Leto 1894.
13
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos VIL — Izdan in razposlan dné 30. jannvarja 1894.
(Obsega štev. 23.—24.)
3».
Razpis finančnega ministerstva z dné 15. januvarja 1894.1.
° dopolnitvi, oziroma deloviti izpremembi popisa priglednega špiritomdrnika Beschornerjevega.
Dodatno k finančnemu ministerskemu razpisu 2 dné 2. julija 1888. 1. (Drž. zak. št. 124.), s katc-r'm se je Beschornerjev prigledni špiritomčrnik pripustil v prigled žganjarine, ukazuje se porazumno s kraljevim ogerskim finančnim ministerstvom, da Uiorajo pri vseh na novo v uporabo prihajajočih ali 2astran popravkov vnovič v meroskus dohajajočih “eschornerjevih priglednih špiritomčrnikih po-^enši s 1. dnčm marca 1894. 1. biti nameščeni nakupni izboljški:
1 • V točki 3., predzadnjem odstavku in v točki 4., lit. a), poslednjem odstavku popisa omenjeni odtočni cévi d in d, iztočnih korit E in E2 sta, akor je razvidno iz priloženega nariska, na najinem mestu iztočnih korit takö, da more v ti iztočni 0riti prihajajoče žganje takoj popolnoma odteči.
,	2. Štirje na vsakem izmed obeh mérskih
^°bnov nameščeni probojemniki (točka 5, odsta-. * 2. v popisu) ne zajemajo prob žganja več iz ■ ocnega korita E, oziroma E2, ampak napolnjujejo
(Sloyçulsch.)
na stranski steni glavnega, oziroma pričuvnega mérskega bobna, ampak med tema in med probojemniki je še dva milimetra širok prostor, s čemur se hoče zabraniti, da bi zgoščena voda, ki se nareja na vnanji steni merskih bobnov, prišla v probe žganja.
3.	Glavnemu mérskemu bobnu odvzete tekočinske probe se po cevkah v in t>a, razširjenih za to, da se doseže hitrejši odtok tekočine, sprevajajo v probni shrambi, pričuvnemu merskemu bobnu odvzete tekočinske probe pa dohajajo v imenovani shrambi po cevkah t\ in f2, kateri se izlivata v cevki v, in vz (točka 5., odstavek 3. in 4. v popisu). Cevki v, in ki gresta v probni shrambi, sta s tema gosto zaprti s holanderskimi vijaki ter se izlivata v obeh probnih shrambah v tamkaj nameščeno majhno posodo L in L{, kjer vselej ostane nekaj tekočine od probe, s čemur se iztoka obeh cévek, idočih v probni shrambi, hermetično zapreta.
S to napravo se hoče kolikor moči zabraniti, da probna tekočina ne izpuhti.
Da se omogoči zraku izstop iz probnih shramb, nameščen je na pokrovu poslednjih majhen, na rtu prevrtan stožec q in qu na katerega je postavljen drug, na podstavi prevrtan stožec.
4.	Za žgalne priprave, ki naredé na dan največ sedem hektolitrov žganja, kakoršne se nahajajo v kmetijskih žganjarnicah, povišana je prostornost štirih probojemnikov (točka 5., predzadnji odstavek v popisu) od treh kubičnih centimetrov na pet kubičnih centimetrov.
Plener s. r.
9
. -eposredno '2 vstrezajočih jim predalov glavnega, ron)a pričuvnega merskega bobna, s katerima so uzi p0 rnalih odprtinah m in »»,. Razen tega niso ti D°jemniki, kakor dosedaj, nameščeni neposredno |

.wvawvaaflp: 7Ti
Od strani.	spred:
24.
Razglas finančnega ministerstva z dné 23. januvarja 1894. 1.
o dogovoru, sklenjenem z bukovinskim deželnim odborom vslèd predrugačbe bukovinskega zemlji-škoodveznega dolga po zmislu zakona z dné 1. decembra 1893. I. (Drž. zak. št. 174.).
V prilogi '/. se razglaša na podstavi zakona z dné 1. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 174.) med c- k. finančnim ministerstvom in med deželnim odborom vojvodine Bukovine sklenjeni dogovor.
S tem sta izpolnjena pogoj, gledé na državne Ugodnosti v predrugačbo bukovinskega zemljiško-udveznega dolga vzprejetega štiriodstotnega deželnega Posojila vojvodine bukovinske oznamenjen v členu II. zakona z dné 1. decembra 1893. 1. (Drž. zak.
174.), in pa zastran tega v členu II., §. 2. istega zakona omenjeni nadaljni pogoj, ter se potemtakem v polnem obsegu uporabljajo s tem navedenim zakonom določene državne ugodnosti v predrugačbo bukovinskega zemljiškoodveznega dolga vzpre-jetega štiriodstotnega deželnega posojila vojvodine
Bukovine.
Plener s. r.
Dogovor,
med c. k. finančnim ministerstvom v imenu c. k. državne uprave z ene strani in med bukovinskim deželnim odborom v imenu samovpravne deželne "Prave vojvodine bukovinske z druge strani sklepen o obračunu med državo in deželo Bukovino, katerega je vsled predrugačbe bukovinskega Zemljiškoodveznega dolga opraviti po zmislu zakona z dné 1. decembra 1893.1. (Drž. zak. št. 174.), 'n o izpremembah v uporabljanju obstoječih dogo-v°rov o zemljiškoodveznem zakladu bukovinskem (Drž- zak. št. 161. iz leta 1891. in št. 125. iz leta 1893.), ki vslèd tega nastanejo.
1.	Po 31. dnévu decembra meseca 1893. 1. uspevajoče plačilne zaveznosti, katere še bodo za-e e državo nasproti deželi Bukovini in to deželo "usproti državi vslèd obéh dogovorov, ki sta bila skl ran zemljl®koodveznega zaklada bukovinskega l®nJena na podstavi zakona z dné 8. avgusta !• 1- (Drž. zak. št. 142.) in sta obsežena
v raz-
glasih c. k. finančnega ministerstva z dné 18. novembra 1891. 1. (Drž. zak. št. 161.), in z dné 18. julija 1893. 1. (Drž. zak. št. 125.), in sicer:
a)	dajatve države v letih 1894. vštevši do 1903.’ plačne v koledarskih četrtoletjih naprej iz naslova nepovratne podpore letnih 206.000 gl. in iz naslova stalne brezobrestne državne na-prednine letnih 150.000 gl.,
b)	dajatve dežele v letih 1905. vštevši do 1911., plačnih v dekurzivnih koledarskih četrtoletjih, iz naslova dogovorjenih povračil državne na-prednine v zneskih 300.000 gl. in 14.934 gl. 7 5 5/10 kr. vsako leto,
bodo se za 1. dan januvarja 1894. 1. obračunile z obojestranskim eskomptovanjem po obrestni meri letnih pet od sto s četrtoletno dotekajočim zapadkom obresti.
2.	Ako se po točki 1. pričujočega dogovora ovedeni eskomptovani vrednosti zaveznosti države in dežele postavita nasproti, pokaže se za 1. dan januvarja 1894.1. državi na dolg saldo 1,751.691 gl. 46 kr. in plačilo tega ostajajočega dolga naj država opravi deželi v letih 1894. vštevši do 1903. sè štiridesetimi anticipativno dospevajočimi četrtolet-nimi letninami, tekočimi s 1. dném januvarja 1893. počenši, katere naj se ovedö po istih obrestnih načinih, kakor so se vzeli v podstavo eskomptnemu obračunu.
3.	Potemtakem znaša vsaka taka četrtoletna letnina, ki jo v letih 1894. vštevši do 1903. mora država plačevati deželi, 55.226 gl. 14 kr. (petinpetdeset tisoč dvesto šestindvajset goldinarjev, štirinajst krajcarjev) avstrijske vrednote, zatorej letna dajatev, kateri je država zavezana v navedeni dobi, 220.904 gl. 56 kr. (dvesto dvajset tisoč devetsto in štiri goldinarje, šest in petdeset krajcarjev) avstrijske vrednote.
Te nepovratne nove državne dajatve naj stopijo na mesto trdnih državnih dajatev, ki deželi gredô po dosedanji pogodbeni podstavi (točka 1. a pričujočega dogovora, §. 2. na podstavi člena I. v zakonu z dné 8. avgusta 1891. 1. [Drž. zak. št. 142.] sklenjenega dogovora), ter se bodo morale vslèd spredaj stoječih določil deželi opraviti v dosedanjih pogodbenih rokovih (točka 2. pričujočega dogovora).
4.	Vse ostale na dosedanji pogodbeni podstavi črez 31. dan decembra 1893. 1. segajoče vzajemne zaveznosti države in dežele naj odpadejo, in razveljavijo naj se, ker so sedaj brez podlage, določila §§. 3. do 7. v dogovoru, sklenjenem na podstavi člena I. v zakonu z dné 8. avgusta 1891. 1. (Drž.
zak. št. 142.), in pa vsa določila §. 2. na podstavi I po črtežu, odbiti je zneske dohodnine, ki jih mora
člena II. v istem zakonu sklenjenega dogovora (Drž. zak. št. 161. iz leta 1891. in št. 125. iz leta 1893.), oziraje se na premembo vsega še neizžrebanega bukovinskega zeinljiškoodveznega dolga v deželni dolg brez poroštva države.
Zlasti mora s tem v bodoče odpasti tudi za-veznost države, eventuvalno dajati s petimi odstotki na leto obrestne državne naprednine, in pa zavez-nost dežele, predlagati proračune in računske sklepe o zemljiškoodveznem zakladu c. k. finančnemu mi-nisterstvu (točka 4. in 7. dogovora, sklenjenega na podstavi člena I. v zakonu z dné 8. avgusta 1891.1., Drž. zak. št. 142.).
5.	Aktiva in pasiva bukovinskega zemljiško-odveznega zaklada bodo po dovršitvi predrugačbe vsega bukovinskega zemljiškoodveznega dolga prešla na obči deželni zaklad vojvodine bukovinske, ne gledé na samostojno upravo zaklada, katera se morda vidi deželi potrebna za novo deželno posojilo, ki se vzprejme za predrugačbo zemljiškoodveznega dolga.
Z ozirom na že dovršeno predajo bukovinskega zemljiškoodveznega zaklada na samovpravno deželno upravstvo ne bodo se več do veljave spravili kaki zahtevki dežele do države, ki bi se morda izvajali iz prejšnje uprave zemljiškoodveznega zaklada.
Deželni odbor tudi v imenu samovpravnega deželnega upravstva izrečno izjavlja, da ga bo skrb za tö, da se obligacijski, kuponski in drugačni zastanki vsega bukovinskega zemljiškoodveznega dolga odkupijo po zmislu veljavnih pravil iz svojih novcev dežele, ne da bi se za to kaj zahtevalo iz državnega zaklada, in ne ruščč koristi, ki deželi nastanejo vsled tega, da je nastopila zastara.
6.	Ker se obrestim deželnega posojila, ki se v predrugačbo bukovinskega zemljiškoodveznega dolga vzprejme v največem nominalnem znesku šestih milijonov dvesto petdeset tisoč goldinarjev avstrijske vrednote, zakonito dodeljuje prostost od dohodnine s pogojem, da dežela Bukovina nadomesti državnemu zakladu znesek, ki bi pripal na dohodnini od bukovinskih zemljiškoodveznih obligacij, katere so še v obhodu, ako bi se razdolževale
v tem oziru dežela povrniti, po njih dospelosti od plačil, katera mora po točki 3. tega dogovora dajati država deželi Bukovini, in to od tistega obroka (četrtolelne letnine) teh državnih plačil, ki je zadnji pred rokom, v katerem dospeva dohodnina.
Ako bi c. k. državno upravstvo spoznalo za primerno, postavi se o tem tabela, katero naj podpišeta c. k. državno upravstvo in pa deželni odbor in iz katere bo razvideti vsote dohodnine, ki jih mora dežela povrniti državi, in pa zneske čistih plačil c. k. državnega upravstva, ki se pokažejo po odbitku teh vsot.
7.	Ta dogovor, katerega sta c. k. finančno mi-nisterstvo in pa bukovinski deželni odbor sklenila na podstavi dotičnih pooblastil (zakon z dné 1. decembra 1893. 1. [Drž. zak. št. 174.] in sklep bukovinskega deželnega zbora z dné 16. maja 1893. leta), izdà se v dvéh enakoglasnih nekolkovanih izvodih, podpisanih po finančnem ministru, potem po deželnem glavarju in pa dveh drugih deželnih odbornikih vojvodine bukovinske; én izvod naj hrani c. k. finančno ministerstvo, drugega pa bukovinski deželni zastop.
V Črnovcih, dné 31. decembra 1893. 1.
Na Dunaju, dné 23. januvarja 1894. 1.
C. k. finančni minister:
Plener s. r.
(L. S.)
Bukovinski deželni odbor:
Ivan Lupili s. r., deželni glavar.
Dr. Jožef Bott s. r., deželni odbornik.
Nikolaj baron Mustatza s. r., deželni odbornik.
(L. S.)