fro* ##7 GLASILO KOLEKTIVA 'cšCŠ LETNIK XIV. ŠTEV. 1-2 FEBRUAR 1965 VAŽNEJŠI SKLEPI DELAVSKEGA SVETA PODJETJA Izredno zasedanje 23. 11. 1964 je bilo posvečeno v glavnem obravnavi analize za prehod na skrajšani delovni čas. Posebna komisija delavskega sveta, ki je obdelala problematiko v zvezi s pogoji in potrebnimi ukrepi za prehod na skrajšani delovni čas je posredovala delavskemu svetu analize: — o koriščenju delovnega časa: — o koriščenju mehanizacije; — o organizaciji dela in proizvodnje; — o vplivu gradbenih normativov na skrajšanje delovnega časa; — o strokovnem izpopolnjevanju delavcev, strukturi delavcev, fluktuacija in politika osebnih dohodkov; — o vsklajevanjii' dela s kooperanti v skrajšanem delovnem času. Pred pričetkom svojega dela je komisija anketirala celoten kolektiv z namenom, da bi ugotovila javno mnenje kolektiva in zbrala ustrezne predloge, na kak način uvesti skrajšani delovni čas in kaj je kot primarno potrebno ukreniti za izpolnitev štirih osnovnih pogojev, ki so potrebni za prehod na skrajšani delovni čas: 1. Vsaj enak, po možnosti pa večji obseg fizične proizvodnje. 2. Vsaj enak ali večji čisti dohodek podjetja. 3. Vsaj enaki ali večji osebni dohodki delavcev v odvisnosti od doseženih rezultatov. 4. Enaki ali večji skladi podjetja. Člani kolektiva so v anketi iz- skrajšani delovni tednik, da znaša delovni čas 5 dni v tednu po 8 ur, vsako četrto soboto po 8 ur s tem, da bodo tri sobote v mesecu proste. Večina članov kolektiva je tudi mnenja, da naj ostane nedeljen delovni čas predvsem zaradi vozačev. Na vprašanje, če bo potrebno ob skrajšanem delovnem času poostriti delovno disciplino, je 1.069 članov kolektivu pritrdilno odgovorilo. Enakega mnenja jc večina kolektiva, da se bodo po uvedbi skrajšanega delovnega časa zmanjšali izostanki z dela, ker si bodo delavci lahko ob prostih sobotah urejevali svoje privatne stvari. Na zadnje vprašanje, ki sc je glasilo, če je možno napraviti v 42 urah na teden toliko, kot sedaj v 4-8 urah, če bi bili zagaran-tirani enaki osebni dohodki, je pritrdilno odgovorilo 1.194 članov kolektiva, medtem ko so 103 delavci odgovorili negativno. Večina članov kolektiva je na anketnih vprašalnikih navedla svoje pripombe in predloge iz katerih jc razvidno, da je kolektiv resno izpolnjeval vprašalnik, zavedajoč se problemov, ki bodo nastopali ob uvajanju skrajšanega delovnega časa. Mnogo predlogov je bilo zelo konkretnih in jih je bilo možno uporabiti pri izdelavi v nadaljevanju navedenih analiz. I. Analiza o organizaciji dela je pokazala, da iso zastoji v proizvodnji zaradi organizacijskih pomanjkljivosti' mnogo večji, kot so bila to samo ugibanja. Analiza je dokazala, da zaradi organizacijskih pomanjkljivosti izpade — nepravočasna dostava in prekomerne okvare mehanizaci-je; — nepravilni strokovni sestav delavcev; — odvečna pomožna dela; neurejena priprava, razpored in redosled dela: - pomanjkljivo delovno orod- jc; — pomanjkljiva tehnična dokumentacija; — spremembe med gradnjo; — zastoji zaradi obrtnikov; — premajhna kontrola kvalitete dela; — nerealno in nepravočasno operativno planiranje; — nezagotovljena kontinuiteta dela. 2. Zelo obširna analiza o mobilnosti in izkoriščenosti mehanizacije je pokazala, da bo potrobilo prav pri teh dveh vprašanjih temeljitih ukrepov. Že prvi pokazatelji kažejo, da je v prvi fazi možno izboljšati mobilnost mehanizacije za 6,5 % ter istočasno s pravilnim vzdrževanjem zmanjšati izdatke za popravilo mehanizacije kar za 10%. 3. Analiza o zastojih zaradi slabega koriščenja delovnega časa je bila obdelana že v prejšnji številki, zato te analize ne ponavljamo. 4. Posebna analiza je obdelala prednosti strojnega dela namesto sedanjega ročnega, predvsem pri naslednjih delih: — uporabljanje mehanizacije pri zemeljskih delih (izkopi, planiranje in nabijanje zemlje); — strojno, namesto ročnega vgrajevanja betona; — razlika med strojnim reza- Z zanimanjem in zavedajoč se odgovornosti so člani ZK sodelovali v diskusiji, ki je obravnavala vrsto perečih problemov v sami organizaciji in v podjetju. javili, da so podjetju že podani pogoji za postopni prehod na skrajšani delovni čas. Na to vprašanje je odgovorilo 1.237 članov kolektiva pritrdilno, dočim 158 članov kolektiva smatra, da pogoji še niso podani. Večina članov kolektiva se je odločila za tak v gradbeni operativi dnevno 50 minut časa na delavca, v obratih sektorja Medlog pa 30 minut na delavcu dnevno. Razčlemba organizacijskih pomanjkljivosti je predvsem naslednja: — zastoji zaradi nepravočasne dobave materiala; njem in ravnanjem betonskega železa v železokrivski delavnici med sedanjim ročnim delom; — uporaba strojev za omete, namesto sedanjih ročnih ometov; — uporaba dvigalnih naprav, od lahkih do težkih, za notranje prenose. (Nadaljevanje na str. 2) Nekateri člani našega kolektiva so že izrabili lepo priložnost ter preživeli del svojega dopusta v zimski opojnosti sredi naših pravljičnih gora na Voglu nad Bohinjem. Nedaleč od našega doma je in bo dovolj snega za smučarje in skakače tja do maja meseca. Letna konferenca ZK ČLANI ZVEZE KOMUNISTOV NAJ BODO NOSILCI DEMOKRATIČNIH IN NAPREDNIH IDEJ Letna konferenca članov Zveze komunistov delovnega kolektiva. ki je bila dne 14. 12. 1964, je ob 95% udeležbi članstva, obravnavala vrsto perečih vprašanj s področja gospodarjenja, uspehov in neuspehov, notranjih in zunanjih vplivov, ki so pogojevali nakazane probleme in je ob številni ter plodni razpravi nakazala smer in bodoče naloge organizacije. Po izvolitvi organov konference je sekretar komiteja tov. Jerko Bandič, v referatu nakazal nekatera izmed važnejših vprašanj. Iz uvodnih besed tov. Jerka Bandiča smo slišali, da je bilo obdobje med konferencama zelo plodno, saj so bili kljub nekaterim spodrsljajem doseženi vidni uspehi. Člani ZK so z odkrivanjem slabosti in s pravočasnimi intervencijami pri samoupravnih organih pokazali vsestransko prizadevanje, to pa se jc odražalo v aktivnem sodelovanju na vseh področjih. Seveda pa se ne smemo zadovoljiti z doseženimi rezultati, boriti se moramo, da bodo ti v naslednjem obdobju še večji. Izkazati moramo pripravljenost, da odločno obračunamo z vsemi ugotovljenimi pomanjkljivostmi, le tako bomo svojo dejavnost še popestrili, 'pa tudi, če gre za ceno obstoja v članstvu ZK. Nikoli ne smemo dopuščati, da bi se napake kopičile. Ugotovitve namreč kažejo, da se članstvo vse premalo seznanja s samoupravnimi akti. Tudi medsebojni odnosi ter odnosi med posameznimi delovnimi enotami niso bili povsod dovolj vsklajeni. Na razčiščevanju tega pojava je organizacija ZK dosegla že kar lep napredek. Nekatere družbeno politične organizacije se še vedno niso osvobodile misli, da ima uprava podjetja monopol nad vsem kar sc v kolektivu dogaja. Taka mišljenja je treba s pra- vilnim pojasnjevanjem negirati. Delavsko samoupravljanje je z decentralizacijo samoupravnega sistema že toliko napredovalo, da je vsako jemanje samoupravnih pravic že skoraj nemogoče. Vsekakor pa se po mnenju tov. Bandiča kaže potreba po kvalitetnejšem sestavu kadra v samoupravnih organih, če hočemo doseči, da se bodo ti v celoti lotevali obravnave najrazličnejših vprašanj in znali razčistiti tudi zapletena vprašanja, ki se pojavljajo v panogi, kot je gradbeništvo. Tudi delavski sveti posameznih sektorjev bodo v bodoče morali zaradi širše izmenjave mnenj pred zasedanjem centralnega iDS obravnavati določena vprašanja, ki so skupnega pomena. Le na ta način bomo dosegli, da o določenih vprašanjih ne bodo odločali posamezniki in se izognili rušenju inciative širšega kroga proizvajalcev. Ro oceni tov. Bandiča se vsi člani Zveze komunistov niso usposabljali za vse naloge, ki stoje pred njimi. Komunisti naj bi bili sposobni, da se z argumenti in osebnim primerom borijo za osvajanje naprednih stališč, med tem pa so polno odgovorni za izvrševanja sprejetih sklepov. Ko je govoril o strokovnih kadrih je poudaril, da morajo ti živeti s kolektivom, se zanimati za težkoče neposrednih proizvajalcev, predvsem pa, da se poleg zalaganja na delovnem mestu vključujejo tudi v družbeno politično življenje kolektiva ter, da sodelujejo v športnih društvih kar bi pomenilo zbližan je s kolektivom. Ti kadri morajo biti vedno na tekočem z vsemi dogajanji v kolektivu, če hočemo, da bodo dobri voditelji in da bodo upravičili zaupanje kolektiva. Delo z ljudmi, to so živa bitja, ki si želijo pozornost, za to je potrebno, da (Nadaljevanje na str. 2) VAŽNEJŠI SKLEPI DS (Nadaljevanje s strani 1) 5. Iz analize o zmanjšanju izostankov z dela posnemamo, da so se v letu 1964 zvišali izostanki zaradi boleznin in delovnih nezgod od 4,6% na efektivne ure (nivo v letu 1963) na 6,6 % ter da so se zvišali plačani izostanki od 0,05 % v letu 1963 na 0,2% v letu 1964. 6. S prehodom na 42-urni delovni tednik se zmanjša delovni čas za 14,3 %. Podatki so pokazali, da bi bilo potrebnih pri sedanji višini osebnih dohodkov letno 193 milijonov bruto osebnih dohodkov za pokritje OD v skrajšanem delovnem času. Ker pa vseh ukrepov že v prvi fazi ne bo mogoče izvesti, je komisija predlagala delavskemu svetu, da bi Ingrad prešel postopoma na skrajšani delovni čas tako, da bi v prvi fazi znašal delovni tednik 46 ur tj. 2 uri manj na teden. Predlog je bil, da bi bila v prvi fazi vsaka četrta sobota prosta in to sobota po izpla-cilu osebnih dohodkov. Tak pred-log je utemeljen s tem, da je že sedaj navada, da delavci po izplačilu osebnih dohodkov odnese-j° denar v kraj svojega stalnega bivališča, ker je mnogo članov kolektiva, ki ne prebivajo stalno v Celju. Po tem predlogu se skrajša delovni čas za 4,2 % in je potrebno /l1 P?kritje osebnih dohodkov v skrajšanem delovnem času 56.750.000 din (pri sedanji višini osebnih dohodkov). Realno pokrivanje je možno iz ukrepov, ki jih je komisija nakazala in ki jih je možno v prvi fazi realizirati vsaj 25°/°- Po daljši razpravi je delavski svet v celoti osvojil predlog komisije in sklenil: — Podjetje preide s 1. 1. 1565 na 46-urni delovni tednik. — Skrajšani delovni čas je izvajati tako, da bo prosta vsaka tista sobota v mesecu, ki je najbližja datumu izplačilu osebnih dohodkov. Ta dan je najbolj primeren zaradi tega, ker s tem omogoči delavcem prosti dan za odhod k družini. — Seznaniti je celoten kolektiv o sklepu delavskega sveta in o vseh ugotovitvah komisije v zvezi s krajšanim delovnim časom. — Takoj je pričeti izvajati ukrepe, ki jih je posredovala komisija, ker je izvajanje teh ukrepov prvi izmed pogojev za prehod na skrajšani delovni čas. Izvajanje ukrepov je zasledovati sproti, ugotovitve pa občasno posredovati DS podjetja. — Izvajanje skrajšanega delovnega časa je enotno za celo podjetje. Ni dovoljeno, da sektorji samostojno določajo delovni čas, ker bi taki ukrepi škodovali pravilni poslovni povezavi med sektorji. — Komisija je svoje delo v prvi fazi sicer zaključila, vendar je potrebno, da ostane komisija v tem sestavu še naprej za izvršitev naslednjih nalog: Letna konferenca ZK (Nadaljevanje s str. 1) smo z njimi tovariški in da z njimi vred krepimo enotnost našega kolektiva«, je v svojem referatu poudaril toi. Badnič. V nadaljnjem izvajanju se je tov. Bandič dotaknil proizvodnje ter doseženih uspehov v preteklih nekaj letih ter te razčlenil P° posameznih pokazateljih in področjih. Finančni rezultati ob zaključku leta 1964 so bili zelo ugodni. Saj so, če jih primerjamo z ostalimi gradbenimi podjetji v SRS. enaki republiškemu povprečju. Tako pozitivnemu uspe- Dosedanji sekretar komiteja ZK podjetja tov. Jerko Bandič hu pa je vsekakor pripomogla večja produktivnost dela ter boljše izkoriščanje delovnih sredstev, seveda pa je na povečanje čistega dohodka vplivala tudi ukinitev prispevka od izrednega dohodka in še nekaterih drugih družbenih dajatev. Ko je tov. Bandič obravnaval nekatera važnejša gospodarska vprašanja, ki so pogoj za nadaljnji razvoj podjetja, je omenil nekatere težave pri financiranju stanovanjske izgradnje, prodaje stanovanj za trg. Zagotoviti je namreč potrebno, da se bodo sredstva stanovanjskega sklada uporabljala namensko. Nepravilno koriščenje le-teh zavira načrtno stanovanjsko izgradnjo. Omenil je tudi pomanjkanje nekaterih osnovnih gradbenih materialov. Potrebno bo začeti z racionalno-ekonomično gradnjo, ki jo bodo narekovale potrebe tržišča. Posebno vprašanje nastopa z lokacijami, pravočasne urbanistične in komunalne ureditve mestnih področij. Vsa ta vprašanja so sicer vezana na zunanje faktorje. Ob takih ovirah si nihče v kolektivu pa tudi organi upravljanja, ne more očitati malomarnosti ali nesposobnosti, vsekakor pa je nujno potrebno iskati povzročitelja od zunanjih faktorjev. Ne moremo se sprijazniti samo z odgovorom, da ta ali oni organ skupščine zadeve ni rešil. Prav tako si ne moremo delati utvar z dejstvi, da nam bo probleme reševal kdo drug od zunaj, sami jih bomo morali reševati ter energično opozarjati vse tiste, bodisi fizične ali pravne osebe, ki so dolžne, da jih rešijo. Tov. Bandič se je dotaknil tudi nekaterih notranjih problemov. Omenil je vprašanje ncizvrševa-nja sklepov predzadnje konference. Omenil je tudi vprašanje fluktuacije delovne sile ter dejal, da se stanje ni bistveno izboljšalo upoštevajoč podatke iz preteklih let. Nadalje se je dotaknil tudi gradnje prostorov jedilnice v delavskem naselju, življenjskih pogojev delavcev na gradiliščih. malomarnega odnosa posameznikov do osnovnih sredstev itd. Ob tem pa |e poudaril: »Večina naših ljudi je prepričana, da smo ena družina, ki samostojno razpolaga z rezultati svojega dela in, da je od njih samih odvisno koliko kruha si bodo delili iz skupne shrambe.« Dejal je še: »Naš cilj mora biti skupen.« 9 nadaljna študijska obdelava ukrepov, potrebnih za uvedbo 42-urnega delovnega tednika; 9 da pripravi predloge s potrebnimi ekonomskimi pokazatelji za sistem kvote časa (dnevna, tedenska, mesečna ali letna kvota ur kot baza za ugotavljanje skrajšanega delovnega časa); 9 izdela detajle sedanjega sklepu DS v pogledu osebnih dohodkov, terenskega dodatka, otroškega dodatka itd.; 9 izpolni predpisane formularje ter celotni elaborat predloži Občinski skupščini Celje. — Pristojne službe in organizacije v podjetju so dolžne pri-praviti pogoje za načrtno rekre- 1965. Iz pbročila je razvidno, da so stalni problemi v tem, da na tržišču ni razpoložljivih kvalitetnih strojev in opreme. Avtopark je bil v preteklem letu precej obnovljen, saj izkazuje 70 % vrednost osnovne cene. Zgrajena je bila tudi produkcijska hala do vključno lil. faze. Kot glavne naloge so za prihodnje leto na- Letni konferenci ZK so prisostvovali tudi predstavniki OK ZK Celje tov. Veljko Repič in Stane Divjak ter predstavnik ObK ZK Celje tov. Jože Gajšek V svojem referatu je tov. Bandič podčrtal še pomembnost Vlil. kongresa ZKJ ter dejal, da so člani ZK glavni nosilci demokratičnih in naprednih idej. Tudi razprava, v kateri je sodelovalo kar lepo število disku-tantov, je še podrobneje osvetlila nekatere izmed omenjenih vprašanj. Glavni direktor tovariš Vital Mlejnik je v razpravi med drugim nakazal tudi nadaljnjo smer razvoja podjetja. Ta je začrtana z odločnim korakom v montažno industrijski sistem pri izgradnji stanovanj z razširitvijo tudi na druga področja. Ta razširitev pa zahteva intenzivno izobraževanje in prekvalifikacijo kadrov, potrebo po povečanju izbora izdelkov, tj. izdelati projekte za tipe vseh vrst montažnih zgradb, razširiti montažno industrijsko dejavnost tudi na serijsko izdelovanje industrijskih objektov, stalno razvijati in izpopolnjevati standart montažnih stanovanj in vpeljati pripravo dela v najpopolnejši obliki. Tov. Mlejnik je nakazal tudi potrebo po izpopolnitvi sistema nagrajevanja, potrebo po dvigu življenjskega standardu delavcev ter potrebo po programiranju razvoja naših obratov. Poseben povdarek je dal na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Tehnični direktor ing. Cmak je govoril o malomarnem odnosu posameznikov do HTV službe ter ugotovljenih pomanjkljivosti ter zaščite varnosti pri delu. Direktor splošnega sektorja tov. Vitanc pa je omenil potrebo po strokovnem in družbeno-političnem izobraževanju v času zimske sezone. Med drugim pa se je dotaknil še fluktuacije delovneisile,boleznin, družbene prehrane, stanovanjskega vprašanja zaposlenih ter istočasno konferenco seznanil s predvidenimi delavskimi športnimi igrami gradbenih delavcev, katerih organizator v letu 1965 je »CIP INGRAD«. V razpravi so sodelovali tudi povabljeni gostje in sicer: predsednik Gospodarske zbornice Celje tov. Repič, član CK ZKS tov. Divjak ter org. sekretar obč. komiteja ZKS Celje tov. Gajšek. Poleg teh pa je v razpravi sodelovalo še precejšnjo število članov. Albin Mlinar acijo, ki bo potrebna ob skrajšanem delovnem času. Na tem zasedanju je delavski svet potrdil še pravilnik o strokovni izobrazbi in praksi delavcev podjetja, ki delajo investicijsko tehnično dokumentacijo m oseb, ki vodijo posamezne vrste del pri graditvi investicijskih objektov. Imenovana je bila komisija delavskega sveta za dopolnitev samoupravnih aktov v sestavu: Vitanc Franc, Kulovec Stane, Čevnik Franjo, ing. Maligoj Darko. ing. Cijan Ivan z nalogo, da vskladi samoupravne akte z določili statuta podjetju in novimi zakonskimi predpisi. VAŽNEJŠI SKLEPI 4. REDNEGA ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA PODJETJA DNE 23. 12. 1964 Na zadnjem zasedanju delavskega sveta v letu' 1964 so v 2. točki dnevnega reda poročali o delu komisij delavskega sveta predsedniki teh komisij. Kadrovska komisija je poročala, da je na svojih rednih sejah obravnavala vprašanja štipendij, dodeljevanja štipendij, izdelala stimulativni sistem štipendiranja, ki je vezan na učni uspeh posameznikov. Obravnavan je bil tudi sklad za kadre in pregled koriščenja tega sklada po prej izdelanem finančnem planu. Analiza o fluktuaciji de'uvcev je ookazala. da bo potrebno v podjetju odpraviti nekatere nepravilnosti, katere je ko-misija ugotovila in jih kot nalogo posredovala kadrovski službi. Analiziran je bil plan vajencev za leto 1964 in na podlagi tega plana so bili sprejeti vajenci v učna razmerja. Pri vključevanju vajencev in štipendistov je komisija zahtevala sodobne pripomočke t. j. predvsem psihološko testiranje, specialne zdravniške preglede in ostale postopke, ki so potrebni za sklenitev učnega razmerja. Obravnavan je bil tudi plan izobraževanja za jesensko-zim-sko sezono 1964/65. Pregledani so bili podatki o članih kolektiva — borcih NOB. Vsi, ki imajo pogoje za prejemanje dodatka za borce so bili na to posebej opozorjeni. Komisija za plan in ekonomska vprašanja je poročala o izvršitvi plana nabave osnovnih sredstev za leto 1964 ter o perspektivnem programu za leto kazane naloge pri rekonstrukciji separacije in betonarne, dograditev konstrukcijske hale, zgraditev nove železokrivske delavnice v Medlogu ter predpisane gar-derobe in umivalnice. Posebne napore bo treba vložiti v obnovitev in nabavo lahke mehanizacije, ki bo nadomestilu ročno delo. Komisija DS za standard je poročala o svojem delu, ki je bilo predvsem v obravnavanju problematike družinskih stanovanj v montažnem stanovanjskem bloku Jugomont (seznam oseb, ki so jim dodeljena stanovanja je objavljen posebej v tej številki). Predsednik komisije je poročal o letovanju v počitniških domovih ter o zaključku poslovanja, kjer je bilo ugotovljeno, da je razlika v dobro podjetja 415.275 din. Počitniški domovi so tako prvič od svojega obstoja pokazali pozitivni finančni rezultat. Disciplinska komisija delavskega sveta je poročala, da je obravnavala B disciplnskih primerov. Komisija je v zaostanku s svojim delom. Mnenje komisije je bilo, da se v nekaterih primerih ne obravnavajo primeri disciplinskih prekrškov objektivno in pravično, kar velja predvsem za primer Mirnik,-Pctecin, Lončar. Poročilo HTV koirfisije zajema v glavnem ukrepe v mesecu varnosti. Navedeno je tudi, da so bili predsedniki HTV komisij delavskih svetov sektorjev posebej poklicani na posvet in instrukta-žo. Izdelan je bil obširen program dela za mesec varnosti, ki je bil potrjen, razmnožen in razposlan vsem sektorjem podjetja. Ugotovitev komisije je bila, da se program za mesec varnosti ni dosledno izvajal po sektorjih in da 'so sektorji to delo jemali premalo resno. Izvajanje varnostnih ukrepov in zaščite pri delu je v pretekli sezoni nazadovalo. Izvršena analiza in objavljeni podatki žal potrjujejo nazadovanje in opuščanje varnostnih ukrepov, zaradi česar so v porastu izostanki zaradi nesreč in boleznin. Iz poročila komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij izhaja, da se je komisija sestajala po potrebi, in da je na svojih sejah obravnavala vse prošnje za sprejem v delovno razmerje. Prav tako je komi-(Nndaljevanje na str. 5) IV. svetovni kongres za preprečevanje nezgod in poklicnih obolenj v Londonu Koncem preteklega leta je bil v Londonu IV. svetovni kongres mednarodnega foruma za preprečevanje nezgod in poklicnih obolenj. Kot dopolnilo k temu, je bilo v komisijah drugo mednarodno posvetovanje za preprečevanje nezgod in obolenj v gradbeništvu. Na tem mednarodnem posvetu so sodelovali predstavniki 25 držav sveta. Jugoslavija je bila zastopnica z delegacijo najprominentnejših ekspertov is področja varstva in medicine dela, med njimi tudi gradbeni strokovnjaki. Iz predavanja strokovnjaka, ki se je udeležil kongresa in posvetovanja, povzemamo v zgoščeni obliki vsebino in zaključke posveta za preprečevanje nezgod in poklicnih obolenj v gradbeništvu. Gradbeništvo kot stroka ima glede varstva pri delu svoje specifične pogoje in probleme, ki se jim morajo prilagoditi vsi ukrepi in prijemi v prizadevanju za znižanje nezgod in poklicnih obolenj. Pri tem moramo obravnavati vse osnovne začetke od idejnih pa do končnih projektov za objekte visoke in nizke gradnje, ko bodo, če bodo grajeni z projektiranimi napakami in pomanjkljivostmi, z vidika varstva pri delu, postali stalen vir nezgod in obolenj. Po številu nezgod zavzema gradbeništvo v vseh državah sveta eno prvih mest. Če upoštevamo, da tudi zgrajeni gradbeni objekti zaradi svojih tehničnih in drugih napak povzročajo nezgode in poklicna obolenja tudi vsem ostalim panogam, je upravičena trditev in ugotovitev udeležencev tega posvetovanja, da z reševanjem problemov varstva v gradbeništvu kot celoti, rešujemo tudi osnovne probleme varstva pri delu v vseh ostalih panogah gospodarstva. Posvetovanje je zajemalo naslednje teme: zakonodajo varstva, vloga specializiranih organizacij za izvajanje varstva pri delu v gradbeništvu, vloga strokovnih in odgovornih oseb za varstvo pri delu, načrtovanje in projektiranje, poročila in izkušnje različnih dežel pri preprečevanju nezgod v gradbeništvu ter predloge za naslednja mednarodna posvetovanja na področju varstva pri delu. Kratki povzetki obravnavanih tem so naslednji: VAŽNEJŠI SKLEPI DS (Nadaljevanje s str. 2) sija na sejah obravnavala primere odpovedi delovnega razmerja od strani podjetja. Komisija je bila pri svojem delu samostojna. Smernice, ki jih je sprejel delavski svet za sestavo plana za leto 1965: Plan proizvodnje za leto 1965 se je določil v višini 5.200,000.000 din. Za izvršitev te naloge je potrebno; — dokončanje lastnih investicij in nabave, ki je predvidena, a še ni naročena; — dograditev centralne žele-zokrivske delavnice; — dograditev objekta nove betonarne; — ureditev novega kamnoloma v Frankolovem; — dokončno razhodovati in odprodati nerabno mehanizacijo; — precizirati je nabavo novih strojev; — zaradi ukinitve nadurnega dela je rešiti vprašanje dela v izmenah, da bo mehanizacija v čimvečji meri izkoriščena; — 'postaviti in realizirati plan investicij družbenega standarda — z načrtnim delom dvigniti proizvodnjo in zmanjšati število zaposlenih; — proizvodni plan je vskladiti z družbenim planom komune in republike; pri izdelavi plana je dati poudarek industrijskemu načinu proizvodnje; — predvideti je višino osebnih dohodkov sorazmerno s produktivnostjo; — obdelati je plan skladov (poslovni sklad, SSP in obratna sredstva) ; — izdelati je dolgoročni program gradnje za trg, predvideti izdelavo elementov za zalogo pa tudi izdelkov, kot so mizarski, ključavničarski itd. — izpopolniti in nadaljevati s strokovnim izpopolnjevanjem kadrov; v — upoštevati je ugotovitve iz analiz za prehod na 42-urni delovni tednik: — vskladiti je normative in faktorje ter izdelati interne cenike: — pri izdelavi plana je upoštevati optimalno stopnjo izkoriščenosti kapacitet, .ob upoštevanju tržnih razmer in dosežene stopnje produktivnosti. V naslednji točki je bil obravnavan dopis tajništva za notranje zadeve Celje o svojih ugotovitvah v zvezi s čuvanjem družbenega premoženja. Tu je bilo tudi obravnavano določilo internega pravilnika o zavarovanju družbenega premoženja in je bilo na podlagi dopisa in pravilnika ugotovljeno, da je čuvanje premoženja sedaj poverjeno osebam, katere fizično niso sposobne opravljati svojih službenih dolžnosti. Ta ugotovitev je bila podkrepljena s poročilom zdravstvene službe, kjer so bile osebe, ki o-pravljajo čuvajsko službo posebej pregledane. Po daljši razpravi je delavski svet sklenil, da sc poda odpoved delovnega razmerja sedanjim čuvajem. Utemeljitev za ta sklep so že prej povedane ugotovitve, v naslednjem pa še dejstvo, da imajo mnogi od teh čuvajev pogoje za invalidsko ali starostno upokojitev. Pri sklepanju o odpovedi je bilo posebej poudarjeno, da lahko sektorji dodelijo socialno ogroženim čuvajem, ki so predlagani za odpust, primerno drugo delo. V peti točki je delavski svet obravnaval predlog komisije za plan in ekonomska vprašanja o korekturah plana nabave osnovnih sredstev. Tako je ugotovljeno, da nekatera osnovna sredstva kljub naročilom ne bodo dobavljena v letu 1964 in sicer v znesku 10,986.000 din. Zaradi tega je komisija predlagala delatskemu svetu, da se nabave iz letu 1964 prenesejo v plan za leto 1965, v zameno pa naj se nabavijo stroji iz uvoza, ki so že sedaj na tržišču: din — vibromax 1.100 kg 4.000.000 — vibromax 250 kg 1,147.000 — pervibratorji »Wac-ker« komplet s tremi iglami in vgrajenim motorjem 5 kom. 5,700.000 Možno bi bilo nabaviti tudi, s takojšnjim dobavnim rokom, vibracijski valjar teže 4.000 kg. Utemeljitev za nabavo mehanizacije je bila na delavskem svetu posebej podana. Delavski svet je potrdil predlog komisije za opustitev nekaterih planiranih nabav osnovnih sredstev, ki v letu 1964 niso bile dobavljive ter potrdil predlog za nabavo tiistih osnovnih sredstev, ki so že na tržišču. Sprejet je bil sklep, da se zgradi v sklopu delavskega naselja v Celju lastna jedilnica in kolesarnica. Stroški gradnje bodo bremenili sklad skupne porabe sektorjev Celje, Cinkarna, Medlog, sektorja centralnih obratov in sektorja zaključnih del sorazmerno s koriščenjem uslug za svoje delavce. Predračunska vrednost jedilnice znaša52,500.000 kolesarnice pa 5,640.000 din. Financiranje iz SSP se koristi v letu 1964 v znesku 15,000.000 din, razlika pa po zaključnem računu za leto 1964 v letu 1965. 1. Zakonodaja varstva pri delu. V vseh deželah udeleženkah obstoji več ali manj obsežna zakonodaja o varstvu in higieni dela. Pretežna večina držav ima tudi posebne predpise in pravilnike za varstvo pri delu v gradbeništvu. Razen gornjih, obstojajo tudi predpisi za strojništvo v gradbeništvu, predvsem za težko mehanizacijo. Večina držav je izdelala tudi predpise in tehnične norme za material in njihovo preizkušnjo, ki jih mora upoštevati gradbeništvo pri izvajanju varstva pri delu v kompleksnem obsegu. V glavnem obstojajo trije sistemi tovrstne zakonodaje: močno centraliziran sistem, ki sc največ uporablja v Angliji, dokaj decentraliziran sistem, ki je v praksi uveljavljen predvsem v Sev. Ameriki in sistem zakonodaje ob sodelovanju specializiranih ustanov in statutov, ki pripravljajo in izdelujejo tovrstne obvezne predpise in tehnične norme za posamezna tehnična področja. Tak način je nveljaven v državah Evrope, u-porablja pa se tudi v mnogih socialističnih državah. Izredno zanimiva je ta zakonodaja v sosednji Italiji, ki zajema kontrolo tehnične dokumentacije, kontrolo izdelave, preizkušnje in nadzor uporabe gradbenih strojev in naprav. Tu je poverjena ENFI (Ente nazionale per la prevenzione degli infortuni) tj. strokovnemu zavodu za varnost pri delu. Sistematična kontrola, ki jo je ta zavod izvajal, je dovedla do dejstva, da na podlagi zbranih podatkov na kontroliranih napravah ni bilo nezgod. na združenja in društva gradbenih inženirjev in tehnikov, ki aktivno obravnavajo problematiko varstva pri delu. Predvsem v Ameriki uporabljajo gradbena podjetja pomoč institucij. Glede na družbeni red v Ameriki bi lahko trdili,da tone delajo zgolj iz humanih vidikov, temveč tudi z utemeljeno ekonomsko zainteresiranostjo in izkušnjami, da je varno delo produktivnejše in ekonomičnejše. Mednarodno posvetovanje je dalo poseben poudarek ugotovitvam in dejstvom, da je osnova uspeha varstva pri delu predvsem in v glavnem odvisna od prizadevanja samih gradbenih podjetij, ki uspeh takega prizadevanja občutijo tudi na pozitivnih finančnih rezultatih. Razprava je pokazala, da imajo skoraj v vseh vzhodnih in zahodnih deželah gradbena podjetje za uspešno izvajanje varstvu pri delu organizirane posebneod-delke za varnost in zdravje pri delu. Te oddelke vodijo varnostni inženirji in tehniki. Za primer navajamo tako organizacijo v gradbenih podjetjih na iPoljskem. iNaloge oddelkov so: 1. Stalna kontrola izvajanja zakonov, predpisov in navodil pri delu na vseh deloviščih in na vseh delovnih mestih. 2. Točna in sistematična kontrola tehničnega stanja in zavarovanja vseh delovnih sredstev ter organizacija dela v celotnem podjetju najmanj enkrat mesečno. 5. Sestava analize stanja zaradi izvajanja potrebnih ukrepov za preprečevanje nezgod in bolezni. 10. Sodelovanje pri organizaciji dela na gradbiščih zaradi ustrezne uporabe sredstev za de- lo. 11. Sodelovanje pri proizvodnih in tehničnih posvetih zaradi vsklajevanju tehniških in proizvodnih nalog z zahtevami po varstvu pri delu. 12. Priprava in kontrola sredstev, predvsem finančnih, za zagotovitev varnosti pri delu v podjetju in na gradbiščih. 15. Nadzorstvo nad trošenjem sredstev *a varstvo pri delu. 14. Odobravanje nabave sredstev, 'ki ustrezajo normativom varstva pri delu. 15. Skrb za izvajanje in kontrolo varstvene vzgoje vseh delavcev v organizaciji ob sodelovanju centrov za izobraževanje in obratnih zdravnikov. 16. Skrb in kontrola varstvene vzgoje tehničnega kadra podjetja: preddelavcev, mojstrov, delovodij, tehnikov in inženirjev. 17. Razvijanje in organizacija stalnih iu sistematičnih tečajev in drugih oblik prikazovanja elementov tehnične in druge zaščite pri delu. 18. Sodelovanje z vsemi institucijami, ki se strokovno ukvarjajo z varstvom pri delu: strokovnimi združenji, društvi in oblastnimi organi ter tovrstnimi zavodi. 19. Priprava sodelovanja in izdajanje internih predpisov in navodil za varstvo in izvajanje varstva pri delu. 20. Kontrola dejanskega izvajanja internih varstvenih predpisov na vseh gradbiščih in obratih podjetja. Posvet je pokazal potrebo po izpolnitvi zakonodaje o varstvu pri delu in projektiranju, računajoč nove dosežke tehnike. Nadzorstvo nad izvajanjem zakonodaje o varstvu pri delu imajo v vseh državah ustrezni oblastveni organi, od ministrstva za delo, inšpekcij, do samih delovnih mest v organizacijah in deloviščih. Oblastvenim organom pa v večji ali manjši meri pomagajo razne strokovne organizacije in instituti, ki so na razpolago tudi gradbenim in projektantskim podjetjem pri reševanju vseh vprašanj, ki obravnavajo problematiko varstvo pri delu v gradbeništvu. V nekaterih državah so gradbenim podjetjem v veliko pomoč njihova strokov- 4. Raziskovanje nezgod in sodelovanje v oblastnih komisijah za raziskovanje nezgod. 5. Sestavljanje analiz na osnovi statističnih podatkov nezgod in posredovanje podatkov vodstvu podjetja, zlasti pa vodjem dela. 6. Organizacija in vodstvo propagandne dejavnosti na osnovi analiz v celotnem podjetju. 7. Sodelovanje z vodstvenim kadrom gradbišč pri določanju varnostnih ukrepov pred pričetkom gradbenih del. 8. Sodelovanje pri izdelavi gradbenih projektov zaradi upoštevanja varnostnih predpisov. 9. Sodelovanje pri tehnični pripravi organizacije gradbišča zaradi zagotovitve tehnične varnosti. Strokovne in odgovorne osebe za izvajanje varstva. Podatki in izkušnje, iznesene na mednarodnem kongresu kažejo. da je problematika varstva tako kompleksna, da je možno doseči efektno omejitev nezgod in obolenj pri delu samo z internim. vsestranskim sodelovanjem vseh prizadetih oseb. Zlasti je to potrebno še v gradbeništvu zaradi posebnih pogojev, ki izvirajo iz kadrovanja delavcev, njihovega bivanja na gradbiščih, ravni njihovega znanja, stalnega premeščanja, torej iz zbira aspektov, ki zahtevajo povečano specifično reševanje varstva v grad beništvn. Za neposredno izvajanje varstva pri delu so odgovorne le (Nadaljevanje na str. 7) SEKTOR LJUBLJANA V letu 1960 se je na željo ne- ko temeljenje in skoro vsi objek- katerih investitorjev pojavilo ti stojijo na močnih, armirano- podjetje Ingrad iz Celja na ob- betonskih ploščah, močju Ljubljane, Nekateri so Klljub težavam, ki so nas tu gledali naše napisne deske (fir- spremljale, smo v tem kratkem mo) na gradbiščih s simpatijami, času zgradili na Prillali preko 400 J:# NAŠE NASELJE V LJUBLJANI. — Čeprav gradimo investitorjem dostikrat celo luksuzne objekte, so naši delavci kljub dobri volji upravnih in samoupravnih organov podjetja največkrat primorani, da zaradi stalnega menjanja delovnega področja še vedno stanujejo v sorazmerno skromnih stanovanjih. Ta problem bo rešen le z urejeno perspektivo in večletno načrtno gradnjo na obsežnejših lokacijah drugi so menili, da mora Ingrad za vsako ceno iz Ljubljane. No, in v tem vzdušju se je sektor tudi razvijal. Nekje smo bili deležni pomoči in razumevanja, marsikje pa je bilo povsem drugače. Predvsem smo to občutili stanovanj, v letu 1965 pa jih bo skupno skoraj 500. Poleg stanovanj smo gradili še več drugih objektov in to: eno najlepših otroških ustanov v Ljubljani, samopostrežno trgovino, prostore za Krajevno skupnost in ambu- takrat, ko je pričelo zmanjkovati del za ljubljanska in ostala gradbena podjetja v Ljubljani in, ko so se naši investitorji menjali ter so vse obljube in slabo sklenjene pogodbe padle v vodo. Naše podjetje je prevzelo gradnjo stanovanj na Prillali, kjer je teren vse prej kot dober. Tu so bila še pred nekaj desetletji barjanska močvirja in šele po regulaciji Ljubljanice in Grubarjevega prekopa je voda odtekla. '1 u je tež- lanto. Nismo in ne gradimo pa samo na Prulah. V prejšnjih letih smo gradili omrežje za centralno toplarno po Ljubljani ter arkade na Titovi cesti. To so bila večja dela nad 150 milijonov din in so sedaj v zaključni fazi. Sedaj gradi sektor na Prillali še stanovanja za trg, v Vevčah pa stanovanja za tovarno papirja. Perspektive za naslednja leta Po dosedanjih izgledih bomo v Ljubljani, na Dolenjski cesti, za- i IVA POVABILO UREDNIŠTVA SE JE UPRAVA SEK- ] TORJA LJUBLJANA LJUBEZNIVO ODZVALA IN SODE- * LOVALA PRI OBRAVNAVANJU NJIHOVIH USPEHOV IN | PROBLEMOV. ŠKODA LE, DA SO NEKATERI POSNETKI \ STARI ŽE PAR LET IN NE PRIKAZUJEJO DEJANSKEGA J STANJA NA SEKTORJU. ALI SMO S TEM SEZNANILI j ČLANE KOLEKTIVA Z RESNIČNIM STANJEM - KAR JE 5 NAŠA OSNOVNA NALOGA? MISLIMO, DA NE. * } UREDNIŠTVO »GLASILA« Slika prikazuje del podpornega zidu bodočega platoja za termoelektrarno TE II Trbovlje. Delo je izredno težko, saj ni nikjer prostora za ureditev gradilišča^ de ponije, stroje, betoniranje pa ovira tudi Sava, ki je z nenadnim zvišanjem gladine že večkrat ogrožala začeto delo čeli z izgradnjo več stanovanjskih objektov za tržišče. Poleg tega pa še dva stanovanjska objekta v Vevčah. Projekti so v izdelavi. Imamo pa velike težave z lokacijami. Istočasno kot za tržišče, bomo tudi za svoje ljudi zgradili nekaj prepotrebnih stanovanj, da bo problem vsaj za silo rešen. V preteklem letu je bilo realizirano približno 700 milijonov dinarjev. Od tega je 450 gradbenih. ostalo pa so bila obrtniška dela. Vsa dela so bila prevzeta še po starih cenah in je bila potrebna skrajna štednju, da smo se lahko vzporejali med ostale sektorje, ki so imeli v preteklem letu boljše pogoje. V prejšnih letih, ko je bila finančna situaci, ja našega sektorja dobra, smo presežke delili skupno, letos pa, ko je bilo mulo slabše pa smo delili vsak svoje. Naš sektor ima skoraj specifične pogoje. Pri nas ni zaposlenih domačinov in deloma izključno s V letu 1964 smo izročili svojemu namenu med ostalimi objekti tudi otroški vrtec na Prulah. Čeprav je bilo med gradnjo vrsto tehničnih težav, ki so otežavale delo, je sedaj investitor in mi zadovoljni V BESEDI IN SLIKI tujimi delavci. Za vse te moramo sobnih želja po privatnem popol-preskrbeti hrano in stanovanje. danskem delu — j.fušu«. Razumeti moramo, da so šli ti Kako pa bo, ko bomo prišli na ljudje z doma zato. da bi nekaj skrajšan delavnik? Ljudje hočc- zasiužili, kar v osmih urah pri jo iu morajo zaslužiti, če pa te Samo ta dva stolpiča imata skupno kotlarno za ogrevanjč vseh prostorov, pri vseh ostalih objektih, ki so oddaljeni le 50 do 200 m pa projektanti in investitor niso upoštevali takih ekonomskih prednosti. Ali je to prav? teh plačah ni mogoče. Kolektiv možnosti no bodo imeli pri nas, se je odločil za deljen delovni si jo bodo iskali drugje, čas. S tem so jim dane možnosti Storilnost dela in delovna disci-večjih zaslužkov in nimajo po- plina še nista na zadovoljivi viši- 45-stanovanjski bloki B-10 iu B-11, katere smo oddali investitorju že konec leta 1963 so po tlorisni — funkcionalni rešitvi in pa finančnem obračunu za investitorja zelo ugodni. Zaradi nenasilnega močvirnega terena je naše podjetje predlagalo spremembo temeljenja z masivno železobetonsko temeljno ploščo, ki je bila kasneje uporabljena tudi na drugih objektih, zgrajenih na območju Prul ♦ ♦ + ♦ ♦ ♦ + + ♦ + ♦ ♦ ♦ PROSIMO VSE ČLANE KOLEKTIVA. UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE ORGANE, DA V SVOJIH PRISPEVKIH ZA GLASILO OPIŠEJO POLEG TEHNIČNIH USPEHOV IN TEŽAV TUDI DELOVANJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV, DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DELOVANJA ČLANOV NAŠEGA KOLEKTIVA IZVEN PODJETJA. POGREŠAMO PRISPEVKE Z MNENJI IN KONSTRUKTIVNO KRITIKO NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV, V ODNOSIH MED LJUDMI, ŽIVLJENJU IN DELU MLADINE, ŽENA, SEZONSKIH DELAVCEV, O REKREACIJI IN ŠPORTU ITD., ITD. NAJ BO NAŠE GLASILO RESNIČNO OGLEDALO NAŠEGA KOLEKTIVA V VSEM. TAKO DOBREM KOT SLABEM. UREDNIŠTVO ni. Sektor ima pretežno večino dobrih in požrtvovalnih ljudi. Nekaj pa je še vedno takih, ki hočejo živeti na račun drugih. Ti pu, če se ne bodo popravili, jih bodo posamezne skupine same izločile. Naša naloga in naloga vodilnega kadra je. da akordiramo čim več del. S tem bomo dali dobrim ljudem večje možnosti zaslužka, slabi pa bodo izpadli. Znano je, da se je sektor Ljubljana razvil iz zasavskih gradbišč, ko so zasavske občine same formirale lastna lokalna podjetja. Takrat smo izgubili precej dobrih ljudi. Ti ljudje so prišli v Zasavje od drugod, se privadili krajev, nekateri so si postavili celo svoje domove in niso šli z nami v Ljubljano. Vse glavne objekte v revirjih je gradilo podjetje Beton, predhodnik današnjega Ingrada. Zadnje delo je bila gradnja Cementarne v Trbovljah. To je bilo veliko in težko delo, zaključeno v letu 1962. Vsa dela v Zasavju so bila solidne opravljena. To pa nam je dalo legitimacijo, da se ponovno vračamo v Zasavski predel. Pričelo se je z izgradnjo nove TE v Trbovljah. Začetna delu so bila poverjena našemu podjetju, kar je znak, da ima Zasavje vnas zaupanje. Tudi v prejšnjih letih smo izvajali vsa dela na stari Elektrarni. Nova TE je povsem na novi lokaciji, približno 300 metrov nižje od stare. Teren je zelo neugoden, ker je ukleščen v sosesko med Savo in železnico, poleg tega pa ni niti dovoza za motorna vozilu, ker ni mostu čez Savo. V okviru pripravljalnih del smo že zgradili žičnico čez •Savo ter na gradbišče speljali industrijski tir. Cimprej moramo pričeti z izgradnjo savskega mostu. Momentalno je največje delo oporni zid ob Savi, ki bo dolg 360 m in bo vanj vzgrajenih 8.000 kubičnih metrov betona. Približ- no polovico del na tem zidu je gotovih. Vrednost gradbenih del za TE Trbovlje II je 3 in pol milijarde din. Skupna investicija z opremo pa bo veljala blizu 18 milijard. Gradbena dela naj bi bila v glavnem zaključena koncem leta 1966. Tako bo moralo naše podjetje v letošnjem letu izvršiti vsaj zn eno in pol milijarde gradbenih del. Pojavljajo pa se iste težave kot povsod: načrti — zasigurana sredstva. Številke niso majhne; če predpostavljamo, da pride na enega zaposlenega delavca ca. 4 milijone proizvodnje letno, bo tu potrebno 300 ljudi. Vse to pa za- hteva resne priprave, ki jih je potrebno izvršiti v našem podjetju za tako težko in odgovorno nalogo. Velja pa naj eno: Pravočasno prispeli načrti, dobre priprave in mehanizacija ter zadostno število dobrih ljudi so edini porok za uspešen potek del. Prehojena in začrtana pot tega sektorja ni lahka. Vedno se je potrebno boriti, predvsem zato, ker ne najdemo vedno razumevanja pri investitorjih in drugih forumih. Poleg tega pa smo od uprave in obratov precej odmaknjeni. Šef sektorja tov. Franc žruec V zgornjem objektu, ki zaključuje stanovanjsko sosesko Prule proti Gruberjevemu kanalu je projektant upošteval raznolikost prebivalcev, saj je predvidel 1-sobna, 2-sobna, 3-sobna in samska stanovanja. Blok je bil predan investitorju konec preteklega leta Podporni zid je kombinacija armiranega in nearniiranega betona. Železobetonska konzola MB 22« v sredini višine zidu razbremenjuje celotni zemeljski pritisk, saj prevzame vertikalno komponento poševne obremenitve zemlje. Nearmiran beton je MB 160. Na sliki: betoniranje opornega zidu s pomočjo montažnega lamelnega opaža Objekti, ki smo jih dovršili v 1.1964 in porabljeni materiali Po posameznih sektorjih smo v letu 1(X>4 izvajali gradbena dela Sektor Celje 3 stolpnico v Kajuhovi ulici šestorček stan. blok na Sav. nabrežju in objekte tudi oddali v koriščenje našim investitorjem, in sicer: skupno 102 stanovanj skupno 7 stanovanj skupno 10 stanovanj skupaj : Sektor Medlog montažni stanovanjski blok montažni stanovanjski blok montažni stanovanjski blok 119 stanovanj JU-II skupno 42 stanovanj JU-11I skupno 42 stanovanj JU-IV skupno 54 stanovanj 138 stanovanj skupaj Sektor Ljubljana stanovanjski blok B-6 na Prulah Ostali sektorji tj. Slov. Konjice, Cinkarna in Žalec v letu 1964 niso oddali nobenih dokončanih stanovanjskih objektov. Od ostalih drugih objektov pa so važnejši naslednji: Sektor Celje klavnica, proizvodna hala za TOPER Celje, trgovski lokal Contai, trafo postaja v Jurčičevi ulici, skladišče in razna režijska dela za TEP Celje, garaže za NB Celje. Sektor Cinkarna objekt litopon. modri baker, separacija s hladilnico, 3 trafo postaje za Elektro Celje. Sektor Ljubljana potrošniški center na Prulah, adaptacija trg. lokalov Gradišče. Sektor Žalec kmetijski internat, 3 lope za obiranje hmelja Žalec, adaptacija skladišča Hmezad, 2 goveja hleva za 200 krav. Sektor Konjice kotlovnica za LIK skladišče za LIK, proizvodna hala za Kostroj. Sektor Medlog je poleg montažnih stanovanjskih objeluov izdeloval še razne betonske proizvode in sicer: opečne votlake, betonske cevi itd., za sektor Celje in Cinkarno je v glavnem kril vse potrebe betonov; v kamnolomu Frankolovo in gramoznici Levec je proizvajal agregate za potrebe operative sektorjev Celje, Cinkarno in delno za ostale sektorje našega podjetja. Za vse zgoraj navedene objekte, kakor tudi za objekte, ki se iž leta 1964 nadaljujejo v leto 1965 in za proizvodnjo betonskih prefabrikatov pa so bili uporabljeni naslednji glavni gradbeni materiali: v tonah 12.400 ton cementa 12.400 700 ton apna 700 43.000 m* 1 2 3 4 5 6 7 pesek dolomit 64.500 28.000 m3 gramoz lastni 44.800 4.757 m3 gramoz Dravograd in ostali 7.611 2.250 m3 mivka 5.600 3.560 rol strešne lepenke 80 90.000 kg bitumena 90 21.000 kg žica žgana 21 17.200 m2 salonit valovit 275 37.000 kg pločevine črne 37 skupno 62 stanovanj 45.000 kg pločevine pocinkane 45 21.000 kg cinkova pločevina 21 1.400 ton betonsko železo 1.400 3.060 m3 les okrogli 1.836 1.074 m3 les rezan 644 34.000 m2 izolacijske plošče 714 22.000 kg žičniki 22 1.100 m3 pesek sivi 1.650 170 ton lurgi pepel 170 4.000 m3 nasipni gramoz 6.400 140 ton železo profitno 140 19.000 m pocinkane cevi 48 31.000 kg cevi šivne in brezšivne 31 2,900.000 enot opečnih izdelkov 10.150 162.667 kom opeke V 8 3.416 217.739 kom opeke V 12 5.814 14.296 kom. opažni bloki 2b5 10.306 kom betonske cevi 0 10 217 11.778 kom betonske cevi 0 15 424 6.210 kom betonske cevi 0 20 280 4.054 kom betonske cevi 0 25 272 7.034 kom betonske cevi 0 30 591 4.054 kom betonske cevi 0 40 491 1.772 kom betonske cevi 0 50 301 1.175 kom betonske cevi 0 60 266 689 kom betonske cevi 0 70 207 344 kom betonske cevi 0 100 131 1.175 kom betonske skupaj 170.060 ton Če seštejemo vso težo navedenih gradbenih materialov, vidimo, da smo v letu 1964 uporabili 1.701 vagonov različnih vrst gradbenih materialov (teža vagona 10 ton). Če to pretvorimo v vlakovne kompozicije normalnih vlakov po 70 vagonov, dobimo, da bi ves material prepeljali z 243 vlaki, če bi postavili vlak za vlakom pa bi bila celotna kompozicija dolga 170 km (od Celja do Pivke). Navedeni podatki nazorno prikazujejo kakšna količina materialov je bila vgrajena v lanskem letu in koliko materiala je šlo preko delovnih rok našega kolektiva. Podjetje ima prosto večje število delovnih mest, zaradi česar vabi k sodelovanju kandidate ,za naslednja delovna mesta 120 TESARJEV 50 ŽELEZOKRIVCEV 50 ZIDARJEV 20 POMOŽNIH DELAVCEV Prosta delovna mesta so prijavljena pri pristojni posredovalnici za delo v Celju. OD so regulirani s pravilnikom, samska stanovanja preskrbljena. Sprejem delavcev se vrši od 1. 3. 1965 do 31. 3. 1965. Pismene prošnje sprejema uprava podjetja. Podjetje si je za letošnje leto postavilo plan v višini 5,2 milijarde eksterne realizacije tj. realizacije, ki jo dobimo z izstavitvijo situacij za izvršeno delo na naših objektih in pa računih za tretje osebe. Interna realizacija je pa predvidena s planom v višini 6,7 milijarde, dobimo pa jo na ta način, da eksterni realizaciji prištejemo vse storitve naših obratov. Predviden plan realizacije se v Osnutek resolucije predvideva, da je treba to prehodno dobo premostiti s kratkoročnimi krediti, ki se naj dajo proizvajalcem stanovanj ter, da je treba iste v tem pogledu izenačiti s proizvajalci drugega blaga za trg. Vprašanje pa je, koliko so banke danes sposobne tudi dati takšne kratkoročne kredite? Poglejmo še na kratko koliko so naši gradbeni sektorji zasedeni s svojimi kapacitetami za letošnje leto in kakšne so njihove perspektive. Seno vprašanje odkupa zemljišča privatnih lastnikov. Podjetje vodi razgovore in pripravlja ponudbo za prevzem montažne stanovanjske izgradnje v Zagrebu. V kolikor bo naša ponudba za investitorja tj. stanovanjski sklad Zagreb sprejemljiva, bo potrebno, da se za prevzem teh del začnemo najintenzivneje pripravljati, tako v vprašanju kadrov, materialnih kapacitet, strojev in obrtniških storitev. Še eno veliko delo, ki ni prikazano v predvidenih delih in nas Planska predvidevanja za leto 1965 bistvu ne razlikuje od lanske dosežene realizacije. Razlogov za takšno stališče, ki ga je zavzelo podjetje do tako postavljenega plana, je več. Dobro se še spominjamo restrikcije v investicijah, ki se je pričela v lanskem drugem polletju tj. v največjem razmahu gradbene sezone. Po vseh predvidevanjih se bo zmanjšanje investicij, predvsem v industriji, odražalo še tudi v letošnjem letu, prednost pa bo dana izgradnji energetskih objektov in pa gradnji stanovanj. V republiškem planu se postavlja za letošnje leto izgradnja 12.500 stanovanj. V letih 1964 pa je bilo v Sloveniji zgrajenih 10.000 stanovanj. Plan povečanja stanovanj znaša 25 %, kar je za gradbena podjetja,ki razpolagajo s takšnimi kapacitetami, razveseljivo. Nerešeno pa ostane za izgradnjo tolikšnega števila stanovanj finančno vprašanje in pa mtaerialna baza, saj vemo, da je že dalj časa pomanjkanje glavnih gradbenih materialov: betonsko železo, cement, steklo itd. V januarju t. 1. je izšel osnutek resolucije o nadaljnjem razvoju sistema stanovanjske zgrad-nje. V osnutku resolucije so predvidene bistvene spremembe kreditiranja stanovanjske izgradnje. Vsa do sedaj zbrana sredstva stanovanjskih skladov naj prevzamejo komunalne ali pa novoustanovljene banke za kreditiranje stanovanjskega gospodarstva. Banke naj dajejo iz teh sredstev potrošniške kredite za izgradnjo stanovanj individualcem, podjetjem ali ustanovam. Stanovanjski prispevek pa naj bi se v bodoče formiral pri podjetjih in ustanovah, kot namenski sklad za izgradnjo stanovanj. Sredstva stanovanjskega prispevka bodo na ta način pravičnejše korišče-na. Z njimi bodo razpolagale delovne organizacije same in samostojno odločale o nakupu stanovanj. Gradbena podjetja pozdravljajo to spremembo financiranja stanovanjske izgradnje, ki jo predvideva osnutek resolucije, saj bodo na ta način lahko za svoje člane kolektivov zgradila več stanovanj kot so jih v preteklosti, ko zaradi majhnih skladov skupne porabe niso mogla dati svojega prispevka za nakup stanovanj. Na drugi strani pa obstaja pri gradbenih podjetjih u-pravičena bojazen, da bo j>ri tej spremembi kreditiranja stanovanjske izgradnje nastal v prehodni dobi nek »vakuum«, ki bo pa zavrl stanovanjsko izgradnjo. Sredstva stanovanjskih skladov, ki jih naj bi prevzele banke, so v glavnem izkoriščena. Sredstva iz anuitet od kreditov vloženih v stanovanjsko izgradnjo niso tako velika, da bi lahko kreditirala tekočo izgradnjo stanovanj. Stanovanjski jirispevek, ki se bo zbiral pri delovnih organizacijah, se bo šele formiral in v kolikor ne bi bilo izrecno z novimi predpisi drugače urejeno, bi sc šele sprostil z zaključnimi računi gospodarskih organizacij. Obstoja pa tudi možnost, da bodo mnoge delovne organizacije prispevale za nakup stanovanj samo namenski del stanovanjskega prispevka in ne bodo več koristile skladov skupne porabe, kar so bile do sedaj z ozirom na svoj obvezni delež stanovanjskemu skladu dolžne storiti. S tem ukrepom bi se pa sredstva zn nakup stanovanj občutno zmanjšala. Iz spodnjih tabelaričnih podatkov je razvidno, da je, z ozirom na zasedene kapacitete in predvidena dela, najslabše zaseden sektor Celje, dočim ima sektor Konjice že prevzeta dela po letnem planu, sektor Medlog pa zasedene kapacitete s prevzetimi in predvidenimi deli. Pri sektorju Celje niso upoštevana dela nadaljevanja 11. faze izgradnje tehnične šole v Celju, v kolikor bodo zasigurana sredstva. Nadalje ni upoštevana izgradnja stanovanjskih blokov na Dolgem polju, v kolikor bo re- verjetno čaka v letošnjem letu, je pričetek gradnje objektov termoelektrarne Trbovlje 11. S pripravljalnimi deli tj. izgradnjo industrijskega tira, platoja in podpornega zidu smo pričeli že v lanskem letu, v letošnjem pa, če bodo projekti pravočasno pripravljeni in zasigurana potrebna finančna sredstva, se naj bi začela proti koncu junija izgradnja glavnih objektov. To delo pa bo zahtevalo posebnih in temeljitih priprav v vseh ozirih, na kar je potrebno že danes misliti. Objekt V milijonih din .3 Sš-š-s S g t» o T3 N M nS §5 % zasedenih kapacitet vključno s predvideni mi deli 2 3 4 5 Sektor Celje: 1. 20 stan. blok Čuprijska 28 2. Študijska knjižnica 76 3. 2 X 4 stan. blok Nušičeva 11 4. Crpalnica Medlog 9 5. Vodovod Vitanje 2 6. Stolpič v Vrunčevi 115 7. 6X6 stan. blok na Otoku lil. 250 Skupno: 241 250 1.000 J 49 % Sektor Žalec: 1. Pomožni obrati I. — Aero 42 2. Sortirna lopa Nazarje 8 3. 2 X 20 stan. stolpič Polzela 180 4. Žaga LIN Nazarje 90 ' Sku p n o : 230 90 500 64 Sektor Cinkarna: 1. Keramika II. 34 2. Skladišče s silosi 77 3. Žveplena kislina Petersen 35 4. Skladišče proizvodov 32 5. Skladišče koncentratov 102 6. Pražarna Dor—Oliver 7. Zgradba kontrolnih instrumentov Skupno: 280 Sektor Medlog: 1. Ju VI 30 2. Ju VII 54 3. 10 garaž Ljubljanska c. 1 4. 16 garaž Kajuhova 5. 2 X 45 stan. mon. blok 460 6. 200 boksov za garaže 7. 2 X 54 stan. mont. stolpnice Skupno: 547 30 50 80 700 52% 56 357 690 1.103 L650 100 % Sektor Konjice: 1. 3 stolpiči 224 2. Klavnica za perut. Ptuj 326 Skupno : 550 550 100 % Sektor Ljubljana : 1. Stan. blok B-17 2. 2±4 arkade 3. Stolpič Vevče 4. Pripravlajlna dela Trb. 5. Plato Trbovlje 6. Gradišče 10 7. 24 stan. stolpič Vevče 8. 40. stan. blok Vevče 121 34 14 9 10 27 130 200 S k u p n o : 215 330 800 68% Rekapitulacija: SEKTOR CELJE 241 250 1,000 49% ŽALEC 230 90 500 64% CINKARNA 280 80 700 52% „ MEDLOG 547 1.103 1.650 100 % „ KONJICE 550 — 550 100 % LJUBLJANA 215 330 800 68% Skupaj : 2.063 1.853 5.200 75% Demokratično izbiranje kandidatov Smo tik pred volitvami v skupščinske organe. Komisija za evidentiranje kandidatov v zvezno, republiško in občinsko skupščino je v povezavi s predstavniki družbeno političnih organizacij že evidentirala kandidate, katere nuj bi obravnavali na kandidacijskih zborih v posameznih delovnih enotah. Z namenom, da bi volilce že pred kandidacijskimi zbori seznanili z evidentiranimi kandidati ter s tem omogočili poglobljeno razpravo, smo se odločili te evidentirati tudi v našem glasilu. Predlog komisije: V Zvezni gospodarski zbor: ing. MALICO J Darko. V Gospodarski zbor republiške skupščine: BANDIČ Jerko, gradbeni tehnik. V Organizacijsko politični zbor republiške skupščine: ing. ŠTR-BENC Ivan. Za 16. in 18. volilno enoto, kjer se volita dva odbornika Zbora delovnih skupnosti pri občinski skupščini pa so bili evidentirani naslednji kandidati: Ing. BOŠNJAK Zoran, AJSTER Roman, gradbeni teh-nih, ČONC Anica, gradbeni tehnik, KLENOVŠEK Štefan, gradbeni delovodja, ŽAGAR Tilčka, uslužbenka, COLARIČ Milan, strojni tehnik. Komite Zveze mladine pa je naknadno evidentiral še VRBNJAK Vinka, zidarja. Evidentirani kandidati so strokovno, kakor tudi družbeno politično tako razgledani, da bodo, kdor koli bo izvoljen, sposobni sodelovati v skupščinskih organih ter prenašati mnenja in predloge volilccv in nasprotno, volilce obveščati o delu in sprejetih sklepih skupščinskih organov v katerih bodo, če bodo izvoljeni, sodelovali. Upoštevajoč to, so delovni kolektivi celjske komune, ko so evidentirali kandidate v tej predvolilni dobi, osvojili oziroma evidentirali rekordno število kandidatov. Za to moramo biti pripravljeni na to, da bodo poleg naših predlogov za zvezne in republiške poslance evidentirani še drugi predlogi, ki sicer po strokovnih in družbeno političnih kvalifikacijah ne bodo močnejši. Zaradi tega ne bi kazalo odstopiti od evidentiranih predlogov. Tudi v Zbor delovnih skupnosti pri občinski skupščini, kjer samostojno volimo samo enega kandidata, drugega pa skupno z delovnim kolektivom Gradisa — poslovne enote Celje, smo evidentirali kar 6 kandidatov. Verjetno bodo člani delovnega kolektiva Gradisa predlagali tudi svojega kandidata. morda celo dva, toda zaradi načela demokratične izbire kandidatov smo «e odločili evidentirati več tovarišev in tovarišic. Tudi Zborom delovnih skupnosti na katerih se bodo potrjevale kandidature ni onemogočeno predlagati še nove kandidate. Vsi, ki bodo predlagani na posameznih zborih, bodo enako upoštevani. Trav tako ni nujno, da evidentirani kandidati kandidirajo v predlagane zbore, kandidacijski zbori lahko predlagajo, da nekdo od evidentiranih kandidatov za Zvezno ali republiško skupščino, kandidira v Zbor delovnih skupnosti pri občinski skupščini ali obratno. Kandidacijski zbori lahko dokončno oblikujejo podane predloge upoštevajoč že znana načela. Kandidacijski zbori se bodo pričeli takoj, ko jih bo razpisala občinska skupščina, predvideva pa se, da bodo v drugi polovici meseca februarja t. 1. Apeliramo na vse volilce, da o evidentiranih kandidatih razpravljajo že sedaj tako, da bodo kandidacijski zbori potekali brezhibno. Albin Mlinar Osebno življenjsko zavarovanje Vsi člani našega kolektiva so mimo svojih osebnih zavarovanj, zavarovani še KOLEKTIVNO. Centralni delavski svet podjetja je na svoji seji dne 23. decembra 1964 sprejel sklep, da se vse delavce in uslužbence podjetja INGRAD zavaruje s skupno polico, in sicer: 13 0) S « S cd Sl 7> •2vg«g 2 3 a> E I. 1,350.000 2,700.0«) II. 900.0«) 1,800.0«) III. 675.000 1,350.000 IV. 540.0«) 1,080.0«) rv. 450.000 900.000 Letna premija za eno osebo znaša 2.400 iu 200 din, kar pa ne plača posameznik po plačilni listi. temveč podjetje od skupnega osebnega dohodka. Premije se nakazujejo mesečno Splošni zavarovalnici v Celju. Nesreče, ki se pripetijo v delovnem času ali izven njega in zapustijo posledico zmanjšanja delovne sposobnosti, prijavite najkasneje dva meseca po nezgodi. Prijave sprejema (in uredi vse potrebno z DOZ-om) tov. Lea NAGLAV, uslužbenka v knjigovodstvu osebnih dohodkov INGRAD Celje, Dečkova cesta 10. Uradne ure za prijavo nesreče so vsak dan od 6. do 10. ure dopoldne in vsak petek od 3. do 6. ure popoldne. Jubilej-petdesetletnico tovarišice Netke Plcvčak smo obhajali dne 23. 12. 1964, ki je prišla k podjetju (Savin j gradu), že leta 1948. Prav zato smo v oddelku osebnih dohodkov s tem večjim ispoštovanjem častilali zaslužni delavki ob njenem jubileju. Tovarišico Netko poznajo vsi člani kolektiva saj že polnih šestnajst let obračunava plače delavcem. Pridna je kot mravlja, skromna ter tiha delavka. Nikdar ni pozabila, da je z delavcem treba ravnati spoštljivo, kajti delavec je steber podjetja. Zavedala se je vseskozi, da le z delom lahko dokažeš, koliko si vreden. Ko smo jo vprašali, kdaj je bila najsrečnejša v življenju, je s ponosom odgovorila, da ob rojstvu svoje edinke — Dragice. Tudi še sedaj preživlja najlepše ure le z njo. Vsako prosto minuto posveti svojemu otroku, ki ji pomeni vse na svetu. Najhujše dni trpljenja pa je preživela v štiriletnem izgnanstvu med vojno. Bila je izseljena v Srbijo, kjer je prestala veliko hudega in doživela grozote, katerih se ne spominja rada. Posledice tega trpljenja so se pokazale prav zadnja leta, tudi njej bolezen ni prizanesla. Netka Plcvčak — naša jubilantka Ob njenem prazniku ji vsi sodelavci v oddelku OD iskreno čestitamo in želimo še vrsto srečnih let. Knjigovodstvo OD »Ingrad« Celje Izobraževanje kadrov,n,h Izvršni odbor sindikalne podružnice podjetja je dne 7. januarja 1965 na svoji redni seji med drugim obravnaval tudi potrebo po izobraževanju sindikalnih kadrov. Zaradi rednih letnih občnih zborov sindikalnih podružnic po sektorjih, ki bodo predvidoma že v začetku meseca marca 1965, je potrebno pripraviti določeno število mlajših kadrov. Da pa bi bilo delo še plodnejše, je izvršni odbor sklenil organizirati enotedenski seminar, v katerega bodo sindikalne podružnice po sektorjih kadrovale določeno število članov. Seminarja naj bi se po sklepu IO udeležilo 30 članov. Medtem ko je IO razpravljal o potrebi po seminarju, je imenoval tudi komisijo za sestavo programa. Program, ki ga je izdelala komisija, obsega naslednja poglavja: 1. Delovno področje 2. Naloge in dolžnosti 3. Sposobnosti, ki jih mora imeti sindikalni funkcionar 4. Znanje. V delovno področje spada: a) organizacija sindikalnega dela v podjetju; b) priprava, sklicanje in vodenje zasedanj in posvetovanj: c) obveščanje in preverjanje izvrševanja sklepov. V področje nalog in dolžnosti spada: a) organizacija in vsklajevanje sindikalnega dela v podjetju; b) zbiranje, proučevanje in ocenjevanje predlogov; c) skrb za formiranje, kontroliranje in zakonitost dela posameznih komisij; d) organizacija administracije sprejemanja, urejanja in dostavljanja predlogov in priporočil; e) organizacija točnega in hitrega obveščanja kolektiva in obratno; f) pripravljanje dnevnega reda zasedanj in soglasje z predlagateljem sklicanja; g) proučevanje ustreznosti gra- I. Tisti zavarovanci, ki imajo še svoje osebno življenjsko zavarovanje, morajo ob prijavi nezgode predložiti še polico zavarovanja. Ob smrtni nezgodi zavarovanca prejme zavarovalnino v polnem znesku zakonec, če njega ni, otroci, če teh ni, starši, če teh ni, ostali zakonski dediči. V vaše dobro je, da prijavite vsako najmanjšo nesrečo, morda bodo posledice nastopile kasneje. Ni važno, kje ste se ponesrečili, kajti zavarovani ste povsod. V letu 1964 je naše podjetje izpolnilo-prijavilo 58 nesreč. To ni majhna številka, vendar sem prepričana, da jih je bilo še mnogo več, a delavci nimajo interesa, ali pa ne vedo, da jim pripada zavarovalnina v primeru zmanjšanja delazmož-nosti. Razpored poklicev po razredih zavarovanja. I. nevarostni razred upošteva le uslužbence, ki delajo izključno v pisarni (ki nimajo nobenega stika s terenskim delom). II. nev. razred — sem spadajo uslužbenci v operativi (inženirji, tehniki, kurirji-uslužbenci, ki imajo delo na terenu in v pisarni. III. nev. razred — raznoreja razne manipulante, skladiščnike itd. IV. nev. razred — upošteva vse delavce, ki delajo na gradbiščih. V. nev. razred — pa upošteva le tiste delavce, ki delajo na zelo nevarnih delovnih mestih (npr. dimnikarski delavci, zidarji na visokih stavbah in podobno). _ Iz gornje tabele vidimo, da se rizik veča, zavarovalna vsota delavcev pa pada. Naprošamo vse delovodje in mojstre, da svoje podrejene o gornjem obvestijo in jih podrobno upoznajo z navodili in njihovimi pravicami, ker je to le delavcem v prid. Lea Naglav diva, ki je pripravljen za zasedanje; h) boriti se za demokratičnost in kontinuiranost zbiranja, pojasnjevanja in sprejemanja idfej, pobud, predlogov, kritik, poročil, mnenj v predvidenih ukrepih u-pravljanja ali dela sindikalne podružnice. V okvir sposobnosti, ki jih morajo imeti sindikalni funkcionarji spadajo tile kriteriji: a) sposobnosti koncentriranja pri proučevanju gradiva, problematike idej, pripomb in predlogov; b) iniciativnost, samostojnost, ter razsodnost pri izvajanju nalog ter sposobnost oblikovanja zaključkov; c) splošna iznajdljivost pri u-porabi podatkov za odgovor; d) tekoče in oblikovano izražanje; e) obvladovanje celotnega dela in sistema upravljanja. Znanje: a) splošno znanje — končana šola (vsaj 6 razredov osnovne šole) ; — širša kulturna in politična razgledanost ter izkušnje, ki iz tega izhajajo; b) strokovno znanje — znanje, ki je potrebno za poklic; — praksa; — praksa v različnih funkci-jah. c) družbeno ekonomsko in idejno politično znanje — upravljanje in vodenje; — organizacija podjetja; — ustvarjanje dohodka podjetja; — delitev dohodka podjetja; —t sredstva podjetja; — periodični zaključni računi; — statut in interna zakonodaja; — načela in metode racionalnega gospodarstva; — delovna zakonodaja; — komuniciranje in obveščanje kolektiva; — metode dela; — izobraževanje; — kadrovska politika; — skrb za človeka; — delovna morala; — integriranje; — naloga in pomen družbenih organizacij v podjetju; — vključevanje podjetja v komuno; — medsebojni odnosi; — naloge in dolžnosti samoupravnih organov v podjetju. Omenjeni program izobraževanja sindikalnih kadrov je usklajen s programom, ki ga je predlagal republiški odbor sindikata gradbenih delavcev v Ljubljani na svoji seji z dne 8. januarja 1965. Albin Mlinar SVETOVNI (Nadaljevanje s str. 3) strokovne osebe tehnične operative, ki organizirajo, izvajajo in vodijo delo neposredno. Njim v pomoč pa so vodilni tehnični kadri podjetij in oddelki služb HTV. Te strokovne in odgovorne osebe, delovodje, šefi gradbišč, šefi poslovnih enot in vodilni tehnični kader, pa morajo obvladati znanje s področja varstva pri delu. kajti le v tem primeru lahko pričakujemo, da bodo te strokovne osebe znale organizirati in voditi varno delo na gradbiščih. Zaključki posvetovanja so pokazali. da je temeljna osnova za izboljšanje varstva pri delu v gradbenih podjetjih predvsem in najprej ustrezna varstvena vzgoja vseli kadrov delovne organizacije. V gradbenih podjetjih bi bilo potrebno organizirati in izvajati po določenem programu strokovni pouk o varstvu pri delu v sledečih stopnjah: 1. Strokovno izobraževanje HTV I. stopnje: za vse delavce vseh kvalifikacij ob sodelovanju tehnične in HTV službe. 2. Strokovno izobrazbo HTV II. stopnje za vse preddelavce, sku- Pravna posvetovalnica V smislu pravilnika o oddajanju stanovanj, s katerimi razpolaga podjetje, je delavec dolžan podpisati posebno izjavo, s katero se do podjetja zaveže dodeljeno stanovanje izprazniti takoj, ko bi mu iz kakršnegakoli razloga prenehalo delovno razmerje zaradi katerega je stanovanje dobil. Delavci sprašujejo, koliko časa morajo prebiti v delovnem razmerju s podjetjem, da si pridobijo v stanovanju trajno stanovanjsko pravico, če si jo sploh lahko pridobijo in ali bi morali stanovanje izprazniti tudi, če bi bili upokojeni. Zakon o stanovanjskih razmerjih v členu 138 določa, da gospodarska organizacija lahko zahteva od delavca pismeno izjavo, da se bo iz stanovanja, ki ga dobi v uporabo, takoj izselil, ko mu iz kakršnega koli razloga preneha delovno razmerje, zaradi katerega je stanovanje dobil. Tistemu, ki mu je odpovedana stanovanjska pogodba na podlagi take izjave, mora stanodajalec ob izselitvi preskrbeti najpotrebnejše prostore. Pojasnjujemo, da so v smislu drugega odstavka 147. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih najpotrebnejši prostori taki prostori, ki varujejo stanovalce pred elementarnimi nezgodami in njihovo pohištvo pred okvaro. Podjetje, oziroma stanodajalec pa ne more odpovedati stanovanjske pogodbe, če je delavec v stanovanju stanoval 10 let ali krajšo dogovorjeno dobo. Ker v konkretnem primeru pri Ingradu nimamo dogovorjene krajše dobe z delavci, velja določilo Zakona o stanovanjskih razmerjih 10 let (4. točka 134. člena). Praktično iz tega lahko zaključimo, da delavec, ki je tako izjavo podpisal in bo v stanovanju stanoval 10 let, pridobi trajno stanovanjsko pravico, podjetje pa mu stanovanjske pogodbe ne more odpovedati. Pravtako podjetje ne more odpovedati stanovanjske pogodbe članom gospodinjstva, ki so pridobili stanovanjsko pravico, če je nosilec stanovanjske pravice umrl. Dalje podjetje ne more odpovedati stanovanjske pogodbe, če je delavec podjetja, kot nosilec stanovanjske pravice, bil upokojen. Iz navedenega izhaja, da je že s samim zakonom nosilec stanovanjske pravice in njegovi svojci, ki bi v slučaju smrti stanovanjsko pravico nasledili, zaščiten. Razumljivo pa je, da Zakon varuje tudi interese podjetja — kolektiva saj je vložilo za pridobitev stanovanja znatna sredstva zaradi česar ima pravico delavcu odpovedati stanovanjsko pogodbo, če bi mu prenehalo v določenem roku delovno razmerje zara-radi katerega je dobil stanovanje. Franjo Curnih KONGRES pinovodje, mojstre in delovodje, ob sodelovanju tehnične in HTV službe. 3. Strokovno izobrazbo HTV IH. stopnje za vse tehnike, inženirje operative in projektive. To izobrazbo bi lahko organizirale je šolske in strokovne ustanove in združenja. Osnovno strokovno izobrazbo jz področja varstva v gradbeništvu bi morale nuditi: a) poklicne šole vseh strok, b) srednje šole strokovnih poklicev. c) višje šole strokovnih poklicev. d) fakultete vseh stopenj študija. Posvetovanje je pokazalo, da mnogo držav udeleženk že ima pouk o varstvu pri delu v šolah vseh stopenj. Področje varstva pri delu se je afirmiralo na mednarodno raven. Napredek tehnike in sodobni proizvodni procesi, prehajanje gradbeništva na industrijski pol-montažni in montažni sistem, no-sebei pa še nezadržna napredek gradbene mehanizacije, terja od gradbeništva izpopolnitev službe varstva pri delu do naivečje možne stopnje. Ivan Sever Družinska stanovanja Ko je UC) in DS podjetja odobril in objavil, da se bo pričelo graditi za naše člane kolektiva večje število družinskih stanovanj v novem montažnem bloku JU-7 ob Čopovi ulici, je bilo veliko zanimanje. Po objavi smo v kratkem času sprejeli kur nad 100 novih prošenj. Da bi bilo delo stanovanjske komisije lažje, je sklicala izredno sejo vseh pri-juvljencev, ki so naslovili prošnje na stanovanjsko komisijo. Na to sejo so povabili tudi tehničnega strokovnjaka, ki je natančno opisal velikost stanovanja in višino stanarine. Montažna stanovanja so se pričela graditi v obliki satovja tako, da vsaka celica meri 17,70 m-, cena stanovanj pa bi bila različna po velikosti, in sicer: — enosobno stanov, ima Y>A() m2 X 90.000 = vrednost 5.186.000, stanarina 5.300 din — dvosobno stanov, ima 53,10 m* X 90.000 = vrednost 4,780.000, stanarina 7.900 din — trosobno stanov, ima 70,80 m* X 90.000 = vrednost 6,372.000, stanarina 10.600 din Poleg navedene stanarine se bo moralo obvezno mesečno plačevati tudi ogrevanje stanovanj v zimskem času, ker je v teh .stanovanjih vgrajena centralna kurjava. — /a enosobno stanovanje se predvideva ca. 2.000 din mesečno; — za dvosobno stanovanje se predvideva ca. 3.000 din mesečno; — za trosobno stanovanje se predvideva ca. 4.000 din mesečno. Ko so bili navzoči' seznanjeni z velikostjo stanovanj in cenami mesečne stanarine, so se po daljši diskusiji končno odločili nekateri reflektanti, katerim se ni zdela previsoka stanarina. Na drugi seji je stanovanjska komisija ponovno preverila prošnje in izločilu i/. seznamov neporočene. U() podjetja je na podlagi predloga stanovanjske komisije odobril, da se lahko takoj izdajo- odločbe o višini odkupa stanovanjske pravice, katero mora vsak član kolektiva vplačati po pravilniku o oddajanju stanovanj. Rok za plačilo je bil določen na upravnem odboru, in sicer najkasneje do 30. 11. 1964. leta. Za izračun stanovanjske pravice pa je stanovanjska komisija upoštevala povpreček tromeseč-nega osebnega dohodka kot predvideva pravilnik o oddajanju stanovanj. Ko je rok vplačila potekel, se je stanovanjska komisija ponovno sestala in pri tem ugotovila, kateri so bili resni reflektanti in si želijo pridobiti stanovanjsko pravico v novem montažnem bloku v Jugomontu. Za končni razpored po etažah in stopniščih je stanovanjska komisija upoštevala več kriterijev, in sicer: — dalj časa zaposlitve v podjetju; — oba zaposlena v podjetju; — zdravstveno stanje: — udejstvovanje. dofùsujte v naš list Riizpored je naslednji: Glasilo »INGRAD« Naklada 1500 izvodoj Izdaia pod laja gradbeno industrijsko odjetje »Ingrad« r Celju Odgovorni urednik Franc Vitanc Tehnični urednik Darko Maligoj Urejuje uredniški odbor Tiska CP »Celjski tisk« v Celju LETNIK X1Y. ST. 1-2 FEBRUAR 1965 d ,3 Priimek in ime ài QJ C0 il i III JU-1 I. Brezijanec ing. Atanasi JUH: 2. Okrogar Bojan J U-V: 5. Vodnik Katica JU-VII: 4. Roler Karel 5. Kolman Franc 6. Ajdič Frane Bibič Ferdo 8. Ferlič Štefan . Rebernišek Danica 10. Sraka Mirko 11. Salobir Stane 12. Kovač Milan 15. Lipovšek Ciril 14. Jelen Franc trosobno trosobno enosobno enosobno enosobno enosobno dvosobno dvosobno dvosobno dvosobno dvosobno dvosobno dvosobno dvosobno 15. Zupančič Anton dvosobno 3. stopnišče I. nadstropje stanovanje št. 3 3. stopnišče lil. nadstropje stanovali, št. 7 1. stopnišče V. nadstropje stanov, št. 17 I. nadstopje stanovanje št. 5 t. stopnišče II. nadstropje stanovanje št. 8 1. stopnišče IH. nadstopje stanovanje št. 11 1. stopnišče pritličje stanovanje št. t I. stopnišče pritličje stanovanje št. 3 1. stopnišče I. nadstropje stanovanjc št. 4 L stopnišče II. nadstropje stanovanje št. 7 L stopnišče II. nadstopje stanovanje št. 9 L stopnišče HI. nadstropje stanovanjc št. 10 t. stopnišče III. nadstropje stanovanje št. 12 L stopnišče IV. nadstropje stanovanje št. 15 I. stopnišče IV. nadstropje stanovanje št. 15 Vodoravno: t. tovorno vozilo, 6. zbor, shod, 12. obrežje, 13. ital. nikalnica, 14. orodje, 15. srbsko okr. moško ime. 16. manjša vrsta kamele, 18. otok na katerem je živel Napoleon v izgnanstvu, 19. predplačilo, 20. grška pesnica (1600 1. pred n. š.) z oloka Lez-bosa, 22. QLS, 23. egip. bog sonca, 24. plesalka v japonskih čajnicah, 25. začolnici imena in priimka našega umrlega revolucionarja, 27. poredni psiček potepin v Disneye-vih filmih, 28. svetovno znano prizorišče popevk, 32. odposlanec, predstavnik kolektiva, 35. zasilna baraka, 36. kvarlaški izraz, 37. sadež oljke, 39. 7 in 1. črka abecede, 40. zavihek, 42. gozdni in vrtni sadež, 44. šahovski izraz, 45. isti. 47. ime znanega slov. hribolazca in vodiča (Jeseničan), 48. slov. slikar, 49. moško ime, 51. kazalni zaimek, 52. ime slovenskega skladatelju Kogoju, 53. evropska država. 54. glasbilo. Navpično: 1. kraj na Primorskem, 2. jed, 3. del imena ene naj-večjik špijonk, 4. zemlja, prst, 5. različna samoglasnika, 6. turistično podjetje, busola. 7. naša 16. Škrabi Jože dvosobno 2. stopnišče pritličje stanovanje št. 1 305.000 17. Jambriško Ivo dvosobno 2. stopnišče 111. nadstropje stanovanje št. 7 305.000 Pogod- bena vsota 18. Kenda Pavel dvosobno 2. stopnišče 1. nadstropje stanovanje št. 3 305.000 440.000 19. Drame Zinka 20. Jan Mariju dvosobno dvosobno 2. stopnišče II. nadstropje stanovanje št. 6 2. stopnišče JI. nadstropje stanovanje št. 5 305.000 560.000 485.000 21. Fevžur Marko dvosobno 2. stopnišče 1. nadstropje stanovanje št. 4 467.000 190.000 22. Kajbu Jože dvosobno 2. stopnišče pritličje stanovanje št. 2 . 290.000 255.000 23. Gajšek Milan dvosobno 1. stopnišče V. nadstropje stanovanje št. 16 305.000 221.000 24. Zdolšek Jože dvosobno 2 .stopnišče 111. nadstopje stanovanje št. 8 420.000 238.