LETO XXXI. ŠT. 481 Ptuj, 14. december 1978 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Zatajili smo vsi (stran 4) Velika delovna zmaga Dravskii elektrarn (str. 5) Krajevna skupnost Heroja Lacka Rogoznma (str. 6) Razstavna dejavnost pokrajinskega muzeja (str. 7) Motokros ob zaključku sezone (stran 9) Kje na področju investicijske dejavnosti v srednjeročni razvojni program občine Ptuj za obdobje 1976-1980 smo zabeležili tudi velike in odgovorne naloge v investicijski dejavnosti in sicer tako na področju gospodarstva kot tudi na področju družbenih dejavnosti. Poleg tega je potrebno ob tem zapisati, da gospodarstvu občine primanjkuje ustreznih sredstev, kakor tudi sprejemljivih in perspektivnih razvojnih planov. Vse to pa vodi v nizko stopnjo investicijskih vlaganj. Podatki za minula leta niso najboljši, saj je bila stopnja rasti investicgskih vlaganj v občini vselej pod republiško stopnjo iziroma pod povprečjem. Hitrejši razvoj občine pa so ovirale še nekatere cokle iz preteklega obdobja: nerazvita infrastruktura, posebej še promet, nerazviti predeli Haloz in Slovenskih goric in podobno. Ob vsem tem smo v občini vse premalo vlagaU tudi v kadre. Zato je v srednjeročni razvojni predam občine Ptuj za obdobje 1976-1980 zabeleženo smelejše investicgsko vlaganje, ki bi naj tud-zagotovilo boljše pogoje za razvoj ostalih dejavnosti. V tem obdobju so vlaganja usmerejna v barvno metalurggo, kovinsko-predelovalno industrijo ter živilsko-predelovalno industrijo. Poleg tega pa še v razvoj sprem^ajočih družbenih objektov, ki zagotavljajo večji družbeni standard delovnih yudi in občanov. Ob že zbranih podatkih uresničevanja nalog investicijske politike v obdobju treh let uresničevanja družbenega plana občine se ugotavlja, da prevladujejo vlaganja v gospodarski infrasturkturi, zlasti še na področju komunahie in cestne inirastrukture. Koncem avgusta letos se je ugotovilo, da je v teku 64 investicijskih objektov, od tega 16 v negospodarstvu v skupni predračunski vrednosti okrog 1.206 milijonov dinarjev. Večia teh vlaganj je bila usmerjena v pndobitev sodobne tehnologije in za izboiyšanje delovnih pogojev. Ce pc^ledamo še strukturo investicigskih vlaganj, lahko ugotovimo, daje 78,7 odstotkov gospodarskih investic^, 21,3 pa negospodarskih investicij. Okrog 50 odstotkov vseh investicg se je izvjgalo na področju industrije; n^večji investitorji pa so: TGA „Boris Kidrič", AGIS, Mesokombinat Perutnina in Kmetijski kombinat. Pri službi družbenega knjjgovodstva, ki dvakrat letno zbira podatke od investitoijev, tudi ugotavi^^o, da ne razpolagajo z dotočenimi podatki, ki prav tako onemogočajo podrobno opredelitev in ocenitev stanja na področju investicijske dejavnosti v občini. Pripravila: MG Apel voznikom in občanom o POLEDICI NA NAŠIH CESTAH v /adnjcm času smo veliko pisa- li o poledici na naših cestah, ugo- tavljali smo krivce, čeprav nosi del krivde /a takšno stanje tudi vsak i/med nas. No, ra/širjaie so se raz- lične govorice in prav /aradi tega so se pri Cestnem podietjii Mari- bor odločili, da ja\nost kar se da objektivno se/nanijo / vso proble- matiko, ki se pojavlja v /vezi s poledico na naših cestah. Sklicali so delovni posvet, na katerega so razen predstavnikov republiškega sekretaiiata za notranje zadeve, predstavnikov UJV Maribor in Murska Sobota ter predstavnikov občin mariborske regije, povabili tudi novinarje. Vsi sodelujoči so bili enotnega mnenja, da kritično stanje na ce- stah ni le vzrok slabe organizira- nosti odgovornih za čiščenje in posipavanje cest, temveč in pred- vsem vseh ostalih občanov, ki niso čistili snega tam, kjer je to njihova dožnost. Kot glavni vzrok za neu- činkovitost Cestnega podjetja so navedli pomanjkanje soli in težkih kamionov. V republiki Sloveniji primanjkuje okoli 250 težkih kamionov, brez katerih si ni moč zamisliti učinkovitega posipavanja cestišč. Se večji problem je seveda pomanjkanje soli za posipavanje. Soda Sol iz Tuzle, ki je bila do ne- davnega osnovni proizvajalec te soli je svojo proizvodnjo preusme- rila na rentabilnejšo. Zaradi tega je že v jeseni bil obljubljen inter- vencijski uvoz soli iz Romunije, žal pa JO bil liidi ta uvoz prepove- dan. V Sloveniji bi letošnjo zimo rabili okoli I8.0(X) ton soli, za ma- riborsko regijo konkretno okoli 2.900 ton, vendar je ni niti polovi- co lega. S soljo sicer štedijo v dopušče- nih mejah, vendar je v zalogi le še največ za dva takšna vala poledice, kot smo bili priča med prazniki. Predstavniki republiškega sekre- taHata za ceste so poudarili, da je ta problem pereč za vso Slovenijo in da je vprašanje kaj storiti, če /manjka soli. V zimskem času je v SRS potrebno redno skrbeti za 4.860 km cest, ki so jih razdelili v 4 prioritetne razrede. V prvem raz- redu so stalno prevozne avto ceste v skupni dolžini 902 km, v drugem so ceste na Katerih so dopuščeni krajši zastoji — teh je 3.058 km, v tretjem razredu so plužne ceste v dolžini 612 km. V zimskem času zaprtih cest pa je le 5 odstotkov od vseh, torej le 288 km. Na vseh teh cestah stalno bdi 7 cestnih podjetij in republiški sekretariat za ceste. Vsi skupaj razpolagajo s 310 kamioni, 202 posipalnikoma in 352 plugi. V teh delovnih organizacijah je zaposleno skupno okoli 1200 ljudi. V finančnem smislu pomeni skrb /a stanje cest v zimskem času tudi do 40 odstotkov vseh sredstev namenjenih za redno vzdrževanje v celem letu. To je vsekakor izredno velik del, ki sodi v Evropi na sam vrh. , Prav tako je bilo ugotovljeno, da je eden bistvenih elementov, ki omogočajo hitro ukrepanje ob na- stopu poledice, obveščanje. Vsa delovodstva Cestnega podjetja Maribor so opremljena z UKV zvezami in lahko učinkovito ukrepajo ob pravočasni informaci- ji, za to pa so med drugim dolžni tudi občani, takoj ko ugotovijo poledico na določenem odseku ali cesti kot celoti. In končno apel vsem uporabni- kom cest! Zaradi izrednega pomanjkanja soli bodo odslej posipavali le stalno vozne ceste, manj važne bodo posipavane le s peskom, ki pa zdaleč ni tako učin- kovit kot sol. Udeleženci v prome- tu naj torej voziko skrajno previ- dno, zimskim razmeram prilagoje- no, njihova vozila pa naj bodo ob- vezno zimsko opremljena. In na koncu koncev potrebna je strp- nost, brez katere ne gre. Ce že ne gre drugače pa raje pustimo svojega železnega prijatelja doma. Se zmeraj velja stari rek: bolje je priti na cilj pozneje, kot nikoli! M. Ozmec Podobnih prizorov je bflo veliko - foto KOSI MLADE PTUJSKE OBČINE ZASTOPA DRAGICA VODA Včeraj je v Beogradu pričel z delom X. kongres Zveze socialisti- čne mladine Jugoslavije, na kate- rem bodo delegati mladih vseh republik in pokrajin v SFRJ pregledali svoje dosedanje delo ter si zastavili nove naloge. Nekaj nad 8500 mladih iz ptujske občine za- stopa na kongresu Dragica Voda, predsednica občinske konference ZSMS Ptuj. Pred odhodom v Beo- grad smo jo povabili na krajši raz- govor, ki smo ga takole zabeležili. S kakšno temo boš sodelovala na kongresu mladih Jugoslavije? ,,Osvetliti želim predvsem pro- bleme mladih v krajevnih skup- nostih, predvsem družbenoeko- nomska vprašanja mladih v KS ter njihovem političnem delovanju v samoupravnem sistemu KS." Zakaj si izbrala prav to temo? ,,Predvsem zaradi tega, ker je ta : problematika najbolj prisotna med 1 mladimi v KS ptujske občine. Razen tega imamo podobno, kot druge občinske konference mladih, probleme tudi na drugih področjih delovanja mladih." Kakšni so torej osnovni proble- mi mladih v KS ptujske občine? ,,Največji problem so prostori in seveda financiranje ter idejnopoli- j X. KONGRES ZSMJ tično usposabljanje mladine. Vemo, da v nekaterih KS so primerni prostori, pa jih mladi ne morejo in ne smejo koristiti za svoje delo. No, ponekod so ti problemi dobro rešeni. Kar se tiče financiranja, vemo, da mladi razen članarine dejansko nimajo nobenih sredstev. Takoj za tem je izredno izpostavljeno- vprašanje idej- nopolitičnega usposabljanja mla- dih. Namreč, tistih, ki ne pozna našega družbenega sistema, njego- vih problemov in podobno, tudi ne more aktivno sodelovati v reševa- nju problematike, ki se pojavlja v njem." V ptujski občini je večina mla- dih na kmetijskem območju, boš spregovorila tudi o njihovi proble- matiki? ,,Tudi o problematiki mladih v kmetijstvu bom govorila, sicer v manjši meri, pa ravno zaradi tega ker smo na kmetijskem območju in ker vemo, da mladi kmetje dejansko lahko aktivno delajo v osnovnih organizacijah ZSMS le v zimskem času, ko nimajo toliko opravil na poljih. Sicer pa smo pri OK ZSMS Ptuj za naslednje leto pripravili dober program za mlade iz kmetijstva in upam, da bomo tudi na tem področju — skupaj z mladimi v kmetijstvu — dosegli določene uspehe. Tako pri vklju- čevanju v delo samoupravnih or- ganizacij na vasi, kot v delo samoupravnih organov KS." Dragici Voda in vsem ostalim delegatom na X. kongresu ZSMJ smo ob odhodu v Beograd zaželeli čim več plodnega dela. M. Ozmec Dragica Voda — delegat na X. kongresu ZSMJ Foto: M. Ozmec Sklic sej zborov skupščine občine Ptuj Predsednica zbora združenega dela Majda PETROVIČ, predsednik zbora krajevnih skupnosti Jože KOLAR in predsednik družbenopolitičnega zbo- ra Branko GORJUP sklicujejo za dne 28. decembra 1978 skupno zasedanje zborov v dvorani Narodnega doma v Ptuju. Na skupnem zasedanju bodo zbori obravnavali: Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976—1980 z.a leto 1979, informacijo o tekočih gospodarskih gibanjih in uresničevanju resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine Ptuj obdobju januar — september 1978, osnutek odloka o zimski službi, osnutek odloka o sprejetju programa dela zazidalnega načrta Kidričevo II in predlog sklepa o potrditvi statuta Obrtno nabavno prodajne zadruge Panorama Ptuj. mf Novo preoblikovanje osnovnega šolstva . Na referendumu so se delavci ormoške osnovne šole odločili, da bodo organizirani kot delovna organizacija. S tem so se tudi i/rekli, da se osamosvojijo tudi vrtci in p)osebna osnovna šola. Reorganizacija osnovnega šolstva je tako posegla v nove samouprav- ne oblike delovanja, vendar doseg- la željenih ciljev. Uspeli referendum je samoupravno dejstvo in o njegovi veljavnosti ni potrebno razglablja- ti. Potrebno pa je analizirati in oceniti, kako so šolniki bili pred referendumom in po referendumu povezani s krajem, krajevno samoupravo in združenim delom. Dogaja se, tako so menili nekateri razpravljalci na nedavni konferen- ci občinske organizacije ZKS Ormož, da šola v občini Ormož še vedno ni dovolj povezana s krajem in združenim delom in je zato opaziti, da se šolstvo včasih obnaša tako kot zdravstvo v mariborski regiji. Od nove organiziranosti si želi- mo le boljšo strokovno delo in večjo povezanost s krajevno skupnostjo in združenim delom. Ko bomo dosegli ta cilj, bomo zadovoljni z novimi oblikami povezovanja in sodelovanja med OS. Nič ni narobe, če se v prihod- nje osnovne šole organizirajo v delovne organizacije ali TOZD, enako velja tudi za otroške vrtce in posebno osnovno šolo, bistvo je, da so šole organizirane tako kot to zahteva čas in ljudje. Pogoji dobrega samoupravnega sporazumevanja so. da je treba najti optimalno racionalizacijo šolske mreže, povezavo s krajevno skupnostjo in združenim delom. Takšna so tudi stališča kongresov ZK in zato ne bi smeli mimo teh smotrov. V Ormožu so se dogovorili, da bodo na osnovi teh smotrov organizirali osnovne šole, nosilec akcije novega organiziranja in povezovanja je občinska skupščina ob tesnem sodelovanju z občinsko izobraževalno skupnostjo. zk ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA PRI OBČINSKI KONFE- RENCI SZDL PTUJ razpisuje za leto 1979 15 priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve Osvobo- dilne fronte. Priznanja so namenjena posameznikom, družbeno- političnim in drugim organizacijam ter skupnostim za posebne dosežke na področju: — razvoja naše samoupravne socialistične družbe — uresničevanje ustavno opredeljenih družbenoekonom- skih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, po- sebej razvijanje delegatskega sistema in uveljavljanja samoupravne organiziranosti združenega dela — krepitve SZDL kot fronte vseh delovnih ljudi in obča- nov ter njihovih organiziranih socialističnih sil — neposrednega uveljavljanja delovnih ljudi in občanov kot subjektov odločanja na vseh področjih in v vseh sredinah družbenega življenja Predloge za Priznanja OF lahko pošljejo žiriji za podeljevanje Priznanj OF krajevne konference SZDL, delovne in druge orga- nizacije, samoupravne skupnosti, društva in občani do 1. marca 1979. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala. Predlog za priznanje OF mora vsebovati: — naziv predlagatelja — priimek in ime, rojstne podatke ter prebivališče kandidata — zgoščeno in konkretizirano obrazložitev in utemeljitev Predloge sprejema Občinska konferenca SZDL Ptuj — Žirija za podeljevanje Priznanj OF. Predsednica žirije: Ivica Kristančič, I. r. Problematika zdravstvenega varstva člani občinske konference ZKS Ptuj se bodo jutri sestali na redni seji, da bi namenili svojo pozornost problematiki zdravstvenega varstva in sprejeli idejno- politična izhodišča za rešitev vprašanja na področju svobodne menjave dela ter družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov v zdravstveni dejavnosti. Zl^lani občinske konference so dobili z vabilom tudi zaključke oziroma ugotovitve s posveta o zdravstvu, ki ga je organiziral komite OK ZKS Ptuj. V razpravi so osvetlili samoupravno organiziranost v samoupra- vnih interesnih skupnostih na področju zdravstvenega varstva tako v občini, regiji kot republiki. §e večji poudarek so dali razpravljalci samoupravni organizi- ranosti v zdravstvenih delovnih organizacijah, na osnovi zakona o združenem delu. Mnoge naloge je potrebno reševati v okviru regije oziroma republike, so pa tudi tiste, ki jih uporabniki postavljajo v odločanje zdravstvenim delavcem. Gre seveda za odločitev o združitvi v Zdravstveni center Ptuj—Ormož, o kateri se bodo delavci TOZD Služba splošne medicine Ptuj odločali 22. decembra letos. Vse ostale zdravstvene temeljne organizacije združe-_ PRED SEJO OK ZKS nega dela v ptujski in ormoški občini so tako odloči- tev že sprejele. Z jutrišnjo sejo bi naj zavzeli člani OK ZKS Ptuj svoja stališča in jih posredovali vsem komunistom, ki se morajo kot avantgarda boriti za uresničevanje šir- ših družbenih interesov na podlagi samoupravnega sporazumevanja in odločanja. Gotovo pa bo na seji dan odgovor na nekatera vprašanja, ki jih je potrebno reševati v okviru repu- blike, da bomo tako v naši občini prispevali svoj delež k uresničevanju enotnega urejanja zdravstvene- ga var.stva v SR Sloveniji. Poleg tega bodo člani občinske konference razpra- vljali in sprejemali predlog statutarnega sklepa občin- ske organizacije komunistov, ki je bil v razpravi več kot mesec dni. N. D. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 14. december 1978 TEDNIK Aktivni ptujski delegati na 8. kongresu zveze sindikatov Jugoslavije v delo minulega kongresa ter njegovih komisij so se aktivno vključili tudi delegati ptujske občine: Janko Bezjak, Tone Florjančič in Marija Horvat. Sodelovali so v komisiji za živijeHJske in delovne razmere delavcev in v komisiji za družbeno-ekonomske odnose in materialni položaj. S svojimi razpravami so vzbudili izredno zanimanje, še posebej z razpravo o uresničevanju samoupravnili družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu. Dr. Tone Florjančič je razpravgal o kadrovski problematiki v slovenskem zdravstvu. Njegovo razpravo v celoti objavljamo. Turizem mora postati pomembna gospodarska veja Prvič se v ptujski občini srečujemo z zbranimi podatki o tem, kje smo iia področju turizma in tudi temelji /a bodoči razvoj. Študija razvoja tu- riz..:a občine Ptuj do leta 2000 je že v razpravi pri nosilcih razvoja; skupno je študijo prejelo okrog 50 nosilcev. Izdelovalci študije, dobri poznavalci turističnega gospodarstva, so se izredno potrudili, saj z izbranimi in kon- kretnimi podatki pojasnjujejo stanje turizma danes in jutrišnji razvoj. Celo lahko trdimo, da ponekod preskopo ocenjujejo njegov bodoči razvoj. ^ Turizem ni samo gostinstvo, je mnogo več in ima mnogoteri učinek, še zlasti vpliva na razvoj terciarnih, dejavnosti. Dosedaj smo tudi zgolj sra- mežljivo ugotavljali, da imamo le prirodne danosti. V ptujski občini je v tem trenutku razvit predvsem izletniški in tranzi- tni turizem. Samo v letu 1977 je Ptuj obiskalo okrog 260.000 izletnikov ter okrog 800.000 tranzitnih potnikov; ptujske toplice pa je obiskalo okrog 190.000 obiskovalcev. Povprečno letno v občini ustvarimo okrog 40.000 nočitev. Razveseljiv pa ni podatek, da razpolagamo le z 285 ležišči. V druž- benem proizvodu občine sta gostinstvo in turizem udeležena le z dvema od- stotkoma, na tem področju pa je zaposlenih le 6 odstotkov od skupnega števila zaposlenih v ptujski občini. Že zaradi takih in podobnih podatkov smo v srednjeročni raz\'ojni program občine zabeležili nekoliko hitrejšo stopnjo razvoja turizma. Skozi občino potuje okrog 90 odstotkov vseh tranzitnih turistov Slo- venije. Ce bomo sledili razvoju kot ga nakazuje študija bomo v letu 2000 lahko zadržali le okrog 4 odstotke teh turistov. Do leta 2000 bi se naj v občini povečale nočitvene zmogljivosti za okrog 6 krat in bi dosegle številko 1400 ležišč. V občini tudi predvidevamo, da bi v bodoče razvijali najprej tranzitni in izletniški turizem, nato zdravstveni in poslovni turizem. Šele na peto mesto je postavljen razvoj stacionarnega turizma. Takšen raz- voj pa terja močno prisotnost sovlaganja in sovlagalcev. Načrtovane naloge bomo lahko uresničili le z doslednim sodelovanjem vseh, ki nepo- sredno ali posredno sodelujejo v turistični ponudbi. Študija tudi ugotavlja, da sedanje stanje turističnih družbenih orga- nizacij ni najboljše; turistična društva v krajevnih skupnostih morajo pre- vzeti nalogo iniciatorja in organizatorja vseh turističnih aktivnosti in po- dobno. Zato bo tudi potrebno ustanoviti več novih društev in ponovno aktivirati tista društva, ki so prenehala z aktivnim delom. Za doseganje boljših turističnih rezultatov bo potrebno tudi okrepiti turi- stično-propagandno in informativno dejavnost. V široki turistični paleti morajo ustrezno mesto najti tudi kulturno- zgodovinske danosti, poleg že izredno upoštevanih naravnih, prometnih in drugih danosti. Pri vsem tem je potrebno upoštevati, da se okrog dve tretjini vseh turistov odloča za obisk nekega turistično zanimivega območja zgolj iz kulturnih potreb. Zato tudi ne smemo prezreti poleg objektivne kulture in danosti, še subjektivno kulturo vseh, ki sodelujejo v turistični ponudbi. Se do 20. decembra bo študija v razpravi pri temeljnih nosilcih razvoja turizma, do takrat pa je potrebno posredovati tudi vse pripombe na osnu- tek študije. Ze prve razprave, ki jih je organiziral Izvršni svet skupščine ob- čine skupaj z občinsko turistično zvezo, turističnim društvom Ptuj in osta- limi nosilci razvoja turizma, so pokazale izredno zanimanje le-teh za bodoči razvoj, ki ima pomembno mesto na področju razvoja celotnega gospodarstva. Poleg že omenjenega so razpravljalci poudarili pomen ohranjevanja izvirnosti krajine, kulturne dediščine in turističnega izobraževanja ljudi. Na splošno pa bo potrebno v bodočih srednjeročnih razvojnih programih turizem uvrstiti med prednostne dejavnike. Naj omenimo še, da bo bodoči razvoj turizma gradil na naravnih danostih, družbenih značilnostih in znamenitostih ter ugodni turistično-zemljepisni legi in prometnem položa- ju. Sicer je potrebno ponovno poudariti, da bomo smele korake v razvoju turizma dosegli le z izredno zavzetostjo vseh nosilcev razvoja in tudi pravil- no organizacijo le-teh. Spoznati pa je tudi potrebno, da ima turizem vse možnosti, da postane poleg kmetijstva pomembna gospodarska panoga občine. MG KADROVSKA PROBLEMATIKA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V SR SLOVENIJI Statistični podatki o dinamiki rasti števila posameznih profilov zdravstvenih delavcev v posameznih regijah SR Slovenije kažejo na določena neskladja in nasprotja, ki zavirajo uspešnost in prodornost zdravstvene službe kot celote. Uspešnost in učinkovitost zdravstve- nega varstva je odvisna od številnih dejavnikov, med katerimi pa so najpomembnejši strokovni kadri, njihova usposobljenost ter razporeditev teh kadrov v nacionalnem prostoru. V zadnjih letih ugotavljamo v Sloveniji in verjetno velja to tudi za celotno jugoslovansko populacijo, da so strokovni kadri nepravilno razporejeni tako po območjih, kakor tudi po področjih zdravstvenega varstva. Najakutnejsi je ta problem v osnovni zdravstveni službi in to predvsem na podeželju, kjer včasih sploh ni zdravnikov splošne prakse. Zato prihaja v takšnih predeUh zaradi nepravočasne zdrav- niške pomoči do težkih in kroničnih obolenj, ki pa našo družbeno skupnost neprimerno več stanejo, kot če bi skupno tudi taksni populaciji zagotovili pravočasno in uspešno zdravstveno varstvo. Nadalje ugotavljamo, da je na področju Slovenije premalo zdravnflcov v zdravstvenem varstvu medicine dela, prometa in športa, zobozdravstvu, varstva udeležencev NOB in v psihiatričnem varstvu. Precejšnje število zdravstvenih delavcev mamka tudi na področju ortopedskega in nevroloacega varstva ter radiologije, V povprečju zelo nezadovoljivo pa je v Sloveniji organizirana služba patronažnega varstva z nego bolnika na domu, ki ga izvajajo medicindce sestre. Vse te pomanjkljivosti v organiziranosti zdravstvenega varstva v Slovengi so pogojene s pomanjkanjem zdravstvenega kadra predvsem v manj razvitih predelih Slovenije. Na drugi strani pa ugotavljamo zgoščenost zdravstvenm delavcev in drugih delavcev, ki izvajajo zdravstveno varstvo, v večjih urbanističnih središčih in tudi v strokovno zahtevnejše organiziranih zdravstvenih organizacgah. V zadnjih letih se v Slovenci čedalje pogosteje srečujemo s preh^anjem zdravnikov splošne prakse iz osnovne zdravstvene službe v stacionarno zdravstveno službo, kjer je možnost specializacij mnogo večja ter z odUvom srednjega medicinskega kadra iz bolnišnic v zdravstvene domove, kjer ni nočnega dežurstva, kjer ni dela ob nedeljah in praznikih. Vse to pa še bolj zaostruje probleme pomanjkanja zdravnikov splošne prakse na terenu in včasih akutnega pomanjkanja medicinskih sester v bolnišnicah. Vse to so posledice nenačrtnosti na področju kadrovske politike v zdravstvu, ker v kadrovske načrte niso bUe zajete potrebe vseh delavcev v združenem delu v celotni Slovenci in končno tudi teh kadrovskih načrtov niso dosledno izpolnjevali. Zdravstvena skupnost Slovenije je pripravila akcijski plan, kako odpraviti posledice te nenačrtnosti, da bomo zmanjševali naspro^a, ki jih pogojuje nenačrtnost in zavestno usmerjali razvoj kadrov na področju zdravstvenega varstva. Zaradi uveljavljanja družbenih odnosov na temelju ustave in zakona o združenem delu moramo nujno sprejeti ukrepe za izoblikovanje celovite, načrtovane in dolgoročne kadrovske politike na vseh območjih in področjih. Osnova za oblikovanje kadrovske pohtike na področju zdravstvenega varstva so družbeni dogovor o oblikovanju m izvajanju nalog kadrovske politike in drugi družbeni dokumenti, ki vsebujejo in določjgo oblikovanje in izvajanje nalog kadrovske in štipendijske politike. Zdravstveni delavci - izvajalci in uporabniki naj bi na občindcih in republiških zdravstvenih skupnostih na principu svobodne menjave dela v finančnih načrtih in z razporejanjem dohodka zagotavljali sredstva za izv^anje načrtovane in uglajene kadrovske politike za potrebe posameznega območja v Siovei^i in posameznega področja dela zdravstvene dejavnosti. Najprej bo potrebno okrepiti in kadrovsko dopolniti osnovno zdravstveno službo, šele nato pa v okviru razpolož^ivih sredstev izpopoIiyevati specialistično in bolnišnično dejavnost. V specializacijo naj bi se usmerjali tisti zdravstveni delavci, ki so predhodno že zdravstveni službi in ki poznjgo probleme in značihiosti krčju krajevne skupnosti Destrnik bo v nedeljo odprtih devet glasovahiih mest in sicer: pri Konradu ZORCU na Drstelji 7. za krajane iz tega območja, pri Francu DAJČMANU v Jiršovcih 55 za Gomile, Jirsovce in Strmec, pri Janez KRAJNCU v Ločkem vrhu 14 za Ločki vrh, pri Kazimirju Presečkemu v Zgornjem Velovlaku 22 a za to naselje, za občane iz Svetine bo glasovno mesto pri Stanku CVETKU v S/etincih 9, pri Antonu ZELENIKU v Gomilcah 13 a bodo glasovali občani iz Doliča in Gomile, v gasilskem domu v Desencih iz Desenc in Lovajnc, v pisarni KK delovne enote Placar iz Janezove in Placarja, v pisarni krajevne skupnosti Destrnik pa bodo svojo dolžnost opraviU občani iz Destmika, Janežovskega vrha, Vintarovc in Zasadov. Na območju krajevne skupnosti Destrnik imajo okrog 1840 volilnih upravičencev od katerih v krajevni samoupravi in družbenopoUtičnih or^anizacgah pričakujejo, da bodo tudi tokrat dosledno izpomiU svojo dolžnost in s svojim ZA omogočih izvedbo začrtanega programa razvoja krajevne skupnosti do leta 1983. mš Sprejet statut krajevne - skupnosti Budina-Brstje Preteku petek so se na redni seji sestali delegati skupščme krajevne slcupnosti Budina-Brstje. Ob tej priložnosti so razglasih statut krajevne skupnosti in ga poimenovah „statut kr^evne skupnosti Budina-Brstje". Krajevna skupnost Budina-Brstje je prva izmed novoustanovljenih krajevnih skupnosti na območju mesta Ptuja, kije statut že sprejela. V krajevni skupnosti so prepričani, da bodo svoje delo v prihodnje še bolje oprav^ah in pri tem upoštevah določila statuta ter tako utrdili vlogo in položaj krajevne skupnosti. MG 17. decembra krajevne volitve V nedeljo, 17. decembra, krajani krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica volijo svoje delegate v krajevno skupščino in v odbore vaške samouprave. Novi statut, ki so ga sprejeli na Dan republike, določa, da bo novo krajevno skupščino sestavljalo 41 delegatov. Od tega bo- do krajani na nedeljskih volitvah izvolili 14 delegatov, ostale delegate v krajevno skupščino izvolijo: združeno delo 12 delegatov, družbenopolitične organizacije 6 delegatov ter družbene organizacije in društva 9 delegatov. V odbor samoupravne kontrole in družbenega nadzora bodo krajani izvolili 7 delegatov in' združeno delo 2 delegata. Poseben pomen pripisujejo volitvam odborov vaške samouprave, ki jih bodo izvolili na ne- deljskih volitvah v Kicarju, v Novi vasi pri Ptu- ju, v Pacinju, v Podvincih, na Rogoznici, v Spodnjem Velovlaku in v Žabjaku. Odbori va- ške samouprave bodo sestavljeni od 9 do 15 čla- nov oziroma delegatov, od tega izvolijo krajani na nedeljskih volitvah od 7 do 9 članov, ostale člane pa bodo izvolili: vaška organizacija SZDL, krajevna organizacija ZZB NOV, aktivi Zveze socialistične mladine, krajevna organiza- cija ZRVS, krajevna organizacija Rdečega kri- ža, prosvetno društvo ,.Alojz Arnuš", društvo upokojencev, TVD Partizan in gasilska društva. Tako bodo v vseh odborih vaške samouprave zastopani interesi krajanov, družbenopolitičnih ter družbenih organizacij in društev. Z novim statutom krajevne skupnosti so od- bori vaške samouprave dobili vidno mesto v sistemu krajevne samouprave in so nosilci samoupravnega oblikovanja politike in odloča- nja v vaseh. Odbori vaške samouprave so samoupravni organi krajanov v vaseh oziroma naseljih. Za svoje delo odgovarjajo zborom krajanov in krajevni skupščini. Svoje interese, potrebe in naloge v vaški samoupravi krajani zadovoljujejo in uresničujejo po programu dela in s sredstvi finančnega ter razvojnega načrta krajevne skupnosti. Poleg teh sredstev lahko krajani zbirajo posebna sredstva za pospeševa- nje realizacije skupnih interesov na svojem ob- močju, ki se zbirajo na posebnem kontu. Po- sebna sredstva /brana v vaški samoupravi in programi zasnovani s temi sredstvi, se vklju- čujejo v program krajevne skupnosti v obdobju plana, ki ga predlagajo odbori vaške samoupra- ve. Novi statut podrobneje določa naloge odbo- rov vaške samouprave, med njimi pa zasledimo tudi naloge na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite, civilne zaščite in narodne zaščite. Volitvam odborov vaške samouprave v kra- jevni skupnosti Heroja Lacka Rogoznica pripisujejo velik pomen. S sedanjimi krajevnimi volitvami se pričenja v praksi uresničevati novi statut krajevne skupnosti, ki določa, da se teži- šče samoupravnega odločanja krajanov prenaša v vasi in naselja, na nivoju krajevne skupnosti pa bo ležišče usklajevanja interesov in samo- upravnega dogovarjanja med sedmimi vasmi, njihovimi družbenopolitičnimi organizacijami, društvi, temeljnimi organizacijami združenega dela ter samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih in gospodarskih dejavnosti. Novoizvoljena delegatska skupščina krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica si bo mora- la na podlagi pridobljenih izkušenj prve delegatske skupščine prizadevati, da bodo delegati krajanov, združenega dela, družbe- nopolitičnih organizacij in društev v prvem pomenu besede opravljali svojo delegatsko funkcijo. Feliks Bagar STRNIŠČE AKTIVNOST ŽE V ZAČETKU! Občani Strnišča v KS Kidričevo so pred kratkim na zboru občanov soglasno izvolili tudi novi KO in krajevno organizacijo SZDL Strnišče. Pokazalo se je, da so vaščani izvolili resnično ljudi, ki so voljni delati za dobrobit svojega kraja in KS. Novoizvoljeni predstavniki vaškega odbora KS in KO SZDL Strnišče so že sklicali izredni zbor delovnih 'ljudi in občanov svojega kraja. Razpravljali so o predlogu urbanističnega načrta SO Ptuj do leta 2000 in o nekaterih drugih potrebah svojega kraja. Po obrazložitvi urbanističnega načrta so krajani ugotovili, da v predlogu ni nikjer zastopan ali omenjen zaselek Strnišče, zato so sprejeli sklep, da zahtevajo, da se kraj Strnišče, vnese v urbanistični načrt obči- ne Ptuj do leta 2000 in sicer kot kraj, ki se bo zaradi svojih eksistenčnih potreb gradbeno zaključeval. K temu so podali tudi široko in tehtno obrazložitev. Nadalje so sprejeli sklep v katerem je re- čeno: ,.Glede na geografsko lego kraja, neposredna bližina TGA ter odlagališča odpadnega materijala, cona začasnega uničenja, krajani zahtevamo, da se že obstoječa cona za- časnega uničenja ne širi in da se v najkrajšem času v skladu z obstoječimi zakonskimi predpisi reši sedanje onesnaževanje okolja. Obenem krajani zahtevamo, da se v samem kraju in bli- žini zaradi že omenjeneg aonesnaževanja ohrani takozvani zeleni pas." V nadaljevanju so široko obrazložili ta problem glede na odlagališče iz TGA, ki vsebujejo strupene kemične snovi in podobno. Zares si takih razprav, stališč in konkretnih sklepov še želimo in naj bi bili v v/gled vsem ostalim občanom na območju KS Kidriče\o. V nadaljevanju so predvsem obravnavali tekoče probleme svojega kraja kot je obnova električnega omrežja in gradnja TP, problem telefona, otroškega igrišča, pridobitve skupnih prostorov ter ustanovitvi aktiva ZK in ZSMS. Po razpravi so sprejeli tudi vrsto sklepov v pri- zadevanjih za razvoj svojega kraja. Tako so sklenili, da nadaljujejo razgovore o napeljavi telefona, da gradnjo igrišča zaradi vremenskih ncprilik preložijo na prihodnje leto, vendar mora biti zgrajeno do pra/nika dneva mladosti, da se najamejo potrebni prostori za normalno delovanje na področju kulturne dejavnosti in podobno. France Meško* POLJČANE Obnova doma Dom ostarelih občanov dr. Jože Potrč v Poljčanah je eden zadnjih te vrste v SR Slovenigi, ki še doslej ne izpobijuje pogojev za verifikacijo kot splošni socialni zavod. Da bi uresničiU dolgoletna prizadevanja po zagotovitvi bopih življenjskih pogojev in zdravstvene oskrbe ostarelih, so pnčeh v začetku letošnjega leta dom obnavljati. Največji del potrebnih finančnih sredstev za adaptacijo doma, ki bo po zaključnih delih postal socialni zavod, bo prispevala ustanoviteljica zavoda, skupščine občine Slovenska Bistrica. Potrebna sredstva pa bodo prispevah tudi iz republiških skladov ter mariborska skupnost socialnega skrbstva, saj kar dobro polovico zmogljivosti zavoda poknvajo prebivalci z območja občine Maribor. Skupnost socialnega skrbstva Maribor bo v ta namen njgela kredit v višini 1,2 milijona dinarjev. Viktor Horvat TEDNIK - 14. december 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Včeraj cicibani - danes pionirji Osnovna šola ,.Boris Kidrič" v Kidričevem organizira vsako leto ob dnevu republike tudi svečan sprejem cicioanov v pionirsko organizacijo, ki je združen s svečano proslavo praznovanja rojstva naše socialistične republike Jugoslavije. Tako je bilo tudi v ponedeljek 27. novembra 1978, KO se je v veliki dvorani TGA v restavracgi Kidričevo zbrala pre- cejšnja množica prebivalcev iz vseh območq krajevne skupnosti. V programu, v katerem je poleg vrtca m šole sodelovala tudi godba na pihala TGA, je bilo vrsto zanimivih točk, ki so navdušile vse prisotne v dvorani, najbolj pa seveda starše vseh nastopajočih ter razumljivo še najbolj otrok-ciciba- nov. Najpreii navzočim govoril ravMtefi OS Kidričevo Franc LACEN ter orisal zgodovinske dogodke izpred 35 let, ko se je v najbolj krvavih dneh rojevala naša sociahstična Jugoslavija. Zatem je sledil kulturni program, nato pa ob zvokih godbe na pihala najbolj svečan trenutek, ki je bil tudi naS največji doprinos rojstva sociali- stične države ob njeni 35-letnici - sprejem cicibanov v vrste pionir- jev. Ne morem opisati sreče in radosti vseh, ki so bili v te vrste sprejeti, niti radosti staišev, ko so gledali svečan prizor sprejema. V bodoče bi želeli na takih prireditvah še večje število občanov KS Kidričevo! France Me^o Ob sprgemu v vrste pionirjev ~ foto Damir Kosi RAZSTAVNA DEJAVNOST POKRAJINSKEGA MUZEJA V ra/stavncm paviljonu Dušana K\cdra v Ptuju smo pravkar za- ključili z razstavno dejavnostjo za tekoče leto, ki je bila prav tako kot v prejšnjih letih zelo plodna, saj smo od marca do decembra prire- dili devet razstav. V začetku sezone smo posvetili prvo razstavo, ki seje nanašala na: ..likovno ustvarjanje otrok Beo- grada in Ptuja" prazniku žensk. Priredili smo jo s pomočjo beo- grajskega Doma pionirjev in treh ptujskih osnovnih šol. V prvi polovici aprila smo izredno zani- mivo razstavo: ,.Slovenski kraji in naselja v preteklosti" posvetili 8. kongresu ZKS. Med razstavljenimi eksponati, ki nam jih je posredo- vala Narodna galerija v Ljubljani, so bile tudi znamenite vedute Ptuja iz 17., 18. in 19. stoletja, ki jih si- cer hrani ptujski Pokrajinski mu- zej. Aprila je bila še skupinska razstava: ,,Osem slikarjev iz Lju- bljane in Maribora", ki so si na pobudo Ptujčana , akademskega slikarja Marijana Remca izbrali Ptuj za svoje prvo mesto razsta- vljanja. ,,Likovni amaterji Ptuja" so meseca maja v organizaciji ptujske DPD Svobode s svojim razstavljanjem počastili praznik krajevnih skupnosti Ptuja. Junija je bila v organizaciji ptujskega Ki- no in foto kluba zelo zanimiva razstava mojstrov fotografije iz cele Jugoslavije pod naslovom: ,,Jugoslovanska fotografija", ki bi naj postala stalna dvoletna priredi- tev v Ptuju. Prazniku občine Ptuj je bila posvečena izredno pomembna raz- stava: ,,1. inženirska brigada VIL korpusa NOV in POJ v borbi in obnovi". Gradivo se je nanašalo na dela, ki jih je ta brigada opravi- la takoj po osvoboditvi leta 1945 tudi v Ptuju, torej v času, ko je bilo potrebno samo na 95 km dolgi progi od Pragerskega do Kotoribe ] obnoviti 33 porušenih mostov. To j gigantsko nalogo je brigada izvrši- \ la v nekaj mesecih, med drugim je j bil obnovljen tudi železniški most ' v Ptuju. Ker pa-je brigada že med vojno delovala na Notranjskem in Dolenjskem Dolenjskem, so raz- stavo spremljale tuui risbe Bo- židarja Jakca, ki je takrat grafi- čno spremljal njihovo zahtevno in v tistem času še posebej pomemb- no delo. V poznem poletju je vsako leto v , Ptuju tradicionalna razstava udeležencev boriske slikarske kolonije v preteklem letu. Tako so se tudi letošnjega septembra s šte- vilnimi deli predstavili lanskoletni udeleženci tega pomembnega sre- čanja likofnih umetnikov. Razstavo: ,.Kulture neuvrščenih dežel" nam je posredoval Sloven- ski etnografski muzej v Ljubljani. Bila je izredno zanimiva po svojem izboru in kvaliteti, še posebej pa primerna za mlajše obiskovalce, ki so se lahko tudi mnogo naučili o pomembnosti politike neuvrščenih in na konkretnih primerih sprem- ljali kulturna prizadevanja desetih dežel Afrike, Azije in Amerike. ,,Likovna ustvarjalnost pionir- jev občine Ptuj" je bila deveta in zadnja razstava v tej sezoni, ki je bila posvečena Dnevu republike in 35. obletnici II. zasedanja AV- NOJ. Privabila je kljub hladnemu vremenu dovolj obiskovalcev, saj si je vse razstave v paviljonu v tem letu ogledalo čez 14.000 ljudi. Sedem razstav so spremljali tudi katalogi. Razen tega je razstavna deja- vnost ptujskega Pokrajinskega muzeja tudi letos, tako kot v prej- šnjih letih segala preko lokalnih meja. Za Dan republike je bila v Ormožu odprla razstava arheolo- škega gradiva, izkopanega v letih 1974—1978 v Ormožu, ki je priva- bila veliko zanimanje tamkajšnje publike in bo na ogled do pomladi 1979. Izven območja muzeja pa je bila v tem letu meseca marca prire- jena razstava slik, akvarelov in risb Janeza Mežana v Dolenjski galeriji v Novem mestu, ki se je tu- di hotela oddolžiti Mežanu, kot profesorju na tamkajšnji gimnaziji med leti 1933 in 1939. Med svojimi dragocenostmi v umetnostno oz. kulturno-zgodo- vinski zbirki hrani Pokrajinski muzej v Ptuju tudi ,,Marijo z otrokom", ki je delo neznanega štajerskega kiparja visoke gotike. Z dovoljenjem republiškega komi- teja za kulturo je bila ta umetnina letos med 28. majem in 8. okto- brom na razstavi: ,,Štajerska goti- ka" v St. Lambrechtu v Avstriji. Razstava je bila izredno dobro obiskana, saj jo je videlo čez 107.000 obiskovalcev, spremljal pa jo je tudi študijsko izredno dobro opremljen katalog. Sedaj v zimskih mesecih, ko se radi držimo doma, zlasti letos, ker sta nas zima in rriraz presenetila zelo zgodaj, še posebej pa ledene ceste, se po navadi na razstavnem področju ne dogaja kaj posebnega. Toda v velikih svetovnih kulturnih središčih so prav zimski meseci posvečeni velikim študijskim raz- stavam. Razen drugih je od 30. novembra v Kolnu v ZR Nemčiji odprta izredno zanimiva razstava gotske umetnosti, na kateri je pet eksponatov tudi iz Slovenije, štirje pa iz našega področja. Kot smo bili obveščeni, sta vzbudili na tej razstavi posebno pozornost obe skuipturi iz ptujskega Pokrajin- skega muzeja — sv. Katarina in sv. Barbara, ki sta že leta 1970 pred- stavljali Jugoslavijo v Parizu na razstavi: ,,Umetnost na tlu Jugo- slavije". Zraven obeh ptujskih umetnin je veliko pozornost vzbu- dil tudi kip sve. Jakoba s Ptujske gore. Prvič v zgodovini njihovega, skoraj petstoletnega obstoja je bila njihova pomembnost in ■ 'redno visoka umetniška ' t še posebej pouda--^ ntar- nim filrr>- a in končuje o . ^KUlpturami. Sicer pa razstavo spremljajo kar štirje katalogi, do 18. marca 1979, kot je predvideno trajanje razsta- ve, si obetajo dosti obiskovalcev, ob zaključku pa še poseben znanstveni posvet. dr. Štefka Cobelj Skuiptura sv. Barbare iz ok. 1410. leta BLIŽA SE NOVOLETNO PRAZNOVANJE OTROK Že nekaj let zapored poudarja- mo, da moramo novoletni praznik in s tem prihod Dedka Mraza prioližati vsem otrokom; vsak otrok mora biti deležen novoletne- ga praznovanja. Namen novo- letnega praznovanja bomo razvrednotili, če bomo pozabili na njegovo vsebino. Predvsem pa se moramo odločiti za takšno vsebi- no, ki je primerna današnjemu trenutku, biti mora predvsem vzgojna. Novoletno praznovanje otrok povežimo s številnimi kulturnimi in drugimi prireditvami, s katerimi bomo pomagali otroku doživljati pravljični prihod dedka Mraza. Dogodek ob prihoddu dedka Mraza je za otroka najpomembnejše, ne odtehta ga niti najdražje darilo. Vse to nas naj vodi pri organizaciji teh in podobnih prireditev. Toliko pomembnejše so družbe- ne zahteve po enotnem prazno- vanju novoletne jelke in prihoda dedka Mraza, kolikor hitreje napreduje naš družbeni razvoj. Že nekaj let tudi polnimo enotno velik koš dedka Mraza, ki vsakemu otroku od drugega do sedmega leta podeli novoletno darilo. Prav je, da sredstva, ki bi jih sicer porabili za posamično obdaritev, dajemo v skupen koš. Naj ob bližnjem praznovanju ne bo delovne ali druge sredine, ki bi ne prispevala v dedkov koš, naj tudi ne bo sredine, ki bi poleg tega še pripravila posebno obdarovanje otrok. Kajti vsi otroci iz določenih krajevnih skupnosti v občini bodo v svojih območnih šolah prejeli novoletna darila. Malčke čaka bli- zu 6000 praktičnih daril. Zato starši poskrbite za svoje malčke, da bodo obiskali šole v času, ko bodo le-te pripravile novoletne pri- reditve za najmlajše. Bogat program prireditev ob novem letu bodo pripravili v vseh osnovnih šolah ptujske občine. Največ pri- reditev bo 27., 28. in 29. de- cembra. Naš prispevek o novoletnem praznovanju zaključujemo s seznamom teh prireditev: — OS Videm — 29. decembra ob 16. uri v kino dvorani. — OS Rodni vrh — 29. de- cembra ob 14. uri v šoli, — OS Ivan Spolenjak — 29. decembra ob 16. uri v dvorani SZDL Breg, — OS Gruškovje — 29. de- cembra ob 12. uri v šoli, OS Leskovec — 29. decembra ob 12. uri v gasilskem domu v Leskovcu, — OS Podlehnik — 29. de- cembra ob 13. uri v šoli, OS Naraplje — 29. decembra ob 12. uri v šoli, — OS Ptujska gora — 29. de- cembra ob 13. uri v šoli, — OS Stoperce — 29. decembra ob 9. uri v šoli, — OS Zetale — 29. decembra ob 12. uri v dvorani, — OS Franc Osojnik — 28. de- cembra ob 16. uri v šoli, — OŠ Vitomarci — 29. de- cembra v šoli, — OŠ Trnovska vas —29. decembra ob 12. uri v šoli, — OŠ Sela — 29. decembra ob 16. uri v šoli, — OŠ Tone Znidarič — 28. decembra ob 15. uri za krajevne skupnosti: Tone Znidarič, Spuhlja, Budina, Brstje in del Rogoznice. V gledališču ob 17. uri za ostale krajevne skupnosti šolskega okoli- ša OŠ Tone Znidarič, OŠ Majšperk — 29. decembra ob 11. uri v dvorani TVI, — OŠ Dornava — 29. decembra ob 16. uri v šoli, — OŠ Polenšak — 29. decembra ob 12. uri v šoli, — OŠ Gorišnica — 29. decembra ob 15. uri v šoli, — OŠ Grajena — 29. decembra ob 14. uri v domu, — OŠ Markovci — 27., 28. in 29. decembra po vaseh, — OŠ Cirkovce — 28. decembra ob 16. uri v dvorani, — OŠ Kidričevo — 28. de- cembra ob 16. uri v šoli, — OŠ Cirkulane — 29. de- cembra v šoli, OŠ Zavrč — 29. decembra ob 15. uri v šoli, — OŠ Desternik — 29. de- cembra ob 11. uri v dvorani Destrnik, — OŠ Hajdina — po vaseh, — OŠ Juršinci — 28. decembra ob 11. uri v dvorani Juršinci, — OŠ Lovrenc — 29. decembra ob 11. uri v šoli, MG 17 let komornega moškega zbora v Ruju s skrbno pripravljenim samostojnim koncertom in na umetniško zelo visoki ravni naštudiranim progra- mom ljudskih, umetnih in partizanskih pesmi se je v petek, 8. decembra, predstavil v dvorani narodnega doma v Ptuju komorni moški pevski zbor pod vod- stvom profesorja Branka Rajšterja. Zbor neprekinjeno deluje od leta 1961 in je vanj vključenih danes 21 pevcev, ki nekako nadaljujejo tradicijo prejšnjih moških in mešanih zborov v Ptuju. S svojim petjem se je zbor močno uveljavil na sreča- njih v delovnih kolektivih, s sodelovanjem v progra- mih raznih proslav in prireditev, nič manj uspešno pa ni zastopal ptujske občine na medrepubliških sreča- njih bratstva in prijateljstva. Zapel je tudi zamejskim Slovencem in v Ptuju gostil tudi nekatere kvalitetne zbore iz drugih območij. Zbor kuje svoj umetniški izraz iz pristnega ljudske- ga občutja, iz zanosa borbene pesmi, iz pevske klasi- ke in sodobnega ustvarjanja ter iz bogate zakladnice zborovske literature jugoslovanskih narodov in na- rodnosti, posega pa s svojim programom tudi prek državnih meja. Svojo pevsko veščino je doslej zbor izpričal z izvedbami renesančnih, klasičnih in sodobnih del, posebej pa na mednarodnem tekmovanju v Gorici, kjer je z drugim in tretjim mestom dosegel zelo viso- ko uvrstitev. Na tekmovanju pevskih zborov Sloveni- je NAŠA PESEM v Mariboru, je osvojil srebrno od- ličje. Pevci pa se lahko pohvalijo tudi s televizijsko oddajo in radijskimi posnetki, kmalu pa bo izšla tudi prva — velika gramofonska plošča. Umetniški vodja zbora — profesor Branko Rajšter, priznani glasbeni delavec in pedagog z mnogimi izkušnjami ter domačimi in mednarodnimi priznanji, se je s petkovim koncertom tudi uradno poslovil od svojih ptujskih varovancev, čeprav jim bo po strokovni plati še pomagal. To upanje je ob koncu izrazil tudi predsednik upravnega odbora Marjan Brglez, ki mu je izročil spominsko darilo — Mono- grafijo Ptuja s podpisi vseh enaindvajsetih pevcev. S koncertom so se pevci moškega komornega zbora iz Ptuja spomnili tudi nedavno preminulega in dolgo-' letnega tenorista—solista Martina Winklerja in prav njegovemu spominu je nežno in tiho, pa vendar bole- če in žalostno zazvenel VEČERNI AVE. mš 23. december - Dan prosvetnih delavcev Prosvetni delavci ptujske občine bodo zborovali 23. decembra v mestnem kinu v Ptigu. Tako so sklenili na 2. seji občinskega odbora sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti občine Ptuj. Tako bodo poleg kuhumega programa ob tem dnevu prq)ravili tudi predavanje Geze Cahuka, predsednika republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije. Zatem pa se bodo prosvetni delavci sestali na družabnem srečanju v Narodnem domu. MG Pesem iz 500 grl v program proslav in prireditev ob dnevu oboroženih sil Ju^oslav^e se vk^učuje tudi peta revga pevskih zborov občine Ptuj. Letošnja revga, la bo 15. decembra zvečer v športni dvorani ,,Mladika , je za spoznaine bogatejša, saj je sodelovanje prgavilo kar 23 pevskih zborov iz 19 prosvetnih društev. Organizator revge je Zveza kulturnih organizacg Ptuj. V prireditev se vključuje tudi moški pevski zbor DPD Sv(H)oda Ormož. Poleg zborov prosvetnih društev, sodeligejo še pevski zbori delovnih organizacij in društva upokojencev ter komorni moški pevski zbor Ptuj. Nastop ob dnevu oboroženih sil Jugoslavge bodo pevci zak^učili s dcupntm nastopom, ko bodo zapeli dve pesmi. Vsem ^ubiteljem ubranega petja naj povemo, da bodo lahko vstopnice za prireditev kupili uro pred začetkom v športni dvorani ,^ladika". tAG\ (76. nadaljevanje) . '\ USTANOVITEV LACKOVE CETE Ker so na Pohorju zaprli pot prostovoljcem in mobilizirancem iz i Slovenskih goric v partizanske enote Pohorskega odreda, so se člani; mariborikega okrožn^a komiteja KPS in odbora OF odločili ustanoviti lastno partizansko četo. To so storili januarja 1944 blizu Maribora. j Ze predtem so se pričeli zbirati na Dravskem polju v Racah in \ c^olici dezerterji iz nemške vojske, da bi ustanovili partizansko enoto, j Član skupine, Franc Mustafa-Hadži, se je zato povezal z okrožnim ; komitejem KPS Maribor in odborom OF. Hadžgevi skupini so se sedaj! pridružil še mariborski aktivisti, ki so se morali umakniti v ilegalo, da bi i ne prišli sovražniku v pest. \ Da je bila ustanovitev čete nujna, je pokazal nagel dotok: EostovoHcev vanjo. Zato je bila proti koncu ^rila preurejena v bataljon, je štel 72 borcev. Kot piše Mica Rokova o ustanovitvi Ladcove čete v glasilu »Odmev i partizana severne meje" (1974/1-2), sojo ustanovili na njenem domu v ; Kogozi ob Ptiijdci cesti, 10. januarja 1944. Na ustanovnem sestanku so se ] zbrali člani okrožnega komiteja KPS Maribor: Kovač, Jernej, Joco in j Ilfla ter člani skupine dezerterjev iz Rač: Hadži, Ljuti, Zmaj, Skala,' Bojan in še kdo. Za komandirja so izbrali Hadžija, za komisarja Ljutega, za vojaškega inštruktorja pa Joca Zagernika. Prvi borci Lackove čete so odšli od Mice Rokove na Planico, kjer so si zgradili bunker. Kmalu nato pa so zgradili več bunkerjev blizu opekarne v Racah. Na koncu marca, ali v začetku aprila 1944 je poslala Lackova četa tri svoje vode v bližnje predele, enega na Kozjak, drugega v Haloze in tretjega v Slovenske gorice. Slovenskogoriški vod Lackove čete je izbral za svoje oporišče bližino Korene. Pred odhodom so se borci voda zbrali pri Mici Rokovi. DVA VODA LACKOVE CETE V SLOVENSKIH GORICAH Prvi vod Lackove čete je prispel v Slovenske gorice menda že februarja ali marca 1944 kot se spominja Mica Rokova. Voda sta sprem^ala od postojanke Lackove čete priRokovi v Rogozi pri Mariboru v Slovenske gorice Aco (Pirhar Aleksander), Jernej (Maks Gašparič) in Kovač (Dušan Spindler), ki jih poznamo kot aktiviste osvobodilnega boja že iz leta 1943. Vod se je naselil v zemljanki (bunkerju) z imenom PECA, ki so ga zgradili v vurberških gozdovih. V istem času so zgradili še bimker v hrastovšekem gozdu z imenom URŠLJA. Les za zemljanko v hrastovškem gozdu je dal Emest Golob iz Gradišča, na kraj gradile pa ga je pripeljal Ivan Muršak iz Veličine. Čez tedne so ustanovili drugi vod, ki se je naseUl v bunkerju Uršp. Voda sta se imenovala, eden Ladcov in drugi Osojnikov. Komandir Lackovega voda je bil Frido Pirher-!vo, Osojnflcovega pa Jože Ješovnik-Saša. Štela sta po 10 do 14 borcev. Voda sta neprestano vznemirjala okupatorja z raznimi nastopi: ekonomskimi zprehrano in druge potrebščine, poUtičnimi z razpečevanjem osvobodilnega tiska in grožnjami sodelavcem okupatorja, ter z napadi na sovražnikove oborožene postojanke. Kurirji vodov so vzdrževan stike s štabom Lackove čete, in od maja z Lackovim bataHonom, ko seje četa številčno tako okrepila, da jejfferasla v Lackov bata|on. V četo in bata^on, ki sta imela svoja oponšca na Kozjaku, sta voda posijala vojaške novince. Nemci so si prizadevali, da bi voda odkrili in imičili. Zato so pojačali svoje patru^e in uprizarjali večje hajke svojih oboroženih enot po zahodnih predelih Slovenskih goric. S tem so (^ožali obstoj obeh vodov. Že junija sta se zato umaknila na Kozjak v okri^e Lackovega bata^ona, ki je kot vemo, že avgusta prerasel v odred z dvema bataljonoma na Kozjaku in enim na Pohodu. Septembra so bile enote Ladcovega odreda znova preurejene. Lackov bataljon in nato odred sta po vpoklicu obeh vodov iz Slovenskih goric posijala na to območje svoje enote, ki so strahovale okupatorja, mu prizadejale izgube in podžigale prebivalce k uporu. Več o akcijah Lackovega odreda v Slovenskih goricah bomo zvedeli poznge. V PARTIZANE Spomladi 1944 je vedno več fantov iz Slovenskih goric odhajalo v partizane na Kozjak. Zbirali so se v Muršakovi klečaniji v Voličini, kjer so čakali več dni na kurirje, ki so jih odvedli na cilj. Od poletja 1944 so odhajali tudi na Pohorje, kjer so bili razporejeni v razne enote IV. operativne cone. Partizanski postojanki sta bili še i^i Ivanu Peme^u in Ivanu Šabedru-Slavku v Gačniku. Sem so prihajali novinci iz ^utomeiskega okrona, včasih hkrati dvajset do trideset, med i^imi nekateri iz Prekmuija. Od marca sta vodila fante v partizane Pauli Plohl-Dušan, kmečki sin iz Gačnika in Tonček Kerenčič-IIotimir, sin gostilničarja lu Pesnici Oba sta vstopila na Kozjaku v Lackovo četo. Paulija Plohla-Dušana so izbrali za četnega komandirja, Tončka Kerenčiča-Hotimira pa za komisarja. Kot dobra poznavalca Slovenskih goric sta vodila Lackovo četo in pozneje bataljon, ki sta mu od maja tudi poveljevala, Dušan kot komandant in Hotimir kot komisar, v Slovenske gorice na razne akcge. Oba sta padla oktobra 1944 na avstrijskih tleh, Iger se je tedaj mudil Ladcov odred. Kot že vemo, je prerasel bataljon avgusta 1944 že v odred. Ko je pobegnil maja 1944 iz prisilnega dela v Nemčgi Ivan B%jgot, bivši trgovec v Lenartu v Slovenskih goricah, je prevzel organizacgo zbiranja prostovo^cev in mobilizirancev najprej v domačem oko]j\i, oktobra 1944 pa za vse Slovenske gorice. Nadaljevanje prihodnjič ^ 8- IMAŠI DOPISNIKI 14. december 1978 - TEDNIK ŽE DRUGO LETO ENOTNO NOVOLETNO PRAZNOVANJE V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA M 5 Vsak otrok naj bo deležen radosti novoletnega praznovanja Odrasli smo namenili novoletno praznovanje in dedka Mraza otrokom. Zato smo ga dolžni osmisUti tako, da bo prispeval k vzgojnemu oblikovanju in razvedrilu otrok. Ta osnovna izhodišča si je občinska zveza prijateljev mladine Slovenska Bistrica zadala že v letu 1977, ko je bil ob podpori družbenopolitičnih organizacg podpisan samoupravni sporazum o enotnem in enakem novoletnem praznovanju. Realizacija samoupravnega sporazuma v preteklem letu je pokazala, da 25 din na zaposlenega kot prispevek ne zadošča za izvršitev sprejetega programa po sporazumu, ker je v občini Slovenska Bistrica število zaposlenih in število otrok enako. Ob tem je še več kot 1000 zaposlenih v sosednjih občinah. V letu 1978 smo z dopolnilom k sporazumu povišah prispevek na zaposlenega na 50 din. K temu prispevajo še po 2 din na otroka nekatere samoupravne interesne skupnosti. Sredstva naj bi se po sporazumu zbrala že v prvi polovici leta, da bi lahko koordinacijski odbor pravočasno zagotovil nabave najnižjih ponudnikov. Žal pa mnogo podpisnic še vedno ne nakaže sredstev po sporazumu in bo tudi letos potrebno celotno akcgo novoletn^a praznovanja izpeljati v mesecu decembru, kar bo zahtevalo mnogo nepotrebnega dela in truda. Koordinacijski odbor je na 3, seji v letošnjem letu sprejel program praznovanja in zadolžil obč. zvezo prijateljev mladine, osnovne šole, vzgojno varstveno organizacijo in krajevne skupnosti ter društva prijateljev mladine, da v svojih saredinah pripravijo praznično vzdušje za prihod dedka Mraza. Praznovanje bo v času OD 16. DO 30. DECEMBRA v vseh 15 kr^evnih skupnostih z naslednjim programom: - kulturne prireditve (celovečerni film, risanke, lutkovne predstave, glasbena komedija); - obisk dedka Mraza s spremstvom v vseh OŠ, W0, KS za „nezajete" otroke, ki bo 24 otroškim kolektivom podaril kolektivna darila in vsem otrokom v starosti od 2. let do 8. razreda OŠ darilne pakete s praktičnim darilom. Z. J. Vidovičev družinski zlati jubilej Martinu in Matildi VIDOViC iz H^diš 12 je že 19. novembra 1978 minilo petdeset let, ko sta se poročila. 29. novembra 1978 sta v družinskem krog:u skromno proslavila ta zlati jubilej družinskega življenja in dela ter skrbi za 11 otrok sedaj samostojnih ter zaposlenih 5 sinov in 6 hčera. Ob enoletni starostni razliki, močni volji za dolgo življenje in sposobnosti za delo sta se Martin in Matikia prebijala iz leta v leto ob možnostih, ki so obstajale v časih z dvema težkima vojnama. To so bila tudi za jubilanta leta gospodarskih stisk in redkih možnosti za stalne in občasne zaposlitve. Martin je delal pri utrditvah obrežg Drave, pri graditvah hiš z zidovi iz opeke ali n zbite ilovice, pri gradiiji ceste, oba z Matildo pa tucti na odsluževanju zem^e; v slabon vremenu je Martin še pletel košare iz vrbe. Mati Matilda je ob svojem delu nenehno skrbela za mak otroke. Hitio so jima minevala leta, ki se jih sedaj myraje spominjata med svojimi že redkimi vrstniki iz Skorbe, Hajdoš in Slovenje vasi ter iz druge okoUce, od koder so kot otroci obiskovah hajdinsko osnovno šolo. Z Martinom Rogino in z njegovo ženo Marijo, ki je Matildina sestra, jubilantovim pričama pri poroki in pri sedanjem zlatem jubileju, se rada spomnita mrzlega novemberskega dne leta 1928, ko so se peljaU na kolesljih z nekaj svati k poroki, brez godcev, po poroki pa nazaj na Matildin dom v Slovenjo vas na skromno svatovanje. Na igem je Martin Rogina raztegnil v razvedrilo vseh zbranih svojo harmoniko. Vse drugo, kar je sledilo, je spleteno v pletenico ohranjenih spominov na dni, ko sta sedanja jubilanta vesela ah žalostna, zdrava ali bolna, spočita ah utrujena, začenjala svoje delo vedno znova. Otroci so jima hvaležni za ves trud z njimi in za vso pomoč pri graditvi njihovih hišic. Spomini se jima radi vračajo tudi k ljudem, s katerimi sta delila vse dobi o in hudo, ko so si medsebojno pomagaU v težavah ah nesreči, daje vsem živ jenje mirneje potekak). Jul/ilanta s+a vesela, ko se tudi v njuni, pred leti zgrajeni hišici v Hajdcšah zbirajo ouoci, zeti in snahe ter vnuki, ko se skupno s trdnim dedkom in z 'vahno babico poveselijo snidenj, kot je bilo sedaj to za iguni zlati družil ''i jubilej. Vsi sorodniki, prijatelji in znanci jima radi stisnejo roko z željo, da bi ostala še da^e močna, zdrava in srečna n-.>d svojimi in bUžnjimi. J.V. Vidovičeva jubilanta s svojimi otroci. Posnetek: Jože Vrabl Sem užaljena Zelo me je prizadel odnos v trgovini v Destrniku, zato želim, da to pride v javnost. Prišla sem v trgovino, bilo je 6. decembra^ da bi kupila več stvari za domače potrebe. Na vrsto sem prišla pri prodajalki A. S. in med drugim naročim dve pivi in eno oro. Prodajalka pa osorno: „Ne dam piva" in gre v drugi prostor trgovme. Ni mi preostalo drugega, kot da sem odšla, tudi vi bi, ce bi dobili tak odgovor. Vem, da je v trgovini prepo- vedano piti, saj ni točilnica, vem tudi, da stranke, ki jim je graj postregla A. Š. tega niso upošte- vale, zato je bila najbrž tudi prizadeta. Toda ni bilo prav, da se je na tak način znesla nad mano, saj je vedela, da še nikoli nisem pila piva v trgovini, zato bi me bila vsaj lahko vprašala, če mislim tam spiti ali nesti domov. To sem vam napisala zaradi tega, da opozorim tako prodajalce kot tiste, ki ne upoštevajo tega, da v trgovini ni dovoljeno popivanje; prve, da naj bodo do strank bolj vljudni, druge pa zato, da naj škodujejo tako prodajalcem kot takim kupcem kakršna sem bila jaz v opisanem primeru. L. V. Velika jugoslovanska razstava ptic v Mariboru Na 24. jugoslovanskem omitološkem šampionatu, ki bo od 13. do 17. decembra letos v hali C mariborskega sejmišča, bodo poleg ocenjevanja in razstave ptic, daU glavni povdarek tudi varstvu ptic v naravi, ki jim z onesnaževanjem in drugimi posegi močno ogrožamo življenjski prostor, jim ga omejujemo ali jim kako drugače odvračamo naseljevanje in gnezdenje. Goz^lapi sicer skrbgo za zdrav in čist gozd, z odstranjevanjem votlih in starih dreves pa nekaterim pticam ne nudijo ustreznega življenjskega prostora. Prav na osnovi tega spoznanja je v zadnjem času povečana skrb za ustrezno postavljanje vahlnic in njihovo vzdrževanje, tone in tone hrane je razdeljeno v najbolj ogroženem obdobju - skratka društva za varstvo in vzgojo ptic so se problema lotila zavzeto in s polno mero odgovornosti pritegnila k sodelovanju še ostale dejavnike. Jugoslovani imamo na tovrstnih mednarodnih tekmovanjili dokaj uspešne rustope, saj smo bih 1965 leta svetovm prvaki v križancih na razstavi v Prizu, v letu 1972 smo dosegli dn^o mesto v kategoriji kanarčkov ~ pevcev in še bi kdiko naštevah uspehe, ki so tudi porok, da bd še najprej uspešno delalo vseh 685 članov, ki so vključeni v 20 slovenskih društev za varstvo in vzgojo ptic, le-ta pa prek repubUške v jugoslovansko zvezo, ki štge 51 društev s prek 2000 člani. Na tem področju so društva v Sloveniji dokaj aktivna in tako tudi uspehi ne izostajajo. Organizatorji letošnje jugoslovanske razstave ptic so člaiii mariborskega društva za varstvo in vzgojo ptic, ki deluje že 52 let in ima danes v svojih vrstah 120 aktivnih članov in 20 pionirjev. V prvem delu od 13. do 15. decembra je bilo tekmovanje ptic in prikaz gojitveni'.i u^ehov ter ogroženosti in njihove zaščite v naravi, jutri 15, decembra ob 9. uri pa bo otvoritev razstave za katero je že sedaj zelo veliko zanimanje, zlasti med šolsko mladino, ki bo lahko tako med najlepšuni primerki okrog 1500 razstavljenih ptic - barvnih in postavnih kanarčkov, kanarčkov - pevcev in izvenevropskih ptic, letos bodo prvič razstavljene tudi vse vrste papig, preživela koristno uro pouka v „naravi". mš LOVRENC NA DRAV. POLJU NOVA ŠOLA - ŽELJA KRAJANOV Znana so že dolgoletna prizadevanja vseh krajanov te krajevne skupnosti, da bi dobiU novo šolo. Prav sedaj je v javni razpravi tudi program izobraževalne skupnosti. V tem programu, je zapisana tudi gradnja šole v tem kraju, ki je podružnična šola OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem. Iz KS Lovrenc je tudi mnogo delavcev v TGA, ki razpravljajo o tem programu in ga podpirajo. V programu je predvkieno, da bi zgradiU novo šolsko zgradbo v letu 1980, ki bi imela 4 učilnice in manjšo telovadnico. Predračunska vrednost znaša 10,500.000 din, od t^a bi izobraževalna skupnost Slovenge nosila breme kreditov v viSni 30 odstotkov investicgske vrednosti, KS Lovrenc bi prispevala svoj delež iz krajevnega samopri^e\4ca in iz sredstev od prodaje stavb sedanje šole; za ostali znesek pa bi KB Maribor, enota Pt^ odobrila posojilo z vračilom v petih letih in z 9 odstotnimi obrestmL Do%oletne že^e občanov KS Lovrenc se bodo torg prej kot v dveh letih uresničile. France Meško Dotrajani zgradbi sedanje šole pri Lovrencu na Drav. polju Foto: K. Zoreč POSAMEZNIKI, november 1978: Stanko Kokol, Potrčeva 38; Franc Segulin, Gregorčičev dr. 7; Stanko Brodnjak, Ljutomerska 25; Jože Kolarič, Kettejeva 3; Ana Jus Vintarovci 46; Franc Zivič, Ziherlova pl. 18; Andrej Cafuta, Vareja 29; Jože Žemljic, Ele Kristl 3, Maribor; Vinko Gojčič, Marjeta 80, Starše; Danica Budja, Kajuho- va 1; Katica Črnko, Janež, vrh 47; Marjana Sitar, Lancova vas 14; Alojz Horvat, Zasadi 10; Bruno Krajnc, Nova vas 76; Jože Budja, Ljubljanska 94, Maribor; Zlatko Zaje, StaroSinci 4; Franc Mom, Je- šenca 41; Marjan Kozel, Grčarjeva 33, Maribor; Majda Fostnerič, Bu- kovci 24/a; Olga Meznarič, Bukov- ci 161; Ivanka Mere, Potrčeva 13; Stanko Zupanič, Apače 247; Anton Petrovič, Bukovci 154; Terezija Pa- vec, Sp. Hajdina 108; Janez Mez- narič, Zabovci 104; Branko Krajnc, OsojnikovE 5; Anka Sotler, Zoiso- va 5; Stanko Muršec, Nova vas 113; Anton Kline, Spuhlja 19; Mi- lica Junger, Jurovci 3; Nada Hri- beršek, Apače 185; Franc Bezjak, Placarovci 6; Janko Berlak, Bezja- kova 10; Viktor Kok, Barislavci 18; Ivan Marin, Krambergerjeva 7; Mladen Raca, Dijaški dom Ptuj; Martin Kramar, Pavlovci 18; Mir- ko Lukner, Flegeričeva 6; Marjan Skriča, Bolečka vas 6; Pišek Franc, Pongerci 7/a; Veselko Rimele, Po- trčeva 50/a; Vlado Kmetec, Vareja 50; Zalika Strelec, Markovci 8; Anica Metličar, Slov. vas 47; Lizi- ka Petrovič, Vareja 14; Dušan Nin- kov, Zrenjanin; Jože Mlakar, Potr- čeva 50/a; Feliks Ilešič, Hvaletinci 2; Franc Duh, Kicar 121; Oskar , Sturm, Rajčeva 7; Milan Repič, Njiverce 32/b; Ludvik Krapša, No- va vas 112; Peter Vrtič, Mladinska 52, Maribor; Marija Kumer, Biše- čki vrh 56; Janko Mesarec, Krče- vina 81. TEDNIK - 14. december 1978 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 MOJOKROS OB ZAKLJUČKU SEZONE Rezultati državnega prvenstva ^ v 50,125 in 250 ccm Do 50 kubikov: 1. Štrukelj (Bela Krajina) 212; Statušek 209; Smode (Koper) 176; Mulej (RadovMica) 152; Razumič (Tr- žič) 150; Koritnik (Slovenija avto) 135; Andrejka (Lukovica) 135; Heningsman (Črnomelj) 110; Ris (Savski Marof) 86; Dovžan (Tržič) 85 točk; . .17. Darjan Vesenjak jptuj) 51 točk;. , 33. Miran Segula (Ptuj) 1 točka. Točke je osvojilo 33 tekmovalcev. Do 125 kubikov: 1. Drago Predan (Orehova vas, Jamaha) 297; Branko Mežnar (Tržič, Suzuki) 249; Rajko Cuš (Ptuj, Suzuki) 222; Mayerj (Velenje, Husgvama) 180; Mirkovič (Za- bok. Beta) 162; Darjo Samec (Zabok, Husgvarna) lol; Komik (Oretjova vas KTM) 153; Drago Strafela (Velenje, KTM) 137; Simon Habjanic (Ptuj, Maico) 131;... 14. Frangež (Ptuj, Maico) 47 točk...21. Janez Habjanič (Ptuj, Maico) 22 točk;... 29. Painkiher (Ptuj) 5 točk. Točke je osvojilo 31 tekmoval- cev. Do 250 kubikov I. liga: 1. Marjan Avbelj (Slovenja avto, Husgvarna) 284; Marjan Samec (Zabok, Husgvarna) 272; Šimen- kovec (Orehova vas, Husgvama) 266; Boris Fraz (Orehova vas, KTM) 200; Peter Segula (Ptig, Maico) 187; Glogovič (Savski Marof) 178; Ahačic (Tržič) 168; Leno Šoštarič (Karlovac, KTM) 163:Živoder (Zelina) 159; Kreč (Kranj) 155; Sihfin Vesenjak (Ptig, Husgvama). Do 250 kubikov II. Hga: 1. Ivanek (Zelina) 248; Spiljar (Zabok) 225; Car (Velenje) 191; Strafela (Velenje) 167; Nahtigal (Kranj) 146; Kralj (Šentvid) 136; Zlatko (Savski MaroO 120; Brine (Karlovac) 117; Uršič (Kamnik 115; Jerič (Ptuj) 110 točk____; Državno prvenstvo, ki je za nami, je prineslo mnogo presene- čenj in hude krvi, saj se je končalo, posebej v kategoriji 250 ccm popolnoma nepričakovano. Enaindvajsetletni tekmovalec, član AMD Slovenja avto iz Ljubljaiie, Marjan Avbelj je navk^ub vsem napovedim postal novi državni prvak. Z drzno vožnjo tekom cele sezone je dokazal, da si nastov tudi zasluži. Mislim, da bi s takšno voljo lahko dospel tudi mednarodno areno. Lanskoletni državni prvak Leno Šoštarič, bi bo^e storil, če bi se od motokrosa poslovil že lansko leto, saj je letos pristal na 8. mestu, kar je za tekmovalca takšnega slovesa in večkratnega državng^ .prvaka več kot slabo. Niko Mnkovec je pristal na 3. mestu, čeprav je po polovici sezone dajal izjave kot da je državni prvak. Tudi Marjan Šanec je delal račune brez krčmarja, ko je mislil, da bo prvi. Vsem je zmešal štrene odličen Ljubgančan Avbelj. Segula in Vesenjak sta se uvrstila slabše kot bi si po sposobnostnih zaslužila, vendar ju je spremljala smola. V kat^o 125 ccm se je zadovoljivo uvrstil le Cuš, vsi ostali pa so imeli smolo z novimi Maicami. V kategoriji do 50 ccm pričakujemo boljših uspehov šele v prihodnjih sezonah, saj imamo mlade in nadarjene tekmovalce. Besedilo in posnetki: Bojan Rode Motokros ni samo grob in umazan šport, je tudi lep in zanimiv. Marjan Samec, drugouvrščen v državnem prvenstvu Nesreča - tudi to se dogaja Marjan Avbelj, novi državni jM^ak. ŠAH Za pokal KS Gorišnica TVD Partizan iz Gorišnice organizira v osnovni šoli šahovsko prvenstvo za pokal KS Gorišnica. Tekmovanje se bo pričelo jutri ob 17. uri v prostorih osnovne šole. Vse, ki šah zanima se naj oglasijo v osnovni šoh, Wer bo takoj za žrebom že prvo kolo tekmovanja. K sodelovanju vas vabi TVD Partizan Gorišnica. OB DNEVU OBOROŽENIH SIL Šahovska simultanka Dom JLA in šahovsko društvo Izbira Ptuj sta pretekli četrtek v počastitev letošnjega dnev-a oboroženih sil pripravila šahovsko simultanko. Povabili so ameriškega velemojstra Willijema Lombardija, udeleženca mednarodnega šahovdcega turnirja v Mariboru. Lombardy je bil svetovni prvak in dolga leta sekundant Bobbiju Fischerju. Sodi med najmočnejše šahiste na svetu, saj je njegov rating 2540 točk. Je stalni član ameriške reprezentance in olimpijskega moštva, na olimpijadi v Argentini je za ZDA nastopil na drugi deski. Velemojster se je pomeril s 25 šahisti, med katerimi so biH vojaki in starešine gamizona Dušana Kvedra, šahisti ŠD Izbira in mladi iz Juršinc. Po skor^ peturnem igranju je velemojster dobil 23 partij, eno remiziral in eno izgubil. Lombardija je premagal Janez Podkr^šek, remiziral pa Ivo Klarič. O delu AMD »Franc Galun" Kidričevo Za uresničevanje raznih človeko- vih interesov se delovni ljudje zunaj delovne organizacije v krajevnih skupnostih in vaških odborih združujejo v raznih društvih. Koledarsko leto 1978 se bo kmalu izteklo, zato bodo tudi razna druš- tva pregledala uspehe na področju svojega delovanja, kaj je bilo in ko- liko je bilo storjenega in kako je bi- la določena dejavnost opravljena. Zato bo tudi naše društvo pregleda- lo delo, uspehe ali morebitne neuspehe na našem področju. Na območju krajevne skupnosti Kidričevo deluje tudi ,,Avto moto društvo FRANC GALUN. Do leta 1959 je obstojal le prometni krožek. V tem letu pa je bilo ustanovljeno samostojno društvo. Iz leta v leto so se pojavljale večje potrebe in želje po opravljanju izpi- tov za avtomobile, motorna kolesa in traktorje, tako da se je društvo vedno bolj organiziralo in širilo. V društvu je delovalo precej zaslužnih ljudi od inštruktorjev pa do članov upravnega ali nadzornega odbora. Eden od takšnih je bil tudi in- štruktor Franc Galun, ki pa je bil zraven tega še odločen športnik — avtorelist. Tekmoval je v zveznem merilu, na eni od teh voženj avto relija bratstvo in enotnost" ga je doletela kruta nesreča in je izgubil življenje. Zato se je društvo preimenovalo v Avto moto društvo ,,Franc Galun"Kidričevo. Vse od ustanovitve si je društvo prizadevalo, da zajame čim širše območje za poučevanje in usposa- bljanje kandidatov za opravljanje i/pitov bodisi motornih koles, osebnih avtomobilov, koles s pomožnim motorjem ali traktori- stov. Danes naše društvo deluje in poučuje v naslednjih krajevnih skupnostih: Kidričevo, Lovrenc, Hajdina, Cirkovce, Majšperk in Zetale. Razen tega nudimo pomoč v osnovnih šolah pri prometnih krož- kih, saj tako začnemo s prometno vzgojo že pri osnovno-šolski mladi- ni, čemur bomo v prihodnje posvetili še več pozornosti, ker le tako lahko pričakujemo še boljše rezultate in varnost v prometu. Društvo si je s tem zadalo veliko nalogo in obveznost. Ob tem se za- vedamo, da lahko le z marljivostjo, dosledno organiziranostjo in od- govornostjo dosegamo uspehe na vseh teh področjih, da lahko za- dovoljimo najširšim željam in po- trebam. Društvo si razen osnovne- ga prizadeva tudi na področju resničnega vzgojitelja v prometu, to se pravi prometne etike in kultu- re. Le tako organizirano društvo je lahko uspešno. Prav gotovo gre za- hvala prenekateremu članu društva, ki se zraven svojih vsak- danjih nalog in opravil v združe- nem delu še posebej angažira v krajevni skupnosti in v našem društvu. Veliko prostega časa je potrebno uporabiti, se včasih čemu odpovedati /ato, da društvo v redu in dobro posluje. Nekaj tovarišev z društvom resnično živi in mu s tem omogoča popolno organiziranost in delovanje. Eden od teh je prav gotovo Zvonko Crček, ki opravlja dela taj- nika društva, ki marsikatero popol- dan preživi v prostorih avto moto društva ali pa na poti, ko urejuje in rešuje različne probleme za društ- vo. Naloge predsednika prav tako prizadevno opravlja Milan Mi- losavljevič, Konrad Kramberger, je dober gospodar pa tov. Šegula, ki je hišnik, da je učilnica in vozni park pripravljen za poučevanje, še bi lahko navedel nekatere prav tako prizadevne tovariše iz vrst in- I struktorjev, kot so: Preac, Soršak, Pulko in drugi, katerim društvo gotovo dolguje zahvalo za njihovo prizadevno vsakdanje poučevanje kandidatov bodočih voznikov in s tem udeležencev v prometu. Društvo ima lastno učilnico, ki je opremljena s potrebnimi šolskimi rekviziti za poučevanje kandidatov in imajo na razpolago pet osebnih avtomobilov, od tega dva VW in tri zastave 750. Na teh avtomobilih poučuje skupaj devet inštruktorjev, od teh sta dva stalno zaposlena, 7 pa je zaposlenih občasno ali hono- rarno. Društvo si prizadeva, da je vozni park vedno v voznem stanju, toda velikokrat naletimo na težave pri dobavi avtomobilov, ker doba- va kasni. V kratkem namerava društvo vozni park posodobiti, obenem pa tudi s svojo kadrovsko politiko skrbi za lastno vzgojo inštruktorjev. Vse to so prizadeva- nja, s katerimi želimo nuditi kvali- tetnejše in še boljše pogoje za poučevanje kandidatov za nje izpi- tov. Avto moto društvo ,,Franc Galun" Kidričevo ima trenutno 450 članov, med njimi so avtomobilisti, traktoristi in tudi pešci. Vsem čla- nom, društvo nudi zastonj vodo pranje, uporabo kompresorja, most za manjša popravila in polni- lec za polnjenje baterij-aku- mulatorjev. Razen tega imajo člani društva še vse ostale prednosti in služnosti, ki jim daje že samo član- stvo v AMZ. Društvo se ukvarja tudi s šport- no-rekreacijsko in turistično dejavnostjo. Redno se udeležuje raznih spominskih pohodov, ki so povezani z našo narodno osvobo- dilno vojno na območju občine Ptuj, prav tako vsako leto prireja- mo meddruštvena tekmovanja v okviru občine. Zadali smo si nalogo, da v prihodnjem letu nadaljujemo s prav takšno delavnostjo, saj bomo le tako opravičili svoj obstoj in ne- nehni razvoj društva v naši širši socialistični samoupravni skupno- sti. Prav tako si prizadevamo glede članstva z željo, da bi bilo vedno številnejše, kjer le tako bomo dosegali še boljše uspehe. Vsem članom avto moto društva ,,Franc Galun" Kidričevo želimo srečno, vožnjo v letu 1979, prav ta- ko vsem voznikom z željo, da tudi vi kmalu postanete člani AMZS. Društvo samemu pa polno uspeha v nalogah, ki smo si jih že zadali. Enake čestitke in želje pa pošiljamo tudi našim sosednim društvom kot so AMD Ptuj, ZŠAM PtujT AMD Slovenska Biustrica in AMD Ormož, ter društvom v bratskih občinah: AMS Varaždin, AMS Cakovec in AMS Krapina. Peter Vesenjak Inštruktorji in kandidati. Foto:K. Zoreč KUUB TEŽAVAM USPEŠNO Se ena letalska sezona je za nami! Prav je, da pregledamo dosežene rezultate, jih kritično ana- liziramo in pripravimo plan za naslednje leto. Dne 17. novembra 1978 smo se sestali padalci AK Ptuj na tretjem rednem sestanku sekcije. Vo- dja sekcije Stanko Cuš je uvodoma poročal o do- seženih rezultatih minule sezone in kritično opo- zoril na nekatere že ,,kronične" težave, ki jih srečujemo padalci že nekaj let pri delu. Naj povzamem nekaj podatkov: V sezoni '78 je bilo izvršenih 1170 skokov. Izšolali smo 7 padalcev-začetnikov, od teh sta dva zadostila vsem kriterijem za šolanje za potrebe KRV (komande ratnog vazduhaplovsta), ki je bilo v ALC Lesce-Bled. Dovoljenje športnega padala si je pridobilo 5 začetnikov. Bnian Zmauc ie iznolnil še^zadnji pogoj za ,,zlato C" značko! Izšolali smo tudi dva učitelja padalstva, tako, da je danes kadrovsko stanje v padalski sekciji sledeče: 20 padalcev z dovoljenjem športnega padalca in 4. učitelji padalstva. To je vsekakor bogat kapital, ki omogoča strokovno in uspešno delo ob izpolnjenih še drugih pogojih dela. .,Internata kvalitete", ki je bil od 20. do 30. iUBiia v Lescah so se udeležili padalci: Bojan Žmauc, Zlatko Čuš, Marjan Rogina in Ivan"" Pukšič. Zaradi poškodb sta morala internat predčasno zapustiti Cuš in Pukšič. V tem internatu je veliko pridobil predvsem Zmauc v figurativnih skokih. S takšnimi internati je potrebno nadaljevati tudi prihodnje leto.' Preglejmo še vsa pomembnejša tekmovanja, ki so se jih udeležili naši padalci: — Pokal mjestne zajednice Cakovec, kjer smo ekipno zasedli 5. mesto — Republiško padalsko prvenstvo v Postojni! Člani: 8. mesto Vidovič, 9. Petrovič, 17. Vindiš; mladinci: 1. mesto Zmauc, 8.. Sonja Vršič. — Pokal Primorske: mladinci: 1. mesto Rogina, 3. Zmauc. — Državno prvenstvo v Prilepu: mladinci v figurativnih skokih je Zmauc dosegel odlično 1. mesto, generalno pa je zasedel 3. mesto. Vršičeva se je plasirala na 16. mesto. Člani niso sodelovali. — Padalski pokal Podlehnik: disciplina skoki na vodo. Žmauc 2.. Vidovič 3, Stanko Cuš 4., Vindiš 6., Nahberger 12. Ekipno AK Ptuj 1. mesto. Vsi doseženi rezultati pričajo, da so padalci pokazali svoj etuzijazem, saj je ta šport družbe- no koristno delo. Čeprav niso bili dani vsi pogoji za nemoteno delo. Namreč prvi skok je bil izvr- šen šele v maju, kar je skoraj dva meseca prepo- zno. Težave so se pojavile pri vsakoletnem pre- gledu padal v Cerkljah. Prav tako je dobilo naše edino padalsko letalo ,,kurir" prepoved metanja padalcev, zato smo bili odvisni od AK Murska Sobota, ki nam je občasno posojala svoje letalo 1 o( kf-ed. Prav tako smo izdelali okviren plan za leto 1979, ki pa ga mora potrditi še skupščina AK. Za naslednje leto samo planirali 1250 skokov, nabavo nekaj novega drobnega inventarja. Dan je bil tudi zanimiv predlog, da bi se že tradi- cionalno vsakoletno tekmovanje za Pokal Podlehnik razširilo še na nočne skoke. Eno od največjih in najpomembnejših investicij je vsekakor nabava Lockeeda, ki nas bo veljala 150.000 din, kar znese okrog 60.000 naših ključavnic, ki jih bomo padalci morali izdelati v 4 letih. Zavedamo se, da je investicija velika,še posebej zato, ker nas aktivnih padalcev ni veli- ko, vendar takšno letalo nujno potrebujemo (vanj gredo 4. padalci in važni so tudi višinski skoki — prek 4.000 m). Zato smo pripravljeni vsi žrtvovati ves svoj prosti čas za delo v delavnici, računamo pa tudi na pomoč ostalih sekcij. Enoglasno smo tudi izvolili dosedanjega vodja sekcije Stanka Cuša, ki bo to funkcijo opravljal še eno leto, kar je priznanje za njego- vo vestno in požrtvovalno delo tako v padalski sekciji kot v klubu kot celoti. Padalsko sekcijo preveva mladost, ki počasi zamenjuje ,,staro" generacijo, to pa je perspektiva, ki zagotavlja nove uspehe, ki jih vsekakor po krajšem zatonu nestrpno pričakujemo. Danilo Starček 10-ZA RAZVEDRILO 14. december 1978 — TEDlilR D021.12.1978 od 21. 3. do 20. 4 Košček umetniške duše ste postali, odkar ste mrzle zimske večere posvetili knjigam. Branje vam ni samo razvedrilo, temveč duhovna hrana. Srce vam kar samo poje pesmi ljubezni in sreče. Pri delu pozabite na romantičnost, sicer se vam bo to poznalo pri osebnem do- hodku. Ker se bliža najdaljša noč, se pripravite nanjo. Od 20. 4. do 20. 5. Obisk iz tujine vas bo zelo presenetil. Ne zapravljajte praznih besed, kajti on vas pozna. Tudi vašo namero bo opazil. Srečen trenutek se vam obeta v torek točno opoldne. Takrat vas bo nagovoril in vas povabil na dom. Ne zamerite mu nerodnosti, minilo bo. Zjutraj ne zamudite pouka. od 21. S. do 21. 6. Sreča ni na vaši strani. Sploh ne more biti, kajti ne poznate je. Ko jo boste spoznali, se vam bo odva- lil velik kamen s srca. Sedaj, ko so vam ponudili boljše delo, ste zadovoljni. Pismo iz tujine ne bo presenetilo vas niti vašega brata. Razočarana bo le vaša mati. Potolažiti jo morate. V petek bo priložnost. ^___ Od 22. 6. do 22. 7. Ze v jeseni so vam priporočali pametno potezo. Takrat ste možnosti zapravili, sedaj jih spet imate. Ne smete je zamuditi, kajti je zadnja v tem za vas presenetlji- vem letu. Ob novem avtu ste videti kot klovn, pazite na svojo postavo in obleko. Če se vam smejijo, se ne jezite nanje, temveč nase. Od 23. 7. do 23. 8. Zdravnik je imel popolnoma prav, ko vas je za nekaj dni poslal na zdravljenje. Vaše srce, vaši živci so bili skozi vse leto preveč obremenjeni in so sedaj morali popustiti. Do Silvestrovega boste doma. Praznovanje v družinskem krogu bo imenitno in prisrčno. Povabite tudi prijatelje, prišli bodo. Ne pozabite na starše. Od 24. 8. do 23. 9. Njej je zares všeč vaša prijaznost, tudi vaše obnašanje jo vznemirja. Ne skoparite z besedami, še izgubite jo lahko zaradi molčečno- sti. V tovarni se je delo spremeni- lo. V začetku bo nekaj težav, potem se boste privadili in vse bo v najlepšem redu. Sredi prihodnjega tedna začnite misliti na praznova- nje, on se je že odločil. Od 24. 8. do 23. 10. Dolgoletna želja se bo uresničila šele konec leta. Takrat ne pozabite na svoja čustva in njegovo srce. ljubi vas in spoštuje, bodite vljudni do njega sicer se bo nekega dne obrnil od vas in odšel iz mesta. Pismo vas je presenetilo, čeprav ni bilo takšne vsebine. Sredi prihodnjega tedna vas čaka presenečenje. Od 24. 10. do 22.11. Misel na smrt je še prazgodnja, zato stran s takšnimi mislimi. Včasih ste preveč pod vplivom drugih ljudi in zaradi njihovih težav tudi vi živite v depresiji. Konec tedna se bo vaše počutje spremenilo na bolje, spet boste zadihali s polnimi pljuči. Ne pozabite nanj, nekoč vam je pomagal. Od 23.11. do 21. 12. Po mirnih dnevih spet neurje v va- šem srcu. Zelo vas je presenetil z darilom in prav to vas kljuje po srcu in glavi. Sprejmite njegovo povabilo in takrat se pomenita o vajini nadaljni poti. Z zakoncem si natočita kozarec čistega vina in poglejta si v oči. Ne bo užaljen niti vam ne bo zameril avanture, kajti vedel je, da ste v težavah. od 22. 12. dO 28.1. Razjezili ste se na najboljšega prijatelja. Zameril vam je, toda ne tako hudo, da se z vami ne bi več pogovarjal. Sodelavec vam ne bo pokazal usmiljenja, tudi prežečih zob ne, ostal bo tih in miren. Prav to je pogubno za vas. Silvestrovo bo za vas edinstveno, kajti z njim boste nakazali dobre stike. od21.1. do18. t Balzam za vaša čustva so njene oči. Oblije vas rdečica in tedaj ste najsrečnejši človek na svetu. Tako je bilo tudi v soboto, isto se bo ponovilo še prihodnjo nedeljo. Prav bi bilo, če bi v teh trenutkih pozabili na maščevanje. Ni vredno misliti na slabe dni, kajti pred va- mi je še veliko veselih in zdravih dni. od 28. 2. dO 2i. 3. Kdor je prehiter pri ljubezni, je ponavadi prepočasen pri delu. Ne bodite nestrpni v teh trenutkih, kajti obeta se vam dobro delo. Morate ga opraviti z natačnostjo in ljubeznijo. Uspeh ne bo izostal, tudi denarna nagrada ne. Pred no- vim letom ne kupujte novega pohi- štva, oblecite se raje. Njegovo pis- mo bo za vas pravo razočaranje. HUMOR Ko bi občani toliko jezikali po svojih piočnfluh kotponasi komunalah, bi imed vs^* pločnike čiste ... Ob poledid smo videli v Ptuju nduj slikovitih padcev. . Očka je padel, hčerka pa se je vamo ujela , A, zdaj šele razumem zakaj je Daiko sinoči rekel, da bolj je ženska v letih, prej pade.. Vidiš, to je pa negativna posledica pomai^kanja kave AMIKO = normanski vojsko- vodja, ki je pustošil po jadranski obali AUE = miisto v namškem Rudogorju (ZRN), ;?nano po rudniku uranove rude CAIRD = avstralska tekačica, olimpijska zmagovalka leta 1968 na 80 m z ovirami (Maureen) JAILA = gorovje na Krimu KARR = manj pomemben francoski pisatelj, duhovit pamfietist (Alphonse, 1808-1890) MEYR = nemški filozof in pesnik (Melchior, 1810-1871) PRINS = belgijski pravnik (Adolphe, roj. 1845) SJENICA = srbsko mest ob reki Uvac, znano po sirarstvu TEOPOMP = grški zgodovinar in retor, I Sokratov učenec REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Članarina, literatura, Onan, malar, Ivan, olika. Cvetan, sipar, tra, česen, Jana, Renan, padar, TT, makija, opona, Ciudad, Aladar, srk, Manrico, rakar, EL, Tanana, mazda, ide, Elis, sleditev, roka, tokalon, gad. TEDNIK ~~ 14. december 1978 OGLASI IN OBJAVE - 11 TV spored TV LJUBLJANA ČETRTEK, 14. DECEMBRA: 8.55 TV v šoli: Matematika, partizanska lirska pesem, Maghreb - Zgb; 10.00 TV v šoli: Francoščina; 10.30 TV v šoli: Umetnost, Risanka, Kemija - Beograd: 13.25 Madomia di Campiglio: Paralelni slalom za moške; 15.30 Paralelni slalom za moške iz Madonne di Campiglio; 16.30 Šolska TV: Bačka,' Pogumna dekleta iz enot teri- torialne obrambe, Alžirska konfe- renca; 17.25 PoročUa; 17.30 S. Reisner: Saj si vendar punca, nadaflevanje in konec; 17.55 Obzornik; 18.05 Stare Japondte pravnice; 18.20 Nirakongo, doku- mentarni film; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.05 v živo: Med ljudmi živeti; vmes Poročila. PETEK, 15. DECEMBER 9.00 Ti v šoli: Slovenščina, Ruščina, Od petka do petka. Lastnosti kovin (Zgb); 10.00 TV v šoU: Angleščina, Risanka, Zgodo- vina - Bgd; 15.00 TV v šoli - ponovitev; 17;15 Poročila; 17.20 Zverinice iz Rezije: Volk v Žbajančičevi b^ki; 17.40 Mathis, mladinska nadaljevanka; 18.00 Obzornik; 18.10 Pevski tabor 78; 18.40 Langtang - narodni park centralne Himalaje; 19.10 Risan- ka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Zabavno glasbena oddaja; 21.05 Razgledi; 21.40 TV dnevnik; 21.55 Baretta - serijski film; 22.45 Poročila; SOBOTA, 16. DECEMBRA: 8.00 Poročila; 8.05 Stare Japonske pravnice; 8.20 Čarobna žoga; 8.35 Z besedo in sliko: Čarovnik Ujtata; 8,50 S, Reisner: Saj si vendar punca, nada]yevanje in konec; 9.15 Daljnogled, otroška oddJ^a TV Beograd; 9.45 Dokumentarna oddaja; 10.35 Izbira studia in poklica; Geogra- fija; 11.05 M. Dombrowska: Noči in dnevi, TV nada^evanka; 11.55 Val Gardena: Smuk za moške — frenos; 13.15 Trimska televizga; 3,45 Poročila; 15.55 Poročila; 16.00 Superfinale v vaterpolu - prenos; 17.00 Košarka CZ:Parti- zan; 18.35 Obzornik; 18.45 Muppet Show; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 J. Mortimer: Wil Shakespeare - TV nada^evanka; 20.55 Point black - celovečerni film; 22.25 Poročila; 22.30 625; NEDELJA, 17. DECEMBRA: 8.50 Poročila; 8.55 Za nedelj- sko dobro jutro: Pevski tabor 78; 9.25 625; 9.45 D. Sušič: Odborniki - TV Sarajevo; 10.30 Čebelica Maja; 10.55 Skrivnost pletenega koša; 11.25 Mozaik; 11.30 Ljudje in zemlja; 12.30 Poročila; Kaj vemo o ... doku- mentarni fihn; Rokomet ŽELJEZ- NICAR-BORAC; Dosje našega časa: Leto 1959; Športna poročila; Festival vojaške pesmi - TV Beograd; Poročila; Film: Veliki šef; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 A, Marodič: Preobrat - iz cikla Poti in stranpoti; 20.55 Kanjon mrtvo duboko, TV Titograd; 21.25 TV dnevnik; 21.40 OkrogU svet; 22.55 Športni pregled; PONEDELJEK, 18. DECEMBRA: 9.00 TV v ŠoU: Pravopis, Otroški domivi in šole v NOB, Za prosti časj Živi svet, Primorje; 10.00 TV v šoh: Materinščma, Risanka, Zemljepis; 11.10 TV v šoli: Za najmlajše; 15.00 TV v šoh - ponovitev; 16.15 Kmetijdca oddaja TV Beograd; 17.15 PoročUa; 17.20 Čarobna žoga - otroška oddaja; 17.35 Kaj vemo o ... dokumentarni fUm; 18.00 Obzomikj 18.10 Etika v prometu; 18.20 Spekter: Gradnja metroja. Barvanje avtomobila; 18.30 Sola smučanja; 18.40 Mozaik; 18.45 Mladi za mlade; 19.15 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 TV drama; 21.20 Kulturne diagonale; 22.00 TV dnevnik; _ TOREK, 19. DECEMBRA: 8.45 TV v šoli: Dihanje živih bitij, Ah ste vedeU, Musical, TV vrtec. Dnevnik 10 - Zgb; 10.00 TV v šoli: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk -Bgd; 14.45 TV v šoli - ponovitev; 16.20 Šolska TV: AvstraUja, Oborožene sile SFRJ; 17.25 Poročila; 17.30 Radenci 78; 18.00 Obzornik; 18.10 Daljnogled - TV Beograd; 18.40 Cas, ki živi: Slovenska vojaška partizandca bolnica Pavla; 19.10 RŽanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Diagonale; 20.35 Stendhal: Lucien L-euweru, TV nadaljevan- ka; 21.25 Razvoj popularne glasbe; 22.15 TV dnevnik; SREDA, 20. DECEMBRA: 8.30 TV v šoh: Razpad kolonializma, Promet, Bitka na Nererd, Slikarske tehnike - Zagreb; 10.00 TV v šoH: Kocka, kocka, Risanka; 10.50 Cortina d'Ampezzo: Smuk za moške; 16.2 Smuk za moške iz Cortine d'Ampezzo; 17.05 Poročila; 17.10 Z besedo in sliko: Modri zajec; 17.25 Londonska narodna ga- lerija; 17.50 Obzornik; 18.00 Mostovi, oddaja v madžiirščini; 18.20 Iz zgodovine krvodajalstva; 18.30 Puntarska pesem; 19.10 Risanka; 19.30 TV dnevnik; 20.00 Film tedna: Kandidat; 21.45 TV dnevnik; 22.00 Miniature: Jazov- ski orkester RTV Beograd. ZDRUŽENI ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, TOZD ZDRAVSTVENA POSTAJA ORMOŽ, proda 21. decembra na javni dražbi OSEBNI AVTOMOBIL ZNAMKE VW, leto izdelave 1970. Vozilo je v voznem stanju. Javna dražba bo na sedežu TOZD ZP Ormož, Ulica dr. Hrovata št. 1. Občane in lastnike gozdov na območju občine Ptuj opozarjamo na določbe odloka o prevozu in prodaji novoletnih jelk, katerega je sprejel izvršni svet Skupščine SR Slovenije že leta 1976, objavljen pa je bil v Uradnem listu SRS, ?tev. 24/76. Po določilih tega odloka mora biti vsaka novoletna jelka, ki je v prodaji ali pripravljena za okrasitev, opremljena s plombo. Iz plombe mora biti razviden njen izvor in leto poseka ter kratica oz. skrajšana firma gozdnogospodarske organizacije, ki je plombiranje izvršila. Nadalje odlok določa, da mora vsak, ki novoletne jelke prevaža, imeti pri sebi tudi potrdilo o izvoru, ki ga izda gozdnogospodarska organizacija. Brez navedenega odloka bodo kontrolirali pristojni inšpektorji, kršilce F>a bodo predlagali v postopek organu za kaznovanje prekrškov. Predlagan bo tudi odvzem spornih novoletnih jelk. Oddelek za inšpekcijske službe Tržna inšpekcija mali oglasi PRODA.M vinograd v izmeri 81 arov, delno njivo, zelo primerno za vikend na Kukavi—Juršinci, elektrika. Po želji tudi del parcele. Naslov v upravi. MLAD IN2EN1R ISCE opremlje- no in ogrevano garsonjero oz. so- bo s kopalnico. Ponudbe pod šifro ,,V decembru 1978". PRODAM vozno kravo, šesti me- sec brejo. Matjašič, Slovenja vas 32/b. FANT IN DEKLE NUJNO ISCETA opremljeno stanovanje v Ptuju ali okolici. Naslov v upravi. UGODNO IN POCENI PRO- DAM Fiat 750 in moped—dvose- dcžni. Oboje registrirano. Danica Vidovič, Krčevina 76 pri Ptuju. PRODAM Fiat 750 po delih Na- slov v upravi. PRODAM dobro ohranjen traktor Paskovali ,,Tomo Vinkovič" 18 KM. Ivan Lah, Lešnica 18, Or- mož. PRODAM dobro ohranjeno zmrzovalno skrinjo, uvožen in skoraj nov hladilnik. Toplak, Vi- čavska pot 4, Ptuj. POCENI PRODAM skoraj novo 12-basno harmoniko, znamke Wcltmaister. Rojic, Potrčeva 37, Ptuj (nasproti samopostrežne trgo- vine Živila). DVEMA STAREJŠIMA ZA- KONCEMA DAM sobo, kuhinjo in pol lepega vrta. če sta pri- pravljena čistiti sobo in kuhinjo, po potrebi tudi skuhati prehrano za mene, če bi bila bolana. Ivana Vinkler, Budina 46. ISCEM žensko za varstvo enolet- nih dvojčkov na domu od 1. fe- bruarja 1979 naprej. Papst, Ptuj, Erjavčeva 3. OPOZARJAM vsakogar, da naj ne kupuje ničesar od Franca Voda, Destrnik 28, ker sem solastnica. V nasprotnem primeru bom sodniško postopala. Marija Voda, Hvale- tinci 11. Vitomarci. PRODAM svinje od 100 do 150 kg. Anton Glazar, Hajdoše 36, Ptuj. UGODNO PRODAM takoj vselji- vo visokopritlično hišo primerno za obrt ali stanovanje v Oslušev- cih. Pojasnila daje Dušan Medved, Linhartova 64, Ljubljana. PRODAM parcelo za vikend v Orešju. Marija Kajzersberger, Orešje 11. PRODAM belo poročno obleko z rumeno vezenino štev. 38. Nada Sirovnik, Volkmerjeva 5, Ptuj. tel.: 771-195. NUJNO ISCEM prazno sobo ali stanovanje. Nudim lepo denarno nagrado. Vzamem tudi v najem. Naslov v upravi. PRODA se nova enonadstropna hiša v centru Ptuja, primerna za vsako obrt. Tel.: 062-772-577. UGODNO PRODAM jedilnico, sedežno garnituro in posamezne dele pohištva. Kneževič, Vodova 7, Ptuj. ZAROČENCA ISCETA malo neopremljeno stanovanje s poseb- nim vhodom v Ptuju ali bližnji okolici. Naslov v upravi. PRODAM stavbno parcelo z nadomestno hišo v Zabovcih 12. Bukovci 76. MATI s 3-letnim otrokom nujno išče ogrevano sobo. Maks Velnar, Zoisova pot 15, Ptuj. PTUJ Četrtek. 14. decembra: INŠPEKTOR CLOUSE.AU N.A DELXJ am. barv. vistav. film; Od petka 15. do nedelje 17. decembra: GLOBINA am. barv. thriler, posnet po novem romanu P. B. avtorja Žrela", v nedeljo ob 10. uri am. barv. CS film DAKTARl — Zgodba o škilastem levu; Torek, 19. decembra: VSI GREMO V RAJ fr. barv. vistav. film; Sreda 20. in četrtek, 21. de- cembra: ZMAJ UNlCUJE GNEZDO hongkon. barv. CS ka- rate akcijski film. SREDIŠČE PETEK in SOBOTA, 15. in 16. decembra: ZLOMLJENA PUŠČICA ob 19. uri; NEDEUA, 17. decembra: NAJDALJŠI DAN ob 15, in 19. uri. Zaradi izredne dolžine filma je cena vstopnicam 15 in 18 dinarjev. Dežurstvo prehrambenih trgovin: SOBOTA, 16. DECEMBRA 1978: prodajalna DELIKATESA, Izbira Ptuj SOBOTA, 23. DECEMBRA 1978: prodajalna HRANA, Izbira Ptuj Prireditve in srečanja ob dnevu oboroženili sil Med odmorom v ptujski občini smo ob 22. decembru - dnevu oboroženih sil tudi letos pripravili tradKionabia srečanja vojakov in delovnih ljudi. POleg tega, da so si predstavniki delovnih organizacij ogledali vojaSnico, so srečaiga z vojaki izrabili še za ogled vojaške tehnike in pogovor z njimi, ki se je zlasti sukal okrog živ^enja v vojašnici. Vojake pa so ob njihovem prazniku obiskali tudi učenci osnovnih in dqaki sredrgih šol. Tudi ta srečanja so potekala v vedrem in prgetnem vzdušju. Seveda pa so si oboji tudi tokrat zaželeli, da bi bila njUiova srečanja oogostejša. Ze tradicionalni obiski poseb- nih delegacg sestavljenih iz predstavnikov JLA, članov Zveze združeinj borcev NOB, predstav- nikov Zveze socialistične mladine, Zveze rezervnih vojaških starešin in teritorialne obrambe po osnovnih šolah ptujske občine so se pričeh z včerajšnjim dnem. Z obiski po šolah se bo zak^učilo jutri V urah zgodovine se mladi rod seznanja s ^vnimi dnevi naše armade in današnjim razvojem oboroženih sil, V okviru prireditev in proslav^ ob dnevu oborožetiih sil do jutri zvečer v športni dvorani ,AIla- dika" revtja pevskih zborov občine Ptuj. Vabdo za obisk velja vsem ljubiteljem ubran^a petja, MG RAZPRAVA O URBANISTIČNIH DOKUMENTIH ROK ZA SPREJEM PRIPOMB - 20. DECEMBER S ponedeljkovo razpravo o urbanističnih dokumentih, na kateri so sodelovali izvršilni organi oružbeno-političnih organizacij, •^ni izvršnega sveta in člani odbo- za stanovanjsko-komunalne ddeve in urbanizem pri izvršnem svetu, se je v celoti izpolnil pro- gram organizirane javne razprave o tdi dokumentih. Sicer pa se raz- prava nadaljuje še do 20. decem- bra, ko je potrebno oddelku za gospodarstvo in urbanizem poslati vse predloge in prip)ombe iz javne razprave. Ferdo Veingerl, predsednik od- bora za stanovanjsko-komunalne zavode in urbanizem pri izvršnem svetu je povedal, da se delovni lju- dje in občani kljub široko zasnovani javni razpravi o obeh dokumentih niso v zadovoljivi ve- čini odzvali vabilu. Po drugi strani pa je bila razprava kljub temu iz- redno bogata. V osnovi pa je do- rekla potrebo po dopolnitvi obeh ckAumentov z obstoječim stanjem organizacij dejavnosti v prostoru, uskladitvi uporabe prostora z eko- nomsko-razvojnimi cilji posa- mezne delovne organizacije, samo- upravne interesne skupnosti, kra- jevne skupnosti in druge organiza- cije oziroma skupnosti vsaj za ob- dobje petih let in zagotovitvi mate- rialne osnove za takojšnjo izvaja- nje urbanistične dokumentacije. Tako je potrebno izdelati novelaci- jo urbanističnih redov za posame- zna območja krajevnih slcupnosti kot tudi urbanistični in zazidalni načrt. Razprave o urbanističnih doku- mentih so bile izvedene v Trnovski vasi, Juršincih, Gorišnici, Cirkula- nah, Podlehniku, Majšperku, na območju novoustanovljenih kra- jevnih skupnosti vključno s kra- jevnimi skupnostmi Grajena, Ro- goznica, Videm pri Ptuju ter Haj- dino, v Dornavi, Kidričevem, Markovcih; za vse samoupravne interesne skupnosti v občini, v nekaterih večjih delovnih or- ganizacijah ter v okviru odbora za področje kmetijstva, živilske in- dustrije in gozdarstva. Poleg tega pa še v izvršilnih organih družbenopolitičnih organizacij, v izvršnem svetu in drugje. Kljub temu, da je organizirana razprava praktično zaključena, poziva odbor vse razpravljalce, da do 20. decembra zberejo pripombe iz javne razprave ter jih pošljejo oddelku za gospodarstvo in urbanizem skupščine občine Ptuj. Po tem roku se namreč prične postopek usklajevanja in v na- daljevanju oblikovanje obeh urba- nističnih dokumentov. Četudi so se razpravljalci ak- tivno vključevali v razprave, se je ugotovilo, da stopnja osveščenosti in obveščenosti delovnih ljudi in občanov ni zadovoljiva, da ne poznajo osnovnih postopkov za pridobitev ustreznih urbanističnih dokumentov, soglasij in dovoljenj za gradnjo in da urbanizem, razen kot svoj lasten interes, sploh ne upoštevajo kot osnovo skupnega dogovarjanja za gospodarjenje s prostorom, pa naj si gre za posa- meznika, skupino ljudi, organiza- cijo združenega dela, društvo in druge samoupravne organizacije ter skupnosti. Te ugotovitve vodijo do spozna- nja, da je potrebno na tem podro- čju dodelati način in metode dela, saj bodo delovni ljudje in občani s spoznanji tudi izvajali svoje pravi- ce in dolžnosti, ki jih nalaga usta- va in statut pbčine Ptuj, da gospo- darijo s prostorom. Razprava je tudi pokazala, da je potrebno določene aktivnosti iz urbanističnih dokumentov uskladi- ti z ekonomskimi in razvojnimi ci- lji samoupravnih interesnih skupnosti tako v okviru občine kot tudi republike. Pozitivno se ocenjuje tudi zahte- va po ohranjevanju kmetijskih zemljišč ter po gradnji strnjenih naselij, kar bi imelo za posledico zmanjšanje stroškov komunalne opremljenosti. Večkrat je bila izražena tudi potreba po ohranja- nju Arhitektonske značilnosti kra- jine. Odbor za stanovanjsko-komu- nalne zadeve in urbanizem pri izvršnem svetu bo o vseh predlože- nih predlogih in pripombah razpravljal skupaj z izdelovalcem dokumentov, zavodom za urbani- zem Maribor ter uskladil interese delovnih ljudi in občanov, izražene v javni razpravi. Razprava je dosegla svoj namen in predstavlja solidno osnovo za izvajanje te dejavnosti na območju občine Ptuj. MG Sindikalni delavci o aktualnih nalogah sindikata Danes dopoldan so se na gradu Borlu pri Ptuju zbrali predsedniki in tajniki osnovnih organizacij sindikata ptujske občine, da bi se skozi sindikalna predavanja podrobneje seznanili z aktualnimi nalogami v sindikatih po kongresu. Skrb za izobraževanje sindikalnih delavcev je še toliko večja, ker se v tem trenutku v sindikatih srečujemo z vrsto novih nalog; in z obvezo uresničevanja kongresnih sklepov. Občinski svet ZS Ptuj je v sodelovanju z de- lavsko univerzo Ptuj pripravil še seminar za predsednike odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter odborov za delavsko kontrolo. Seminar bo z delom zaključil jutri. MG V dnevnem časopisju smo zasledili opozorilo, da so v občini Murska Sobota ugotovili steklino v nekaj primerih in da so neposredno ogrožene tudi sosednje občine. Ptujska občina zaenkrat še ne sodi med neposredno ogrožene, je pa vsekakor ogrožena, saj je hitrost širjenja stekline praviloma 40 kilometrov letno. Iz tega razloga lahko steklino pričakujemo tudi na našem območju. Vendar dosedaj na tem območju še nismo zasledili primera stekline. Najbolj zanesljiva obramba pred steklino, bolezni- jo, ki se tudi za ljudi vedno konča s smrtjo, je zašči- tno cepljenje psov ter pokončavanje necepljenih, neprijavljenih in potepuških psov. Zakon o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, odredba o preventiv- nem cepljenju in diagnostičnih ter drugih preiskavah in odlok o registraciji in označevanju psov predpi- sujejo, da morajo biti psi starejši od treh mesecev cepljeni proti steklini. Ti predpisi obvezujejo lastnike živali, da morajo v osmih dneh prijaviti nabavo živa- li, v treh dneh pa pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo. V ptujski občini psa prijavite ali odjavite Ob- dravskemu zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. Isti organizaciji je potrebno javiti tudi v prime- ru, če se na dvorišče zgradbe priklati tuj pes. Bolj zaradi nepoučenosti kot nagajivosti lastniki ne prijavljajo in ne odjavljajo psov. To pri vodenju evi- dence povzroča velike težave, zlasti zato, ker v teh primerih ni moč z gotovostjo vedeti ali smo s ceplje- njem zajeli vse živali ali ne. Tudi v primerih ugrizov psov in mačk so težave, ker lastniki ne dajo psa pregledati po ugrizu človeka, čeprav je pregled obve- zen. Inšpekcijske službe ugotavljajo, da pa je takšnih primerov vedno manj. Občani se vedno bolj zaveda- jo, da je za vnos in preprečitev bolezni potrebno sto- riti vse. Zato je potrebno dobro sodelovanje lastni- kov živali in strokovne službe. Po zadnjih podatkih in registru, ki ga vodi Ob- dravski zavod za veterinarstvo in živinorejo, je v ptujski občini okrog 6500 psov. Zraven zakonskih ukrepov bodo inšpekcijske službe v sedanji situaciji izvedle še nekatere. Z Zvezo lovskih družin Ptuj se bodo dogovorili za povečan odstrel hsic in pižmovk, ki so lahko v trenutni situaciji najbolj nevarni prenašalci stekline. Prav ta- ko se bodo dogovorili o pregledu večjega števila lisic, da bi tako zaznali že prve primere bolezni. Raz- mišljajo tudi o tem, da bi lovske družine opustile lov z lovskimi psi. Poostrili bodo tudi nadzor nad izvaja- njem odloka o reji in registraciji psov, ki govori o tem, da morajo biti psi zaprti ali privezani in se sme- jo zunaj bivališča gibati samo z nagobčnikom in privezani na vrvici. Pomembno pa je, da občani v primeru, če pri domači živali ali divjadi opazijo spremenjeno vede- nje, močno razdraženost ali potrtost, napade na dru- ge živali ali ljudi brez vzroka, ohromelost spodnje če- ljusti ali zadnjega dela telesa in slinjenje, to takoj sporočijo Obdravskemu zavodu ali veterinarskemu inšpektorju. 1. k. ODLIKOVANJA DELAVCEM MILICE V zadnji številki Tednika nam je zagodel tiskarski Škrat, ki je v uvodnem sestavku na 1. strani ,,V Ptuju velika slovesnost ob letošnjem dnevu republike", izpustil imena dveh zaslužnih delavcev milice, ki ju je Predsednik republike odlikoval z REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM, to sta: Jože Hutinski, komandir oddelka mihce v Podlehniku in Ivan Gradin iz Kidričevega, Obema se za napako opravičujemo. Ker je v navedbi števila odlikovancev napaka tudi na 3. strani prejšnje številke Tednika, ponovno navajamo imena vseh odlikovancev, ki jih je bilo skupno štirinajst, med njimi 10 delavcev mihce. Red zasluge za narod s srebrno zvezdo so prejeli: Občinski odbor Rdečega križa Ptuj in Franc Zadravec, predsednik OK SZDL Ptuj. Red dela s srebrnim vencem so prejeh: Janko Bezjak iz Ptuja, Jože Hutinski iz Podlehnika, Ivan Gradin iz Kidričevega, Franc FUser iz Gorišnice, Terezija Mramor iz Ptuja, Ostoja Predojevič iz Gorišnice, Milorad Pavlovič iz Podlehnflca, Marija Rodošek iz Majšperka in Viktor Srebemjak iz Ptuja, Medaljo zaduge za narod je prejel Franc Kozel iz Ptuja; medaljo dela pa Aleksander Majdič iz Ptuja in Viktor Ščavničar iz Tehnoservisa. Jože Hutinski, komandir oddelka milioe v Podlehniku in Ivan Gradin iz Kidričevega prejemata odlikovanji. Foto: KOSI Branka, Čobi in Marjan navdušili Kidričane Velika dvorana TGA Kidričevo je bila v soboto 9, decembra ^et napohijena do zadnjega sedeža. Mlado in staro od blizu in daleč je z zanimanjem spremUalo koncert popularnega ansambla Pro arte, ki slavi letos 10 letnico. Razen Vladimirja Savčiča-Cobija, ki je takorekoč »zrasel" ob ansamblu Pro arte sta veliko aplavza požela tudi Branka Kraner in Marjan Miše. Foto vest: M. Ozmec RODILE SO: Terezija Turk, Gerečja vas 32 - dečka; Marija Fras, Hlaponci 25 - Lidijo; Milica Panič, Murkova 7 - dečica; Nevenka Potočnik, Breg 60 - dekUco; Albina Emeršic, Formin 15 - dečka; Marija Cvetko, Kicar 15/a - dečka; Mira Babosek, Mestni vrh 5 - deklico; Ljudmila Jan, Majšperk 35 - Davida; Nada Puntigam, Hardek 34 - Silvestra; Jožefa Kurbas, Jiršovci 62 - Roberta; Marta Tušek, Osojnikova 9 - dečka; Ivanka Kovačec, Lunovec 13 - Anito; Cvetka Rozman, Sp. Hajdina 35 - deklico ; Marija Karaš, Pobrežje 80 - dečka- Ana Višinski, Spuhlja 58 - deklico; Vesna Mele, Skohbrova 8, Ormož - Marka; Darinka Bezjak, Ziherlova ploščad 8 - dekhco; Marija Ceh, Bišečki vrh 60 - Lidijo; POROKE: Edvard Gliebe, Maribor, Meljska 60 in Mirjana Gabrijan, Maribor, Meljska 60; Stanislav Rogina, Severova 1 in Miroslava Vinkler, Belšakova 59; Vladko Kolednik, Kicar 16 in Zlata Jenžekovič, Slomi 7/a. UMRLI SO: Janez Vrabl, Zabovci 62, roj. 1922, umrl 3. dec, 1978; Eva Toplak, Kog 102, roj. 1906, umrla 1. dec, 1978.; Veronika Herga, Mezgovci 48, roj. 1903, umrla 7. dec, 1978; Franc Petek, Lačaves 34, roj. 1909, umrl 4. dec. 1978.; Stanko Zelenko, Slavšina 21, roj. 1909, umrl 9. dec. 1978; Neža Bračič, Stuki 36, roj. 1901, umrla 7, dec. 1978. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO -TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio -Tednik telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 ^dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČOP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvo- dov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. vreme do nedelje, 24. decembra 1978. Polna luna bo danes, 14. decembra ob 13,31. Napoved: Vreme bo od danes, naprej spremenljivo. Sneg in dež sta verjetna do 18. decembra, nato bo tri do štiri dni mrzlo. Večje kohčine snega bodo verjetno padle od 26. do 28. decembra. V nočnih urah bo snežilo, čez dan pa občasno slab dež. Alojz Cestnik, S CISTERNO V JAREK v soboto, 12. decembra se je zgodila huda prometna nesreča v bližini Sikol na regionalni cesti Ptuj — Pragersko. Voznik to- vornega avtomobila z dvema priklopljenima cisternama Franc Nagode iz Tolmina je peljal proti Pragerskemu. Na močno polede- neli cesti ga je zaneslo v levo v ja- rek kjer se je tovornjak prevrnil na bok. Miličniki voznika niso prija- vili, ker je bilo cestišče močno po- ledenelo, voznik pa je vozil zelo počasi. V dveh cisternah je bilo okoli 20.000 I kurilnega olja, zaradi reševanja je bil promet ovi- ran in preusmerjen na lokalno cesto. ODKLONIL POMOC GASILCEV v soboto, 9. decembra je nastal požar pri Maksu P. v Sikolah, ki je v vinjenem stanju posredovanje gasilcev odklonil. Začel je groziti s kuhinjskim nožem in kričal naj se odstranijo. Ko so prišh še milični- ki, je tudi njih začel zmerjati in tolči po službenem avtomobilu. Zaradi ,,izredne hrabrosti" je bil pridržan do istreznitve. SKUPINSKO TRCENJE V KIDRIČEVEM v nedeljo 10. decembra se je zgodila prometna nesreča na re- gionalni cesti v Kidričevem. Voznik osebnega avtomobila Simon Brmež iz Ljubljane je vozil proti Pragerskem. Zaradi izredno poledenelega cestišča ga je zaneslo na stran in spet nazaj na desni rob ceste. Za njim je pripeljal voznik osebnega avtomobila Vinko Sternad iz Migojnice pri Žalcu, ki se je ustavil, ker je opazil težave avtomobila pred seboj. V tistem trenutku oa ie iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomo- bila Alojz Plajnšek iz Ljubljane, ki ga je prav tako zaneslo in je trčil v oba stoječa avtomobila. Plajnšek je pri trčenju dobil lažje poškodbe, na vozilih pa je za okoli 35.000 din materialne škode. -OM ČRNA KRONIKA Miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov so v tednu od 4. do vključno II. decembra posredovali v 5 prometnih nesrečah, do katerih je prišlo na ožjem območju ptujske občine. Smrtnih irtev tokrat ni bilo, v nesrečah pa sta bili dve osebi lažje poškodovani_tudi težjih poškodb ni bilo. Sicer je bilo veliko več manjših trčenj v katerih ne posredujejo miličniki, zato je bila tudi materialna škoda tokrat izredno velika. Samo v petih nesrečah, v katerih so posredovali, je za okoli 136.000 din materialne škode. Glavni vzroki nesreč so tokrat bili poledenelo cestišče in seveda neprilagojena vožnja glede na stanje na cestišču.