lublanskfi NOV JANN. FRIDR. EGERJA, V Srgdo g. d. « t 4Sufhza 1797. Nro. • 19. Dane j dan SuizMna > je vfe dokonzhano, kar v' novim zefaf-fkim dgli polfke deshele mejo sadgne, je v' mefti Krakovo to povele vendano: ,, Njih zef kr. fvitloft vsamejo t novi dgl polfke deshele v' Kra-kovfkim Palatinati pod fvojo oblaft, po tgm, kgr fo fe s'Prajsovfkim Kralam savol meje safto-pili; tedej sapovedo vfim prebivalzam tih kra« jov, nej bodo, karkol sa eniga ftanu , de imajo njih po - oblaftenimu Komefarju gofpod Joanesu Wenzelnu Baron Margcliku v' vfeh rezhgh pokor-fhino fkasat, karkol bode on sa po desheli vf ravnat vkasal; inu ga fposnat, zhaftit, inu najn fe fe dershat, kar bode v' imenu njih zef. kr. fvit. lofti sapovedal. — Dosdej fe fhe nemore zhaf napovedat, kedaj bodo podloshni na pokorfhino perfggli; vender imajo vfi pod brambo njih zef. ki. fvitlofti fe mirno, inu pokorno sadersliat ravno tako, kakor bi she bili na sveftobo perfegli; satorej fe ima Polfki pezhat povfod prozh vseti, inu Zefarfki. kralgvi pezhat venpoftavit; tudi nefme nobena gofpofka vezh v' eniga drugiga, kakor lg v' imgni njih zefarfke, inu kralgve ve-lizhafti, pravizo ven deliti, inu tudi molitve v' zirkvah sa Njih dershat. — ,Skus dopolnenje prizheozhe vkase fe bodo podloshni noviga dela polfke deshele milofti njih zef. kr, fvitlofti vredni . inu deleshni fturili; ako bi pak vender ke-do timu nasnanju narvikfhih povelov nepokoren bil, ali fe kakim perhodnim vkasilam superfta-vil, nej on tam fam febi perpifhe, ako bode ojftro , inu tanko pravizo obzhutil, namgft do-brotlivofti s' katgro fo njih zef. kr. fvitloft pod-loshne vishat navajeni, inu nagneni- Dano v'Krakovim i. dan Svizhana 1797. Skus en drugo osnanilo je raslozheno, M zola od vfake rezhi pojde ; inu je sa dazie in11 naklade ravno taifta verfta v' novim Polfkitn pO' ftavlena, kakorfhna je v' vezherni Gallizii vpe-lana. De bodo ludjg v' Gallizii laglej f- hajali, & njim zefarfka kralgva Svitloft fkus en fklep dvor-niga Direftoria na 24, dan Profenza perpuftilii de de fmejo od sdej sanaprej pfhenizo inu roshbfes pofsa svunej deshele naprodej vosit. Cadix morjki hod v Shpanii Profenza, V' pretezhenim lgti je v' ta brod perfhlo 932. bark , mej katerimi jih je 212. fhpanfkeh, 200. danfkeh, 136. amerikanfkeh , 80. fhved-fkeh, 65. englcndarfkeh. Skus am»rjkanfke barke je bilo perpelano sa Krala 10 ujillionov 643,676 piafter, inu na rajtengo,drugih kupzov poldevetnajfti million piafter; bres tiga, kar je samolzhaniga j inu fkrivaj perpelaniga. Bologna m$Jlo na lajhkim. Franzofki foldatje fo zhes mefto Rimini, inu Pesaro v' Shenegalio naprej derli; na ofmi dan Svizhana pak v' Jakin perfhli, inu fe drugi dan V Loretto naprej podali. V' sgornim dgli Pape-shove deshele , to je v! Pvomanji vfe ven bgshi, inu v' Tofhkano tezhe , ker note , od franzosov ropani, inu flezheni biti. — Imamo vupanje, de bode nafha vojfka loshej pruti Mantovi naprej prederla , ker fo fe franzosi pruti Papesho-vi desheli obernili. Mnoshiza englendarfkeh bark, katera je dosdej v'tofhkanfkim brodi Porto Ferrajo zhef si-mo ftala, je fhla ven na vifoko morje. Pariš poglavitno franzojko mefio 7. Svizhana. Svgt tih 500. je pifmo od tih pgt prejel, v» katerim fo sraven perftavlene taifte pifma, katere *e fo v'arshetih unidan v'jezho potegnenih per-fhon najdene; v' tih pifmih fta bila dva fvetval-nih mosh Simeon inu Tallien imenuvana , ta dva fta fe sgovorila, de nifta nizh v' tgj fkrivni svg-si sapopadena. Svet je fklenil, de fe imajo vfe te pifma natifnit, inu mej ludmi isglafiti; inu preifkanje zhes to fkrivno puntarfko svgso nekatgrim shranim moshem isrozhiti. Lariviere je govoril, dev-fa ta sv^sa je lg ena prašna fleparia ; zhes to govorjenje je med fvetvalzi velik hrup vftal; al Camus je sazhel od plazhuvanja franzofkih dolgov govorit, inu vfe je vmolzhalo. Sgorej ime-nuvani v'punt saftopleni fo sholngrfki fodbi zhes dani. Admiral Richeri je v* Pariš perfhal; v' mor-fkim brodi Breft fe barke filno na morje per-pravlajo. Ngkej bark je is Toulona fhlo , kakor mgnimo, pruti Breftu. General Hocbe je k' Samberfki inu Maafki armadi poflan. Londen 3 dan Svizhana♦ Barke pod povelam Lord Brjdporta fo od viharja perfilene, inu enkolko po fhkoduvane domu perfhle; inu nifo nekjgr nobene franzofke barke najile. Sadni pofhta is Irrlanda povg, de je ena franzofka barka s' 74. fhtukmi per brggi Corrf ne- v' nevarnofti fe potopit; dve nafhc fta jo fhle prozh vse t. Kral je na sahvalo, katgro fo mu Irrlcndar-ji pifali, odgovoril, de on refhenje Irrlanda od franzosov vjtram perpifhc, katere je fam Bog na pomozh poflal; inu pravi; „ sahvalimo pre-vidnoft boshjo, katgra je franzofke barke raskro-pla, inu nam dobrotlivo takrat pomagala, kader naChe barke savol vgtra nifo J mogle na pomozh priti. ,Se svefelimo , de fo ludjg svefti, i u sa gmej mir, inu sa fvojo fvgto vgro fkerb-ni. Tudi nam dopade, de fo sa naprej perprav-leni fovrashniku ferzhno super ftati; mi pakbo-demo sa nafhe podloshne kakor en ozhe sa fvo-* je otroke fkerb imgli. „ VIrrlandu je en sahvalni prasnik dershan bil na zhaft Boshje Previdnofti, katgra je kralg-ftvo pred franzosi refhila ; ta prasnik fe je obhajal na 16. dan Svizhana. Tudi je osnanen en poftni inu fpokorni dan v' Englandu na 24, V* Shottlandu na 23. dan Sufhza mffza. Slifhali fmo to ne perjetno novizo, de fo nam franzosi vs?li ofem s' shivesh^m obloshenih ladij; inu ni vupanja, jeh nasaj dobiti, kgr Lord Briiporta ni na morji. Skus prizheozho vojfko fe Irrlandu velika fhkoda godi , kgr dofti platna perdgla, pak ga nemore na ptuje ven vosit. VDublinu poglavitnim mefti leshi platna sa dvajfet millionov gol, dinar- dinarjov. Tudi denarjov jtmtamkej manka, Kral bode sa 10. millionov fl. slata kje poflal. Meftna gofpofka v' Londnu je fklenila, Kra-lu eno sahvalo pifat, de fe je mujal, mir naredit ; inu ker fe ni narediti puftil, ran oblubio mgftni golpodje vfo pomozh k'vojfki. Pervi dan Svizhana svezher ob ofmih je "IVeftminfterfki oppatii tukej v'Londnu oberftar Fridrib fin sadniga Krala v' Korfiki, kateri je tukej v'j^zi pred ngkej letmi vmerl, vfterlen bil. Ta fkrivni vbialez fhe ni na dan perfhal. To v§mo, de je nafhe mefto London polno tolova-3ov, slafti letaf po sitni, de ni nobeden fovefti po nozhi fam okol hoditi. Holland. tShpanfhi dvor je nam vedit dal, de je vfitf fvojem barkam vkasal, nafho hupzhio inu vosh-no na morji pred vfimi fovrashniki po vfi mozhi branit. Franzosi po nafheh deshelah v'Indii fhc $dej dazio poberajo, deflih je med nami svesa inn bratovfhna shg davno narejena. Nafhi podloshni v'lndii fo she mogli sa tiga volo tri tonne slata per naf na pofvodo vseti, to je trikat tavshent hollendarfkeh tole rjo v. Prtrovbitrg 24. Profenzai. Zefar vgdno nafhe pofcave naprej popravla; vender to nifo nove sapovdi, temuzh le eno po- novlen- novlenje nafheh ltareh poftav,1 katere fo bile pod ranzo materjo zefarizo obvershene. Mofhkovitarji imenujejo fvojiga fedajniga zofarja, de je, kakor fam Bog na semli, tako ga lubio, inu v' zhafti imajo. Na zhernim morji imamo dvajfet verftneh bark is hraftoviga lefa, 10. bark po 50. flitukov inu 7 fregat, s' katgrimi Ijno v'ftani Turka v'ftra» hi derhat, ako bi otel kej fovrashniga pozhfti. JLiiblana 7. dan Sujhza. Na pepelnizo je is Mantove lefem perfhlo 2672 kojnikov inu 352. kojn; v' petek fo fhli dalej na fpodne fhtajerje , kgr jim je shg 8oo, kojn perpravlenih 5 inu kakor hitro vfi kojnedo-bg, bodo snali fpet na vojfko jit, kgr fo shg pruti drugim franzofkim>vjgtim per Rajni samen« jani. V' petik je perfhlo lefem 4640. pgfhzov * inu 200. kojn; ti lo po krajnfki desheli v'kvar-tierje rasdgleni. V' Nedelo je dofhla trgtja inu sadna truma is Mantove, to je 4960. mosh inu 386. kojn, inu njih General Canto d' Yrles ^njimi; ti bodo tukej inu po desheli na en zhafpo-zhivali. V" ned?lo fo fe Giulayfki dobrovolzi v'Terft perpelali , vfi dobro oblezheni, inu s' oroshjam pre videni. Od Rajne , is ogerfkiga , inu gftrajha filno veliko foldatov na lafhko grgde , ti fe v' Vidmu v' For- n' , , . , . vTorlanii naberajo, inu v'kratkim zhes Piavo pruti Mantovi pod povelam Prinz Karlna pojdejo. Tirolzi fo vfi na nogah, de bodo lvojo de-shelo branili. Naberanje v' shold grfde po vfeh zefarfkeh desl^elah dobro od rok. Shgftnajft tavshent zefarfkih je fhlo odfpod-ne Rajne pruti Tirolam na pomozh, vender sa-volo tega nebo de per Rajni pomankanje foldatov; ampak fe bodo tndi Jgtaf lahko ferzhnobo-juvali, kakor fo lani premaguvali; k^r jih po simi fhe veliko vezh fkus n^mfke deshele k'njim perfhlo, kakor je potreba bila. Tudi franzosi fo fiabifhi per Rajni, k?r jih je dofti na lafhko poflanih. Imamo tedej vupanje, de bode lgtaf per Rajni frgzha, zhe morebit nebode popr^d mir fturjen. Dofti snaminov je , katere nam ka-shejo, de sna mir fhe to pomlad fturjen biti, frj sa deshele, katere ob Rajni leshe. Per Hiiningi na Rajni je sadofti mirno. Eftraj-harji napravlajo velike saloge shivesha, inuftrel-niga praha bliso rajnfkiga otoka pod meiftam Ba-sel. Na 10. dan Svizhana fo v'Baselnu flifhal1 od delezh s' fhtukmi ftrelat. Perpodujejo, de fo franzosi otli v' fofefki mgfta Neuenburg n^ krajih zhes Pvajno mahnit; fo pak od regimenta Conde s' veliko sgubo nasaj pobiti bili, Verh tega fo v' fhvabni vfi kmetje pod oro-shjam, de bodo dom, otroke, inu grunte pte(* kervamozhnim fovrashnikam branili. Perftavk hTublanfkem novi žaro N. 19 Od gofpofke vifokiga brixenfkiga Firfhta v* Bledu na gorgnfki ftrani fe osnani; de je na profhno gofpoda Mihgla Zhuka z. k. pofhtmnftra v' Otoku kakor Iroba al ofkerbnika Joshefa Wa-lanta, dan sa dolshnikam fe oglafit inu rajtengo iszhillit, kar imajo per premoshenji Joshefa JVa-ianta s'perjimkam Rffmana v' Novi Vafi noter do 22. Kosaperfka 1795. terjat, na 27. dan Sufhza ali brusna tekozhiga Igta sjutrej ob devetih v' tgj v' porodni hifhi Nro. 241. Martin Tertini ; birtov fin, S. 1. v' krifhatt' fki gafi Nro. 310. 4. dan, Gregor Kofhak, fin eniga dglovza fW pol ure, v*Ternovim Nro. 26. Naze Berlez, ftudent 12.1. na Shabjeki N. Vifoko rojena Grafina Theresia Urfini Blagai' ka rojena Zergollerza, 49, L pred S, Jakob« zerkuvjo Nro. 80.