od »Speceri;a »n železo«. 46S37 2 Mesto hišnika v Ljublja.ni spre>me državni upokojenec. Ponnd.be na osrlasni oddelek »Jutra« pod »tipoko-jenee«. 46203-2 Naerada ?0fl{) Din t'Ste mu. ki ml pripomore do kakšne službe, državne ali mestne javne. in to kjerkoli, na deželi ali v mestu. Ponudbe na oglasni oddelek -Jutra» pod značko »Dober zaslužek«. 47103-2 Učiteljica - abituri. zmožna slovenščine, nemščine in srbohrv.. želi mesta pri dcei. najraje pri šoloobvezni Naslov v osi. oddelku »Jutra«. 47103-2 Perfektna kuharica želi zaposlen :a pri kuhi dopoldne, pi dosoTOru tli di zvečer. P'sme.ne ponudbe pod »Snažna« na ojlasni oddelek »Jutra«. 47133-2 Pošteno dekle vaieno kiuhe im vse.h hišnih de', gre k boljši družini. Naslov t og' i -*1 ern oddelku »Jutra«. 470-37-2 200 Din dam tistemu ki mi preskrbi mes-t.o prodajalke t Llubijani. Naslov v oglasnem oddcJiku »Jutra«. 47030-2 Manufakturist 7. znanjem neniSkega jezika, npkadlilec. verziram tu di| v prodajo miodmih čevljev in nsmja, želi s 1. decembrom prememitii službo v mesito ali na deželo. Cenj. ponudile na oglasni oddelek ».Jutra« pod šifro »Simpatičen 989«. 468.31-2 Koresipondentinja slovenskega im italijanskega jezika, želi mesto pri kaki tvrdki. Gre tuda v odvetniško pisarno. Naslov v . oglasnem oddelku Jutra 4C032-2 Trg pomočnica izurjena v manufakturi, r. več3e.t.n.o prakso, želi stalno nameščenje —* najraje t m-est.u. Nastopi 1 a lik o takoj. Cenjene dopise na podVu^nieo »Jintra« v Ce.liu pod": značko »Mauufaktura« 47030 ? Kovač-šofer avtogenš varilec, s podkov-sko š.olo in večletno prak so., išče kjerkoli službo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani. 47030-? Trgovski pomočnik vojaščine prost — zmožen kavcije, išče zaiposlitev v trgovini ali skladišču. Gre pa tuidii kot iiikusaut ali sluga. — Cenjene ponudbe na ogUis-ni oddelek »Jutra« lK>d šifro »Agilen 25«. 47014-2 Absolvent »trojne deiovodske šole — ključavničar in vodovodu' instalater, išče službo. — C°njene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva moč«. 47016-2 Gospodična z večletno pisarniško prak so, izurjena v lesni stroki (merjenje' in računanje le sa), išče službo s 1. de-cemibrom. Ponud'be na ogl. ■-.ddelek »Ju.tra« pod šifro Kjerkoli«. 47038-2 Prodajalka špecerijske stroke, želi pre-meniti nicsto takoj ali pozneje. Cenj. ponudlie na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Vestna moč«. 47i19->2 Inženjer kemije s posebnim študijem v u»-njarsko-tefest.ilnii panogi._ s prakso v inozemstvu, išfe nameščenje ' Pomudbe pod -Kolorist« na oglas, odde-lima zakonemo ali k otrokom. Pomudbe na og'as. oddelek »Jutra« ood »Mirna deklica«. 47331-2 Stenografinja perfektna. z znanjem nemščine. i-šče nameščenje. — M.' Potočnik, Ljubljana — PoMe restante. 47328-2 Knjigovodinja z vailetno prakso, vešča korespondence, perfektna stenografinja ln strojepiska išče delo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojna bilancistkr* 47240-2 Mladenič vojaščine prost, marljiv in pošten, želi službo hlapca ali mesto slugo. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju 47317-2 Dekle ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, bi šlo brezplačno kot pomoč gospodinli. Pomid-be na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Brezplačno«. 47327-2 Mlado dekle ki ra&polaira s kavcijo — išče kakršnokoli zaposlemje Ponudbe na oglas, oddelek -Jutra« pod »Če mo?gnarieva ulica 4/II. ' 471S4-3 Puhasto perje čisto, čobaao- Din 48 Kg II. vrste Dim 38 kg, čisto belo gosje Dia 130 kg čisti pub Din 250 kg -az pošilja po poštnem pov se-tju L. Brozo-vio. Zagreb - Ilica 82. 13-6 Fige in slive za žganjekuho po nizkih cenah oddaja Ivan Jelačim, Ljubljena Emonska cesta štev. 2. £72-6 Puhasto perje 15 Dim. čo ha.no 32 Din, puh 140 Dim kilogram, t-er volno in žimo . za madrace izredno pocei' prodaja Sega., Wo:fova !:'. dvorišče. 370 1 Kredenco emajlirano, |>opolinoma novo, ugodno priidam. K har-jeva ul. l/pritličje. M;r|e. 47.101-6 Ali ste že bili milijonar? Ne! Toda sedaj pride čas za Vas. Predmet bobno-kanonski le 10 Din. torej predmet za vsakdanjo uporabo. Agentje. vpokojenci. reflektanti na postranski zaslužek itd. pišite pod značko »Živi in daj živeti na ov. 36. 46731-3 Oglasi trg. značaja po j 1 Din beseda; za da j janje naslova ali za ; šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (6) Denarno blagajno »Wertheiim«. s podnožno omaro, prosto stoječo, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46975-6 Norveško ribje olje najfinejše, sveže, vedno v zalogi. Naročila točno proti povzetju. Piccoii, Dunajska cesta ^ 2:<3 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik Trž-ška sesia 16. tel. 33-13 Otroške vozičke globoki, najnovejše oblike od Dim 030 dalje. — Trgovina M. Tomšič. Sv. Petra c. 32. 46301-6 Neveste! Kuhinjsko posodo, navadno in najfinejšo ter vse go spodim j ske potrebščine ku pite pri tvrdki Fr. Stupica. železnima, Ljubljana. Go-spoeveteka cesta štev. 1. 46195 6 Premog in drva prodaj® Jenoršek, Vodmat 200 Prodam rezilnik za rezanje zelja, koš za dojenčke, ročno pečico na petrolej, oljnato sliko Simona Gregorčiča. Cernigoj. Ljubljana. Mariborska 31 471-36-6 »Višinsko solnce« Original lianam, izmenični tok, 220 V., gorilec še za 4O0 ur. mali model, naprodaj. Naslov pove ogl as n' oddelek »Jutra«. 46675 Smrekovih sadik a1'! božičnih drevesc, do 1000 komadov proda Franc Pintar, Sv. Duh pri Škofi! Loki. 46S79-32 Konjskega gnoja nekaj voz oddam na Kar-lovski cesti 4. 47000-6 15 oken s šipamii in okvirji 1'50 X 1'60. 2000 starih, 'prvovrstno žgamih zidnih opek im pleitilini s.troj »WedermaniJ« 8/50. dva nitovodja. vse po zelo ugodni ceni pro-dim. Pomudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodno prodam«. 46984-6 Kopalno kad popolnoma novo, radi pomanjkanja prostora prodam — Na ogled v skladišču »Obnova«. Smartinska cesta št. 31 47040-6 Posteljne garniture fine tridelne 2.10 Din. eleganten gramofon portaib! 230 Din. gramofonske plošče gratis. Velika izbira damastisih namiznih prtov po- 30 Din, rje prost jedilni pribor v etmiu za 6 oseb 230 Din. Na ma-hne obroke. Ommia, Dunajska cesta št. 36. 47180-6 Omaro s steklenim-1 vrati, pripravno za knjižnico, ugodno prodam. Osrledati med 11. In 2. uro. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 47196-3 Ugodna orifika! Zložljiv kokošnjak z avtomatom za hrano in votlo, zračni prostor 10 m3, z dvojnimi stenami in kontrolnimi gnezdi, zn 1-300 Din radi seiitve n r o d a Klemenčič. Duina:ska 100. 4719S-6 Remington pisalni stroi. skoraj nov. poceni prodam. Dopise na o7 V1d\ — igračo kujj>;m. knudbe na oglas. odo--'tk J uitra t pod šifro 1_4oOOS 7 Foto-ovečevalni Kompanjona iščem v čevljarski ?troki za uet-anovitev trgovine s čevlji. Imam lokal na pro-kraju. Naslov pove ojlniai oddeiek >Jutra« 471:36-10 kup-' odo parat rm. »p^e u« a »m elek li.tra« [>od »i>0<-471*45 7 t^gajno »Tlpjrnrirl kupim. Po-nr ;ločev-;i meter dolge, prv rs-ttie,k u f,i Antoti Fuehs, Go^vetska c. 16 \ 47282-7 --- 2—4cenj radio z rdelanlr. zvočnikom, priključek a izmenični tok proda jvčar. Celovška c. 34/1 47326-9 Tefiico (deliti nI ko) J 1000 kg — Hiti Miha I|. Vrh pol je-Kamrnk. 472flft-7 okrog 300 lov. kupim. Naslov v ojsnem oddelku »Jutr. 47312-7 Vlog« velebank v Ttakeim znesku prodaja. J. Koranič, Zagreb, Lor-kovičeva ul. K/I le>v«, telefon &Š-7-J. 47'07-lv V Zg. Šiško na Martinovo v restavracijo čarman. Koncert, gosi, prašiček, klobase najnovejše prašičje žrtve. Izvrstna vina, velike porcije ln nad, vse prijetna domačnost.1 v Pridlt;! 47259-18 Lokal, skladišče in stanovanje >d d a m s f-.brt^r>tiii sa Starem trgu 24. 4733449 Kompanjona :5č-pim za dobro idioče podjetje s kapitalom od 30— UO.OOO Din. Tudii e hranilno knjižico. Ponudbe na ogl asm oddelek »Jutra« pod »Kornipamjon«. 47-lo2-16 Do 50.000 Din posojila iščem proti -vkinjrabi na pr»o mesto iti obrestim po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddolek »Jutra< pod šifro »Prv« mesto«. 47144-16 Lokali j V-aia besed« 1 Din; j « dajanj« naslova ali I za šifro pa 5 Din. (19) Lokal centru, ni prometni točki se odda s 1. decembrom v najem. 47217-19 Trgovski lokal novembrom oglasnem . 47265-19 -"-Mam s i.j, t. i. Naslov oddelku »Jut;, Parcele a'i »"kopni kompleta 5000 m' k9.vi.T0ra De>v. X. r Fu.^ $i»"udaai. Naslov v oglaroem oddelku »Jutra«. <7108-20 Pozor vrtnarji! Proda m mJ^« 600 Poizve se p-i Janko teš-ndk, Ljmtfjjaoa, Li.njra.rje-va ulica. 4706T7-20 Lep lokal Iščem v sredini mesta Lokal 3, o^rooia 4 sobe oddam , v--d_____>w na Mi)klo*e*vi cesti. - p°nYdbe na, Vprašate m Miklošičevi e. S*ldelt? »Jutra« pod šl-U: 18/1. 46762-19 I lr° »KranJ«- 47285-19 t/J /.a oesedo. gijLs: so e;ja.lnega taja po ~.l) par Za (H jpeje aa.sk ali 'A šifro S Di oziroma 5 Din. (il) Dvokesa »p-eiema v polno po pravo. poniVJie. »majjt rsnj« I ogr jea® shrambo pr »ime r i b n n a« F. F!- L. Kar lovska sesta 42790-11 12 dvokol jn 15 otroških ličkov pr jšn mol el ta-ii koti ča -e sezone 9 poceni, tra'i' proti hra,i knjigi«! pndaja F Bil. Ljub rjn.ni, KarloveSeesta 4. 42701-11 Več k« fla predaj na Y Cesta na Dobravo 4. 47367-11 \ eč starikoles (rabljenih) kupi Naslov v oglasnem odcn Jutra 47237-11 Kolo »Sla« dobro ohran;<*rK»,pim. — Naslov v og!asn«oddelkj »Jutra«. 47350-1.1 Kdor nudi bran« plača za vsakfesedo 1 Din; kdor f pre tiratio pa iaesodo 50 par; za daj» na siova ali šifre Din. >ziroma 5 Dia. (14) trgovski oglas Din Resnega sotrudnika trgion-a -gr o^t« ta. rščem za obnovam jo manjšega tek stri lin ega podjeitja. — Po mudiKe pod »TeSostJIni rt.ro-k^vrvrtk« na ogois. (»••i'-I«k »Jut™«. 46SK>-i6 "0.000 D«n posojila išicom za dofoo enega leta proti 10 »/• obrtnim in pr wm pol let,a. gar3.wi',x> i-n ta.koj ' ; objesti popnlm>ma n-o-\-;< omaro « 4 i edali. N«i«'ov v nglfl^Tieim iMidoliku »Jutra«. 47004-16 S—l 0.000 Din posojila Iščem na hišo, ti je brez dolga. PorrodlSe na oglas, oddelei-: »Jutra« r«>d »Po?o"ln«. 47912-16 Vk»so 100.000 Din Ljubljanske kreditne banke rabim. Plačam celo na obroke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »100.000«. 47322-16 Trgovino I ^ , v©9ii lokal z mešetrsm biagom. dobro »T^1' Praven za vsako vpp.i.,aao, z tepion prome- "'»rt posebno za peta pri- tem. ra« druiimkih raa I^ocljiv ker j bližini ni oddam pod zelo urod- ^f3, .°*,'dJaJm; Naslov pove •Jani pogojli v naj-em. Po- oddelek »Jn.tra«. nuibe n« oglasiti oddeiek I 47280-19 »Ju.; r a-c pod »Redika prilika«. 46038-19 Velik trgovski lokal pritličju iin prvem oad ^opju z ialočbaima in po ;!'>la ^ M _ • Z. kjer je U*'« elektrika vodovod Vsaia beseda 1 Din; ia daja.nje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (30) 4 stavbne parcele po 600 m' ob Du.na.jski e« stt za Stadionom proda meetmi stavbenik Anton Uavrič. Dunajska oesta 38 teJefon 3382. 46609-20 10.000 Din. Reflektantj dobijo naslov v oglasnem >d dolku »Juitra«. 46732-19 10.000 Din posiojila za eno leto prosi samostojen obrtnik. Dopisi na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujno 10.000«. 47266-16 7000 Din posojila proti visokim obrestim nujno Iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točna vrnitev«. 47299-15 Lokal v Celju irJStm v AVkf and rovi o!.. Kralja Petra e-e^ti ali na Giavnero trgu. Ponudbe na nosiiov: CrepinSek. Celje. Lokal za mesnico na FTrn*r>i pri Jesemir-ah o "da Karod Ocepek. Hru 'a. iin piiim. zelo ugodno na prodaj, ponudbe na naslov I. Rahn-e, trgovec. Most« 46770-20 2 hiši in stavb, svet po ngKidmi čemi naprodaj ob tra:mv.vu v Zg Šiški j.™, 10 i r- tmidbe na ogla^. oddelek »Juitra« pod »Krasno« 46913- SO Pekarno Hiša z vrtom i diviodružanfka — visokopri-4 -| tlična. pred 3 lotii z.ida.na. peijt?tje. Ižba rr žria tudi s hran.ipa-ir 4» U miiiiijtono, im-t» - «n: za 100 8/< r«ci-> v teku 1 leta. ffi-?>ia ca oglasni lek »Jutra« pod »Družai«. -16 Družabnik; i ve&jam rneskom, 4;-v. ?d za (»ook3li, v cen in dobro idočo oddam z I trn mesta ugodno naiprodaj norim letom v na^tn. — [ Cenjene ponudb; «d šifro Mafiko P.ru.nor, J^enioe. I »Trgovski lokali« na ogl. Fužin« 45. 47074-19 oddelek »Jutra«. 46362-20 Trgovsko hišo dobro vpeljano, t vrtom, kupim na prometnem kra jn v trgu ali predmestju. Plačilo takoj. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« r»od šifro »Gotovima 603«. 46725-20 Le rentabilno hišo ali vilo i vrtom im lep sroizd kn pl-m proti takojžnjemu p'a--r f »• •«_ i Ponudbe na oglasni Trafika v Mariboru | »jmtra« pod šifro s paviljonom naiprodaj. — >Renta.bi.'.n^t«. 46775 20 Naislt»v v oglasnem oddelku »Juitra«. 46922-19 Gostilno v promeitme-ro krajin oddani v najem, event. na račun. Nas!w v oglasnem odd^lkn : Jutra«. 46S3619 roke. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Dod »33.000«. 47309-16 Kompanjom 8 faufiitailom 330.000 t a> trvriTn a4i n^ikti g'delovanjem, iščea etn-o in dobro lej. c anovanje m razpi > "tiudbe na ogla-». o«k ».'ijtra« pod »Realn^ k; -na«. brezobrestna pos za odkup dolga tn zidavo podeli »Kreditna zadru* Ljubljana, poštni dal 307. Sprejme z? nike! I Vsaka beseda 1 Din: ia dajanj« nasiova ali ia šifro oa 5 Din. (171 Gostilno zelo prometno, na Jese«!-feh. oddam v najem. Po ntidbe na oglasni oddelek »Juitra« ped »Prometna« 47052-1 Podjeten trgovec mlad, samostojen, prevzame boljšo trgovino ali zastopstvo. Ponudbe pod »55.000 gotovine« na oglasni oddelek »Jutra« 47367-17 Vsaka beseda 1 Din za dajanj« naslova aH sa šifro ;>a 5 Din. (18) Gospodična t bndi stiski prosi d s fmsa eospoda 800 Ti soji a. Pomidlbe pod guma vrnitev« na og oddelek ».Jutra«. Gospoda t posestr dobrih zve in d istrijskimi kakor ti ?'>v«kimi krosi. il V proti udeležbi na b:čku pripravljeni isite viti večjemu poijeti^j ra-/po!ago. se na.pr< oddati tozade^e pon. v oglasnem oddelku tra« pod »Ajilnost«. 471 Pozor! Vsi k Rahnetu v Moste kjer je v nedeljo koncert, fina štajerska vina io ra« na dobra jedila. Priporoča M restavracija Rabne. 46771-18 Danes vsi v Zadntžni dom na koncert. Krvavice in goska. — Priporoča se Tone Huč. 47118-18 Martinovski koncert Na Martinovo goeko z domačo zabavo in dobro k3.p Ijico vabimo vse vesel v« željne. Rezka, Minka, Anico, gostilna pri stari cerkvi, Šiška. 47066-18 Vabim n« prvovrstne domače ko-Hn-e. Pršinano dobra kuhinja in pristna vina. Nizke c-eirve! Sobe za zakljn-čeme družbe. Priporoča te restavracija Zebal, Rudrai Ljubljana, Dolonjska cest« 466-:.7-16 najom na prometnem krs-ju 16 miinu t od postaje im 18 km od Maribor«. Dopi =e pod »I/^-pa bodočnost« na oarlastM oddelek »Jutra» v Ljubljani. 46838-10 Delikates. trgovino z z3.jitrkovaln'ico. prvovrst nio, z velikim prometom, za 300.000 Din proda Karo! Breemik, Cel?'asim oddelek ■Jutra« pod »Zanesljiva io siniipatKina.«. 460S9 Mlekarna na zelo prometni točki ugndro na prod a.; Naslov v oglasnem oddelku Juitra 47182-19 Vilo ki se diobro obrestuje, b 4 komfortno urej-eniimi stono vanji. davka prosto. 1000 m' zemljišča, lo minut >d »redine mesta prodam »H zamen;am ti enostianovan.i -ko K->t doplačalo lahko .•flufS tndi vloga do SOO.OOfi Din Mestne hranilnice lijub 'iao»ke. Naslov v og'a.sneu" oddelka »Jutra«. 46S15 ?< Trgovsko hišo emonadstropno, ob glavne eestf v »redimn trga. z gospodarskim poslopjem, vrtom za zelenjavo, vodovodom. elektriko io koon.pl trgovskim inventarjem prodam a.K oddam v najem « 1. deceimbrotn t. 1. — rad« odhoda. V hiši je dvoje stanovanj, lokali za vsako obrt. kjer že čez 100 >t obratuje mešana trgovina Cena 140.000 Din Refle.k tanti naj 9e zglastjo 4« 1. decembra t. 1. Kasto* pove oglasnj oddrtek Jutra 46844-20 Nova Wša gce;-cdarsko poeJopr*. sado^mjai, u^ivie in travnik ob se'o gpromofini e«-sti na najlepšem delu Gorenjske, pripravno ta gostilno, trgovin« ali drago obrt, pol ure od Radovlji-o<-, uigodmo naprodaj. Joka Kocjaočič, Gorje-Bled. 47OT0-SO Manjše posestvo z zidano hišo in pri+iklrna mi pri Vel. Nedelji, četrt are od že-les. postaje, na-p-odaj, e^ontoolno za hra ni1.no knj.ii.ieo. Pojasnil? d a.je M« t. Rakuia. mim r-ski mojster, Zg. Poiskala 4706^-20 Dvodnižinsika hiša novo zidana, naprodaj. — B:strica 32, pri Ru^»h. 47PP5-50 Posiestvo v?amem v naj«n v oko-'i.-i Ljubljane. Prvmidl^e posiaiti na M. Stepa.nčič; pištinoleioč« Blainea pri Sermici. 47061-20 Smrekov go/d 80 oralov, kakor kmotska graščinska posestva hiše, gostilne, vile, parno pekarno, velepro-mutmo. proda za 3RO.OOO Din Posredovailmica Mari bir. Frančiškanska nI. 31. 47002-20 Parcelo kupim Ponudbe z navedbo lesre in cene na oglasni oddelek »Jait.m« pod »Suha 300«. 47171-20 Prodam vilo 2 stanovanji!, velikim » Svmim iin sadnim vrtom ti t električno lučio, v do bnam stemni. Ed. C-^h, Ptuj 46931-20 .posEsr Realitetna pisarna družba t o. t. Ljubljana. Miklošičeva c. 4 proda: HISO, trinadstropno, vogalno, pritlično, gostilna, v nadstropjih deset 1—5 sobnih stanovanj, sredi Ljubljane, 750.000 Din. Prevzame se lahko večja hipoteka. ILO, novo zidano, eno-nadstropno, komfortno 4 sobe, pritikllne, 700 m* vrta, Bežigrad, Din 250 000 DVE HI5I, 20 raznih sta no vanj, vrt, dvorišče z velikim donosom, prometna cesta LJubljane, 900.000 Din. GOZDNO PARCELO 38 ha, dobro zaraščeno, pri Ribnici, 200.000 dl narjev. VEČ PARCEL v Trnovem od 500—1000 m« po 20 Din ln 15 m> Poleg tega večje število stanovanj, trgovskih hiš, kmečka posestva, parcele v vseh delih mesta po najugodnejših cenah, v največji Izberi. 47251-20 2 stanovanjski hiši ia 2 riJi v centru, ter go-»tilne naprodaj. Pojiialia daj- Jančar. Sv. Petra c. »T- 47328-20 Hišo prwwrT«o m trgioviio^, od-da takoj v najem tli proda Marija PairlAnie, Borovci pri Ptuju 17. 46711-SO 5 ha zemlje f blifijrlni Ptuja proda brovoHjee. Ugodtoa prilika za Primore*. P.nuuDe na oglas. odd'"ek »Ju.tra« pod »Dobra «. Krasno posestvo 10 eraiov, blizu Poijčao. za 75.000 Din proda FW Ptrfijčane. 46996-30 I 60.000 let že živi človek! In vendar... 100 let nazaj nismo ge Imeli železnic, elektrike, telefona, avtomobilov! Čudovito, da je človek vse to i-sumil baš v zadnjem vlomku svojega časa... Lepo hišo t hotelskimi wv baim, mesariio, prekajeval-n«!o in hlevi, sredi mesta proda Karo! Breizmik. Celje 46001-20 Majhno hišo z malo zemlje, kniprai na vložno knjižico, ali vza-meun v na/jem v predmestju aJi bližnji okolij Ljublja ne. Ponudbe na offlas. od delek »Ju.tra« pod značko »45.000«. 409711-20 Gostilna in trgovina s posestvom, v prometne® farnem kraju, z velikim stanovanjskim io gospo-dampkiro poslopjem. ra di smrta pod uigodnvnnB pog>^ na.proda.j. Informacij« pri Okrajni poeojiltnici ▼ Ormožu. 46956-20 šele pa je stara najčudrritejša iznajdba: radio. Iznajdba, ki nosi človeški glas ter vrisk in jok strun preko vsega sveta, ki napolni s svojimi tajinstvenimi utripi vsak prostor: palačo velemesta in bomo gorsko kočo... ter tudi Vaše stanovanje. Vaše sebe so polne godbe in glasov, prihajajočih iz vseh lc-a-jev sveta. Morda so ti utripi za Vas še nezaznavni? Ne pustite jih, da tako neizrabljeni gredo mimo Vas! Spremenite jih v glas ter — poslušajte radio! Kako se to stori, Vam pove Posestvo v r«ri do 90.000 Orn, ne nad t uro oddaljeno od rw*tny> kwiim. Plačutn • rani! no knjigo dobrega oelJjkecB '•"-"da. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celin pod značko »^"'tičus lesa«.' RADIO LJUBLJHNH miklnsičeua cesta St. 5 Dvosob. stanovanje 47031-^ I wt«i(kopri,tl'iono, solnčnio. - lkrn«no. oddam v Maribor- Prk«AC.fvn I "tiri &4. Vprašati v I. i vaoirv iv dstropju blizu »Stadio- amctnlm mlinom ta žag« | na«. 47007-31 2 zračni stanovanji v Gllnškl ulici 7/1., trt sobe s kabinetom in kuhinjo, oziroma 1 soba « kabinetom in kuhinjo se oddaš ta za december odnosno februar po nizki ter 3 biSMni. v h'i£i™ vež jep» niffta na«prod»j za I HvOSOh StanOV 3 n ie I najemnini. Vprašati Je 1,000.000 Din. Popust. - pri hišniku. 47238-21 Snre.jmo te tudi knjirce I * ^''"klinaroi takoj oddam | -- Stanovanje 2 »ob, ali »obe in kabioe ta išče stranka 2 o»eb. Ponudbe na oddelek »Juitra« pod »Sredina«. 46659-31/» Šivilja išče stanova nje 2 oob iin kuhinje. Ponudbe na ogl. oddelek »Ju.tra« pod šifro ^ Vod^Vlo^i I . Stanovanje , n« podružnico »Juitra« v I tri- dvosobno takoj od- | »Svotio e-tanovanje«. Mariboru. 47030-20 TriSOb. stanovanje da Drfvbež v dolini, | 47056-i3Ja 1 1 cesta IX/43. 47270-31 t pritiiklinami oddani z de- . ______________ ■ Nova hiša |c»mbrom v sredini mesta. I ~ ~ " 7 Dr ž. nameščenec Naslov v oglasnem oddelku | L>VOSOD. Stanovanje išče z januarjem stanova. vieoiopritliična, 1 2 sta no- Zi t ▼»nji io gospodarskim po- ' u «lopi-«n naiprodaj — Tezno 47ilo0-2 I s kuhinjo in pritiklinami j nje 2 manjših sob, ali so- ____________ _ . _________ j oddam v Rožni dolini, ce- I be& kabineta in pri-tiilklai. orir Mariboru, ^Gregorči6ev» I DvOSOb. Stanovanje sta XV ^ 301 47252-21 | Ponudbe na ogjas. oddolek ilica 7. 470R1-S0 | s pritiklinami, oddam si. . decembrom v podaljšanj I SObO 1H kuhinjo VerovSkovi ulici štev. uO. I .vddam v Zgornji Šiški 47148-31 | Kosovo lo0. 47357-31 »Jutra« pod »Držami!«. 46856-31/a Stavbno parcelo prodam. Naslov pov« ogl. oddelek »Jutra«. 472-13-20 t a nora nje Stanovanje 2 majhnih sob. ali sobe 'r Enosob. stanovanje I Stanovanje I ? in P" . „ j >___ I „. _ .,. . 1 ti kii nami isč« z ja.miarjem ^ T fin k»hmje oddam ! namešč-en^c f.3 od- Rudnrku. _Pojasnila .daj« | 1. decembrom. Vprašati v|MaU ^ Zrijnif ek. Moe-te, Predovi | Jeva ulica 5. 47U63-21 Predovičevi ulici štev. 30. rasle osebe). Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Sobo 1«po in zračnie, s posebnim vbodom ter električno razsvetljavo tafcoij odda.tn na Taboru št. 6/H — desno. 46779-Ž3 Prazno sobo veliko. x strogem c#g!. oddeiek »Jwtro«. 46991-2 I Dvosob. stanovanje . , ,. .Naslov v giasneim oddtlkn kuhinj« in vseh I * ^^ T »Jutra«. 47.121-13 „,_a. , ...... suninj« ra v<-en n^posredm okolici. — Po- 1 471o72! oddam takoj »I. cw3be aa ^^ - pozno;« biižil Stadiona - >Jn,tTac ^ °MaSko »Enim PraZHO SObO Stanovanje I •Jarnlkova ulica 6. klj-učem«. 47242-31/« Oddam 1 ali 2 vtem na - - 1 47292-31 | - | Kodoljtvem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 4TMi10-23 s kulimjo ln prittklinajol oddam na Miklošičevi e« d-vo- aJi trisobno, r Kra- __ ogla,«, oddeiok »Jutra«. | TriSOb. Stanovanje I Pa^^^S-teve^^rv"^ oo i u i * - i , . i na Kodeljevem aH v SI-. n . 40961-23 I s kuhinjo, shrambo ra apo §kl. Ponudbe na oglas- PraZHO SObO s ti Vprašati na Miklošič« I*,. . . j kopalnice takoj od- ni oddelek »Jutra« pod « posebnim vbodom oddam ^ clS tt- l&l «i7tl 21 [ Žtirisob. Stanovanje I v I »Mirna stranka/88«. I Mostni trg 7/1; ev^t. fe Dvosob. stanovanje « priitiklinamj oddam mir ni stranki. Na«lov v ogla«, iddolkii »Jutra-. 46866-21 „ „ J oddeiku »Jutra«. 47314-31 krasno, v Sp. Siski odda. n'o s 1. feibruairjem. Po ii udbe na poštni predai 72 I Sohlčno Stanovanje ] | dveh velikih sob in kabineta, z vsem komfor-| tom, s centralno kurja- 47288-21a opremn. «1/14-tli Dijaške sobe Sobo in kuhinjo '>vosob. stanovanje I iS^^StTz * | Sac* 47278^" » prMklinami takoj oddam | Sl>Ta Vsaka boseda 50 par; za dajanj« naslova aH za šifro 8 Din. (22) Opremljeno sobo lepo, oddam lo bo!jš:m osebam. Goppopvetska ce-sta 5, pritličje. Žabica r. — i Ogleda se od 1. do 2. 47099-23 Naslov t oglasn«11 oddelku »Jutra«. 46871-31 2 stanovanji šaJ nioo m pri-tiikliinaini odda Kirbi&eh. Kongresna trg štor. 8, Dvosob. stanovanje . . Stanovanie ' I H ? fw»n.A hranA ,^^ - 46061-31 Sobo s kuhinjo in pritiklinami takoj od- ------- - ----------- &-m v Rožni dolini, e«to I tom, centralna kurjava, I „: , J strog-im vU št. 12. 47027-31 I oddam s 15. novembrom n:lazor3"(>m' .aooro, v Levstikovi ulici št. 25.1 P" pouku.^ Po- 47280-21 Sobo s kabinetom. solnčno. 8 ^f6?0 hrano iščem ia di- čisto, oddam 1 ali 2 we-krasno, z vsem komfor- sredujeeolko, real- bama. Stari trg ia/1 desno. 17101-2 V Celju 46681-31 j oddam stanovanje s 'oremi »-►bami. kubi.njo in priti. nudbe na trglatni oiidclek »Juitre« pod »Dijakinja«. 46845-22 Opremljeno sobo 2 sobi in kuhinjo Trlc/A 1, —— i« I klinami. Nasl-nv pove" po- I oddam 2—3 osebam. Na-| Diiaka triMMJ. »anovanje aružnjc3 ,JW>, v slov v oglasnem oddelku .. I finitivno " t«='nfWm o«e « kopalnico «1 prutmkltea- 470.rv»l »Jutra« 47286-21 - »^J«®«««. nizki nmtivr«) tw=,UT®e!tv.m o?e- I 5Jutr&t- ^ 1^00 zli ■ f I lom. Kolodvorska V/T. snažno, imrM, e«pirira-no, parket, elektrika, v-o | y Zj^SL^T,J,r5*J ki'™ takoj oddano v pa Dijaka Podjunska ulica št. llj p^etvi sprojmem v lepo j tu »Jutra«. 47349-211 »fbo kot so^tanovalea k višješolc-u. Naslov v oglas, oddedku »Jutra«. 47195-23 Sobo oddam 2 osebam«, s 15. Naslov v ogiasnem cdd"!-47095 23 s pritiklinami ln elektriko oddam največ štirim! za 4001 sprejmem po 4i50 Din na Dva dijaka Prazne sobe takoj oddam v sredi nf mesta. Naslov v kUmim oddelku »Jutra«. 47054-23 la«i Vzaijemme peMjitaicc p-^u cJonnvafiip oaaam najve na MiklošnAfvi ee&« 5t 7 I CnOSOO. SfanOVame odraslim osebam __ „_ ____ ____ „.„ ... — Pojaonila daje tajništvo I s odda D. Rov I Din. Naslov v ogl. oddel-j sta-novanje z vso oskrbo. I Sobo med uradnimi urami od 8. I iak' Kolodvorska u'- 35- Iku »Jutra«. 47352-21 Naslov v oglasnem oddelku z Hettričoo razsvetljav« do 12. 46002 31 I 47136-31 | --- j »Jutra«. 47347-22 I oddam soJidmenvn gospe in ] ali gospodični. Poljanska 31/1- 4707-1 2* Stanovanje Enosob. stanovanie Dvosob. stanovanje eno- in dvosobno take JI Dijaka odda.« r Zg. šiSki St. 194 I ' kabinetom oddam_ e 1.1 oddam na Kodeljevem.I sprejmem z vso oskrbo v __:__. ,- —™ I v nodaiišku Verov- I Karlov v' rwto«rt<»m r^-! t/wvln ozn tVn mr._ pri novj Soli *yT73-31 I v podal jšku Verov- I Naslov V oglasnem od-1 toplo sobo za 650 Din mehove ulic« 68. 47201-21 I delku »Jutra«. 47353-21 sečno, blizu obrtne šole in I odrtaim Dr^St0Sfi5f„}*iJ Krasna stanovanja I Stanovanje na.jemm.ikov, Vsgnra al 8 shlr1- "n. T | oddam s 1. decembrom. — »73-31 '"'"trn takoj oddam. Po- I poizve se pri Kamniti mizi __nud.be na oglasni oddelek I v gornji Sišti. 47347-31 »Jurtira« pod šifro »Kom J - ^ ^ K„ tortoo __47335-31 Stanovanje I "oddelek " »Jutr««. Sobo akoj. Nasfor ▼ realk«. Naslov v ogiafnom I oglasnem oddelku »-hitra« oddelku »Jutra«. 47358-22 | 4708*-^ Sobo in kuhinjo decembrom oddaim na G-lincah, «wta n/I. 46686-31 }vosob. stanovanje kabimert, Ik.opaimica, priti-klim«, na Kodfije-vem od dam poconi maloštervilni redoljubni rodbini. Naslov v oglasnem oddelku »Ju tra«. 40IM3-31 'etsob. stanovanje na mkvo urejeno- s toinpl. koipainico in parketi, centru oddam takoj ali pozneje. — Prmprošatii v Krojaški ulici 5/1. 47115-31 Trisob. stanovanje kopalnico in vsemi pritiklinami oddam s 1. de-e^mibrooi aii g U februarjem. Naslov v oglsMiem oddelku »Jutra«. 47089-31 Stanovanje partetintiirih »ob, kabineta, kuhanje «1 pritiklin, oddam v hiši v Novem Vodm»tm, SuSteršičev« nI. št. 7, tik za šolo. 4Tmai-3! Suho stanovanje »oba, kuhinja, veranda in vrt, oddam z* 360 Din. — Soba in kjitiMvja 200 Din. Jurčkora pot 35, Ilovica. _47133-31 Trisob. stanovanje ▼ WiSni banske uprav« v S. nadatr. oddam. Ponudba pod »t. februar« na oglaaoi oddeWc »Jutra«. 47064 21 Dva dijaka I Lepo, prazno soN> »prejmom v vs>o o »k r b o I oddam v novj bi® v Ko-slredi mesta. Naslon pov« cenovi u5ici. 47146-23 o_«_*_ ,i««a.««U I * pritiklinami, elektriko in Solnčno stanovanie Todo ■ vodovodom poceni oddam v 2 sob, kubitre in kopal- Mo*Uh, Predovičeva uJ. 9. rrioe takoj oddam za 650 Din. Vprašati Ob LteMja- 47363-22 | Dye pnj^ sobi brez kuhinj«, « seiparatr«-'« ■ijl 7. 47335-31 Dve stanovanju p, __. .__I dvosobno in Stirisobno, ta- UV090b. Stanovanie koj. oziroma s februariem tako; oddam Cesta v RoS- j odda Tribuč. Glince, Tr-00 dolin« »t. 36. 47206-31 ] iiška cesta 6 — tel. 2605. 4731:1-31 i Dijakinjk> I vbodom, v Hižrni »Zimaj- 47341-31 I višjiib razredor srednjo ?o- I skega mos-tu« oddam takoj - I le, sprejmem v vso oskrbo I mirni stranki. Naslov pove sredi met-ta. Naslov pove I cgiasni oddelek »Ju'ra«. offlasni oddelek »Juitra«. | 47143-2S 473&4-5S Sobo odda Dvosob. stanovanie, „ takoj oddam aii ®a 1. Komfort. stanovanie december. Stanovanje ,1e v Suvoborski nJiei za Be-zelo veliko, lepo ln s-iho, j žigradiom oddam 1. de-s parketi ln vsem Knm-1 oembra. Pojasnila v Sta ničerri uJici 12/1. 4729k5-31 fortom. Poizve se pri Žužku, Stožice št. 152. Cena nizka. 47225-21 Stanovanie trisobno, komfortno, ▼ sredi mesta oddam takoj v najem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 47213-21 Stanovanje dvosobno s kabinetom oddam takoj v najem, Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47215-21 Dvosob. stanovanje narketlrano. ▼ vili poceni oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 47253-21 Trisob. stanovanje prostorni*, po rmemi conf oddam 1 1. decembrom dostojni stranki. Naslov t nejasnem oddelku »Jutra« 47351-51 Trisob. stanovanie moderno, zasebna drvarnica, pralnica ln velik vrt oddam takoj za mesečno 600 Din. Moste. Prešernova 19. 47331-21 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; za dajanj« oasiov« aH za šifro 3 Dio. (21-a) Dvosob. stanovanje najraje ▼ eeotro aii ta Bežigradom, po mo£w*ti s kofnloioo te etvo čisto sobo pOfWbej, labko » drugem nadstropju, išče e 1. decembrom stranka »d ras lih. Ponudbe na ogiaa. oddelek »Jutra« pod značko »Točen plačnik 469«. 40981-Sl/a Vsaka beseda 50 par: dajanj« naslov« ali za šifro 3 Din. (23) Sobo strogo tepo-riraDO in udobno, soli Evrope al.i so dišča »ffim. Ponmd-b« ni ogla«, oddelek »Jutra« pod -Setpairirana«. Ooremlieno sobo I p posebnim vbodom in toplo vodo, blizu haino-vin-ske vvprave oddam. Cfr^-I harjeva trika 5. 47165-?3 Opremljeno sobo S s poseb. vbodom in elektriko, v pritličju oddam « 1. decembrom v Ilirski u'. | št. 20. 47160-23 Prazno sobo • predsobo, parketom, elek trio in posebnim vbodom tudi i« pteanno. takoj »d da.m. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. Prazno sobo 46982-33 | čisto, s posebnim vbodom s fioipmjie. v cemtru mesta oddam t-udi za pisarno. — Nas'oiv v oglasnem oddelka »Jutra«. 47155-23 Miren kotiček 46547-23 | za so'idnM—» gospoda — sobo s posehnim vhodom nre.m'ljea»o, s »o uporabo kopalnice, nasproti ba.nske uprave oddam samo boijšamiu in stalnemu gospod«. Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod fiitro »600«. 4t»&>-23 Opremljeno sobo aoinčflio. s posebnem vhodom, parketom iji eJek triko odd a,m 2 osebama v Trnovem, it. 19. Sta.retova ul">e 469SK3 Solnčno stanovanje z izvrstno h ramo takoj oddam gospodra aH gospodični. Zidairnik, Smoietova it. 18. 46891-28 Opremljeno aobito t posrtbrniCT vhodom, poceni oddam v Podimiilščakovi niici št. 3H/I. «9:»")-23 2 gospoda ali gdč. sprejmem na stanovanja s svojo posteljo aU brez. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 47271-23 Sobo oddam pošteni gospodični. Marija Fine, Ljubljana VII., Gubčeva 17. 47348-23 Dve sobi elegantno opremljeni, vezani vhod s stopnic, v centru, oddam tako:. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47291-23 Dober značaj Dvignite pismo. 47.176-34 Prijateljstvo Dvignite pismo jutri dopoldne. 47177-34 Rebeka Sestanek dan«s dopoldne. 1'isajo leži. 47il78-2-4 Vdova 45 let, s pokojnino, z družinico želi znanja s starejšim, dobrosrčnim gospodom. Samo resna' pianine od 10.000 Din Gramofone sprejmemo v komisijo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra c pod šifro »Hitra prodaja*. 47199-3 Flauto Bom dobro ohranjeno, prodatn. Ponudbe na oglas, oddelek »J>itrat pod šifro »Flauta« 47229-26 Pozor, pevska društva in šole Harmonije od 2000 Din Sobo im šolnino, oddam solidm-etrai gospodo. Naslov pov«- oglas. oddelešk Jutru 47043-33 Sobo t aH brevem. Gradaška ml. 8/1 47193-23 Opremljen kabinet podere? en. za !<30 Din od d«m čez dan odsotni os-ebi •v Kolodvorski ulici 11 — podstrešje. 47202-23 Onremlieno sobo t sredini mesta oddam solidni osebi. Naslov pove Oiriasni oddelek »Jutro«. 471o3-23 2 opremljeni sobi c uitnivalnieo. straniščem, plinom, elektriko ii) sepa riranim vhodom oddam blizu sv. Krištofa. Beži grad 12. 47773-10 n ■ ———— Sobo t 2 posteljama :c separatnim vhodom, bi izu trnov »ke cerkve oddam s hrano »H brez. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 4T162-23 Kletno sobo Veliko, lepo in svetlo od dam. Naslov v o^asnem oddelku »Jutra«. 47334-23 Opremljeno sobo oddam gospodu ali gospodični v Salendrovi ulici 4, pritličje. 47228-23 Opremljeno sobo in prazno sobo i elektriko in posebnem vhodom, v sredini mesta pneeni oddam. Naslov v oslasnem oddelku »Jutra« 47231-33 Pisarniške sobe v sredini mesta oddan, v najem. Za naslov se pot zve v oglasnem oddelku »Jutra«. 47216-23 Prazno sobo veliko, svet.lo, zraven sodnlje se odda s 1. decembrom bollšemu sta'-nemu gospodu. Naslov v oelasnem oddelku v,j-p-tra«. 47260-23 Prazno soW* oddam tako; aH s 15. novembrom v vili blizu Ti volije — Ce«ta v Rožno dolino 14 (blizu Vrtače V 47234-23 Prazno sobo • popolnoma separira-nim vhodom oddam boljši gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 472S7 23 2 prazni sobi »račni, i vso uporabo kopalnice oddam takoj. — Vprašat; v pisarni v Kapiteljski ulici 3. 47362-23 Iščem sobo okrog Trnovega in Rimske ceste. Naslov v ogla's. o-d delk-n »Jutra«. 47254-33 Deloma proti instrukcijam oddam lepo sobo profesorju ali dijaku klas-čne. Naslov pove oglasni odde'ek Jutre 47244-2? Sobo S posebnim vhndom in vso o«k-bo oddam v cenfni m^ta. Na=!ov pove n?'ag. oddelek »Jn tre«. 47297-23 Sobo • poset. vhodom in elek trično razsvetljavo oddam po zelo oliki ceni trem jrrwrr>nd"m v Rožni ulici 27 — dvorile. 47296-23 Sobo lepo opremljeno. s poseb Trm vhodom'in elektriko. s klavirjem oddam en; ali dvema ovohamo — lahVo takoj. Tabor št. 5/T desno. 47328-23 P~i Sv. KnStolu Oddam onremlieno sobo s posebnim vhodom, z ali brez hrane. Naslov v oglasnem oddelku -».Tv-trae. 47279-23 OpremJietio sobo lepo. takoi oddam v Tavčarjevi ulici. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. <7366-23 2 prazni sobi vezan vhod s stopnic, oddam takoj za pisarne a'i ordinacije. Naslov v og odd. »Jutra«. 47290-23 Prazno sobo veliko. ulično, pripravno ta pisarno, atelje aLi slano vanje, odda tatoj Uran. Ljublja-na, Mestna tr? 1.1. 47335-23 Opremljeno sobo lepo. z balkonom, oddam 1 a i 2 gospodoma na Poljanski c-esti '13/11 — levo. 47054-23 ponudbe s polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mlra-mar«. 47248-24 Vsaka beseda 2 Din; za u~jan je naslova ali šifre pa o Din (35) Lepo sobo s strogo separiraniin vho-d'-m i.n razgledom n« ulico oddam takoj. Ocrlr-dati ponedeljtsk na Starem trgu št 97 i 47351-23 Sobo letpo oipremlje.no, z elektriko. zelo postni oddam tudi s hra.no v Sp. šlšiki. Alja ževa 17/L desno. 47360-23 Sobo oddam solidnemu gospodu na Jiurčičavom trgu 2/11. 47343-23 Opremljeno sobo s pnsuhnlim vhodom, takoj oddam v Ko.mensik-e.ga ulici Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~ 47340-33 Sostanovalca po nizki ceni sprejme hišnica na Vidovdainski c-esti št. 3. 47333-33 Opremljeno sobico solnčno. z do-bro domačo hrano oddam za 550 Din gospodu v Trnovem. Sta retova ulica 25. 47293-23 Prazno sobo veliko, svetlo. posebni vhod, kjer se lahko postavi štedilnik, oddam takoj ali pozneje Mestni trg št. 5/2. Kurili. 47334-23 Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (33-a) Dve veliki sobi v pritličju, na cesto, takoj idd.-un. Naslov v oglasnem tdd e>!ku »Jotrac. 47030-33/» Sobo z balkonom prazno ali opreml-j-eno takoj oddam. Podimii'ščakiO-va ul. 41. 470S7-23a Študent išče separirano sobo z vso oskrbo razen perila, v ce-ne do 400 Din. Prednost center. Ponudbe na o-glas oddelei »Jutra« pod šifro »Za ld. november« 46990-23/a Sobico išče ves dan odsotna gc-sipodnčna, ki gre event. tudi kot sostanovalka. Ponudbe z navedbo cene n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sobica 07«. 47307-23/a Dopiši Vsaka beseda 2 Din: za dajanje naslova ali šifre pa 5 Din. (24) Agilnega trgovca tudi vdovca d>o 45 let i lastno trgovino, želi spoznati premožna podjetna 38 let stara gospodična. — Polni dopisi na oglasni od delek »Jutra« pod »Sorodni duei«. 47123-24 Obrtnik ločen ne po lastni krivdi, star 32 let. mirne narave :n dobrega srca. išče sebi enako gospodično. vdovo ali ločen-ko. katera pose duje hišo ali nekaj gotovi ne. v svrho skupn-t-ga gospodinjstva. Dopise na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Srečno življenje 50«. 47127-24 Spoznajte sebe, svoj značaj! Ponudbe pod »Grafolog-« na oglasn-' od delelk »JuJ Trgovec (♦■ni-ec) išče pošteno znan st-vo z omik.mo. neodvisno lamo. Ponudbe s sliko na oddelek -.Tn• -n. ->rV ^Daiucrnde Frenindiseh-ift«. 45900-34 Vilko in Vla^Vo skleniJa sta kra te.....??? Rio de Ja-neiro. 29./X. 32. 2 prijatelja (tehniika) sred-njih let. resna in simpatična. ki sta pred 5 leti za-ip-.ustila belo Ljoibljamo — oh ron.i vsi jo v nn:!epših spominih, iščeta vsled po manjkanja znanja tem potom dve Sloio.nskii devoj-fci. ki bi hoteli eventnielno spreimoniitii mrzli sever t večno sončmiim jnpoim — 35 do 40n C v senci. — Stan, preteklost in d ena* postranska sitrvair, Ijuibeiz-en pmč. najlepši «! a t«! — Staros t d«>' 30 let, vd ove niso iaključene. Dopise po-liiiibno v slio-v.. srbohrvaškem. ru^k-em. španskem. po.rtiifffl.lsk«m. Jtalioainskem. francoskem, a.n^rleškeim sin nemiškem jeziku, s priloženo sliko do 1. januarja 1933 na n9*lw: Dr. Hw Kaniti (Tgor Ro-isl. Rio de Jcnei-ri". Bmsiil S'A — rua S°nadioT Damtas Nr. "—.1 „. Ka vsolko pi-smo ,>d srovior zajamčen! 46544-25 Trgovski nourtoč^ik se želi spo®na.ti z devojko v svrho ženiitve. Dopis-e s s'ikio na oglasni oddelek »Juitra« ped »Obremo-vac« 4C974-2C Gospodična premožna, sinupa'i-čna. inte-liigentma in neomadeževane preteklosti. želi ooročlti državnega uradnika. Do pis« na podruižnico Jut.ra v Ma.ribo-ru pod značko »34Hetna«. 46024-25 gospodično ali mlado vdovo. ki ima 60.000 Din gotovino, kar rabim za povečanje obrata. Sigurnost. Resne ponndibe na oglasni oddetek »Juntra« pod šifro »Značajen 30«. 46948-25 Trgovec star 29 let, s 40.000 Din kapitala, želi poročiti 20 do 38 let staro gospodično, ki ima svojo trgovino al' želi skupno prevzeti trgovino. Le resne dopise iia podru-žnico »Juitra« v Celju pod ona-fiko »Trgovsko nj obtežena« 47038-^S Mladenič star 29 let. č-edin-e zunanjosti. trgov«ko naobražen, z go.000 Din gotovine, želi znanje z gospodično, ki bi 'ms'a ohrtmi His* in n^ktii premioženja. — Samo res-ne ponudIKe. če mojoče s sli ko. na oerl. oddelek Jutra pod »Ta:most ča.stna zadeva«. 46995-35 Gosnod K M star, ki ima neka; kapitala, bi poročil boljšo gospodično — dobro kuha rlco z nekaj pretira okov Pooudbe na podruž. Ju.tra v Mariboru pod šifro »Do brosrčnost«. 47311-25 Gostilničar star 38 let. ločen. že"l znanja z gospodično, lr--enko ali vdovo brez otrok v svrho ženitvp, z nekaj kapitalom. Pr-nudbe na oglasni odd--lek »Jutra« pod »Tako'-šnja ženitev«. 47208-25 Samostojna gdč. bi poročila poštenega go ■spoda z nekaj gotovine. — Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Poveča na obrt«. 47363-25 naprej dobavlja tvorni-ca glasovlrjev IV. HACIN, Domžale. Zahtevajte cenik! 46192-26 Kratek klavir tvrdfke Bosendotfer, z metalno konstrukcijo, poceni proda Bizja-n, Giince pri LjnibitjaiiM, ccista V1I/31. 47264-36 Klavirje! planine prodaja in izpo-sojuje najcene tudi na obroke Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 5. 47268-26 Klavir dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47269-26 Čevljar, prešivalni stroj (Durcihinahm«iMv!iM>e) malo rabljen, v dobrem stanju, na etrojro pogon, kupimo. Pismene ponudbe z na vedlbo faibrikata in kako dolgo je v pogon«, na Publiciitae, Zagreb, Iiica 9 — pod br. 3ČJM8. 46946-29 Hladilni stroj n« amonijok, star, dobro ohranjen, od 3—3 konjske pogonske sil«, kupim. -Cenj. ponudbe na poduž-»ioc »Jutra« v Cel j,-. pi>d uiaoV.o »Hladilni stroj«. 47037-29 Pisalni stroj znamko »Mignon«. skoro nov, na,proda.j. Na vpogled pri J. Lavrič. Ljub. a na, Cankarjevo nabrežje št. 1. 471£K4-29 Stroj za izdelovanje cement, stres, opeke in 500 modelov proda Tone Rupena, Mirna poč. 47250-29 Kratek klavir nov. črn, z angleško me haniko in krat-ok klavir, dobro ohranjen, proda Dobrajc. Maribor, Tattenbach-ova 31. 47094-26 Gramofon ali radio kuipim. Ponudbe na Urbas, Brežice. 47008-36 . ri • -. t • Živali Vsaka he^eda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (27~, Velik, rujav pes ki sliši na ime Sultan, je 10. t. m. izginil. Kdor kaj ve, naj javi: Ljubljana, Ižanska c. 2. 471137-27 pa. Bela psica sfinnl a. danska, sme »Sinite«, se zamenja za lovskega psa (braka jazbečarja). — Naslov v oddelku »Jutra« 47069-27 ogiasn-etm Halo, ljubitelji finega petja! Prodaja kanarčkov, harških žlahtnih vrvivcev (Harzer-EdelTOller) se je zopet pri čela. Cena: samci od 100 Di.n naprej, samice 20 Din. Razpošilja po po-vzetin Franc Š-mid. Dobrava-Vint-gar. Jamčim, da pride ptič živ. 47090 Kanarčki hareer rolerji, doibri pevci, odlikovani z zlatimi in srebrnimi kolajnami, naprodaj — samci po 100, 200. 250 im 300 Dim. samice pa po 50 Din. Pošiljam po pošti in jamčim, da ptice pridejo živ«. Fran jo Omahna, Ljubljana. Sv. Petra cesta štev. 53a. (»46960-27 Lovski pes 7 mesecev star. kratkodlak, rjavo pikast in lisast. se Io zatekel. Oddati ga je na Vtčni poti št. 1 47170-27 Pes lepa doga. naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«. 47232-27 Dobro poznana oseba iz Kranja ki je preteklo sredo odpeljala 6 mesecev starega psa bernhardinca črta, se poziva, da ga tekom 8 dni vrne na naslov Vrbljenje št. 13 pri Igu. sicer bo prijavljena sodišču. 47203-27 Dva konja za ježo, 2 konja za vprego in jorgšir svinje se prodajo pri Društvu Jel-šlngrad, Šmarje pri Jelšah. 47319-27 Poročim takoj dekle, ki poseduje nekpj gotovine, vdove niso Izključene. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalna služba«. 47362-25 Glasbila Vsaka beseda 1 Din: j za dajanje naslova ali t za šifro pa 5 Din. (26 Klavirji pianini Kupujte na obroke od Din 400.— r v e svetovne fabrikate Bflsenlirfer Stem»'av Ffir «t«T Petrof Hrtlz. Sting: >rig kt so nesporno naj v»!jši! — Lahka orecim* tnehanika Pr»da;a jib 1» Sljnčno le sodn! izvedene* lil bivši učitelj G1 Matic. ALFONZ BREZNIK Aleksandrova c. 7 fvotral Beethovnove allce) Kratek klavir zamenjam za enako vre dem piani.no. Prodam pa pisalni stroj »Rafa« za vsako ceno. Foto Hw1-nik, Celo^-ška cesta št. 43. ^6067-26 Vsaka beseda 50 par: j « dajanje naslova ali [ za šifro pa 3 Din. (26l t Damska denarnica z vsoto 400 Din se Je izgubila na potu iz fin direkcije do tramvaja pri Mestnem domu. Frot: nagradi naj se odda na policiji v Ljubljani. 47210-28 Vsaka bose-ta j Din •a dajanj« naslova al '.a šifro na " f>i.n (29 Mizar, skobelni stroj tobro ohranjen, kupiim. — Ponu«llbe na ogla« oddelek »Jutra« pod šiifro »40—46« 468UI 29 Stenski vrtalni stroj na ročni pogon. k,i vru do 25 mm za kliučavni čarja ali kovača, ugodno proda J. Hribar, Jesenice-Sava. 46940-29 Kroj. šivalni stroj dobro ohranjen, ugodno prodam Poizve se v tr sovini Stane D e r g < n e. Ljubljana. Gosposvetska 2 46935 29 Pisalni stroj dobro ohranjen. moderni sistem. ku-pim. Ponudjie no oglasni oddelek »Ju trac pod šifro »Pisalni 10« 47000-29 Pisalni stroj zramike »Underwood-«. velik. po zelo nizki ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47,164-20 Električni motorček 220 volt od ene petinke do ene šestnajstinke ks kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Izmenični toke. 47245-10 Vsaka Deseda 1 Din. I '.a dajanje naslova ali na šifro pa 5 Din. (30> Usnjene suknjiče in čepice v vsakovrstnih barvah in dobri kvaliteti, po nizkih cenah od 500 Din dalje iz deluje Anto-n Sorn. iz del o vanje ob^k in čepic. Kram; Trgovci dobijo popust pri večjem naročilu. 46727 30 Prevajanje v razne jezike, pisma, po midbe. razmnoževanja in prepisovanja prevzame takoj pisarna »Uviz«, Tvršo-va (Dunajska) cesta 16/1. 383-30 Smuči najboljše dobite za 50 Din samo pri Gradišnika!. Mu-ta. 47063- Graviranje Sitar & Svetek, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 18. 310-30 Vsaka beseda 1 Din. j '.a dajanje naslova ali 'A šifro pa 5 Din. (31) Preklic! Podpisana izjavljam. da nisem plačnica za dolgove, ki bi jih izvrši! moj sin Josip Vrhovne, dimu. pomočnik v Ljubljani. — Katarina Vrhovec. 47120 Naznanilo Conj. občinstvu naznanjam spremembo vozn-ega reda avtobusne proge Brežice— Sv. Peter: odih. h Brežic ob 15.16. odhod iz Sv. Pe tra nb 6.00. — A. Grege!. 47100 Krompir, fižol, seno jabolka, orehe itd. vagonske *!i manjše po-šilijik« (»o ntizki oeai d-o-b3iWja Alojzij K o i e n c. Mirna. 46977-38 Peso za krmi' nje živine po 30 par proda hotel »Sion«. 47313-33 TTT0 Vsa-k«, oesetfa 1 Di.ti m dajanje naslov« ali M šifro pa 5 Din (»41 Vagon jabolk moša.nčke (gambovce) štajerske, obrane. proda m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46660-34 FJlateliju h Vsaka beseda ,Vt par. !* dajanje naslova a!; šifro pa 3 Din. (39 Zahvaljujem se ipedi-kerjn kurjih očes gospodu Rudolfu A vho! i. — brivmica kopališče Okrožni u.rad Ljubljana — in ga toplo priporočam Mimka Rediva!, uradnica. 47064 Izjava Izjavllam, da nisem plačnik za Marijo Biz-jak-Majdlčevo. — Martin Bizjak, Trboviie. 47275-31 Izjava Obžalujem in preklicu jem očitek nepoštenosti, ki sem ga nepremišljeno izrekel dne 25. septembra 1932 proti tajniku »Električne zadruga na Lokah« g. Hlnku Ro-stoharju. Izjavljam, da s tem očitkom, za katerega nimam nikakega vzroka, nisem hotel žaliti niti g. Bostoharja. niti drugih članov na-čelstva in nadzorstva Loke pri Zagorju, dne 7. novembra 1932. Kobilšek Franc, Loke 19. Dražbe Moj novi cenik znamk za I. 1933 ie izšel ln vsebuje ccne znamk 477 raznih držav vsega sveta. Cenik pošljem zastonj. Najstarejša trgovina znamk v Jugoslaviji Izidor Steiner Zagreb, Masarykova 5. 362-39 ' Vr^dnjotf^: KMETIJSKI VESTNIK '" 1 l>ese jetrnih peg Električna ma saža >braza in rok Pa rafinski omoti Odstranjo jejo sojedoe, prišč in oad Wn« dlačice Za oego ob raza ;ti ias sam-o zanesljivi POMPADUR preparat: flujšanje po najnovejši me todii. Sprejmemo dame v strokovno naobrazbo. 363-37 Prošnja Dobrosrčno gospo prosim za kakršnokoli obnošeno obW-:o in perilo. Po nesreči som ob vse. Hvaležno prosim za naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod šifre »Brdo skrivam — prosim tožbo«. 46983 vsaka beseda 1 Din. ia dajanje naslova ali za iifro pa 5 Dio (32' Sodna dražba več hladilnih strojev (Fri-gidaiTe) in pisarniškega m ventarja. se vrši 18. t. m. popoMne ob 15. v St. Vidu nad Ljubljano, hiišna št. 73 4684S-32 Vsaki b»sed« I Du. '-a dajanje naslova ali '.a šifro pa 5 Din. (33 ~~T—l~l----i m i mu—M—I Želod hrastov in cerov, letošnji, kupi Kollnska tovarna d. d. v Ljub':.UJM. 46667 33 Novo kislo zelje prvovrstni, rezano in cele glave za sarm o v sodčkih v vsaki množini dobavlja po naročilu in po najnižji ceni Gustav Erklavec. Kodelje-vo št. 10, LJubljana. — Telefon 25-91. 299-33 Ia sladkega srna predanega. več vagomvv, kupimo takoj. Ponudbe — točne, za framko vasron. je posilati na oglasni oddelek »J utra c pod tnačk-o »Zdravo seno«. 47066 Sladkega sena dva vagona. Je naprodaj. Ponudbe Je poslati na ogl »sni oddelek »Jutra« pod značko »Sladko seno 200«. 47305-33 Psihografolog KARMAH ostane v Ljubljani, hotel »Soča«, le še kratek čas. Odgovarja tudi na došlo korespondenco. 13283 MLAJŠI TRGOVEC s poslovnico v Zagrebu, z glavnico cca. pol milijona Din, išče tem potom dekle ali mlado vdovo radi že-nitve. Potrebna dota. Ponudbe s priloženo sliko na Interreklam d. d., Zagreb, Masary-kova 28, pod »K — 2060«. 13388 Vata v tablah in za odeje najboljša in najcenejša, vedno na zalogi. Zahtevajte vzorce in cenik! TOVARNA VATE Maribor Dravska 15. 11868 Ne delajte si nad s hmeljarstvom! Letošnje nekoliko boljše cene so vzbudile v hmeljarjih vse Evrope upanje, da je hmeljska kriza pri kraju ter da je treba pričeti čimprej zepet pridno saditi hmelj. Čehi svarijo hmeljarje pred takim početjem. Hmeljarsko društvo za Vojvodino pravi, da bo treba zelo povečati hmelj-nike, pri nas pa doslej ni nihče rekel ne tako ne tako, kakor je že to navada, da se potem lahko po potrebi umijemo pred hmeljarji roke, češ ničetsar nismo krivi. Kaj čudno potem, da je izvolitev Roosevelta za predsednika Zedinjcnih držav vzbudila v hmeljarjih nado, da so spet pred vratmi zlati časi stodinarskih hmeljskih cen. Spet se pripravljajo njive za saditev hmelja in nekateri že kar v duhu preštevajo tisočake, ki jih bodo izkupili za sadeže, kakor so jih v prejšnji konjunkturi. Hmeljska mrzlica zajema nekatere kraje, zato je treba jasno p-ovedati, dokler je še čas, kakšni so upi za hmeljisiko kupčijo. Letošnje boljše hmeljske cene je povzročila o-kolnost. da je percnospora močno poškodovala kakovost pridelka v mnogih Komisijsko blago vzamem v modno trgovino. Lepe iziožl»e. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47256-37 Foto-amaterjem izdela v treb urah vse foto Jo«. Pogačnik. Ljubljana. Mesta! trg št. 5/1. 39433 30 9 • Kako se sladkor odpravi, kako se zopet postane delazmožen in življenja vesel, tudi brez nadležne diete, vam pove pojasnjujoče pismo št. 3 o novih potih zdravljenja z navdušenimi priznanji tu- in inozemstva o presenetljivih uspehih brez diete. Dopisovanje nemško. Chemische Fabrik Lutčgia G. m. b. B. Kassel 332, Nemčija. 244 °/ ftutjave 6t prifnantte I® če si nabavite BD toplodar CENA 96 DIN TOPLODAR BD se lahko tudi uporabi za segrevanje sosedne (druge) sobe, če se namesti BD toplodar v drugo sobo. BD TOPLODAR se pri čiščenju zelo lahko razstavi in sestavi. Dobiva se pri tvrdkl BRATA DITTRICH proizvodnja kovin" skih izdelkov telefon št. 40 Murska Sobota 11816 i. Pri naročilu prosimo premer cevi od peči 13316 mmmmmmm Kako so postali Vaši sobje bolj beli za 3 stopinje in v treh dneh? VI imate lahko zobe kot dva niza biserov. Vzemite en centimeter KOLVNOSA na suhi ščetkici, zjutraj in zvečer tri dni zapored, pa boste videli razliko. KOLYNOS odpravi grde rumene madeže, ozdravi usta, ojači dlesni, dela dih vonjiv. Ni običajne uporabe ščetkej ki bi mogla povzročiti slič-no spremembo. Kovfnos antiseptično sredstvo, najnzdaitn-ejie sredstvo za negovanj« zob. En oeraam«t«r zadostuje. Zahvala Za brezštevilne dokaze iskrenega sočutja ob izgubi naše ljubljene soproge, matere, sestre, svakinje in tete Leopddine Perko za poklonjene vence ter cvetje ter za ustmene in pismene izraze sožalja in za obilno spremstvo na njeni zadnji poti izrekamo svojo najtoplejšo zahvaio. Stožice, dne 10. novembra 1932. Žalujoči soprog in ostali. 13355 Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem PRESELIL svojo ČEVLJARSKO DELAVNICO na Aleševčevo cesto štev. 22. HUMAR FRANC, splošno čevljarstvo Aleševčeva cesta štev. 22, pri mitnici, Spodnja šiška. Najfinejša izdelava vseh vrst ČEVLJEV za dame in gospode. Sprejemam v popravilo galoše in snežne čevlje ter vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršujem strokovno barvanje čevljev. 13397 POSTREŽBA TOČNA! CENE ZMERNE! I okoliših, predvsem v največjem in rjglastv ; vitejšern okolišu Žatcu. Tudi sicerni bila letina kdo ve kako obilna, in to zaidi slabega in hladnega vremena v apri, maju | in juniju. Pridelek pa je bil pičel tii zato, j ker so hmeljarji nasade slabo gnoji, držeč se po-grešnega načela: »Če mi hme ne da, mu tudi jaz ne bom dal.« Zadnji viki dvig cen v oktobru pa je povzročila •edvsem špekulacija, ki je računala z uhjenjein prhibicije v Ameriki. Kakor vimo, je dobro računala in bo grabila zarli neorganiziranosti hmeljarjev pri protji lepe dobičke, hmeljarjem pa je pustil le upanje na boljše čase in kužilo hmelke mrzlice. Računi, da se bo dvignila cen hmelju zaradi odprave prohibicije v A.nriki, so napačni in razodevajo, da tisti, kiih delajo, ne poznajo dejanskega stanja red vojno so bile Zedinjene države Sevae Amerike eden največjih svetovnih pridovalcev hmelja. Še leta 1916. je znašal estni pridelek hmelja v USa 102.201 merski sto t, torej več kakor eno šestino svetenega pridelka. Med vojno, ko je bil iz-z hmelja zelo otežkočen, pa se je po%-rta vedno bolj krčila vse do 1923. leta, k;je znašal pridelek komaj 44.459 metrsk stotov. Kljub temu, da se je v zadnjih>tih površina hmeljskih nasadov stalno^ečala, je šele lansko leto dosegla ameriškprodukci-ja hmelja predvojni pridelek ir|a je celo prekoračila, saj so po Barthov poročilih pridelali 122500 metrskih stot na 6000 hektarih. Pred vojno je A meril uporabila 80 odst. svojega hmelja dcmai še uvozila letno 30.000 metrskih stote hmelja iz tujine, največ iz Češke in Bavške. Predzadnje leto prohibiciie (]93>1) sje to razmerje povsem izpremenilo. ka uvoz tujega hmelja je padel na rtrskih stotov, medtem ko se je izvozmeriškega hmelja dvignil na 38.000 stotr Potemtakem so porabili v Ameriki 900 stotov ter so tako povsem dosegli p; vojn o količino uporabljenega hmelja. C take uporabe hmelja je pripomogla nasč domača kuha hmelja, za kar so kupoli hmelj v zavitkih kakor mi čaj. Savinji hmelj so prod vojno malo kupovali na neriški račun in je starejšim hmeljarje še dobro v spominu, da je firma Russokupila le v letih nadprodukcije slabo bl> in ga tudi temu primerno plačala. V seim ne dogodi to. kar se je letos, da s'meli namreč pri izboljšani cevi komaj pvico normalnega pridelka. Glede obse hmeljišč pri vsakem posestvu se ie trellržati načela, d* hmelj ne sme biti glav panoga km?-fi;stva. temveč le postrai priboljšek. Hmelj narrreč ni še nikogobogatil. pač pa ie spravil že marsikoga, tisi hmeljarja aii trgovca na beraško palk K. LJITBLJA.VSKA CMA. Zafetek ob Nedelja. 13. ob 15.: STce ičk. Mladinska predstava. Premiera. -)b 20: Roksi. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 14.: Zločin in en. A. LJT BUANSKA £RA ZarPtpk ob Nedelja. 13. ob 15.: Erikizven. Znižane cene. _ Ob 20.: Sev:i brivec. Gostu ie s. Boris Popov. ven. Znižane cene. Ponedeljek. 14.: Zaprto. ★ Iz drame. Danes ob 15< prva mladinska predstava letošnje seč, irvirna slovenska noviteta -»Srce ieh. — Ob 20. pa gostu ie v > operi g. Boris Popov, znani in priliubljbaritonist. član pariške Opera Comi9ue- 1 naslovno ulo-rro v Rossiniievi oneri "Hiški brivec«. Ostala zasedba: Rosini p^a. Prmovieeva, "•rofa Almnvino g. Bnnov">ona Bartola 2. Zupan in Don Basilija iian fins. Onem dirigira ravnateli g. M m Polič. Obisk te predstave naitopleie pričamo. Za obe nedeljski predstavi veljznižane operne cene MARIBORSKO n \LISCE Začetek o' Ob 20: Nedelja, 13. ob 15.: Dveesti. Friderika. Ponedeliek. 14.: Zaprto. Torek, 15.: Gospa minisia. A. Prvič. ★ Prva popoldanska pr»va letošnje sezone bo danes ob 15. Ori se Golarjeva nad vse zabavna kmefrese^igra »Dve nevestic. — Zvečer ob ie poje Leharie-va divna opereta »Frica-r, ki je pravi biser novejše operetne i>e. MIcbel Zčvaco; 193 Parda llanov sin Zgodovinski roman Še tisti dan proti večeru je Acquaviva spet za jahal mezga, ga ■pognal proti samostanu Sv. Antona in zdirjal mimo tega po mnogih ovinkuh v predmestje Sv. Lovrenca. Ka dh sto korakov od vrat Sv. Martina je zagledal meniha, ki je očividno nekoga pričakoval. Acquaviva je raz jahal. Menili je vzel mezga m ga od vedel, ne da bi izpregovoril besedico. Z obratom skritim pod oglavnico se je Acquaviva peš vrnil v Pariz, nekaj trenutkov prej, nego so zaprli mestna vrata. Po samotnih potih je dospel v Čeladarsko ulico. Ta tesna ulica je bila tiste čase zelo obljudena. Na koncu, nedaleč od ulice Stare kovnice, je bila zagata, ki so jo imenovali Ječ no ulico, ker je imela montmartrska opatica v njej svojo ječo-.leča ie stala skoraj na koncu zagate. Bila je starodavno trinad-stKipno poslopje, mračno, temno in zlovešče kakor vsaka jetnišnica. Zel,> bi se motil, kdor bi mislil, da je bila samo po imenu ječa. Imela je vse, česar je bilo potreba: vratarja, paznike, stražarje, krvnika njegove pomočnike, kapelico in kaplana, dobre, trdne celice z verigami m železnimi zapahi, ki so segale od podstrešja globoko po J zemljo; niti mučilnice ni manjkalo. Ker je bilo pa prostora manj kakor jetnikov in ker montmartrske redovnice niso bile zelo bogate, se je godilo nesrečnežem, ki so bili tu zaprti, nekoliko slabše kakor drugod. To je bila vsa razlika. Tik pred jetnišnico je stala v zagati manjša, dvonadstropna niša. Bilo je, kakor da bi se skrivala v tem žalost iem kraju. S svoohni /sprtimi okni in vrati je bila videti še bolj mrka in žalostna kakor rjena soseua. V jetnišnici si vsaj čutil življenje. Njena vrata so se pogosto odpirala in zapirala. Neprestano so prihajali in odhajali redovniki, redovnice in ječarji- Nihče izmed sosedov pa ni pomnil, da bi se bi'a težka vrata sosednje hišice kdaj odprla. Vsi so misl;li, da ne živi v njej živa duša, in radovednež bi bil zaman vpraševal, kdo je lastnik. Proti tem vratom je zavil Acquaviva že v trdi temi. Neslišno ro se odprla pred njim, ne da bi mu bilo treba potrkati. Tisti, ki trli je odprl, je bil spet Perfekt Goulard. Od vedel je svojega glavarja prav na vrh hiše, v podstrešje, in ga spustil v majhno, Jokaj udobno opravljeno sobico. Acquaviva je malomarno pogledal okoli sebe in kratko velel: »Razglejva se.« Perfekt Uoulard je odprl okence. Acquaviva se je sklonil skozenj, med tem ko je pijanec razlagal: »Za hišo je vrtič. Ondukajle, kjer vidite tisti visoki zid, je ulica Stare kovnice.« »Dalje,« je rekel Acquaviva- Goulard je zaprl okno in odprl vrata. Pred vrati je bil majhen hodnik. Na enem koncu hodnika so bile strme stopnice, po katerih sta bila prišla, na drugem Koncu pa vrata sobice, ki sta stala na njenem pragu. Prav nasproti so bila nizka vrata, zaprta z ogromno ključavnico. »Podstrešje. Ropotarnica brez izhoda,« je rekel Perfekt Goulard, kažoč na ta vrata. »Nihče ne hodi vanjo.« To rekši je stopil k zidu, vzdignil svetilko, ki jo je držal v roki, in pokazal majhen, spretno skrit gumb. Ko je pritisnil nanj, je zazijala ozka odprtina. Skozi to sta stopila v sobo, še manjšo od tiste, kjer sta bila prej. Opravljena je bila zelo površno. »Tu sva pri montmartrskih nunah,« je pojasnil Perfekt Goulard. Pokazal je napravo, ki je dopuščala odpiranje s te strani, kakor jo je bil pokazal nia oni strani. »Dalje,« je rekel Acquaviva. Vrnila sta se v podstrešno sobico. Acquaviva se je spustil v edini Goulard skrit izhod in napravo, ki ga je odpirala. Stopiia sta v ozek rov, ki je bil tako nizek, da je moral Acquaviva skloniti glavo. Tako sta prišla do stopnic, po katerih sta se vzpela v nekakšno vežo. »Tu sva že na drugi strani ulice,« je rekel Perfekt Goulard. »Ta hiša stoji na vogalu; s svojega okna jo lahko vidite. Tukaj bo neprestano kdo na straži. Če bi bilo treba, mu lahko daste s svojega okna znamenje, in vse, karkoli mu ukažete, se bo zgodilo.« »Prav,« je zadovoljno odvrnil Acquaviva. »Vrniva se.« Čez dve minuti sta bila spet v skrivnostni hiši. V pritličju je Perfekt Gouiard vprašal; »Ali želite, prevzvišerci, da vam pokažem sobe z mašinerijo?« »čemu!« je malomarno dejal Acquaviva. »Pojdiva na vrh.« Vrnila sta se v poUm-satz 252«. 13274 Telefon 2Q*r PREMO suha drv;- POGAČNIK Bohoričeva ulica št 5 Nikar ne strgajte po obrazu nabavile si vendar še danes dobro ILFE-LUXUS britvico Brijte se že enkrat ne da bi se jezili, kupite to britvico, ki Vam služi 25— SO krat in stane komaj 3 dinarje. Drogerija II A F N E K, Ljubljana, Celovška cesta št. 44 :ateri že 12 let razpečuje prvoredno znam-no blago živežne stroke in je pri vseh vpoštev prihajajočih trgovcih dobro vpeljan velikijii skladiščnimi prostori, pisarno in odlirnim osobjem za prodajo in potovanje IŠČE v:sied pocenitve obratnih in potnih stroškov še eno prveredno znamkino blago Ponudbe pod r»Najbolje vpeljan« na upravo lista, Maribor. 13275 kaiepa YcU bodejo popolno zadovoljita. ' „v najboljši kakovosti po jako zmepni ceni dobite ppi največji domaČi odpremni ivpdki KRALJEVSKI DVORNI DOBAVITELJ CHNEIDER PROIZVOD GiLAZBIL IN FRJBOR.A p Tfckolide<>aul!2/c V^^Din .»rdh^fiSSg^ASSSl, GiiciF*....--168r » V '-------- ' j Vflandoline <• »i€&.~ « \tHopmomke h ipuhe, saksofoni it.d. po najnižjih cenah. ZAHTEVAJTE BRESPULČm Skladiščnik- ekspedijeiit jugoslovenski državljan, se IŠČE za takoj. V poštev pridejo mlajše, samske, vojaščine proste moči, ki so zmožne tudi nemščine. Prednost imajo oni, ki so takšno delo že vršili. Lastnoročno pisane ponudbe je poslati na »Tekstilno tovarno Beer, Hribernik & Comp.«, št. Vid nad Ljubljano, do 17. novembra. 13395 KLEPARSTVO IN VODOVODNE INSTALACIJE 1ANJO DOLŽAN, CELJE prevzema vsa v zgoraj omenjene streke spadajoča dela, kakor kritje streh, zvonikov, vodovodne naprave, moderno urejene kopalnice, straniščne naprave, instalacije strelovodov, kakor tudi vsakovrstna popravila istih. Vsa dela se izvršujejo točno in solidno, proračuni vedno na razpolago. TELEFON ŠT. 245 CENE ZMERNE! 12651 Spolne bolezni sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive brez strupenih vbrizgavanj, brez živega srebra in salvarzana. Tisoči žen in mož enodušno hvalijo svoje ozdravljenje (trajno) na priroden način s preparatom. »VIGI-TABL« brez motenj v izvrševanju poklica. Sijajna priznanja. Tisoče zahval. »VIGI-TABL« učinkuje zajamčeno, sigurno in prav hitro. Učinki so naravnost presenetljivi. Prof. Herry se je o njih izrazil, da »delajo prave čudeže« Samo preparat »VIGI-TABL« Vam nudi gotov uspeh, v nasprotnem primeru pa se znesek vrne! Uporabljanje je za zdravje povsem neškodljivo Cena Din 120.—, posebno za stare slučaje Din 200.—. Pošilja diskretno le HAVELKOVA Pharm. laborator, Praga-Nusle, Božetechova 10 - T. R. 801. ČSR. 182 Jugoslovanske STEYR tovarne Ljubljana PRODAJO vredne, rabljene AVTOMOBILE: 1 Fiat llmusino 521, 4 sed. 1 Austro Daimler ADM 2, odprt, 6 sed. 1 Steyr tipe XII Torpedo, odprt, 4 sed. Z Steyr tipe II, odprt, 6 sed. 1 Steyr tipe XVI Torpedo, 7 sedežen, odprt, nov. 13305 H A J S E BO! To izveste iz zanimivega letalskega romana Gusar v oblakih Din 28.—, vezan Din 38.—. Dobite ga v upravi »Jutra« Ravnotežje Vašega gospodinjstva 12312 udobnost Vašega doma, zdravje Vaše rodbine zavisi za časa dolgih jesenskih in zimskih mesecev od kurjenja Vašega stanovanja. Več kot 10.000 kupcev samo v Jugoslaviji potrjuje, da je ZEPHIR-PEč »ideal« peči. Izdelek: »ZEPHIR« D D., SUBOTICA SAMOPRODAJA: za Ljubljano: Venceslav Breznik za Celje: D. Rakusch za Maribor: Pinter & Lenard. Delo dobi danes v teh tečJah 6asnh še mjJažje vtrvk. če st doma oprem' uomačo pl etii n.ioo Damo tekoče vsa komur delo s tem 1» mu odkupuje mo iz