? obrtniške m narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr.. za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 24. januarija 1877. Obseg: Bolj na drobno o zložbi zemljišč (Commassation). (Konec.) O cepljenji trt. (Konec.) Zarubljenih posestev vničevanje po dolžnikih. Bolezin na krempljih kuretine, posebno puránov. Se nekaj proti driski sesajočih telet. Denarna kažen v prid ljudski soli. — Spomini na planine. Naši dopisi. NoviČar. Novice iz Turčije in o Turskih zadevah. Gospodarske stvari. cepljenji trt. Bolj na drobno o zložbi zemljisc (Commassation). G prof. P v Metliki 27. decembra 1876 . (Konec.) Ko so udeleženci nacrtali osnovo zložbe in so vsi s tem nacrtom zadovoljni, potem se začne raz v kmetijskem shodu. 24. (Konec.) Kdor pozná cepljenje sadnih drevesec, ta zna vrstitev zložbenih zemljišč med posamesne posest- tudi trto cepiti, ker cepi se ali v sklad nike. ali z n a- treba prevdarjati željam. jLà t \J 6/MVU1I1 £J V ili I j ICV UiV/U pVO« LUVOU Kj J^WOUOV um. kj \j ^ VUjJl Q V Čili V lO XV. 1 Cit VA y Uli U il Ci" Ce lastniki se ne zedinijo o tem, potem je sadom, spriklado itd. Nekateri eepijo v deblo ) zakaj se ne more zadostiti vsem nad zemljo, drugi v enoletni les in v zelene mla- dike; se arugi, posebno Jjrancozje, iu so pravi moj Za pritožbe nezadovoljnim se dovoli ob- stri v vinoreji, pa cepijo vedno v deblo pod zemljo 25. drugi posebno Francozje ki so pravi moj- rok od 30 dni. Kdor ta čas daljšne pritožbe. zamudi ; zgubi pravico in to je tudi po mojih mislih najbolje. f 26. Ko bile Cepi pa se pod zemljo v deblo tako Je: Trta se vse pritožbe rešene in se náčrt krog in krog za dober čevelj globoko o dk opije da Í^Vé OV MliV ' O w pi ItWttWiy i. V.OHJVV i II Q V-> U«V>I I ivi lil IV i V^^ £J IA, UU H'V/i Y Ulj glUHJUlVU U U l\ VJ ^ 1 j V^ j VIU zložbe za veljavno spoznal, potem se nova posestva na je deblo lepo od zemlje oproščeno, tako, da na njem polju zaznamvajo in napravijo se pisma nove raz- moremo lahko cepljenje izvrševati. Odreže se podze- delitve. Vsi deležniki se povabijo k temu opravilu z meljsko deblo gladko za pol čevlja pod zemljo in s dostavkom , da tišti kaže y kdor sam ni přišel ) zgodilo. da je zadovoljen s tem, kar se je brez njega temu delu, cunjo dobro odrgne, da se zemeljnih delov oprosti pa zarad tega, da ; se z nožem lahko delà, a se to vendar y 27. Vsako pismo razdelitve mora obseči po- bi rezali po ako deblu, od zemlje umazaném. Tudi ni dobro nož prehitro ne skrha, kar bi se sicer zgodilo j prejšnje posestvo vsacega posamesnega deležnika, pa če v preréz ali sklad pade kaj zemlje. ? tudi novo posestvo po dovršeni razdelitvi in vse drugo, za kar so se udelenci pobotali. 28. Me je vsacega zemljišča, ki ga je laatnik Sedaj pa se moramo odločiti : ali bomo čepili v sklad, ali z nasadom, ali drugače. Ker je našim gospodarjem najbolje znano in pri- ce- po zložbi dobil, so po naukazu §. 845 splošnega držav- ljubljeno cepljenje v sklad pri sadnem drevji nega zakonika tako zaznamovati, da so očividné in ne- ravno to ni najbolje za cepljenje sadnih dreves — bomo preisakljive. stroskih zemljiske zložbe. 29. S troske zamene zemljišč in pa stroške za napravo skupnih potov itd. plačajo lastniki dotičnih emljišč; ti stroški, če se deleženci kako drugače ne odločili se za cepljenje v sklad, katero je pri trti primerno in porabljivo. Predno prekoljemo deblo, moramo preskrbljeni biti s cepi či, katere moramo narezati ali pred zimo ali vsaj koj v začetku svečana na tacih trtah, ktere poznamo, da so rodovitne, zdrave, ne pogodijo, se odmerijo po različni katero kdo ima kosti zem ? neoprhljive, stanovitne v cvetji, ne prestare, premlade. Taki suho narezani cepiči, ako se ne rabijo kmalu, se spravijo v hramu v pesek zakriti, ali se pa 30. Kar se tiče drugih davščin in kolekov, se na suhem in senčnem kraju blizo poslopja v zemljo da se sme od državnega postavodajstva pricakovati , od p usti j o o tej zade vi, katera bode gotovo na korist deiežnikom. a tudi državi. To je načrt, po katerem bi se utegnila postava za zložbo zemljišč izdelati. Podali smo ga našim gospodarjem zato, da bolje razumejo , kaj je zložba zemljišč, ki nic druzega ni, kakor zaména zemljišč za bolj zložno in po tem koristnejše gospodarstvo. zakopljejo. Sedaj se pripravi cepič, ki se v podobi zagojzde na oběh stranéh obřeže in varno vtakne v skrbno raz-gnani razklad; to pase doseže, če se na sredi raz-klada vžene zagojzda. Paziti je brez sile spravi da se s silo noter tišČí treba, da v razklad, a ne, tako da se cepič lahko kakor se velikrat godí, ves raztrgan in strt dospe v divjaka. Potem se vé, ni čuda, da ne požene Skrbeti moramo dalje, da se cepič vtakne tako, da se koža cepiča popolnoma spoja s kožo trtnega a v i azkladu pride koža cepiča s kožo debla, to je debla popolnoma v vštrično dotiko, les pa na les, to treba zato, da se cepič more z deblom lepo zarasti. vtakniti. Zarab!jen!h posestev vničevanje po dolžnikih. * Olas do si. centralnega odbora c. k. družbe kmetijske in do gospodov deželnih in državnih poslancev. Pomanjkauje denarja in ž njim vred večkratna epic naj ima po 4 popke (očesa), pod zadnjim pa prodaja zadolženih posestev napravilo je v nasih krajih Ce je deblo prav debelo, moremo dva cepiča mora biti vsaj za palec še lesů, da moremo obrezati ga dosiej nepoznáno nadlogo. kot zagojzdico. Popřej so se brezvesíni d >)žni ki poprijemali na- Cepič vtakne se tako, da spodnje oko (popek) vadnega pomočka, da so premakijivo in nepremaki jivo ter pride na vnanjo stran debla, eno oko pa mora priti premoženje přepisovali na žene ali na sorodnike , n a zemljo ; kar je samo po sebi razumljivo y ker iz tako nezavarovanega upmka koiikor toliko krenili tega nadzemeljskega popka ima poganjati prihodnja oskodovali; sedaj pa se vničujejo zarobljena (ekse požlahnena trta. kviranal y posestva z ogromno prekanjenostjo : gozdi se njen, oo w Y a v-» O j-* ^ T U^v 1U u t» m M» t! V/ J liv/ o vu" oviui ob pi uuojaj w iu a pilnim voskom, vsaj pa z ilovico ; nekateri dodajajo še drevje po vrtih se posekuje. Ko je cepič, kakor je bilo rečeno, pravilno vtak- izsekavajo in golijo, poslopja ali njihovo ostresje in kose poveže s povezo in zamaže, če ne s ce- zolci se prodajajo in zapravljajo, da! celó sadonosno priklado mahú, prav tako, kakor se pri cepljenju sadnih divjakov ravná; tega pa pri trtnem cepljenju ni treba. Novomeškega. Lahko bi navedel 4 eklatantne take slučaje iz obližja Najbolje poveziloje vrbova bekica, katera ne zgnjije tako hitro, kakor trak, lipovo lič je itd. Tudi z g o r n j e o k ó, katero je nad zemljo y začetku obdá a'i pokrije z tera brani da se okó rahlo, peščeno zemljo y se v ka- Kar se tiče iztirjevanja pri premakljivem premoženji, kjer gro navadno za manjse zoeske, tù je res upnik (posoditelj) zavarovan, koiikor moć po po- stavi y ki vsako prodajo zarubljenega blaga kaznuje LUI a ui aux y vac* ov ui\v uv j^ujuoi« pa lahko prerine, ko je ozelenélo. ne posuši. Iz tako rahle odeje kot nezvestobo; a veče svote naiožene na posestva so proti brezve8tnemu doižniku zgolj brez varstva ker liLlIVU V>I AV. KJ J Vv pi UVI KJ i £J \ LOtUV lii U U U i U i Ck U & J ' Ul ▼ CA 1 O L ▼ d> y IV kj t Predaleč , možje! bi zašel, ako bi hotel tudi vse postava ni naprej videla slučaja takega razdiranja ivau- druge načine cepljenja vam razkladati. dalizma). Naj na kratko omenim le še prav praktično cep- Ne da bi se jaz stavil za zagovornika zagotovljenim ljenje z nasadom, katero bilo bi priporočenja vredno (intabuliranim) upnikom, — to prepuščam njim samim zato , ker se deblo le malo rani in cepič dobro ter naj si sami pomorejo po svojih okolišcinab > lahko priraste. Lo o tem je nekoliko nevarnosti jaz kot y ker kmetovalec ogledujem in premišljujem to stvar ÎZ se nasaje ni cepič vendar lože premakne, kakor v ozira kmetijstva, in britko obžalujem škodljive na- r a z k a kot zagojzda vstavljen. sledke, ki inorajo neobhodno nastati iz tega y a ko se Cepič ee pod s podlijim popkom v podobi pra- resno ne stopi v okom temu pocetju goljafivih dolžni- v ega kota do stržena zareže; od tod se podolgoma kov y navzdol gladko ves les odreže za 2 centimetra na dolgo, postavi. in ako se ne popravi ta p o m a n j k 1 j i v o s t v potem se cepič tudi od zadej nekoliko poprek odreže. Ce je bilo prej mogoče y za sila velike akopu- Prav tako se pripravi tudi trtino deblo, katero se po- harske obresti dobiti denarja na pósodo, ko prejšnja vprek v polovičnem pravokotu odreže. Dva centimetra zadolženja niso dopusčala posojila iz branilnice: bode niže se mu naredi povprek zareza tako globoka, da vsahnil sedaj tudi ta vir in izginil kredit posestvoui, se zadnji konec cep ča popolnoma ž njo vjerna. Potem dokler je upnik brez varstva zoper omenjeno samovolj- se cepič vtakne, poveže skrbno in trdno, da se ne nost goljufivega dolžnika. In celó ijudjé, kateri bi tako premakne, in konecno zamaže. « vničena posestva lahkomiselno prevzeli y ne bii i bi v Da se ne pohodijo ravnokar pognale mladiČice, stanu krnetovati vsled pomanjkanja hoste , včasih tudi svetujem, da se krog vsake cepljenke zabijejo kratki Omeniti mo- ko lič i, kateri kažejo, kje da so trtice, rani pa še to, da mora biti nož jako oster gladka rez bo gotova. brez najpotrebnijega poslopja , ter m orali pre) a po y ker Ce smo vse storili, kar smo ravnokar povedali, go- zneje omagati; tako pa nastane na strahovit način n< v proletarijat (beraštvo). Gleďé na vničevanje gozdov, res da brani to goz-darska postava; toda predno politična gosposka o tem tovi smemo biti, da bodo skoro vse trte cepljenke lepo pustošenji kaj izvé, dovršeno je navadno že v mal pognale, in to borno spoznali, da bodo cepiéi že v pr- dneh. In tako ostane upniku, ako vem poletji tako močno rastli, kakor navadne trte. Ako Je dobil ze pravico pa slabo poganjajo, nam mora biti to znamenje se cepič ni přijel, ampak da je y da zarubljenja, le še eksekutvna sekvestracija; to pa izvršiti je redko mogoče, ker se těžko dobijo Ijudjé, koreninice pognal, kakor sploh vsak vsaj en kolč kore ninice požene. V južnih deželah, sploh gorkih legah in plodovitnih zemljah, smemo že vprvera iz svojih popkov ki bi hoteli prevzeti to sitno in težavno opraviio. pričakovati, v drugein letu pa je trta cepljenka že v polni rodovitnosti. letu na cepljenkah grozdja stavna (zabipotecirana). Skrajni čas je toraj, da temu nesrečnemu brkianju in ravnanju postava zakliče svoj: stoj! — ker omenjeno početje in sleparija zadeva že tudi posestva za- To nam kaže dogodek v Podgori, fare Prečinske. Ko je bila ustavljena eksekucija in sekvestracija vsled Dragi vinorejci, vrli Metličanje ! tukaj imate zaže- doplačanega prve ga obroka, pa je pretila zarad iz- Ijeni kratki navod po svoji želji. Poskusite in storite vse, kakor sem povedal, in požlahnili boste svoje trsje vam v korist ostaiega so se med tem hoste yy in srečo; česar vam iz srca vošim. # Se ve, da s samo besedo se ne more nikdar vse tako drugega obroka , izsekavale zastavljenega posestva'*, neusmiljeno prodajale ia raznašala lesena poslopja. Tukajšnja kmetijska podružnica obraća se zato na centralni odbor c. kr. kmetijske družbe, naj bi se on blagovoljno podvizal ter na postavni poti uplival na jasno povedati, da bi vsak vso stvar popolnem razumel; de- to, da nam doide postava za varstvo našemu zeló, janska učila so pač na vsako stran najboljša. Znto je potrebno, ___ da pride popotni kmetijski učitelj med trtorejce v vinograd, * Nekoliko opazek k pričujocemu sestavku, ki nam ga in se ondi pogovarja ž nj i mi. Pis. je gosp. Ogulin poslal, objavimo priliodnjič. Vred. zeló oškodovanem tudi hranilnica blagru — in jaz sem prepričan, da dobro vemo, da je tu in tam že kako dobro in žrtvo-bode oziraia se na naše revne raz- ijubno srce kupilo nekaterim otrokom obutve, obleke mere. i. dr. A taki dobrotniki so tako redki da ^ —w o^ je prejšnja Ob enempa napotujem te vrstice na gosp. Kranjske izjava gledé većine sol po kmetih popolno opravičena poslance deželnega in državnega zbora y da tudi in da pojedine podpore tu ne moremo jemati v poštev oni kot zastopniki deželnih inventarov ne prezrli skrbi posebno ne, če imamo celo armado revćkov pred očmi y y za kmetijstvo in za ohranjenje neogibno potrebnega ki jih štejejo vse šolske občine na Kranjskem. > kredita na stalna posestva. Novomesto 10. januarija 1877. Anton Ogulin. Gospodarske novice. * Kje je toraj iskati pomoci? Menda ne sodimo napačno, ako pravimo, da je vsaka posamesna občina dolžna skrbeti za svoje reveže. Iz ob-činske blagajoice bilo bi toraj zajemati pomoci, kakor se dobiva tudi podpora onemoglim starćkom in zapu- ; a vsaka srenja se revežev boji, in tujca ščenim sirotám Bolezin na krempljih kuretine, posebno puránov poŠiljajo od srenje do srenje y ako morejo , spravijo je bila lansko jesen na nekaterih krajih Koroškega v ga v njegovo domovino. Navadno tudi srenje nimajo istem času, ko je med goveđi in preši či razsaja^a denarja v to na razpolaganje, povikšati občinske do-bolezin na parkljih in v gobcu. Na kljunih puránov pa hodke po nakladu na davke pa ni tako lahka stvar, ker iliso nič boie8tnega zapazili. Zivinozdravniška skušnja. * Se nekaj proti driski sesajocih telet. Vzemi skozi tri dni frišne, čiste studencnice, ki pa mora o zimskem času, da ni premrzlo, v živinskem hlevu pol ure pre- stati pa je vlij vsak dan trikrat: zjutraj, opoldne in zvečer teletu pred sesanjem po en maslic tako v gob-ćek, da jo požre, in prepričal se bos, da ti bo teliček se temu vsaka srenja krepko , a tudi ne brez vzroka, zoperstavlja, a občine tudi pri najboljši volji ne morejo s svojim imetjem gojiti toliko čiovekoljubja, da bi vse laČne v svoji občini nasitile, vse žejne napojile in nage oblekle. Isto tako in tudi še manj pa morejo skrbeti za tište otroke, katere postava kliče, da bi jim naprav-ljale obleko in zakladale jih s solskim orodjem. — Kar srenje ne morejo storiti, to so po mestih tu in tam, na pr. pri naa v Ljubljani v roke vzela razna društva bodi-si manj ali več star, po tem zdravilu y ki ti ; ne vi- napravljajo se veselice, h katerim se vabijo šoiski prijatelji in mladinoljubje. Vse to je lepo , hvale in pri- narja stroškov ne prizadene, večidel pred četrtim dne- vom popolnoma ozdravi! in zopet živo sesal. To sem večkrat skusil ? naj sku8Íjo še drugi ! znanja vredno, a to vse vendar ie še bolje dokazuje da je težavno izpeljati reda. y Josip Zelen. . 5. šolskega in učiteljskega Po mestih se veliko stori za Šolsko mladino, a kako je po selskih šolah? Kje jemati novcev za podporo ubogim otrokom V Postava je naiožila dolžnost Šolske stvari. obČinam, a hodki za take namene. odprla ni v ir o v Ako t kjer bi se zajernali do- se J® v resnici hotel o rev- Benama kažen v prid ljudski soli. * sčini, ki vpljiva na solo, v okom priti, določiti bi s» bil moral vsaj en gotov dohodek, in po mojem mnenji bi bil najbolji oni v §. 82. deželne šolske postave pod Při odboroví seji slov. učit. društva govoril P. S teg nar. §. 5. solskega in učnega reda dné 20. avgusta leta átevilom določen. Glasi se y 1870. se glasi : yy Ako je uboštvo (šolskih otrok) doka- so: v s 1 k a z e n s k kazenski h Izvanredni dohodki penzijskega zaklada kateri sevplaČujejo arji ) d e s olskih ob lasti." Na tanko mi ni moč povedati, koliki so ti zano in otroci iz sole o s taj aj o zato, ker nimajo oblačila, naj krajni šoiski svèt skrbi, da to potrebsčino pri- dohodki. Ako računamo za vsak okraj po 50 gold. pravijo tišti, katere veže postava. a kazenskega denarja, je od 11 okrájev okoli 600 gold. Kakor v Ljubljani, isto tako je na deželi, morda to svoto pač ni penzijskemu fondu toliko pomagano y tu še več, dosta revnih družin, y ki zarad pomanjkanja kakor bilo to sois t vu na korist. Ako pa na ob- revščine svojih otrok redno v šolo ne posiljajo, niti jim resti od onih 600 gold, ozir jemljemo, potem je ta pri- ne kupujejo potrebnega šolskega orodja; taki spolnujejo svoje dolžnosti do šole, kakor postava veleva. Dolžnost šolanja je po naših sedanjih zakonih splošna, in za vsacega, in kdor ne uboga, zadene ga ostrost po- otroci ne pomoć penzijskemu fondu neznatna, mogoče pa tudi ne toliko potrebna, ker je fond po mojem mnenji že precej velik y troski pa ne veliki. Sicer se 1 • V • 81161 y da je mnogo starih učiteljev, ki bodo kmalu šli v počitek; a dokler — m - * m m t • à « 1 i 1 • > a stave. Revščine pa tudi oblast ne more preobladati je pomanjkanje učiteljev, se ne bodo silili v pokoj niti premagati, zato je §. 5. uč. reda jako važna točka tudi sami se ne bodo soli odtegovali, dokler jim moči naše šolske postave, po tem namrec bi se imele odstra- popolnoma ne odrekó. Zato menim y da penaijski fond niti vse zapreke, da se povsod in brez izjeme more ne bode tako hitro oslabe!, in lahko se odpové dohod- spolnovati dolžnost v šolo hoditi. Misliti bi bilo, da z ozirom na te postavne določbe ěolskih zamud zarad revščine po ljudskih šolah ni, a vendar vsak učitelj in neučitelj vé dobro kom iz kazenskega denarja. Velike važnosti bi bila ta prenaredba , ker bi izginil, da učitelji na deželi vsak sum da ▼ gtiuai v oai\ ui^nuij iu u^uuitgij vo uuuí u y ua j 0 FâVDO «m^mvivaw »«««v t M f • v pomanjkanje obleke in potrebnega solskega šoiski gosposki , da jim več prihaja v penzijski fond. orodja dostikrat vzrok slabému šolskemu obiskovanju Nasledke denarnih šolskih kazni morajo učitelji najbolj . ,. . , .... . . . . v ■»,. « • • i . i vi i 3 • • li l» • šolske zamud tako samo zaradi tega vestno zapisujejo in naznanjajo in napredku, in da vkljub omenjeni postavni naredbi čutiti, ker jih stranke večkrat napadajo in z debelimi ne en reven otrok na deželi dosedaj ni rednejše v solo psovkami pitajo. — Kaj pa stariši domá v pričo otrók mogel hoditi zaradi tega y da so mu drugi 9 to je tišti, o učitelju govoré, kako škodljivo to vpliva na šolsko lr * tt A A % A * A « A ft A ft T—tt « ^ft ft katere veže postava, skrbeli za potrebno opravo Sicer # disciplino, to se dá komaj misliti. Prva skrb merodaj-nih krogov morala bi biti, da se vsak sum odstrani, ki Sestavek ta je tudi zunaj učiteljskih krogov prevdarka učitelja delà krivega, da zadene stranko kaka nezgoda vreden ; zato ga iz „Učit. Tovarša'4 vzamemo tudi v naš list. zarad prestopka šolskih postav. Tu naj bode omenjena tudi ta nepriličnost, da morajo občine same skrbeti Vred. za šolske potrebšcine, kar učiteljem ravno tako mnogo britkega na glavo nakopuje. 3. Ko bi se denarne kazni vporabile domá, kako koristno bi to bilo za solo. Kaznovani, dostikrat revež sam, bise tolažil s tem: no, vsaj dobi plačane novce moj otrok nazaj , in če je přemožen, bode manj nevoljen, ako vé, da se denarna kažen porabi kot milodar, in sicer tako, da stroški pri-uašajo najlepše obresti, ti so: omika miadine in spo-znanje skritih talentov, ki bi bili sicer izgubljeni. 4. Tudi na javno mnenje o soli bi to dobro-dejno vplivalo. Stariši bi se prepričali , da šolske gosposke res naj već čislajo omi ko ljudstva, ker dejansko pripomorejo, da se dolžnosti do sole morejo izpoloovati. Š čim se pač več vdano3ti in veselja do šole vzbudi, kakor s tem, da Aola ne samo dušne hrane deli, temuč tudi za telesne p trebe skrbi. 5. In ko bi se potem za ta kazenski fond našli še drugi dohodki, da bi se obćinam bolj zdatno pomagalo, kar nemogoče ni, kakosno veselje bi se, zdaj ti, zdaj drugi soli naklonilo! Kak praznik bi bil za šolsko občino, ko bi se mladina javno obdarovala z ob le ko! Koliko hvaležnih src bi se soli pridobilo; koliko podpore bi na ta način vzbujena milosrcnost radodarno naklonila temu fondu ! 6. V podporo revne šolske mladine obrnjene denarne kazni zastran šolskih zamud bi dale tudi prvi povod, da bi občine še pose bej kako svoto volile v ta namen , ter bi tako pričele zadostovati §. 5. učnega reda. Ko bi se ta nasvet vresničil , morali bi se tudi denarni ostanki , ki se niso porabili za šolske potreb-ščine pri taki šoli, odrajtovati v tak zaklad , se vé da le pod tem pogojem, da bi se proračuni ne „střihali" tako, kakor se je to godilo prvo leto, ko je deželni zbor priredoval šolske proračuue šolstvu na kvar, kar še sedaj nekatere šole obeutijo. Iz povedanega sledi, da bi bilo šolstvu jako koristno, ko bi se omenjena določba v §. 82 toč. 3 po poti postavodaje v navedenem smislu predrugačila. Ko bi se to zgodilo, potem nastane vprašanje: Kdo bode ta fond oskrboval in kako se ima denar porab-ljevati? Kraj ni m šolskim svetom prepuščati ta denar, bilo bi najneplodnejše, prišlo bi tudi jako malo na vsako šolo, druzih dohodkov bi ne bilo nikakoršnih. O krajni m šolskim svetom novo delo nakladati, ne gre, in bi tudi dosti prida ne bilo, ker bi imeli le z malimi svo-tami opraviti; zato bi bilo najbolje, da to stvar vzame deželni odbor v roke, ali vlada sama. Dohodki bi se skrbno na obresti nakladali, in o zimskem Času bi se nakupila obleka ter razdelila med solske občine. To pa naj oskrbuje posebno društvo pod nadzor-stvom dež. odbora ali vlade. Blago za obleko se bode kupovalo ,}eu gros" (na debelo), narejati se bo dala pa dobrotnim rokam, obrtnikom, ki najceneje de-lajo ali pa v posilno delavnico, kar bi po privátném potu ne bilo mogoče in brezplačno zgotoviti. Ko bi pa oskrbovanje zaklada dalo preveč posla deželnemu odboru, naj bi dotično društvo sprejemalo novce neposredno od okrajnih šolskih svetov, ali pa posredno od deželske gosposke proti sprejemnemu listu. Pri obstanku kakega društva bi se bilo tudi nadejati. da bi dobrotni bogatini po smrti zapustili kak legat temu društvu. Do zdaj se še to ni zgodilo, ker nimamo takega zavoda z namenom, oblačiti šolsko mladino. Tovariši, zagovarjajte to idejo, ako se Vam zdi tredna, pri učiteljskih shodih, okrajnih zborih, da boste vem gotovše vslišani. Ozir po domovini. Sporni ni u a planine. I. Na goro , na goro, Na strme vrhe. Me kliče, me miče, Me vabi srce. Vilhar. Pet in dvajseti dan meseca avgusta leta 1873. je bil jako lep in prijeten. Nebo je bilo jasno kot ribje okó in dobrodejna sapica je pihljala od zapada obeta-joca lepo vreme tudi za prihodnji dan. Tu mi šine misal v glavo stopiti na Greben, ki je nad Kokro proti severo-izhodu najviši vrhunec v předgorji Kam- niških planin. Po obedu snamem svojo botaniško škatljo s kljuke, naložim va-njo nekaterih stvari, potrebnih za suho grlo in prazni želodec, jo zadenem tako napolnjeno na hrbet, na stran pa torbico in dvignivšiv peté jo mahnem samsi iz Više v ka skozi lozo proti Stefanovi vasi. Přišedši iz loze na zvišeuo pîanjavo naletím na žensko, katero vprašam, ali grern po pravém poti v omenjeno vas in v kateri hiši naj ondi iščem gospodarja, ki ga so mi nekateri izvrstnega hiibolazca hvalili. Oni, po katerem poprašujete — mi prijazno odgovori — je menda tam-le na njivi; ako se ne motim, repo okopava; stopite samo čez uno ograjo in boste takoj pri njem. In zaisto Î nekaj korakov in skok čez ograjo in bila sva skup. Bog daj srečo -dragi prijatelj ! bi li ne bila vas volja, spremljevati me na Greben? Zakaj ne, samo počakati boste morali nekoliko, da se za pot napravim, potem pa kamor je vam ljubo, in če hoćete tudi na Grintovec. Izgovorivši te besede zadene matiko na rame ter me vodi v vas do svoje hiše. V krátkém je bil za odhou napravljen in založivši mojo škatlo na svoje pleči korakova polagoma navkre-ber naprej. Ura je kazala blizo pet čez poludan, ko se iz Stefanove vasi vzdigneva. Nad Otavevcem pri znamenji, kjer se vije ste-zica v Kokro in se v gorenjo Kokrško dolino lep razgled odpre, sva se prvikrat nekoliko odpočila. Tačas sem nabiral okoli mlakuž „Clausilia badia". Po krátkém oddibljeji jo odrineva ter stopava polagoma ob robu naprej, vodnik pred menoj, jaz pa za njim. Meni gredocemu so se večkrat vkradle oci na kako z mahom obraščeno hibo*) (Fagus sylvestris) in zapazile kako „Clausilia dubia" ali kako „C1. fimbriata" čepeti na njem, katere sem pridno pobiral v svojo škatlico. Ko je veČerno solnce goram vrhove zlatilo, bila sva že na Krvavcu, ki ima kakih 1850 metrov nadmorske visočine. Da si je že mračilo se , jo vlijeva od tod po melinah navzdol v„Dolge njive" pod G r e b e n in z nočjo sva bila pri pastirski koči, kjer se je mali pesèk ogiasil in najin prihod izdal. Ravno sta pastirja otepala žgance na mleku za večerjo, ko midva stopiva v kočo. Hvaljen Bog, dober večer! je bil moj pozdrav njima; kaj ne, draga prijatelja, da bodeva smela tudi midva nocoj tu pri vama prenoćiti? O zakaj ne, odgovori stařeji pastir, samo malo na tesnem bomo. Nič ne dé, da sva le pod streho in pa pri ognjišči, drugo se eno noč že prestane. Izgovorivši te besede se stegnem po hlodu poleg ognjišča ter ga za to noč v posest si vzamem. Ta pastirska koča je zaisto primitivna. Misli si, dragi čitatelj! štiri iz kamenja zložene in s mahom zapažene kaka dva metra visoke stene, ki objemajo 3 metre dolg *) V Kranjski gori in tudi drugod v dolini imenujejo ,,Fagus sylvestris" hi ba, katero imé se mi boljše dozdeva od „bukve", ker le preveč smrdí po nemški besedi „Buche". íd 2 metra širok prostor; pri eni teh sten obtesan hlod, pri drugi pa pastirsko posteljo, ali veliko vec korito, v gornjem konci iz kamnatih plošč zloženo majhino ognji-šče, pri vrbu sten okoli police: vse to zdaj pokrito z deskami cbteženimi s kamni in tu imaš naslikano vso planinsko palačo. Ko pastirja odvečerjata'1, rečem tovarišu : no, naji-nima želodcema bo treba tudi kaj večerje, in sicer naj-prej kaj gorkega za podlogo drugim stvarém. Zato vprašam pastirja, je li ima kaj mleka odveć. Nimava ga ravno obilo', a za večerjo se ga bo že še dobilo, je bil odgovor. Hej fant! stopi vén v ogrado in primi kozo za bedro; toliko bos že še namolzil, da si bosta svoja želodca pogrela. Kmalu je bil dečko z mlekom tukaj, ga precedi v ponev ter zavre na ognji. Jaz podrobím potem kruha va-nj in večerjica je bila gotova, ki nama je z drugimi rečmi jako tekoiia. Po večerji se zopet stegnem po hlodu, pastir mi podá star planinsk plaše pod glavo, s katerim sem se pa, ker me je mra ziti začelo, rajši ogrnil, pod glavo pa butarico kleščevja podložil. Dolgo, prav v pozno noČ smo o tem in unem kramljali, dokler pastirja, ki sta se bila vlegla v svoje jaslice, ništa obmolknila, kmalu potem pa neznanski duet šmrcati začela. Ta nepricakovana himna mi je preveć topila srce, da bi bil spati mogel ; pa tudi moj tovariš ni mogel zatisniti očesa, ker se ni imel kam položiti ; zato je pa pridno netil, da sva se vsaj nekoliko grêla. Ko tudi nama jezika odpovesta in veća tihota nastane, se oglasé planinske miške, ki neboječe se švi-gajo po policah iskaje si kaj tecnega za svoj smrček. Tu mi pridejo na misel besede nekega rimskega pes-nika: ,,noctes vigilant amarae" , katere je nek nemšk čevljarsk pesnik po svojem kopitu tako-le raztegnil: O bittere Nachť, O schwere Nachť, Wie hart sind eu're Stunden ! Wohl keine Huh', Kein Aug geh't zu, Der Schlaf ist mir verschwuudeu. Zato kmalu čez polnoci se zravnam pokonci, pokličem svojo ženko brevir iz torbice in opravim juter-nico. Ni se še daniti začelo, sta bila tudi pastirja na nogah ; starejsi se napoti iskat zgubljenih ovac, mlajsi pa odlazi s čebrico po vode. Pa tudi midva nisva ča-kala belega dneva, marveč omajeva svoje vtrudene ude ter naveževa pot na omenjeni Greben. Gredé ponu-jam vodniku požirek slivovke in grižljej kruha za za-juterk, a ni mu dišalo , tako malo njemu kakor meni in tako sva ob 9. uri prav tešča přilezla na vrhunec Grebena, ki meri kakih 2130 metrov nadmorske vi-sočine. Tu se vsedeva ter najprej povečem povžijeva to , kar sva seboj imela za grlo in lačni želodec, da tako v škatli prostor napravim za druge stvari, katere sem nameraval nabirati in jih tudi mnogo nabral. (Dalje prihod oj ič.) Politične «tvari. Turki leta 1822 in 1823., pa dandanes. a Zgodovinska prilika. Dandanes nahaja se ne samo med Magjari, temuČ tudi med nemškimi Slovanom sovražnimi ustavaki mnogo tacih ljudi, ki na kolenih ležé pred ,,modrostjo" in ,,junaštvom" Turške politike in ponoâno kažejo na Mit-had-pašo, ki je tako izvrstno ocehal („uber den Lôffel barbirt") Evropejske diplomate, da jim je v Carigradu duri pred nosom zaloputnil. Al pivarniški ti politikarji takraj in unkraj Litave ne čutijo, kako strašansko smešne se delajo s tem, da svojo modrost zajemajo iz sklede sleparskih časnikov, ki nič ne vedó ali nič vedeti nočejo, kar v listinah E v-ropejske zgodovine pred svetom odprto leži. Zgo-dovina nam kaže, da vse to junaštvo, s katerim se Turki dandanes bahaio ter nasvete celega omikanega svetá odbijajo, in da Ivsa ta komedija s pozivom 200 Turških velikašev v ve'iki zbor druzega ni, kakor starodavna ,,pogreta rihta' surove Turške ošabnosti ! Ko je 5. svečana 1822. leta najhuji sovražnik Turkov Ali paša Janinski po ukazu sultanovem umor-jen bil, je tako strašansko izrastel Turkom grebén proti Grkom, ki so se Turčiji izpuntali, da prav tako kakor danes so odbili V3e nasvete Evropejskih vlad. In prav tako kakor danes sta takrat Avstrijski in Angleški pooblastenec skušala Turke preveriti , naj se ne kregajo s pametjo in se udajo Evropejskim za- htevam. 28. svečana leta 1823. bili so predlcgi Evropejskih vlad o G r š k i h zadevah — prav tako kakor letos 19. j a n u a r i j a — predloženi velikemu Turškemu zboru, a kakor zdaj jih je takrat soglasno zavrgel ta zbor. Prav tako kakor danes je začela Turčija takrat klicati vojsko iz V3eh krajev Azije in ob Bosporu stalo je 100.000 oboroženih Turkov, čakaje migljeja; da planejo nad Grke. Tudi takrat kakor danes napenjala jeEvropejska diplomacija vse moči za mirno spravo med Turki in Grki. Zastonj sta se trudila Avstrijski in Angleški poslanec, opozoriti Turčijo na nasledke predrznega boja, žugaje jej, ako svojevoljno zdražijo Rusi jo, da boste Av8trija in Anglija prepustili Turčijo nemili osodi ali celó Rusiji na pomoč prihiteli, — zastonj je Metternich skušal Carigradski vladi vlivati pameti v možgane — al kakor danes bilo je tudi takrat vse le bob v steno ! Turki niso se dali odvrniti od misli, da Evropejske vlade niso zložne med seboj in ta Evropejski razpor ostane Turčiji najkrepkejša zaslomba. A kaj je bil konec te tudi dandanes od Magjarov in druzih slavofobov tako hvalisane Turške modrosti in Turškega junaštva? Navařili! — kjer ni Rusko, ampak Angleško bro« dovje pod poveljstvom Kodringthona Turško armado Kapudan-paše tako potolklo , da se je na drobee raz-letel ves Turški „heroizem" in — Gr e ci ja postala je svobodna ! Novice iz Turčije in o Turških zadevah. Konferenc v Carigradu je konec, poverjeniki Evropejskih vlad zapuščajo že drug za drugim Carigrad tako, da v saboto že nikogar ne bode ondi. Na njih zadnje predloge je sklicala Turška vlada véliki svèt vseh veljakov, med katerim i so bili tudi načel-niki nemohamedanskih vér, ki pa so v Turčiji skoro vsi pokorni hlapci Turkov in so tedaj glasovali z njimi, a še posebno navdušeno je glasoval judovski veliki ra-binar. Ta svèt je enoglasno sklenil, odbiti vse Evropske predloge. Pred odhodom je še Ignatiev opomnil, da mu je došlo sila veliko peticij in pritožeb kristijanov iz Macedonije, Tesalije, Epira in Krete, katere pa v tem zboru ne morejo priti v obravnavo. Zanimivo je tudi še to , kar je pred odhodom iz-rekel Ignatiev, namreč, da, Če bi Turčija prelomila premirje med Srbi, Crnogorci in ustajniki, bi Evropa (toraj ne samo Rusija) to smatrala za napoved vojske. Kaj bo zdaj, se še ne vé. Ruska vojna stoji ob Prutu, kakor da bi pripravljena bila vsak hip pre- sto»iti me j o Nj e n jeviĆ pa je se zmirorn hu^o bolan. glavni poveljnik carević Nikola- Pa poročati. sem sto in sto reči v dopisih zamolčal, na pr. mnoge kako sem délai? iz m i r o 1 j u b n o s t i Da deputacija Magjarsk h se Turk i in Magjari popolnoma bratijo, dogodke v čitalnici od 1. 1871. do 73. ali 74. (od vod pozneje čitalnićne zmesnjave druge studentov , ki je podala stva neodvisne) in kaže l t/ u. f _ Kerim-paši sabljo z besedami: ,,To je sablja kot za- baže; zamolčal sem marsikaj o tedanjib tukajšnjih ma- deiovanji; ogibal stava večoega prijateljstva med Magjarskim in Turskim tadorjih iu njibovem javnem in tihem narodom". Midhat-paša pa je na to izrekel nado ? da sem se vsega f kar » se bodo Magjari borili v zvezi s plemenitim narodom in pohujsljivosti. Turskim za kulturo Evropsko zoper Rusa." Nobile par pred svetom bii o dišaio preveč po osebnostib Vmazanega domaćega perila ne prati to mi je bilo vodilo. Držeć se tega vo- fratru m Î Eek«, sprejem. Ti Turšk i ,, softe1 í se bodo vrnili nazaj preko dila nisem „Soče*4 (lista in društva) 2 3 leta ni z eno kjer jim Magjaroni pnpravljajo prav slovesen besedico omemi, in tako tudi čitalnice ne nisem hotel deiati ali u » »-i buui i>iiaiuiv>u u u , uiot iu u \j iu podpibovati razdražeb. Nekim osebrnm na sprotnikom sem žerjavico u^ul na giavo s tem ) da sem Nasi dopisi. neke notorne njihove zadeve molčé stlačil „v torbico'*. • v t • viski pisih. Gorici 20. jan Danes mora pleno titulo „No Kake norćije so zborom"! a jez nisem od uganjali nekteri z „uČenjaskim vsega tega, Rar je tišti čas dopisnik pisati pro dom o. To }e dopis o do pod to zbadljivo besedo na dan prišlo, popřej nič vedel. prvo Fraza „učenjaški zborki je res moja iznajdba; hotel sem ni bo des et let, odkar sem bil v napaden v nekem slovenskem časniku. Ponavljali so se se pa t njo v nekem dopisu le eno malo posaditi z ne- od tistih mal napadi zaporedoma — Schlag auf Schlag v treh slov. časnikih , v raznih mestih izbajajočih kim nedolžoim jezikoslovskim ali slovničnim posvetom pri nekem takrat bolnem profesorji v Si izbajata se). Fuičao nisem shujsal zavoljo teh napadov štev. (ne dalec od Čitalnice). Pripovedovaio se je (ut figura dočet), v moralnem oziru pa so mi celó mno- namreó kot smešmca gotero koristili in zlasti o tem, da so mi utrdili zna neslovenskih krogih) y kako Je kuharica pritekla gospod *rju pravit, ,,da g. profesor deU. Čaj tako. da se zdaj iahiso s Horáci je viuii besedami testament". (Dva tedanjib „učenjako?" sta že mrtva.) ---" '------ xr kakor v tem primerljeji, so moji nasprotniki še veě- ponasam : y t e n a c e m propositi virům Non In ; civiura ardor prava jubentium y Non vu 1 tus krat zrak pretepali v svojih napad h misleó y a v instantis ty ranoi Si fractus illabatur orbis Mente quatit solida. mojih dopisih Bog vé kaj tiči. Tako sem tedaj jez nae. a (Horat. od. 3, 3.) y Impavidum ferient rui- mir kalil v svojih dopisih; taka je moja nespravljivost. Napadi so bili a) kolikor to- Kako se mi je od nasprotne strani ta taktnost povra- mereci na moje ura n o liko rečni, ozirajoči se na moje časniško in sploh javno delovanje službovanje in prav ĐO čaia y kažejo predali dveh slovenskih časnikov. osebni. Sploh je pa prav za Gorici 21. jan e tek (Dal. prih.) večer in sinoči je vse bolj osebno bilo. Nagib napadom Je bil a bila v tukajšnjem gledisči nesa predstava zado-brotno zimsko kuhinjo za uboge. Bila je godba, tudi bona fides. Bili so namreč nekateri nasprotniki bilo je petje in dvoje plastičnih (živib) podob ali sku- večem strast ali škandaloljubnost, nekaterim znabiti slabo podučeni, zapeljani, podšuntani, oslepljeni. Dv a pio ki ste bili neki iako lepi. S )delova' je pri teh poštena urednika sta pozneje nepriličnost iu krivičnom produkoijab „cvet" naše aristokracije in našega a>eš.ian- teb napadov spoznala —eden tik pred smrtjo. Najdalje stva; kdor je le mogel je trajala (in traja?) borba domá. Inimici hominis do- bite I v gledišče. Prvi ačati 1 g°id. ustopoine i. dr. večer je došlo loOO gold. ; mestici ejus. Kakor prej v svojem časniku , tako sem od leta 1870 tudi v „Noviskih" dopisih nekaj časa napade dostojno odbijal, dokler se mi je zdelo, da so na- drugi večer, ne vem še; liko ostane či stega dohodka za nenavadno predstavo tudi g. grof Chambord. tako tudi ne morem reči, ko- Počastii je Meni, ubo^e. sprotniki te časti vredni in pa občinstvo pojasnil po ki rad premišjujem vse , kar je za nas čas karakteri- trebno y pozneje pa vec let - i nisem ni&omur v s a j direktno ne pot odgovarjal y amp* a molčé hodil svojo stično , zdi se čudno to, tost da „dobrodelnost" in „darovi- Ali tudi to ni bilo nekaterim prav, il», ^^..^.j ,, « ^ ~ u. našli druge dlake v jajcu , očitali so mi nesprávnost levica naj ne vé, kaj delà desnica. / M ^ ~ Á> C i\ « ^ 4 ^ ^ V. ^ /N /v J U m r« rv ^ w ^v ^ • Tt I A f « /\ r\ i 1 t\ C C \l r. A ♦ fj n m j. f l r in ce ni so take umetne obleke in oblike potřebuje, novitelj prave Ijubezni do bližnjega je menda uči! Usta- da y yy n e s p r a v e d 1 j i v o s t") in to sosebno, odkar se je pri „filantropija Pa kaj mara za to Nacrt za naše novo pokopališce nas pletla sloga". To je enaka godba, kakor jo kra- je vendar enkrat dodelan: naredil ga je gosp inzenir piv,bt<* ,,oi . j.vj jo cuaa« uc* , a«;^ j. J ^ » ^M««* . j v, q^T* ljevi Italijani godejo papežů. Nesprávnost je v nekem Claricini. Pravio, da je načrt prav primeren in zmislu dolžnost, kedar gre namrec za nravna in oku3en. Poleg zidov krog in krog bodo 1 o p e za druzih rečéh in gledé na o se be rodbinske rake. Rodbine bodo za dotične prostore pla- vérska načela. ne poznam jez niti srda, niti nesprávnosti; zlobne spletke svojih nasprotnikov opazujem in ne morem spoštovati, pomilujem (kdo drugi bi rekel većemu kogar Čevale in s tem se splača dober del skupnih pokopa-liščnih stroškov. ;Tudi crez sredo — tje in sem od ka- mirno in ponosno ignorujem), mislec si kdor je zoper mene, ni z mano. Kako nespravljiv sem jez y po daj a se pele kapela, vode. bo odprto 8tebrišče. Posebno lična ima iz teh-le splošnih črtic: fruarija m. 1854. (Samo od V „Novice" dopisujem od fe- reč y ki jo današnji # biti Skrbel je gosp. inženir tudi za odcejanje Ena sama noće mi kjer je svet o deževji preveé moker. yy Is. memogredé omenja y 1867 69 sem to dopiso- dopasti. Konec pokopališča je neki tudi prostor odme- vanje pretrgal , ker sem imel sè svojim listom dovolj njen drugovercem, in sicer znotraj med zidovi. opraviti). Nekdaj je bilo vse prav, kar sem pisal; od To dišaio po Dunajském „centralfriedhofu". Vi enim leta 1870. pa ne več tako. Preteklo je pač od tistega pa, da je hotel „Isonzo" občno menjenje le potapati, leta pri nas veliko bistre vode po Soči v morje in ve- ker sam pravi, liko črnila po da je to le „e v e n t u a 1 n o s t". Glavna Soči in »au „uuui tu „Giasu" v brezdno zaželene stvar na pokopališčih so tudi napisi. Primerne napise pozabe. Mnogo smo viděli, slišali in doživeli ta čas v napraviti, ni lahka reč, in nas čas sè svojimi čudnimi domaćih in neslovenskih krogih , v politiskih in nepo- pojemi o smrti ni kaj ugoden takim rečem. Jez si na litiskih društvih , med konservativci in liberalci sloven- pr. ne morem misliti, da bi bil med našimi merodajnimi skimi in drugod. Jez kot stari in redni dopisnik mestnimi gospodarji kateri tak y da mu přišel na misel ji Nov. (í sem imel pravico ; o vseh raznih dogodkih odlično klasični napis, ki se bere nad vhodom pokopa- ai lisča Tržaškeg bomo videii ! )) B S pa vedj loga.) Kocevskega 18. jan » ( Volkovi in med- prevzetnij po nié prodaja, a je vendar ubogo malo domu prinesó Prinesejo pa mnogo novf h neumnosti vraz pa brezznačajnosti cele kose. Taki klateži pa stekel pes — nova cesta, zdaj se velika nad• potem tudi domá ničesa ne verjamej Lánsko leto b veókrat brati po časnikih o vsak dober k, mislé > in so kovih, ki so po .Notraujskem škodo deiaii f pa 80 diii j da > ker giuh za 80 ) so tudi V80 modrost v-se dobil jo tudi menda 8 kožo plaćali. Pri nas se teh požeruhov vzrok, da omika neće nié prav naprej , blagostanj ne nikol bili ko letos jk tako predrzni pa že par iet niso gre zmirom nazaj Se liko svetá obho- je pa tudi 3 pa Pred 14 dnevi so v Cepijanah kraji Črnomaljskem, na Kočevski meji, podavili b ) v mom in Maverienom ekaj o no vi cesti med V" id Toliko těžko pričakovana o vac, cesta je postala za naše ljudi prava nad loga. Koliko in tudi po drugih selih so pobirali ovéjo in pasjo deoe- stroskov in delà , jeze in sovraštva je ta cesta tukajs- tino. J so ponoči zadavili be i ki Je na ostalo. Pravi jo, da se klati voikulja s štirimi mladici pasi ki ) a še niso tako krepki da bi ovco odnesli njim kmetom napra po njej voziti ne more > zdaj pa, ko je dodela Ke J silno posuta i, u c% u i uvov uuuooiij ogrizejo goče drugače po njej voziti ko s konji Pred nekoliko dnevi sem sledil pride nihče s količkaj obloženim vozom i a pa a z trga ) z v bii Vasi olka, ki ima tace tolike ko moška ke. C pra roka » • in i Li JO is U a li y ' , cvj \j o\-> fv j w 7 ' --- tu ne zmeni, da bi se škodljive živali pokončale znano se grdobe mnogo škode napravijo, j bolj potikajo, se vendar nihče trte od doma. Letos pa ne more nihče kmetje imajo skoraj vsi v M grade, kamor je treba voziti ta, nihče ni mo-7oimi ne Maverlen. in okolici ko zimo količe za ! Vse zato v Na težko čak snega ) da jemnik tako tu znali volko nima časa , kmet pa 8 puso ven ne sme ) tedaj volk prost gospod pri nas! Nekdaj so kmeta vedno nadloge tepej redi cesto za rabo popravil. Tako o; če jih ni, si jih pa na- ša m ljudi, za kak Spletli iti prav dobro, a brez za 80 k iz protja na okroglo, kak k jbeu vrtec to gradico so djali pouoći Mihela ćto Novic Dovjega 9. januarij Vsi m častitim bralcem kateri imajo mlatilnice, naznanjam, da od sv. s m ovco, bila. prostor med oberna plotoma vednim blejanjem vol&ove pri Okrog prve ograde so naredili drug 7 a , pa volk mogel v to ul brniti d pri mislé , UiiOlV, «« "" tudi ritensko ni mogel bil tako tesen da bo ovco dobil, se ni > pa ? } 80 v plot zapletene ošpičene palice, tako naperjene ko vlak v mišnici. Tako je moral iti volk le okoii, dokler přišel do malih vratic, katere je moral, ce je hotel na- prej tako iti y Zi^pretl , a ia»V J v kUUI UWV« UV.U...W.. • — ča kal v tesni ograji nemile osode. Zgodilo se a tako tudi sebi izhod zamasi! in pa mend tud da sta se na ta način po ob enem v olk jei lahko a. Kakor nekdaj, bi se menda tudi volka daj k lovili čud i a se je priprosta pa dobra nastava popolnoma opustila, in skoraj pozabila lekaj med Přetekl v e d o v J se te kraje pritepl preko Kulp Ljudj 80 tudi trdili da su bili Turški beguni, kateri so zbežah pred vednim strelom Mnogo škode so nared po turšici > dar tudi njih tu ni nihče preganj Pri Starem iogu pa so bill menda i kega medveda. kateri miraje neke m pogutnnemu Kočevarju hlače grdo pomeril 3e upal. přebil me d tud se tu ni h čem pogledati. Ce ostanejo medvedj njive gotovo pnbodnjo j bodo ker na3e Zivi in radi za godrnj zdra1 obiskali ii m hče žalega ne ston 16. dne t V i m v kraj Črnomaljskem , stekl m. je sumlj v pes popadel domačo 131 dekl za ter ko ko ranil. Sel je poteui proti Poijauam, in Jelenji med tom presicev iu psov, v H ogrizel več kega dečka, kateri ga je mislil kamnjati. Kmalu vaai pa ne potem so ustřelili. Ko sem cul } kaj se godil 7 sem vgrizeni deklici naoročil, ku al drugi dan mi nJ da naj gre nemudoma k zdra 3n brat pové, da ni nikam sla, češ zobom y pes ni zeló vgrizni!, jo je ► ai, prašnil, zato jej ni nic. nič, bomo viděli. Vsakako j JeJ m res ne z žalostilo i da se tu ljudje jej°> raJ ur bodá v ib m vid sili zdravnik gredó po jedirkam in vedežvavkam po več f k imate tu še pa k bližnjemu zdravniku. Sol Možje hod i j in cer- ko del aleč po svetu. Na Nemško, v Š ; tod celó v Ameriko ted v vse tište kraj gredó se k 7 na cente prave » ki élike noči naj ne hodil gledat m lanskih ..N i> zadelano in se ne di > \j tu ov> uo vieil, liUUl UULU UH U j C do vélike noči Do pa to vse narej 7 pravil spodarj zastonj pot le sem Kranja 20. jan na- listu 3na. Pozimi jo imam z mrvo tudi bom na njej še nekaj po- mlatilnico , ki je bila v 20. in 21 naznanjena. ročale dobrotuik Dunajski gospod sta prišla mojo napravo ogledat, sta zato Miha Lakota. Unidan so ,,Novice" po- dila ----J----r* ~ «« ^-ur da se je naših ubogih zopet letos spomnil mili a B 1 e i w e i s naj • m )im gosp dane8 poročam o drugem tukajšnjem dobrotniku J. Mařen čiču, ki je lánsko leto znamenito svoto daroval za naše nove zvonové, nedavno pa županstvu našemu izročil zopet 1000 gold, za napravo de kliske sole. Vrli mestjan sprevidi, da bilo bi na vsako stran koristno, da se v ljudski soli dečki iočijo od deknc, ki dozdaj skupaj hodijo v eno šolo. Ta lepa svota se je začasno naložila na obresti v hranilnici Ljubljaoski, ker, se ve, da ne zadostuje za zidanje novega poslopja y in vzdržanje nove sole. Bog da) da ., ^ „v.w , VA« ui izgledu gosp. Marenčiča se drugi dobrotniki se pridružili, sicer bode še veliko Save steklo v črno morje, dokler dobimo posebno ljudsko šolo. Vlada nam še za kurjavo c. kr. g sej m a, ki je imel ta teden v Ljubljani biti skoro nic. Povsod se kaže, da ni denarja. železnice in pa reko dinj nastala in je vožnja po železnici med Zidanim ve li ke ga mostom in Celjem nemogoča, ki zato zdaj čez Maribor ) m bilo in Korošk bod v Ljublj Misli se * studenci so razmocili hrib ter ga razrušili. da podhrib nilo nega se je, seje dezelnega odbora 20. januarija.) -Skle se pripravijo poročila in predioge dežel (V it a I n ici) dbora za pribodnji d b Izp es. Po plesainib vaja se pričakovati iepa veselica. prihod so bile deljo prvi véliki vah srne DJ deželoa stipendija za učenca v deželno vino- in djerejsko solo na Slap se Deželni odbor Dek se c. zahvala za podarjeni, jako zanimivi in naslovom iz Vrema glavnemu p podělila Ant sk! ) v Zagrebu izreče topi kraj ploške i u knjigi pod Regulacija Save, za tiem izsušba i natapanje Hrvatske 3 pitanje Posavja u Hrvatskoj i Siavon in kako da se spasi, za tiem Krašk Sklep mestne obči v K za ranje 20°/° mestne přiklade na vžitnino leta 1877 pob Ponovljen razglas lanorejcem Kranjskim. Odbor družbe kmetijske je iz Vratislave že dobil seme Ruskega lanú na ogled, ki se kaže prav lepo. Gospodarji, ki tega semena želijo, naj se podvizajo s svojim naročilom, koliko ga hočejo, ker odbor mora ga . ko- se potrdil Več mesecev je naš list molčal o britki osodi preo. gosp Kl f pričakovaje rešitve rek y ki kmalu naročiti iz Vratislave, naročí ga pa le toliko likor ima naročnikov. Da se bode letos seme cenejše dobilo kakor lani, ker je družba kmetijska več podpore dobila od si. ministerstva kmetijstva, bilo je že povedano. sta ga, kakor naši bralci vedó, baron Ferd. Rauber in gospod Klun skupno novembra meseca izročila c. kr. m i ni s te r s t ^ da Odbor družbe kmetijske v Ljubljani. tožujeta go varj nauka in bogočastj > katerem se pri Kl ležal tudi c. kr. deželna vlada neupravičeno astopu Rauberjevega beneficijata, e dolgo Novičar iz domaćih in tujih dežel. Iz Dunaj a. 22. dne t. m. začel se je zopet dr- ki ga mu ne dovoljuje knezoškofijstvo. Rekurs žavni zbor pri gosp. ministru na Dunaji. Misliti se je smelo, ----- da ministerstvo bode resilo rekurs tako, da se dogodba Cegledskega poslanstva. Molcé je zbornica sprejela to katerem se Je Dunaj ski, 20. bralo dne t. m. pa Ogerski y v pismo Košutovo, da ne sprejme stavi pod postavo, a ne dogodba í3i»Yi p v/ u y vj j c% u uuguuud u a u pOSt&VO ^ a a - imj^t ^ » vuvi^« jv zmotili smo se. Gospod minister je, kakor za gotovo preroka na Laško. izjavo, a vendar je šla Magjarska deputacija po svojega slišimo d y db reku postave od t naslanjaje se na znane Banka v dvojna u ali banka „samostojna << Oger- maj 1874 ? ki pa po izreku ska, to je še zmirom kost prepira med Dunajem in Pe- postavovednih mož nikakor ne dopušča one mu jo minister daje. Baronu Rauberj ne kraj pravica beneficium rodovine svoj ga po ustavném pismu dati hoče da se mu ne brani užitek pravil t gosp da dati Kli age> ki štom, katerega finale bode vendar neki provizorij, da mu podelje neficija, ne ostaja po takem druzega, nego to se mu ko mur nu pa, ea be ostane Dunajsko in Ogersko ministerstvo Najnovejse iz Tur čije. tako se telegrafuje iz Londona aivaznejse vprasanje je zdaj f ko Je Tur- stopita pot tožbe pri c. j na- pi dnij na Du čija odbila nasvete konferenčne, to : ali Turčija sme se dalje vživati koristi, ki so jej po Parižki pogodbi Kakor blagega gosp. Kluna poznamo in tudi o baronu Rauberji misliti smemo, gotovo ne rečemo preveč ako zagotovljene ? Iz Èuskega. toliko, da so cesfce večidel zaprte. Grozno huda zima je tukaj in snega pravimo > da ma in duhovsko viado 5 vice pošt bil t Petrogradu jako^neljubo, tožiti dežeíno posvetno toplomer skoro zmirom kaže 30 do 35 stopinj mraza; po trgih in dvoriščih gorijo ognji, da se ljudje grejejo. Brez števila je zmrznjenih nosov in ušes. 123 let ne KI pris er gre na em straní za na drugi pa za eksistencij i sta storiti pravdni korak. Da bi pomnijo take zime. in takem času pač ni lahko, hi- poko duhovnik svojemu škofu to nevednost ali pa zlobnost trditi more y kajt K poma sklicavati armade iz vseh krajev. Odeski ,,Novorosijski Telegrafi prinaša iz se je, služil p ko se je odpovedal službi na Notranjskem ki jo vsak duhovnik po- ki trdi, da ]e javna skrivnost, da Ca-Tur- ma stopiti iz duhovskega pastirstva Gosp rigrada dopis , čija računa na pomoč Avstrije in da je obnašanje Av-Klun je to ob stro-ogerskega poslanca Magjara Zichy-a vtrdilo Mit- da more iz- svojem času si. ordinarijatu na znanje dal in ta je iz- had-pašo v uporu proti zahtevam konferencije. stop na znanje vzeti blagovolil Da bod zdaj vsa duhovščina tudi zunaj méj Kranjskih radovedna čakala razsodbe c. k. upravne sodnije Dunajské, ki bode o kakih 2 mesecib, razume se samo po sebi. Gosp. Franc Bostjančič, katehet v tukajšnji P. Listnica vredništva. Gosp. J. B. v D gosp. J. Z : dopisi pridejo prihodojič. gosp. A. B. v 22. dne t. m. umri. mestni ljudski soli, j dolgo časa bolan, je njegove maše na na korist vljudno opravljal gosp Ker gradu Je bil Kursi na Dunaji 22. januarija. Unirani državni dolg 61 fi. 30 kr. Ažijo srebra 117 fl. 30 kr in njemu Naredno posojilo 67 Ů. 25 kr. Napolendori 10 ti. 1 kr. Klun ? dokler mu ni došel ukaz y da ne sme t Quousque tandem? Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba : Jozef Blaznikovih dedicev v Ljubljani.