Program koal
Tu pa tam so radovedni pričakovali izjavo nove vlade, da bi zvedeli njen program ; ta radovednost je bila pa do cela brezpotrebna za te, kateri poštevajo vzroke nastanka in sestavo novega ministerstva. Program nove vlade je bil znan, predno se je sestavila; po največ se je moglo v stilizaciji pričakovati kaj novega, in v skupni izjavi je v resnici nekaj stavkov, ki sami na sebi ne bi bili napačni, ko bi jih bila razglasila parlamentarna vlada, podprta od drugih, nego sedanjih raznovrstnih kapitalistiških strank Dunajskega državnega zbora. Tako pa so v lepo donečih stavkih zakrita mnogotera nasprotja. Vrhu tega je v tem programu za avstrijske narode in, če hočemo, sosebno tudi za konservativce, mnogo važnejše to, o čemur se molči, nego pa to, o čemur se govori toliko prikupljivo.
Točko o volilni reformi je nova vlada morala prevzeti, ker so se državljani ne ie kot pojedinci, ampak še bolj kot narodi probudi i v obče in razgreli še posebe vsled pobijanja volilne reforme od kapitalistiških ali stanovskih strank. Umevno pa je tudi, da kaže novi program na točke prejšnje vlade, kakor na nadalnje izvrševanje denarne veljave v smislu metališke vrednote, na reformo neposrednjili davkov, na socijalno politiko, zlasti za delavce, na justično reformo. Lepo se glasi povdarjanje koristnih reforem, okrepljenja nravstvenih in materijalnih razmer in od teh zavisne omike in blaginje ljudstva, in se v tem pogledu nadeja podpore od vseh strank državnega zbora. Konec izjave kaže na stavke, ki ostanejo, po sedanjih skušnjah, brez pomena ravno zato, ker je nova vlada dolžna poštevati koalic. stanovske stranke, h katerim se izrecno obrača v svojem programu. Obsežen'je odstavek, ki ga podaje nova vlada o volilni reformi; poslednjo smatra sama za svojo prvo in najvažnejšo politiško zadačo, katero bode skušala izvesti s pomočjo koalicijskih strank; ravno to pa svedoči najbolje, da tvorba kapitalistiških strank bode ugajala jedino njih interesom, torej zemljiščnemu in obrtnemu ter
i c i j s k e vlade.
trgovskemu veleposestvu, naj si bode to stare plem-stvene ali pa moderne baronske in nebaronske krvi. Volilna reforma ostane pri zastopanju posestvenih skupin, torej bistveno pri načelu, kakor pri Rimljanih Servius Tullius pred 2500 leti, vendar s to razliko, da Rimljani kakor stari Grki niso ubogih državljanov silili v vojno.
Volilno pravo hočejo bistveno razširiti, ne ve pa se še, kake vrste delavskih ali ubožnišili državljanov hočejo uvrstiti med državnozborske volilce; najbrže take, ki plačujejo vsaj nekaj neposrednega davka, ker kapitalistične stranke prikrivajo, da najniži sloji, torej ves delavski stan, plačuje največ, prav za prav vse davke po poti posrednih davkov. Po volilni reformi sedanje vlade ostanejo meščani in kmetje pri dosedanji moči. Tu pa je treba opomniti, da kmetski stan je bil doslej razmerno v mnogo premajhnem številu zastopan v drž. zboru, v tem ko so imeli meščani sosebno nekaterih dežel veliko prednost pred kmeti. No, „meščanska", t. j. kapitalistična stranka nemške levice bode uže skrbela, da ostane i nadalje stara proporcija njej ugodna ali ne-izpremenjena, tudi ko bi se številke predrugačile v pojedinih skupinah, in da se izpremeni število teh skupin, razvidno je iz stavka vladne izjave, po katerem se pomnoži število poslancev državne zbornice. Najbolj zna-čajno pri obečani volilni reformi je to, da se hočejo natančno poštevati razmere pojedinih kraljestev in dežel. S tem se napoveduje nova „volilna geometrija", po analogiji do danes veljavne Schmerlingove volilne geometrije. Koalicijske stranke bodo torej uže gledale, da ostane njih moč neskrčena; razvidno je tudi iz tega, da se bode rabil tu ta, tam oni princip volilnega prava. Delavci dobe volilno pravo le tam, kjer ne bode na škodo nepremičnemu in premičnemu velikemu kapitalu ali na neposrednjo korist istemu kapitalu.
Razglašeni program nove vlade je tak, da bi ona morala po svojih lastnih besedah delovati na izvršenje občega, jednakega in neposrednega prava; kajti ona
povdarja ,.odkritost in resnico v javnem življenju" ter neposredno za tem ,.popolno priznanje pomena parlamentarnih institucij*. Odkritost in resnica se v parlamentarnih institucijah nahaja in more nahajati jedino potem> ako so zastopani vsi državljani, vsi narodi, v obče vse skupine v parlamentih, ne pa le fiktivne stranke, katere nimajo ne odločilnih večin državljanov, ne narodnih in drugovrstnih skupin za seboj. Koalicijske stranke pač ne morejo kazati potrebne odkritosti in resnice, ker zagovarjajo vedno le svoje strankarske, ne pa skupnih državljanskih in sosebno tudi celokupnih narodnih interesov. V priznavanju pomena parlamentarnih institucij in pa v strankarski, po posebnih interesih vstvarjenem volilnem pravu je največe protislovje in nasprotje. Parlamentarne institucije so brez vsakega realnega pomena, ako se zidajo na fikcije strank, in grof Kalnoky je sam v letošnjih delegacijah izjavil bojazen zaradi take notranje politike, v kateri odločujejo fiktivne stranke, ne pa stranke, ki imajo dejansko naseljenje narodov za seboj. Gospodovalne stranke iz sebičnosti povdarjajo formalizem parlamentarnih institucij, dobro vedoč, da drugače bi bilo njih gospodstvo pri kraju; pravične stranke pa se opirajo na dejstva, ne vstvarjajo umetne volilne geometrije, in jedino parlamentarne institucije s takimi strankami imajo pomen in so zares dostojne priznavanja.
Tu je torej naša radovednost na pravem mestu, kako povzdigne nova vlada ob svojo veljavo spravljene parlamentarne institucije zopet do dejanske in prave, popolnega priznanja dostojne veljave in z veljavo združenega pomena. Tu je punctum saliens programa nove vlade in, kakor pravi sama, njene prve in najvažnejše zadače.
Povdaijanje odkritosti in resnice v programu nove vlade pa zahteva tudi prave svobode tiska in raznovrstnega združevanja ter shajanja. Kako hoče zavladati odkritost in resnica pri razmerah, ko se obsojajo najlo-jalniše opozicije vlad in najobjektivniše presojevanje javnega življenja ? Doslej sinejo popolnoma svoje pre-verjenje in strogo kritiko izražati jedino v parlamentih) in še tu je največa zamera ter se ne spoštuje dostojno zaresna objektivna kritika. Parlamentarne stranke niso odkrite; najmenj vladne, uže bolj opozicijalne. Vladne stranke zamolčujejo vsakovrstne nedostatke, opozicijalne pa često pretiravajo, in poslednje se godi zaradi tega, ker je svoboda tiska nedostatna, in so torej opozicijo-nalci prisiljeni v parlamentu slikati stvari sivo in črno v najdebelejših barvah. Svoboda tiska pa bi opozicijo. nalne stranke oprostila takega slikanja, ker bi državljani in narodi uže zunaj parlamenta zvedeli dejstvo stvarij v pravih predstavljanjih.
Ne le v parlamentu, ampak tudi zunaj njega potrebujejo narodi odkritosti in resnice, in zato je potrebna prava svoboda občega mnenja, bodi si potom
tiska, društev ali shodov. Ali jo koalicijske stranke zboljšajo na to stran, je odprto vprašanje; a one bi morale z vlado vred odstraniti obteževanje izdavanja novin, da bi časopisje ne bilo toliko zavisno od kapitala in vsled tega najbolj od židovskega kapitala in življa. Odkritost in resnica tudi ne more priti na dan, ker ima sedaj Židovstvo monopol tudi pri novinah; vsled tega se javno mnenje ne vstvarja in širi po principih, od sedanje vlade razglašenih, namreč po načelih odkritosti in resnice, ampak po pristranskem interesu židovskega kapitala in po največ nemško-liberalnega življa. Ravno to pa kaže, da, tudi ko bi dosegla nova vlada vse, kar pospešuje odkritost in resnico v javnem življenju, ne doseže olehčanja izdavanja novin ; vrhu tega zahteva fiscus dohodkov tudi pri časopisju, in to s svoje strani le utrjuje sedanji monopol kapitalistiškega, na zgorej in zdolej najvplivnejšega časopisja.
Vlada zatrjuje tudi to, da bode zabranjevala vse take elemente, kateri bi rušili državni mir ali obče blagostanje. Takoj po izjavi vladnega programa so se Mladočehi in antisemiti oglasili v državnem zboru, češ, da med take elemente uvrščuje vlada tudi njih. To ni zelo verojetno in bi bilo v popolnem nasprotju z zgorej pretresanimi načeli o odkritosti in resnici v javnem življenju ; kako bi zavladala odkritost in resnica brez svobode, katero potrebujejo opozicijonalne in v obče stranke bolj, nego pa vladne stranke ? S Sokratovo ironijo bi mi rekli, da organi vladnih strank in oficijozni organi bi se morali kaznovati, kedar preveč ali do cela zakrivajo resnico, in direktivo vladi bi morali dajati organi opozicijonalnih strank, katere pri vsem rabijo še vedno več odkritosti, resnice in objektivnosti, nego pa laskajoči se organi oficijelnih, oficijoznih organov in glasil vladnih pristašev.
Mi po takem sodimo, da vlada hoče zatlačevati jedino take elemente, kateri rabijo zunanjo silo ali iz-podkopujejo v resnici državo. Lojalne opozicije tega ne delajo, in delavski stan, kolikor prav ume svoje interese, tudi ostaje v mejah zakonov.
Zavajajoče agitatorje pa narodi in njih stranke lojalno sami pode od sebe, in so gotovo v soglasju z vladnimi organi, kedar zaprečujejo take opasnosti. Narodi avstrijski se po takem nimajo bati vladne izjave plede na opasne elemente; ona sama povdarja odkritost v javnem življenju; nasprotna mnenja in objektivna kritika jej more in mora le ugajati.
Te točke so glavne, katere obseza pozitivno vladni program; kakor rečeno, še važneje je pa to, česar vlada ni stavila v svoj program. Ona opušča, dokler se ne izvrši volilna reforma, vsa druga politiška vprašanja. To se njej nemore zameriti, ker se je sestavila v interesu koalicijskih strank; vso krivdo imajo na vesti koalicijske stranke, da odlagajo najimenitniše narodno vprašanje in potem historiška prava. Tega greha pa nima na vesti
še le sedanja koalicija, ampak je najbolj kriva nemška liberalna stranka in poljska frakcija, da se vsaj narodnostno vprašanje ni rešilo do današnjega dne. Ti dve stranki ste bili poprej in ostaneti sedaj zvesti svojim politiškim načelom ; jedino konservativna stranka je šla vjarem, v katerem si veže roke proti dosedanjemu stremljenju. Vsaj kazala se je ta stranka doslej tako, kakor da bi ne bila protivna narodni jednakopravnosti in lii-storiškim pravom ; v koaliciji pa ostane navezana ne le na ti dve glavni strani, ampak tudi v pogledu na verska in cerkvena vprašanja in sosebno glede na versko šolo. Da se je konservativna stranka tako lehko zvezala z nemškimi liberalci in poljsko frakcijo, kaže, da verska šola ni tej stranki prirastla toliko k srcu, kakor je vedno naglašala po svojih organih. S tem je razkrila, da jej je do materijalnih interesov več, nego do moralnih, duhovnih in kulturnih interesov.
Tem, ki so stopili v novo ministerstvo, morejo sosebno slovanski narodi najbolj očitati to, da prezirajo nujno potrebo rešitve vsaj narodnostnega vprašanja. Pod raznimi pretvezami se je to vprašanje odlagalo več desetletij ; sosebno so kazali na nemirno obče položenje. A sedaj imajo evropski narodi mir, vsaj oboroženi mir, ki dovoljuje utrjevati se na znotraj. In kaj vidimo v Avstriji ? Grof Taaffe je celih 14 let zanemaril, ne da bi po svojem prvem lastnem programu lotit se dejanski in vseobsežno rešiti narodnostno vprašanje; naposled se je omejil na zgolj gospodarstveni program, iu je le sedaj malo dni pred odstopom predložil volilno reformo, katera je tudi glede na izvršenje narodne jednakopravnosti pomenljiva in znamenita. Nova koalicijska vlada je sprejela takisto volilno reformo v svoj program, toda zakonski načrt, ki ga predloži ona državnemu zboru, bode sestavljen tako, da ne bode mogel pospeševati rešenja narodnostnega vprašanja, in naj se še toliko
predrugači volilno pravo; kajti koalicijske stranke ne sprejemajo ničesar, kar bi jim ne ščitilo sedanje politiške posesti. Ta posest pa ohrani gospodovalne stranke pri dosedanji politiški moči, in to bode vzrok, da ostanejo stare stranke jednako močne nasprotnice rešenja narodnostnega vprašanja, kakor doslej. Tako se bode čas miru zanemarjal na najglavnejšo stran, in ker je od izvršitve narodne jednakopravnosti zavisna tudi rešitev zgodovinskih državnih prav, je razvidno, da se izgubi nadalje čas na dve glavni strani, kateri bi dali uslovja za obstoj in razvoj vsem narodom in specijalno historiškim narodom. To pa je na veliko kvar tudi celokupni državi, oziroma tudi zunanji politiki. Glede na zunanjo politiko so koalicijske stranke celo v nasprotju same s seboj; kajti one so za trozvezo, a zanemarjajo in prezirajo glavne težnje slovanskih narodov, torej večine skupnega naseljenja.
Protislovanska, zajedno neplodna politika se bode tirala tudi pri sedanji koaliciji; ni čuda, da dosedanji podporniki vlade vendar uže omahujejo nekoliko; le naravno je, ako se veča opozicija nasproti protislovanski koaliciji in proti razglašenemu programu nove vlade, v katerem ni ničesar, kar bi spravilo narodnostno vprašanje historiških prav vsaj jeden korak dalje. Povečana opozicija nasproti takemu položenju bode na korist državi in narodom, ker z močno opozicijo bodo začeli ra-čuniti poprej, nego smo mogli pričakovati doslej.
V parlamentu in tudi nova vlada računijo s formalizmom ; v svoji doslednosti bodo morali računiti tudi s povečano parlamentarno večino, in to se zgodi toliko izvestniše, ker ravno za členi rastoče opozicije stoje narodi, ne pa fikcije, vstvarjene iz umetnih volilnih geometrij. Geslo slovanskih narodov je torej vsled nove koalicije in priobčenega programa nove vlade : povečana aktivna opozicija!
0 volilni reformi v državnem zboru.
Dne 10. okt. t. 1., v prvi seji jesensko-zimske se-sije državne zbornice poslancev je grof Taaffe z vladno predlogo o volilni reformi prestrašil gospodovalne in kapitalistične stranke te zbornice; ta strah se je večal od dne do dne, tako da je isti grof Taaffe dne 23. okt. skušal s posebno skupno vladno izjavo potolažiti iste stranke, rekši, da bode možno doseči cilj volilne reforme celo z olirano sedanjih politiških posestvenih razmer. S to izjavo je prišla volilna reforma na dnevni red, ž njo pa tudi drugi starejši predlogi o prestro-jenju volilnega reda.
Prvi je izpregovoril poslanec Pernerstorfer, ki je bil 8. okt. 1891 stavil naslednji predlog : Naj se izvoli odsek 24 členov iz skupne zbornice, in ta odsek naj stavi predloge gledč na izpremembo ustave z za-snovanjem ljudskega zastopa na podstavi občega, jed-nakega in neposrednega volilnega prava, namesto se-
danje zbornice poslancev, katera sloni na davkih (cenitvi po davkih) in predpravicah." Opomnil je nato govornik, kako so pisali poslednji čas, da obče jednako neposredno volilno pravo je utopija, a vlada je sedaj sama dokazala s svojo predlogo, da govoričenje o utopijah nima nikake vrednosti, kajti ona se je izrekla vsaj približno za obče volilno pravo. A zbornica se vede vsled tega, kakor obupana, in kakor da bi tega prava ne zahteval liberalizem. Leta 1848. smo bili v po-litiškem polju uže mnogo dalje, nego za dobe, ko se je podelila sedanja ustava, in dalje, nego danes. Žalostno je, da je vlada grofa Taaffeja vsaj za trenotek pokazala več politiškega razuma, nego pa državnozbor-ske stranke. No, čas je prešel, da bi mogli ljudstvo pomiriti z razvijanjem sedanjega zastopstva interesov, s podeljenjem delavskih zbornic ali kake kurije členov bolniških blagajnic.
Slišali smo, da meščanstvu in kmetstvu žuga opas-nost vsled vladne predloge; meni pa so poročali, da misel liberalizma je bila jednakost državljanov, in vsled te liberalne misli so bili meščani, kmetje, delavci in plemenitaši jednaki državljani. Nismo pričakovali, da bode liberalna stranka zagovarjala stanovske skupine; s stališča liberalizma je v tem velika opas-nost. Z liberalnega stališča smo dolžni potegniti se za vsakatero razširjenje volilnega prava, ki se obrača proti zastopstvu privilegij. Po sedanjem volilnem redu ima 63 veleposestnikov isti politiški vpliv, kakor 2918 mestnih volilcev in 10.592 volilcev iz kmetskih občin. 168 volilcev ima točno toliko politiškega vpliva, kakor 46 mestnih volilcev ali pa jeden veleposestnik, Meni je to prav, ker tako stanje bi se moralo izpremeniti v najkrajši dobi, t. j., ker potem bi bili jeden korak bliži občemu, jednakemu in neposrednemu volilnemu pravu, katero je jedino volilno pravo, katero nas more zadovoljiti.
Obče volilno pravo je tudi konelat k obči šolski dolžnosti, in ako ste danes na stališču, da zahtevate od državljanov osnovne pojme, prvine znanja, dolžni ste jim tudi priznati, da si pridobe potrebno mero naobra-ženja, da bodo mogli tudi oni govoriti pri politiki. Se ve da se da laže vladati z neomikanim, neumnim ljudstvom; prava svodomiselna stranka pa ne more biti na tem stališču. Mi hočemo, da ljudstvo raste v omiki. Spominjam vas na besedo angleškega državnika: Ako bi bil moj konj tako moder, kakor jaz, ne bi bil jaz več njegov jahač. Mi hočemo, da postane ljudstvo tako modro, da ne bodo več možni ti, ki imajo največo zabavo ali opravilo v tem, da jahajo, pritiskajo ljudstvo.
Obče volilno pravo je treba podeliti ljudstvu s stališča politiške etike, pač ni dostojno, tlačiti ljudstvo ekonomiški, pri tem mu pa zajedno kratite politiška prava. Seneka je rekel: „Gladijatorji smatrajo za sramoto, da bi se stavili skupaj z nižini borilceni." Naše veleposestvo in naši posedajoči razredi pa niso še nikdar Smatrali za sramoto, tem, katere morejo tlačiti tako zelo ekonomiški, zabranjevati tudi politiška prava. Nasprotno ! Imajo se prav prijetno pri tem! Koliko plemenitega čustva kažejo pri tem, naj razsodijo drugi.
Tudi zunaj parlamenta, po novinah, so se vedli nekateri gospodje takč, kakor da bili izgubili razum. Ples je začel „plemenit" list, zastopnik oligarhije denarnega žepa — „NeueFreie Presse", katera si ni mogla pomagati, in katera je prišla iz sebe.
Strašijo s socijalnimi demokrati; pravijo, da jih pride v drž. zbor kakih 50. Kje je to možno ? No, mi, ki se potegujemo za obče volilno pravo, smo v dobri družbi. John Stuart Mili, kateri ni združeval samo učenosti, ampak tudi resnico in poštenost, je rekel: „Nobena naredba volilnega prava ne more trajno zadovoljiti, pri kateri so jedenkrat za vselej izključene kake osebe ali razredi, in pri kateri ni volilno pravo pristopno vsem osebam, katere morejo doseči to pravo."
Pomisleke proti občemu, jednakemu in neposrednemu volilnemu pravu, kakor proti vladni predlogi so tudi z nacijonalne j a stališča. No, meni se zdi, da se tu povsem zanemarja jako važna stran. Kedar govorimo v tej zbornici in obče pri nas v Avstriji o narodni misli, mislimo s tem bistveno in često malone izključno jedino na stanje nacijonalne posesti, kar je pri tem materijalnega. Koliko da izgubimo na nacijonalnem polju, to je to, kar nam daje opraviti. Pri tem, kakor re-
čeno, zanemarjamo drugo važno stran. Ali mislite, da je v našem stoletju in pri veliki in globoko sezajoči omiki nekaterih slojev spodnjih množic naseljenja jako simpatiški to, ako ljudje, ki se imenujejo nacijonalne, njim, ki so pač tudi rojaki, zabranjujejo prava, katera zahtevajo za se ? Ali ni tudi notranje nacijonalne posesti, katero smo dolžni ščititi, ako čutimo nacijonalno? Ali je v tem uže vsa nacijonalna misel, da vemo, da tu pa tam je granica, da tu pa tam grozi izguba ? Ali nimamo bati se izgube v notranjosti naroda ? No, pravijo, množice niso nacijonalnega mišljenja. Tu moram odkrito reči: Od kod naj jemljejo množice nacijonalno više mišljenje ? Kje je ljubezen, katero jim kažejo posedajoči in vladajoči ? Ali so se ti kedaj ž njimi bavili kulturno in politiški ? Tisoče ljudij je v nižih slojih narodovih, katerim ni le do zasnove materijalnega ob-, stanka, ampak tudi, ki streme udeleževati se duševnih blag tega sveta, in ta duševna blaga so ravno, katera nas utegnejo nacijonalno najbolje utrditi in povzdigniti.
Govornik kaže, kako je ravno nemška literatura, zasnovana v prošlem stoletju, dala podstavo narodnemu mišljenju in čustvovanju nemškega naroda. O vseh teh duševnih zakladih pa milijoni širših množic ne vedo čisto nič, zato tudi ne poznajo ljubezni soplemenikov in zakladov nacijonalnostij. In potem hočete . tem množicam očitati, da nimajo nacijonalnega mišljenja ? Pravite: Da, ti ljudje so antinacijonalni ali internacionalni.
Zdi se mi, da se o nacijonalnem vprašanju bavi-mo premalo globoko. Knjiga dr. Mih. Heinisch-a: „Die Zukunft der Deutschoesterreicher" je taka znamenita knjiga; a o takih delih molče po novinah. Kar zanima danes, je zgolj pristransko. Čudite se, da so naši delavci antinacijonalni, češki pa nacijonalni. Madočeška stranka je demokratiška. Ta stranka je razumela, da, ako hočem o delovati nacijonalno, smo dolžni obrniti se med najniže sloje ravno tako, kakor med srednje, da v obče tla, na katerih je naše narodno življenje, velike množice spodnjih, so najvažnejše, in da moremo izgubiti in zopet pridobiti vse, ako smo gotovi le teh tal. Češki narod je sam dal za to zgled; kajti v prošlem stoletju je bil izgubljen, od vseh vrhov (najviših slojev) nisi videl ničesar, ali tla in naseljenje, globoko zdolej, bilo je češko in se je moglo vzdržati. Sicer pa imamo tudi v našem narodu mnogo zgledov, kako smo se iz duševne stiske in propadlosti povzdignili z nova, ker so bila tla zdrava, in ker ni bilo uničeno ljudstvo.
Še na jedno okolnost hočem pokazati. Državni zbor sestaje iz gosposke zbornice in zbornice poslancev. Kar se dostaje prve, sestaje večinoma iz tako zva-nih liasledstvenih členov. Kdo so ti nasledstveni členi? To so, kakor pravi zakon, polnoletni načelniki teh notranjih plemstvenih rodbin, ki se odlikujejo po razteznem zemljiščnem veleposestvu. Ako so pa ti, ki se odlikujejo po razteznem zemljiščnem veleposestvu, uže členi drž. zbora, to je členi gosposke zbornice, kako pridejo do tega, da imajo tudi pravo voliti poslance v to zbornico ? Na Češkem se deli kurija zemljiščnega velepo-sestva v fideikomisariško in nefideikomisarisko. Kar se dostaje prve, volilo je pri poslednji volitvi 45— slu-šajte, 45! zeniljiščnih veleposestnikov 5 poslancev. Tu pa se kaže znamenit slučaj, da od teh 45 zemljiščnih veleposestnikov je uže 80 odstotkov členov drž. zbora, t. j. gosposke zbornice. Ako so uže večina teh volilcev členi drž. zbora, kako pridejo do prava, da pošiljajo še 5 poslancev v to zbornico ?
Po § 1 drž. osn. zakona od 21. dec. L. drž. z. št. 141, ne more biti nihče istočasno člen obeh zbornic drž. zbora. Tu pa vidimo, da so večina Meikomisari-škega zemljiščnega veleposestva uže členi gosposke zbornice in poleg tega pošiljajo svoje zastopnike še v to zbornico, s čimur se pa prezira ta zakon.
No vrnimo se k glavnemu vprašanju. V čem se razločuje ta kunja od drugih, sosebno v čem se razločuje kurija zemljiščnega veleposestva od ostalih kurij ? Jednotnega znaka tukaj ni. Na^ Nižeavstrijskem se zahteva posestvo dež. deske, na Češkem, Moravskem, Si-leškem dež. deske (land-oder lehentafliches), na Tirolskem plemstveno, na Primorskem v obče posestvo. Zahteva se, da ta, ki hoče voliti v tej kuriji, plača na Češkem, Moravskem in Sileškem 250 gld. neposrednega davka, brez doklade, na Nižeavstrijskem 200 gld., na Tirolskem, Gornjeavstrijskem, Salcburškem in Gališken le 100 gld. Od teh — nočem reči pravil — od teh načel nahajamo zopet ogromno množico izjem. Govornik omenja na to stran v Hebski (Eger) skupini Hebske viteze potem Sileško, separatno skupino duhovenstva na Tirolskem, potem svojstvene razmere na Goriškem, potem Dalmacijo. Predarelberško nima nikake kurije v zemljiščnem veleposestvu.
Obračam se h kuriji mest in kmetskih občin. Ako poprašujemo, kaka razlika sestaje med mesti in kmet-skirni občinami, ne zasledimo nobene, razun samovolje. Ne odločuje, ali se imenuje kraj „mesto", koliko je število prebivalcev v kraju, ali je kraj sedež politiških ali državnih gosposk v obče.
Pokažem zopet na razmere na Češkem. V češkem kraljestvu nahajamo v volilnem razredu mest 195 krajev, od katerih štejejo :
2 manj nego 1000 prebivalcev 8 ,. ' „ 2000 101 od 2000 do 5000 53 „ 5000 „ 10.000 „ 25 „ 10.000 „ 20.000 * 4 „ 20.000 „ 50.000 2 več nego 50.000 „ Nočem omenjati teh mest, katera štejejo manj nego 2000 prebivalcev in se obračam h krajem, ki so prekoračili število 2000 prebivalcev, in tu je v češkem kraljestvu 305 krajev, ki štejejo med 2000 do 6000 prebivalcev. Ker pa jih voli v mestni skupini le 101, da ste dve tretjini njih, 204 krajev izključeni od volitve v mestni skupini. Med 5000 do 10.000 prebivalcev imamo v češkem kraljestvu 62 mest, od teh pa voli v mestni skupini le 53, tako da je od 9 mest, ki štejejo več nego 5000 prebivalcev, izključeno od volitve v mestni skupini. Takisto volijo od 6 mest, ki štejejo nad 20,000 prebivalcev, v mestni skupini le 4; dve mesti s 34.636 in 41.180 prebivalci spadati še v volilno skupino kmetskih občin. Iz tega je jasno, da se ne ravna z vsemi mesti jednakomerno, temveč da se je le nekaterim podelilo pravo, voliti v mestni skupini, da je drugim mestom bilo isto pravo zabranjeno z volilnim redom. Zakaj da se je zgodilo to, razvidimo, ako primerjamo število naseljenja mestnih in kmetskih volilnih okrajev. V mestnem volilnem okraju češkega kraljestva živi poprečno 42.000 prebivalcev, v volilnem okraju kmetskih občin pa poprečno 150,000 prebivalcev. Okolo Chrudima je skupen teritorij, ki obseza 93 štirjaških milj in šteje 415.000 duš, na katerem je 18 okrajnih sodišč; tu pa ni niti jednega kraja, ki bi ga bili pri-
šteli v mestno skupino, dasi je v teh 18 socliščnih okrajih 21 mest, ki štejejo nad 2000 duš. Ta teritorij, ki je veči nego Koroška in tako velik, kakor vsa Kranjska, kije sredi Češke, ne le nima niti jednega volilnega okraja, da, n ti jednega mesta, katero bi se bilo sprejelo v ta mestni volilni okraj. lir zakaj? zato ker prebivajo ondi Čehi. Na teritoriju Češke, na katerem so naseljeni Čehoslovani, in ki obseza 690 štirjaških milj, nahajamo, ako ne štejemo glavnega mesta in njegovih predmestij, le 13 mestnih volilnih okrajev, na 310 štirjaških miljah, naseljenih po Nemcih, torej na tretjini Češke, pa se jih nahaja 15. Takih dokazov o ne-jediiakosti volilnih okrajev našteva govornik še mnogo in pristavlja: Tu vidimo princip državnozborskega vo-linega reda, samovoljo. Jednaka je po drugih kraljestvih in deželah. Tako n. pr. voli Celovec, ki šteje 19.799 duš, jednega poslanca, Gorica pa, ki šteje 21.828 duš, ima pravo do jednega poslanca še le z 12 drugimi kraji, oziroma mesti. Na Salcburškem, kjer je razun mesta Salcburg le še 10 krajev, ki štejejo nad 2000 duš, volita se v mestni volilni skupini 2 poslanca, na Goriškem, kjer je 29 krajev z več nego 2000 dušami, pa volijo le jednega poslanca v mestni volilni skupini, in vendar šteje Goriško vsega 219.996, Salcburško pa le 173.572 duš. Jako zanimive so razmere tudi v Istri. Tu vidimo, da četudi je v Istri 318.209 duš, torej blizo dvakrat toliko, kakor na Salcburškem, dasi vole salcburški meščani 2 poslanca, dobivajo mesta istrska le jednega poslanca, kajti tega poslanca voli 25 mest s številom nad 1000 duš; nasproti tem pa voli Celovec s 19.799 dušami tudi 1 poslanca. Ali to še ni dovolj. Celovška trgovinska zbornica voli še posebe 1 poslanca, trgovinska zbornica v Rovinju pa voli z ostalimi mesti skupno 1 poslanca.
In kaj naj rečemo o Češki! Češka je vsekakor naseljena tako močno, kakor Salcburško, Koroško ali Gornjeavstrijsko ; naseljenje na Češkem je vsaj tako naobraženo, kakor v onih deželah, obrt cvete na Češkem vsaj tu ko, kakor v teh deželah; misliti bi morali, da bi Češka imela razmerno ravno toliko mestnih volilnih okrajev, kakor imenovane dežele. Ali kdor bi menil to, motil bi se silno. Ako ima Salcburško, ki šteje le 173.510 prebivalcev, 2 mestna volilna okraja, Koroško, ki šteje 301.000 duš, 4 in Gornja Avstrija, s 785.000 dušami, 7 mestnih okrajev, morala bi Češka s .5,843.000 dušami, v drž. ,zbor poslati 66, oziroma 53 poslancev skupine mestnih in trgovinskih volilnih okrajev, ali pošiljajo jih le 39. In ti mestni volilni okraji, za katere je prikrajšana Češka, bi spadali vsi v češke okraje, kjer so naseljeni Slovani. Torej zato, ker mesta na Salcburškem, Koroškem in Gornjeavstrijskem volijo jedino nemške liberalce, oziroma Beljak nemške nacijo-nalce, zaradi tega imajo prednost nasproti Češki; oziroma, ker bi bili dolžni vstvariti 14 od Slovanov naseljenih volilnih okrajev, zaradi tega so Češko na to stran zanemarili. In to je tudi princip državnozborskega volilnega reda.
Potem dokazuje govornik s številkami, da se analogne krivice gode raznim Dunajskim volilnim okrajem. Nadalje razkriva privilegije komornih sovetnikov. V Celovcu n. pr. odpošiljajo ti v drž. zbor 1 poslanca, v tem ko smejo ti sovetniki v Salcburgu voliti še le skupno z drugimi volilci Salcburškimi. Torej jeden komorni sovetnik Salcburški ima še le stoti del prava do volitve jednega poslanca, kakor pa isti sovetnik Ce-
lovski. No zakaj to ? Da, kdo naj razsledi temna pota našega državnozborskega volilnega reda ! V tem smislu ilustruje nejednakosti za druge dežele.
Potem pripoveduje, da je le malo nemških poslancev, ki se potezajo za niže množice proti pritisku, proti konfiskacijam listov, proti omejevanju svobode zborovanja in shajanja. Pri nas, pristavlja govornik, ako se sliši kje prosta beseda, meni državni pravdnik in gospodje ministri, da je izgubljena država, ter da je treba takoj posegniti vmes. Prosta, velika, mogočna država se v obče ne briga za malenkosti, ki se ravno govore, ker z govorjenjem se ni še nikdar vničila kaka država. Dovolite mi, da vam povem anekdoto, ki je jako značilna. Na Angleškem je pred pol letom prišel mladenič pred sodišče, ki je rekel, da država se mora prekopicniti, in je bil zaradi tega zatožen. Sodnik je vprašal: „Ali ste res rekli to?" — „Da, g. sodnik, to sem rekel." Sodnik vstane in reče: Zatoženec, oproščeni ste, idite sedaj in prevrnite državo. (Veselost med poslanci). Tako se mora postopati v državi, ki je utrjena v sebi, in ki ve jako dobro, da se nič znatnega ne more škodovati državi z govori neprimišljenih mladih ljudi j."
Ne gre več z brambo starega stanja, in morate biti veseli, ako pridejo v zbornico ljudje, bi bodo tu zagovarjali svoje misli in ki vam dajo priliko, ako morete oprovreči jim. To pa bod« vam težavno, ker vse današnje znanstveno nazorje sili bolj in bolj v socijali-stiški tir. In to imenujem jaz zaostalost, katera se mnogotero kaže pri nas Nemcih posebno v Avstriji, to nehotenje pripravljati se na stvari, ki pridejo, to imenujem jaz tisto globoko stanje naše notranje kulture, katero stanje nam je treba pred vsem odstraniti, ako smo dobri Nemci in mislimo nacijonalno. Pospeti se nam je treba na više stališče. Glejte, danes je stvar taka v Avstriji, da imate na izbor, ali da hočete videti novi čas, ki napoči koncem tega stoletja, s svetlobo spoznanja in s toploto ljubezni, ali pa da hočete videti, da pride v roki z bakljo razrušenja in pa požar uničenja. V vaši oblasti je, da se obrnejo stvari k sili ali pa mirnemu rešenju. Da bi le spoznali veličino momenta ter se ne pokazali male v tem velikem trenotku.
Da združim nekoliko moje misli, navedem besede, katere je priobčil leta 1849 Rodbertus v „Demokratische Blatter" o vprašanju in zgodovini občega volilnega prava :
„ Noben cenzus, nobena razdelitev imetja ni silen in silna dovolj, da bi se na dolgo ustavljali stremljenju tudi za popolno politiško jednakostjo. K temu bi bile potrebne globokejše razlike, ki sezajo v vse življenje, v vzgojo in šege rodbin in rodov, razlike, ki bi zopet uničile samo državljansko pravno jednakost, z jedno besedo globokejše razlike, nego površna in premična razdelitev imetja. Tudi to dokazuje neoporečno uže antikna država. Kjer ni bila v starem veku uže naprej ustavno zasnovana politiška jednakost, tam tudi nikdar niso mogle timokratiške uredbe zaprečiti njenega konečnega razvitja. In vendar so bile iste v starem veku prikladniše zato, nego bi bile današnje...."
In tako, gospoda je prišel čas, ko so se začeli šteti, kateri morejo veljati analogno toliko, kolikor sužnji starega veka, in to štetje napreduje vsak dan.
Ti stoje v vrstah formovani zunaj, oni čakajo in ne začnejo boja, fizičnega boja, dokler ne vedo, da so
dovolj silni zato..... Znamenito je zahtevanje današnjega
dne do avstrijske zbornice poslancev, in ona mora po-
kazati svoje stališče. Od politiške modrosti strank bode zavisna nadalnja bodočnost. Želel bi, da se zgodi v mojem smislu, v smislu pravice in v smislu dejanskega napredka.
Za Pernerstorferjem je obširno in stvarno utemeljeval dr. Slavik svoj predlog o volilni reformi, za kateri so se zjedinili vsi Mladočehi. Rekel je med drugim :
Lani je prešlo 25 let od obstanka sedanjih državnih osnovnih zakonov, in največa parlamentarna stranka je spodbujala k proslavljenju te 25 letnice; toda 1, 2 banketa sta se priredila v ta spomin, in ostalo je molčanje. Ta ustava ali se ni udomačila, ljudstvo je mlačno nasproti njej, ali pa največa parlamentarna stranka nima velike avtoritete v ljustvu, ali pa ni ne tega, ne onega. Lani je bilo 30 let, odkar so se vstva-rili naši volilni redi, kateri v svojih osnovnih potezah veljajo do današnjega dne, in letos je 20 let, odkar velja sedanji državnozborski volilni red ; no nikjer nismo slišali, da bi bil kdo samo poživljal k praznovanju tega spomina. Narodi bi bili vsekakor slavili dan, katerega bi se bila podelila prava, obečana leta 1848 iu 1849; tega pa niso storili, ker vedo, da tudi po 25 letih ne-dostaje mnogim drž. osnovnim zakonom izvršilna klavzula. Tega spomina volilnih redov niso praznovali, ker vedo, da ti volilni redi se niso podelili z namenom, da dobe v parlamentu veljavo prava mnenja ljudstva, ampak v namen nasprotnega. Da, gospoda, ali je primcip, na katerem slone ti volilni redi, tako slab, da se nik-dor ne drzne, slaviti isto načelo? To načelo je najslabše izmed vseh, kajti v naših volilnih 'redili ne nahajamo drugega načela, kakor to, da si vsakodobna vlada napravi v parlamentu tako večino, kakoršno ravno potrebuje. Ako pa je možno, da se prava mnenja ljudstva ne izražajo v parlamentu, da, niti prava mnenja, volil-cev, potem ni parlament nič drugega, kakor jedino odmev vladnega glasu. Ako so srednovečne institucije liberalne institucije, potem imenujte ustavo in volilni red svobodomiselen, ako ne, pa ne. Kajti najvažnejši zakon med našimi drž. osnovnimi zakoni je vendar volilni red. Ako je volilni red neliberalen, potem se tudi ne more reči, tudi če obsezajo najliberalniša načela, da se izvrše liberalno; kajti ostali zakoni se podpirajo z volilnimi zakoni, in ako je podpora gnjila, ščitijo se zakoni jedino s policijsko silo. V fevdalni dobi so delili ljudi v plemiče, svobodne, polusvobodne, nesvobodne. Te srednjevečne fevdalne institucije so se pod pa-troncijo liberalne nemške stranke zopet z nova uvedle; nahajamo jih v naših volilnih redih. Tudi v tej zbornici nahajamo zastopnike plemstva, to so veliki zemljiščni posestniki, zastopniki mest in, če hočete, plemiško-svo-bodni, trgovinskih zbornic, potem polusvobodni, to je kmetskih občin, in tudi tukaj ne nahajate velikih množic ljudstva, katere so brez dedščine, ali, da govorimo z izraženjem fevdalne dobe, kot nesvobodne. Zato, da je to resnično, navedem naslednje.
Kraljestvo češko pošilja 92 poslancev, od katerih voli 452 posetnikov posestev deželnih desk 23 poslancev,' 186 trgovinsko zborniških sovetnikov 7 poslancev, 9284 mestnih volilcev 32 poslancev in 263.460 volilcev kmetskih občin le 30 poslancev, in vrhu vtega je še nad 1,200.000 polnoletnih državljanov na Češkem, kateri so polnopravni, ali nimajo nikakega prava, poslati tudi le jednega poslanca v to zbornico Kaka razlika je po takem med prejšnjo stanovsko ustavo in zastopstvom
in sedanjim ? Nikaka, kajti tudi sedaj imamo le stanovsko ustavo. In ako vprašamo po načelih, katera se izražajo tukaj, vidimo, da je jedino in zgolj samovolja. Samovolja je rdeča nit, ki se vleče po našem volilnem redu na vse strani. Ako poštevamo davke, vidimo, da plačuje Češka 277« milijonov neposrednih davkov. Od teh plačuje veleposestvo 4,500.000 gld., meščani 10,500.000 gld., kmetske občine 12,500.000. Ker pošiljajo zemlji-ščni veleposestniki 23 poslancev v zbornico drž. poslancev, meščani 32 in kmetske občine 30 poslancev, pripada jeden poslanec veleposestva na 182.000 gld. davka, 1 poslanec mest na 322.000 gld. davka in 1 poslanec kmetskih občin na 410.000 gld. Ali velja goldinar davka mest in kmetskih občin le polovino ali še manj, nego veleposestva?
Potem razmotruje utemeljitelj svojega predloga število volilcev in razmerje k številu voljencev. Pri poslednjih volitvah bilo je tako-le: 45 fideikomisnih posestnikov voli 5 poslancev, torej 1 posl. na 9 volilcev; 407 nefideikomisnih veleposestnikov voli 18 poslancev, torej 1 posl. na 23 volilcev; 186 komornih sovetnikov voli 7 poslancev, torej 1 posl. na 27 volilcev; 92.841 mestnih volilcev voli 32 posl., po takem 1 posl. na 2900 volilcev; 263.460 kmetskih obč. volilcev voli 30 posl., torej 1 poslanec na 8700 volilcev ; naposled je več nego 1,200.000 polnoletnih državljanov moškega spola v češkem kraljestvu, ki v obče ne volijo nobenega poslanca.
Zakaj so te razlike ? O fideikomisnih posestnikih moremo trditi, da imajo zaradi tega veče politiško pravo, nego ostati zemljiščni veleposestniki, ker so le užitniki, ne pa lastniki, in ker ima uže do 80 odstotkov v drž. zboru sedež in glas. Zakaj pa da ima 23 zemljiščnih veleposestnikov volilno pravo, kakor 2920 mestnih ali 8700 kmetskih volilcev, kdo bode mogel kedaj to razslediti ? Ako si n. pr. Leop. Pollak kupi posestvo Stebnovice, imt. toliko politiških prav, kakor 100 meščanov ali 400 kmetskih prebivalcev, on ima n. pr. toliko politiških prav, kakor vsi meščani bližnjega mesta Selčan. Ako bi si bil pa za isto ceno kupil hišo v Pragi ali posestvo dež. deske, imel bi le toliko prav, kakor drug meščan Selčanski. S čim si je torej Leop. Pollak pridobil več pol. prav, nego drugi mestni in kmetski volilci ? S tem, da si je kupil posestvo dež. deske. Torej vidimo tukaj, da s pridobitvijo posestva se pridobi tudi previligovano politiško pravo, da je isto pravo združeno s posestvom, da se prenese s posestvom, da je privilegovano pol. pravo sestavina posestva, katero pravo se kupi s posestvom.
Stvar pojašnjuje govornik tudi s pogledom na deželni volilni red češki, potem, prehajajoč k trgovinskim zbornicam, trdi, da o njih se ne more reči mnogo. Tu se načelo, da sme vsak državljan voliti samo jedenkrat, totalno prekopicuje, in sicer jedino zaradi tega, da dobiva liberalna nemška stranka nekaj mandatov. S tem so postale trgovinske zbornice predmet bojev polit, strank, in to iz robate sebičnosti. Take sebičnosti bi se bila dolžna čuvati polit, stranka, a nemška liberalna stranka kaže ravno s tem, da se njen obstanek, njena velikost snuje in vzdržuje jedino s samovoljo, in da torej nima podstave v ljudstvu. Ali ona misli, da je to skrivnost; zakaj bi torej opuščala ta privilegij ? No, naša dolžnost je, kazati na to, in dokazati njeno slabost, in to zaradi tega, da dokažemo zajedno, s kako ne-jednako mero se meri v našem volilnem redu posamičnim narodnostim. Ako poštevamo razmere pojedinih
strank te zbornice, vidimo: klub Združene nemške levice šteje sedaj 112 členov in naša stranka le 39 členov. In vprašajmo, koliko volilcev štejejo okraji, ki so volili onih 112 poslancev levice, in oni okraji, ki so poslali nas v to zbornico ? Ali je tudi razmerje skupnih volilcev teh okrajev drugih k drugim, kakor 112: 39? Kdor bi verjel to, ne poznal bi Cislitavije. Okraji, ki so volili onih 112 členov nemške liberalne levice, štejejo okolo 270.000 volilcev, in oni okraji, ki so poslali nas semkaj, pa okolo 230.000. Torej predstavljamo mi 39 tukaj 8 devetin volilcev, osem devetin • državljanov, kakor onih 112 poslancev levice ali prav za prav, ako ima onih 270.000 državljanov pravo, semkaj poslati 112 poslancev, imelo bi tudi 230.000 volilcev, ki pošilja doslej semkaj samo 39 poslancev, takisto voliti 99 poslancev. No, naš volilni red določuje nekaj drugega, in to zaradi tega, da je nemška levica zastopana tukaj trikrat tako močna, kakor jej pristaje. Ali je to pravično ?
Analogne nejednakosti dokazuje govornik v razmerju med mestnimi in kmetskimi volilci raznih mest in dežel. S številkami je tudi razkril, da na Češkem se je 12 okrajev s 173.882 prebivalci češke narodnosti prištelo k nemškim volilnim okrajem, da se je 12 čeških okrajev konfiskovalo za nemške okraje, da so prišli češki prebivalci teh okrajev ob svoje zastopstvo. Tudi tukaj, pravi on, nima vlada časa, da bi predložila volilno predlogo na to stran na podstavi punktacij.
Nadalje razklada, da, ko bi obveljala volilna reforma grota Taatfeja, bi se v Galiciji, Bukovini, Dalmaciji volilci poprečno pomnožili od 40 do 50 odstotkov, na Češkem pa za 300 odstotkov.
Kar se dostaje nesvobodnih državljanov, vpraša govornik, zakaj se izključuje 5 milijonov polnoletnih državljanov od volilnega prava ? Zakaj ? Država zahteva od državljanov mnogo, sosebno krvni in denarni davek. Krvni davek pa je važneji. Glede denarnega davka je stvar pa taka. Ako plačuješ davek od tega, česar ne potrebuješ za življenje, imaš velika politiška prava; ako pa daješ državi od tega, kar potrebuješ neizogibno za življenje, imaš manjša politiška prava; ako pa žrtvuješ zdravje in življenje za državo, nimaš nika-kega volilnega prava. Tu je proporcija; čim manj daješ državi, toliko večo pravo ti daje država, in čim več jej žrtvuješ, toliko manj dobivaš od nje, in ako se ves žrtvuješ državi, ne dobiš nikakega prava. Ta maksiiBa je pristno avstrijska; kajti rabijo jo tudi drugače; da pa je krivična, ni nikakega dvomljenja.
Ako pa uže jemljejo v podstavo merjenja prav denarni davek, zakaj bi jemali le neposredne in ne tudi posrednih davkov v podstavo ? Neposredni davek znaša za 1893 leto 107,000.000 gld., posredni pa 286,000.000. Govornik dokazuje, kako prav za prav se ves davek naklada delavskej sili, na široke množice. To je drastično dokazoval pozneje tudi posl. dr. Kronavvetter. Govornik pa pravi: Tu se daje bogatinu, celo če ne plačuje davkov, volilno pravo; ubožcu, celo če plačuje davek, pa nobeno pravo. S tem, da so pri našem volilnem redu postavili nasprotje med bogatimi in ubogimi, so napravili iz tega vprašanje, ki bi imelo biti zgolj politiško, socijalno in gospodarsko vprašanje, in so je spravili tje kamor ne spada. S tem so je postavili za državni red na najopasniše mesto. Ni treba biti socijalistom, da obsodiš tak princip; vsak nesebični človek, vsak pravi kristijan mora zavračati ta princip. Liberalna stranka
je spravila ta princip v naš volilni red. Zajedno je sklenila drž. zakon o jednakosti državljanov in zajedno naš državnozborski volilni red, ki je zasmeli jednakega prava. Naš državnozborski volilni red najbolje ilustruje mišljenje in stremljenje te stranke.
S pogledom na navedeno pravim : Državnozborski volilni red ne more se dalje vzdrževati, in vprašati je treba, s čim naj se nadomesti. Ker je volilno pravo po-litiško, vsem polnoletnim državljanom pristajajoče, mora biti isto obče ; ker imajo dalje vsi državljani pred zakonom biti jeduaki, je jasno, da. ako se ima jednakost izvršiti po zakonu v zakonu, more se državnozborski
volilni red zasnovati jedino na osnovi jednakega občega, volilnega prava. Zaradi tega smo predložili svoj predlog, kateri priporočamo, da se sprejme. Veseli nas, da je vlada v svoji volilni reformi pripoznala volilno pravo kot obče; obžalujemo pa, da je pri tem pozabila državni osnovni zakon o jednakosti državljanov. Naše volilno pravo v Cislitaviji se opira na moč, ne pa na pravičnost; vstvarite jedenkrat zakon, ki se opira na pravičnost in jednakost. S tem sklenem.
Ker so se vrstili nadalje še na mnogo strani važni govori o volilnem pravu, priobčimo še več tega, kar je bistveno in znamenito.
Iz Krče vinskih potočni c.
ELEGIJA.
Jasno je bilo nebo in čisto ko virček poci skaloj,
Megljice tanke nikjer ne bi ugledal na njem. Glasno se sliši povsod veselo rožljanje klopotcev.
Trta je polna sadu, smeje kraj grozda se grozd; Blagoslov jo je objel, obeta obilo trgatev,
Kmet se nje že veseli; nje veseli se gospod. Kakor premaga večkrat med živniki zloba dobrote ;
—	Človek od dobrega, ali, zlemu naklonjen je bolj. — Tako sedaj so črne megle pokrile vedrino.
—	Tinina svitlobi še ni bila prijateljica. — Listje šušnja, šumeče, šumi po drevju v jeseni,
V zraku vihar je gospod, hlapcu na zemlji je strah. V meglah dudnja in holilja, ropoče, prašči in škrebeče,
Bliža se groza, trepet, toča pelisne na tla. Kupoma ploska z neba ta gadna peklenska nesnaga, Tolče, pobija strašno; led se po zemlji blešči.
Gorje, ubogi kmet, gorjž t Gregorčič,
Vse je pobito okrog, in tu pa tam padati vidiš Jagode vinske na tla, ljudstvu solze na obraz.
..Morda bil danes je spet črni dijak tukaj v bližji ? Morda ga trapil je glad, mleka si prosil je kje?
Nikdo pa ni mu ga dal, zbok tega naredil je toče, Spravil okolico vso grozni nesreči je v pest."
„,,V jutro, ko sejat sem šel, na cesti sem srečal človeka, Bil mi je čisto neznan, črni imel je klobuk,
Dolgo je suknjo imel, pod pazuhoj nesel je knjigo, Šel je počasno na hrib, gori na. Strmu postal,
Knjigo debelo odprl, v njej dolgo in dolgo je čital."" „To je bil črni dijak, da bi popihal ga vrag!"
Take besede sem cul govoriti modra dva moža, Nisem znal, bi se smejal ali pretakal solze.
Tožen sem dalje odšel, misleč na grozensko nesrečo, In na ubogi moj rod, ki neprestano trpi.
Božidar FlegeritL
JPrivet (pozdrav) Francozom ruskega kmetica.
Брадчнки французн Бутте' В'кчно наагв Друзша2. Мм простшш3 ВамЂ Невзгодн Наполшнова Походи*. Буднмг5 В'Ј;чно житб и В^селитвсз, Брататса, Дружптсл, В^чннмђ мцрамх наслаждатвса.
Пуств знаготв нашн не ДрузЈпн
Что Велпка Poccia, Могуча п Силвна,
ФрашЈЈа богатаа Страна6,
НепогнбнетЂ ннкогда!
Братја ii Друзмл простигћ
Велпкаго Челов^ка Фердинанда
.lecenca старнка..... ПроеголtodvHb Росстнит.
1 будБте — bodite, 1 друзБл — prijatelji, 3 odpustili, * radi rime-похода — vojske (Feldzug), 5 будемг — bodemo,
Ta pesem Mošla je na Francosko iz Rusije po naslednjem adresu: „Bi Комитетг Встречи Руескихх Мораковг B'l Тулони, Распораднтелк)". Kakor vidite, pravopis „prostoljudina Rossijanina" hroma, precej hroma (v l-l strokah z adreso je celih 38 pogreškovj ruski pravopis je težaven); to pa nič ne de, važna je le misel, katera se skriva pod btikvo (črko), katera je sama po sebi mrtva.
8 dežela.
Misel pa je živa i zdrava i jasno svedoči, da narodna modrost ne odstaja od inteligentnega navdušenja, t. j. v sočutja k Francozom se je ruski narod zjedinil v jedno celoto, c jedno veličino-. „Rusija je velika, mogočna silna..." I menda bi res našim nedrugom ne škodilo, ako bi si to vrlo zapomnili, zarezali bi ši — no če tudi na nos!	* Božidar Trorcov.

P I R.
Na veselem življenja piru	Pir življenja igra veselo	Mračne misli, bežite sitne,
Kjer smo gostje veseli mi,	Tu mi gostje gostimo se.	Ne kalite veselja nam!
Nisem dal si pokoja miru:	Kdo bi mislil na smrt, na belo,	Misli kličemo slavodobitve,
„Naj se duša razveseli!"	Ko take veselimo se?	Slava mislim veselim vam!
Cim naj jim slede veseli	Na veselem življenja piru.
Na tem piru življenja!	. Kjer smo gostje veseli mi,
Naj vrste se dni srečno — beli,	Nisem dal si pokoja, miru :
Zlati dni brepenenija!	„Naj se duša razveseli!"
—st—
Iz poezij M. J. Lermontova.
Зав^цаше.
Наедшгк сћ ходого, брахт>, Хогбл!, бн a нобнхБ : • Ha CB'ti'1; мало, говорлта, Мнк оетаехса жнтг>! Покдешв екоро хш долои : Слохри-жх.... Да что! »oeii судвбон, СказатБ ло правд!;, оченв Нукто не озабоченг.
A еслн cnpocuni кхо-ннбудБ... Ну, кхо-бн нн спросшгБ, — Скажн гогб, что на — вилетЂ bi. грудв !1 нулеи ранен-б бнлг ; Что уиерт> честно за цари, Что плохи нашн лекара, II 410 родному крак Ноклонб a посБмам.
Отца и матБ sroio едва-лв ЗаетанешБ ш вх жпвнхт, . .. НрнзнатБСп. право, било-бг жалв Мн'1> опечалитБ нхђ; Но еели кто пзђ ннхг и жнвђ, Скааш, что н пиеатв .тћшшт,, Чхо полк'Б в'Б походт, послалп, II чхобг мени не ждали.
Сос-кдка еств у нцхгб одна ... Как-б вспомвшпт,, какт, давно РазеталисБ.. . Обо ami она Не спросигБ ... Вее равно, Тн разкажц вскј иравду eii, Нусхаго сердца не жалМ IIvcKaii она поплачехЂ ... Eii ничего не значихг!
Izvirnik.
Oporoka.
Na samem, brat, bi jaz s Kad pogovoril se: Na svetu malo, pravijo, Bom tukaj živel še. Domov se pelješ kmalu ti, Le pazi . . Kaj ! saj mi skrbi Za mojo tu osodo Imeli malo bodo.
Pa če povpraša te kedo . . . Naj vpraša ta al' ta, Povej jim, da zadet s krogljo Sem ranjen bil v prsa ; Da sem za carja častno pal, Da ni zdravnik pomoči dal; Naj rodni kraj od mene Pozdrave prime iskrene.
Očeta, mater komaj ti Tu najdeš še živa, Pa res, to mene žalosti, Ce glas ju vzruja ta, Pa če iz nju še kdo živi, Povej, pisati ne mudi Se mi, da polk na vojski je, Da naj bi ne čakali me.
Znajo tam sosedo si . . . O, pomni, davno sva Razšla se . . . In kaj ona bi Vprašala . . . Dragica ! Resnico vso povej jej ti, Saj nje, puste, to ne boli. Naj le se malo zjoka, Saj lahko se nastoka.
teboj
Опор^ка.
Ha санек, брах, 6bi из c Teooii Рад поговорнл ед : Ha cbiiv мало, прав1ж Бжм хукаи жпв$д ше. Долов е* пелвеш кмалу хи, Ле пазн . . . Kaii! caii мп скрби За Д01Ж ху осљдж Их£ли .чало бждж.
11а че повпраша х* кедо . . . Haii впраша ха алх ха, IIoBiii na, да задћх с кржг.иА Сем ранвен 6б1.х в прса; Да сел за дарн часхно пал, Да н4 здравнпк помочи дал; Haii родиБш Kpaii од лене Ноздраве lrpirae искрене.
Очеха, махер комаи хб1 Ту иаидеш ше жнва, Па ptc, хо мене жалосхи, Че глас к> взрун ха Па че ш нјо ше кдо живи, IIoBtii, писахи не лудн Са мп, да полк на BoiicK-h Да Haii бн не чакали кд.
ПлаБА хал сжсбдж сп . . . 0, полпи, давно сва Разшла 1'л . . . Ин Kaii она би Впрашала . . . Драгица ! РЗјснпцл; bc.v. nobiii nii хи Caii ннк, пусхе, хо не болн Haii ле сл лало звока, Caii лахко с* насхока,
Ламурскш
Ђлагодарноств мало знаемг ли Славаие: Ждалн нолоЈци ми Ц'(;.ше в4ка . Мало огб себа : и вт> такомг само ooaiani Мн проигривали часто шњ всегда.
И сл'1шои суд1,'к мм ЈгЈ;ра бнли шгбпн: Горвши ошјтђ насв еце не проучнлг, И надеждн напш все еце не.гћим, II сало обланЂ теперв еце налг мплђ.
В'крцхЂ все еце коварству ин чужому, Btpa вб брата не окр^пла, все слаба. Правда, Богђ одинђ лпшб в^даетг, кђ каколу Жребш идемг, что носитђ нам-в судвба?
Все жб одно теперв зш знатв ужв можемЂ: За вс4 жертвн ir за братскуго лгобовв Мн мен'1;е усего самимЂ сеСЉ поможемг, Еслн 51 ki пеблагодарки будемх вновб.
Фр. ЦелесгинЂ.
N a
Svega, svega po svijetu blaga, Žuta zlata i kamenja draga Gospodarom stvorite me ;
|
Sviju, sviju zemlje sve vladara, Silenijeh, svemogučih cara Prvima carem viknite me ;
U višinam nebeskoga sjaja, U divotam, u blaženstvu raja Prema Njemu smjestite me :
Zaman, zaman bilo sve bi. Nigdje. nigdje mira sebi NašO ne bi;
njeno ш g r o 1
Nit u raju za me slada, Sve blaženstvo more jada Za me sada;
j
Što imadoh, kam studeni	|
Sve jer krije, grob ledeni Milku meni. —
Vaj da mine, ljuta bol, Da s' izbavim toga bada, Umrijeti za me bi sada Sladko bilo, sladjano tol -
Tihi gdje je boravak njoj. Tihi tamo boravak meni. Ah. do moga ležaj njeni Te do njena ležaj moj —
U.
Iznad mlada groba dva, U srijedi je'dan kamen. Ljubavni sveti nama plamen Neka znade zemlja sva — —
Ali sam roda hrvatskega, Eoda nesretnoga ; Pod nebesi gdje nesreča Od hrvatske veča ?
Ali sam roda hrvatskega, \ Pioda patničkoga;
Pod nebesi tko li pati Divno ko Hrvati ?
Ali sam roda hrvatskega, Roda robovskoga — Žiti hoču tome rodu Zlatu za slobodu.
Dr. A. pl. Budisvoj.
з-—$><&—^
ЧвМТј ЛН)ДИ HMBbl ? —
РазсказЂ Д+,ва Толстого. —
VII.
И говорнтг Семенг Михаи.тк:
— Взлтв-то взлли работу, да какг 6bi намт. б$дн не нажитв. Товарг дорогои, a баршп, сердитм. Какг бн не ошиблтвсл. Ну-ка тн, у тебл и глаза поостр-te, да и вђ рукахг то бо-тњше моего снаровки стало, на ка-мкрку. Кроп товарг, a a головки дошиватв буду.
Но ослушалсл Михаила, взллг товар барскш, разо-стлалг на стол'ћ, сложплђ вдвое, взллђ нож'б п началг кронтв.
Подошла Матрена, гллдитт,, какт> Мпхаила кроитг, и дивитсл, что такое Мпхаила дг);ластг. Прпвикла ужт, ц Матрена кт, саиожному д1;лу, гллдптђ и впдптг, что Миханла не ио-сапожному товарг кроитг, a на круглне внргћзаетт..
ХотФ.ла сказатв Матрена, да думаетЂ ceof.: „лолжно, не понала а, какЂ сацогп барину шптв ; должно, Миханла лучше знаетЂ ; не стану л^шатвса11.
Скроплг Михаила папу, взллђ конешд. и сталг сши-ватв не ко-сапожному, в'в два конца, a однпмђ кондомћ, какт, босовики швгогв.
Подпвиласв u на зто Матрена, да тоже мЉшатвса не стала. A Михаила все швет'в. Стали цолудноватв; нодннлсл СеменЂ, смотритг: у МихаилБ! пзгв барскаго товара босовикн ciuiitbi.
Ахнул-в СеменЂ. „Какг зто. думаетг, Мнхавла годб ц4лни жплђ, не ошибалсл ни вг челт>, a теперв б^ду такуго надг1;лалт„ Барпнг саиоги внтлжнне на ранту за-казнвалг, a онђ босовики сшнлг безт, нодошвм, товарт. испортилЂ. КакЂ л теперв разд-ћлагоев ст. барипомт,? То-вару такого не напдешв1'.
Zakaj so ljudje živi?
Preložil M. P. — (Dalje.)
vii,
In reče Semen Mihajlu:
— Vzeli smo delo, a da bi s tem le nesreče ne doživeli. Blago je drago, a gospod je hud. Kako bi se ne zmotil. Nu, ti imaš bistrejše oči, a tudi v rokah si spretnejši od mene, na mero. Beži blago, a jaz bom prišival gumbe.
Ni slušal Miliajla, vzel je gosposko blago, razgrnil je na mizi, zložil na dvoje, vzel nož iu začel krojiti ali rezati.
Pristopila je Matrena, gleda, kako reže Miliajla ter se čudi, da dela tako. Privadila se je tudi ona čevljarskega dela; gleda in vidi, da Mihalja ne reže blago čevljarski, temveč na okrogle kose izrezuje.
Hotela je Matrena reči a misli si: možno, da nisem umela, kako je treba sešiti gospodu čevlje; možno da Mihaljko zna bolje; ne bom se mešala."
Razrezal je Mihajlko par, vzel konec in začel vkup šivati, a ne čevljarski v dva konca, temveč jed-nim koncem, kakor šivajo opanke.
Začudila se je tudi temu Matrena, a vendar se ni začela mešati. A Mihajlko le šiva. Pričeli so kositi; dvignil se je Semen in vidi: Mihajlko je iz gosposkega blaga sešil opanke.
Vzdihnil je Semen. „Kako to, misli, celo leto ni Mihajlko zmotil se v ničemur, a sedaj je tako nesrečo napravil. Gospod je prepovedal čevlje ob krajih široke, a 011 je sešil opanke brez pete in blago pokvaril. Kako se opravičim gospodu? Takega blaga ne najdeš."
II говорнтЂ oin, Млхапл$:
—	Тн что же зто, говорита, мплал голова, над-ћ-лалг ? Зар-кзалх тн мепл. Б1;д), барлнг сапогп заказнва.та, a тб1 что спшлђ ?
Толвко лачалх онђ виговарпватв Мпхал.т6, грохг вт> колцо у двери—стучитсл кто-то. Гллнули ВЂ окно : верхомт. кто-то пргбхалг, лошадг, прнвлзиваетт.. Отперлн : входитђ тотт, самшг малип отг барппа.
—	Здорово!
—	Здорово, чего надо ?
—	Да вотг баринл прпслала обт> сапогахв.
—	Что обт> сапогахЂ ?
—	Да что обг сапогахт, ? Сапои, не нужно барину. ПрнказалЂ долго житв барпнг.
Что тн ?
—	Отђ васЂ до дома не до-ћхалт,, вћ возк4з h iio-мерт,. ПодтЉала повозка кт, дому, вицлп внсажнватв, a онђ, какЂ кулв, завалллсл ужт, и закочен&тв, мертвни ле-житђ, наснлу изђ возка випросталн. Баринл п ирлслала, говорнтЂ: „Скажи тм сапожлику, что бнлх, молх, у васг баринх, сапоги заказивалт, п товарг оставилт., такЂ ска-жи: сапои. не нужно, a чтобн босовнки на метерваго по-CKop'he лзђ товара сшилђ. Да дождисв, пока сошвмтг, и сђ собол босовпкп црпвези". Вотт. л npiixa.TB.
Взллг Мпханла со стола обр^зкп товара, свернул-в трубкол, взллђ п босовпкл готовне, целклулЂ друг'1, обг друга, оитерт, фартукомЂ п лодалг малому. Взлл-в малнп босовикп.
—	ПрошаПте, хозлева! часг добрвш !
VIII.
Прошелг п еш,е годг, л два, л жлветг Млхалла уже шестол год-в у Семена. Живетг иопрежнему. Нлкуда ле ходптђ, ллшплго пе говорлтт, л во все времл толвко два раза улнбнулсл: одпнђ разх, когда баба еиу ужп-натЂ собрала, другоп разт. ла барпна. Не ларадуетсл СеменЂ па своего работнпка. И ле сдрашиваетЂ его болвше, откуда онх ; толвко одного болтсл, чтобн не ушелЂ отђ пего Млхалла.
Опдлтђ разх дома. Хозллка вт. печв чугунн ставигв, a реблта ло лавкамг б^гаготх, вт. оква гллдлтђ. Оемелг точаетх у одного окла, л Млхалла у другого каблукт. лаблваетЂ.
Подб^жалт, малвчлк-в ло лавк1; кђ Михаил4, оцерсл ему па плечо л гллдигв вђ окно.
—	Длдл Млхалла, глллв-ка: купчлха сђ д^вочками плкакЂ кђ ламЂ идетЂ. A дквочка одла хромал.
Толвко сказалЂ зто малвчпк, Мпхалла бросллт, ра-богу, перевервулсл кђ окну, гллдитђ ла уллцу.
II удлвплсл Семенх. То шшогда ле гллдлтђ ла уллцу Мпхапла, a теперв прппалг кђ окву гллдитђ ла что-то. Логллд-ћлг п Семенг вт, окно: влдптђ, вцравду пдетх женцпна кт> его двору, одф.та чпсто, ведетх за ручкп двухг д1;вочек'1. вг шубкахг. вт> платочкахЂ ковровмхх.
In reče Mihajlu :
—	Kaj si to, pravi, dragi moj, napravil ? Ugonobil si me. Gospod je ukazal čevlje, a kaj si ti sešil ?
Jedva je začel karati Mihajla, zaškripala je kljuka v durih — nekdo trka. Pogledali so v okno : nekdo je prijahal in konja privezuje. Odprli so : vstopil je baš oni gospodov sluga.
—	Zdravi!
—	Zdravi! česa je treba ?
—	Gospa je poslala po čevlje.
—	Kaj po čevlje ?
—	Kaj je s čevlji ? Čevljev ni treba gospodu. Umrl je.
—	Kaj praviš ?
—	Od vas do doma ni dospel, na vozu je umrl. Prišel je voz do doma, šli so ven, da bi mu pomagali izstopiti, a on, kakor hlod, iztegnen in trd, leži mrtev; s težka smo ga spravili z voza. Poslala me je gospa rekši: „Povej čevljarju, da je bil pri njem gospod, ki je ukazal čevlje in pustil blago ; torej povej: čevljev ni treba, a da bi takoj sešil iz blaga opanke za mrliča. Počakaj, dokler jih ne sešijejo in prinesi jih seboj". Evo me.
Vzel je Mihajlko z mize obrezke blaga, zvil jih, vzel tudi dovršene opanke, vdaril drug ob drugi, obrisal jih s predpasnikom in podal slugi. Vzel je sluga opanke.
—	Z Bogom ! Srečno !
VIII.
Minolo je še jedno leto, dve, in Mihajlo živi uže šesto leto pri Semenu. Živi, kakor prej. Nikamor ne ide, nepotrebnega ne govori nič in ves čas se je le dvakrat nasmehnil: prvikrat, ko mu je dala žena večerjo, drugikrat gospodu. Ne naraduje se Semen svojega delavca. In ne poprašuje ga več, odkod je; le nečesa se boji, da bi Mihajlo ne šel od njega.
Sede nekoč doma. Gospodinja stavi v.peč litine, a otroci tekajo po klopeh in gledajo v okno. Semen šiva pri jednem oknu, a Mihajla .pri drugem nabiva peto.
Pritekel je deček po klopi k Mihajlu, oprl se mu na rame in gledal v okno.
—	S trije Mihajlo, poglej: zdi se mi, da gre kup-čevalka z deklicama k nam. A jedna deklica je hroma.
Jedva je deček to rekel, odložil je Mihajlo delo, obrnil se k oknu in gledal na ulico.
In Semen se je začudil. Nikdar ni gledal Mihajlo na ulico, a sedaj je skočil k oknu in gleda nekaj. Pogledal je i Semen skozi okno: vidi, v resnici ide k njegovemu dvoru praznično oblečena žena in vede za ročici dve deklici v kožuheih in platneni obleki. Deklici
Д^вочки одна вг одлу, разузлатв делБзл. Толвко у однои лгћвал дожка иоцорчена — идегБ прштдаетг.
Взошла жешцлла на крллцо вђ сћни, овдупала дверв, цотлнула за скобку — отворлла. Нролустила впередг двухг д^вочекЂ и вошла вт, избу.
—	Здорово, хозлева!
—	ПросимЂ милости. Что надо !
С-ћла жел!цлпа кг столу. ПрлжалпсБ кђ леи д-ћвочкл rt, кол-ћли: лгодел чудлтсл.
—	Да вотг, дЗшочкамт. на весну кожалне башмачки
сшнтб.
—	Чво же, можло. Не шлвалн мн маленвкихг та-кихг, да все же можно. Можло ралтовне, можно внво-ротвне на холсгк Вотт. Михаила у мена мастерг.
Оглллулсл Семент, ла Михаллу п видптг: Мнханла работу бросилт., сидитт,, глазЂ не сводитг сг д-Јћвоче**.
11 лодлвилол Семенг на Мпхаилу. Правда, хороши д-квочкн: черноглазенБгал, пухленвил, румлненБгал, и шубки, ii илаточки на ннх% хороине, a все не полметг СемедЂ, что онт. такг лригллднваетсл па лихђ, точло знакомнл OHri ему.
Подивилсл Семенг, u стал-в сђ женшлнои толковатв
_ рлдитвсл. Иодрлдилсл, сложилђ игћрку. Подллла ee6t
жешцина ла код^дп хромелБкуго и говорш-Б:
—	Вотђ с7. зтол дв^ Н'1ћрки снимп, на кривелБкук) ножку одинђ башмачекг сшел, a на прлменвкук) — три. У дцх'Б ножку одинаша — одна вђ одлу. Дволни oni;.
Оилл-б Семен-Б м1;рку и говоритт, ла хроменБкуго:
_ Сђ чего же ато ет, неи сталосв ? Д'1'.вочка такал
хорошал. Сроду что лп?
ЕЊгг, матв задавила.
ВстуииласБ Матрена, хочетсл еи узнатв, чбл такал жепцина п чбп д&ги п говорптг:
—	A тбг разв1ћ 1шђ не матв будешв ?
—	Д не натЂ ијгб п не роднл, хозлгошка; чуж1л
вовсе — прјеммши.
—	Не свои д"ћти, a какт, жал^ешБ.
—	Kara. jint ихђ не жал^тв, л ихг об^ихг своего грудБИ внкормила. Свое бнло д^тшце, да Богђ прибралг; его такЂ не жал&та, какт. ихг жа.г1;к>.
—	Да чјл1 же onlf?
(Продолжеше будегв).
ste obe jeduaki, razločiti ni jih možno. Le pri prvej je leva nožica pohabljena in krevsa.
Stopila je žena na predstopnice v lopo, otipala duri, potegnila za zapah — odprla. Pustila je deklici naprej in šla v kočo.
—	Dober dan, gospodarji!
—	Prosimo, kaj bi radi ?
Sedla je žena k mizi. Stisnili ste se jej deklici v koleni : ljudi se bojiti.
—	Nu, deklicama sešite za spomlad čevljičke iz
kože.
—	Kar bode možno. Nismo šivali tako majhnih, a vse je možno.
Ozrl se je Semen na Mihajla in vidi: Mihajlo je delo odložil, sedi, očij ne premakne z deklic.
In začudil se je Semen Mihajlu. Resnično, lepi deklici ste : črnooki, okroglolični, rdeči, in lepa sta ko-žnhiča in platneni obleki, a Semen le ne umeje, čemu jih opazuje tako, kakor bi mu bili znani.
Začudil se je Semen in začel se pogovarjati z ženo — pobotavati se. Pobotal se je, zložil mero. Dvignila je žena hromo deklico na kolena in rekla :
—	S te vzemi dve meri, po krivej nožici sešij jeden čevljiček, a po ravnej — tri. Obe imati jednaki nogi. Dvojčki ste.
Vzel je Semen mero in vpraša o hromej deklici :
—	Kako se jej je to pripetilo ? Deklica je tako lepa. Od rojstva li ?
—	Ne, mati jo je pohabila.
Vstopila je Matrena in hotela zvedeti, čegava je ta žena in čegava sta' otroka ter reče :
—	Nisi-li jima morda ti mati ?
—	Nisem jima ne mati, ne sorodnica; tuji ste povsem — pohčerimi.
—	Nista tvoja otroka, a kako se ti smilita.
—	Kako bi se mi ne smilili, obe sem s svojimi prsi izredila. Imela sem dete, a Bog mi je je vzel; ono se mi ni tako smililo, kakor se mi smilite ti dve.
—	A čegavi ste?
(Dalje pride).
Značaj narodnoga junaka u južnih Slovjena.
Študija po narodnim pjesmama.
Kad govorimo o poglavitim motivima, koji sile junaka naše narod, pjesme, da zapodjene kavgu, da se sveti nemilom tlačitelju, ne možerno nikako mimoiči, da barem ne spomenemo predmet., o kojem pjeva gotovo večina narod, pjesama na dugo i široko, a to je: že-nidba junaka, ili bolje : otmica djevojačka. I ta važna
sgoda u životu čovječjem, taj stožer, na koji je prislo-njen sav narodni život, ne može minuti u životu našega junaka sretno i mirno, več, prema karakteru i dostojanstvu junakovu, uz tutanj pušaka, zveket sabalja i bljesak sjajnih džeferdana. Crnakrvca odurnoga narodno g tlačitelja treba da posveti junakovo rodjenje, nje-
govu ženidbu kao što i jnnačku smrt; bolni vapaj, groz-ničavi jauk nejake turške djece i zakukuljenili bula — služi njemu mjesto bubnja, frula i talambasa; a žarki plamen turskog dvora — mjesto sviječa i silnih bakalja! To mu je život, to sudbina — da ga od Todjenja do groba uvijek prati: jauk, vatra, krv. Zaista: „Junaku baš je kob, da njemu pute mrtvaci utira!" (Markovie : Karlo Drački V. 3). — Nu i to je posve prirodno.
Kad junak traži djevojku prema sebi, s kojom bi htio i mogao proživjeti svoj težki ali slavni vijek, nije čudo, ako bira i izbira, jer je težko naci ono, što on traži: krjepost i Ijepotu, a u jednom istom stvoru. Kad ju je napokon našao i nje se zaželio, eto jada, jer je več ili izprošena (jer je takih djevojaka malo, pa se svaki za nje otimlje) ili je roditelji ne dadu dobrovoljno; a njemu, koji ne odustaje od namišljenega cilja ma si i glava usijao, ne preostaje tada drugo, več da je na silu otme. Jer je djevojka (u narodnoj pjesmi) ob čno Turkinja — eto boja i pokolja, ili u najboljem slučaju junačkoga mejdana. (M. Šešelj: N. P. I. p. 163. 154. 145. 174. Vuk: III. 33. 6. 18. 26. 75. itd.)
Drugi put je opet junak zadao djevojci vjeru, a ta ga veže na njegovu čast i poštenje jer (kako vele junački serdari o Ivi Senjaninu):
„Bolje nam je poginut' pošteno, Neg ostavit' vjeru u Turkinje
(Sešelj : N. P. I. p. 107.) ili ju je junak izprosio u roditelja, pa ju drugi Turčin preprosio (Šešelj : N. P. I-p. 101. 124. 130. Vuk III. 27. III. 34. itd.); ili je Ture odvelo krščansku djevojku na silu ili prevaru, ili izpro-šenu Turkinju na njen naročiti poziv (Šešelj p. 81. V. III. 35. itd.) itd. itd. Tih je zamršaja sva sila, a svi svršujn na jedno : pobjedom junaka.
III.
Vidjeli smo svrhu, koju želi junak postiči svojim djelovanjem, i poglavite motive, koji ga nukaju, da u pojedinim slučajevima radi. Valja da predjemo na samo djelovanje, na njegove čine.
Več smo iztaknuli, da svako junakovo poduzeče završuje: junakovom pobjedom.
Ta je karakterna črta narodnih junačkih pjesama, da narodni junak uvjek pobjedjuje svoga protivnika. Hoče se tirne, da iztakne fizična i moralna premoč našega junaka nad Turetom, koje se samo po nasilju i neslozi samih krščana uzdržaje u gospodstvu. Baš za to pobjedjuje junak pojedince, da kazni močnog krvnika i da se osveti radi njihovih občih zločina.
Mimo to nagoviješta narodna pjesma, da c'e jednom i sav narod pomodu ovakih junaka nadvladati Tn-rad, kao što sad pojedinac pojedinoga svladava; nagoviješta tvrdu nadu, da če jednom tako slaviti slavlje i ideja, za koju se junak bori, kao što sada slavi slavje sam borac. U istinu, utješna i velebna misao za nevo-Ijnu i potištenu raju!
Dapače, junak nije samo jači od jednoga (na mej-danu ili u kreševu), več je njegova sila tolika, da je kadar raztjerati čitavu četu, poubijati na desetke, dok bi si on tek malo rana dobavio, koje bi tada liječio iduči iz krčme u krčmu. Junački eno Komnen barjak-tar (V. III. 26.) poubija četvoricu golih mejdandžija i pobjegne u goru, gdje se namjeri na čitavu četu Tu-raka sa robljem. Hajkunu, sestru Ibrahima, koju je oteo za Ivu Senjanina, priveže za drvo, trgne mač: „Pa podviknu, što ga glas donosi (Kad podviknu Komnen barjaktare, Sve sa jela lisje opadaše);"
učini j uriš medju Turke i raztjera ih samac na sve strane:
„Svaki beži te na svoju stranu, Ni dvojica zajedno ne beže ;u Tadija, gotovo jošte dijete, (V. III. 27.) pukne i obori tri Tureta : kroz jednoga je zrno proletjelo, a drugoga pogodilo ; kroz ovoga proletjelo i trečega pogodilo. — Tako su eto gotovo svi junakovi čini gole-mi,(Š. 1. c. p. 25. 37. 43. 129. 202. Vuk. II. 52. 44. 29. III. 8. 20. 42. itd.), kao što mu je i jakost van-redna (Šešelj : I. p. 174. V. II. 67.) samo, da se što jače prikaže njegova moralna i fizična premoč.1)
Da se ovrše ovako junački čini, prirodno je, da tuj treba silne hrabrosti, vanredne odvažnosti i pregnuča, ne malene uztrpljivosti, a gvozdene uztrajnosti i nepo-kolebivosti, jer je i protivnik silan i močan. I zaista narodni je junak uzor ovili kijeposti. A kako ne če biti ? Ta najuzvišenije, najsvetije, što ima čovjek u ovoj dolini suza, cilj je njegova djelovanja! Koga ne če oduševiti, ako ima iskre časti i poštenja, krščanska vjera, mila otadžbina? Ako je poganski svijet mogao izviti heroje, koji zadivljuju krščanstvo, zar to ne bi mogao kršcanin kraj tolikih ideala, o kojima stari svijet nije niti slutio, a nekmo li snivao ? Ako je Grk mogao roditi Leonidu, Rimljanin Mucija Scevolu, zar da Slovjen, taj pjesnik, koji sav pliva u uzvišenim idealima, ne bi bio tonili dorastao ? Jest, Slovjen je tornu doras-tao, da on je i nadkrilio Grka i Rimljanina, dok se ponosno koči uz Germana i Španjolca: veči je od Achi-leja i plemenitog Hektora, a dostojan drug Cida i Ro-landa. — U istinu da li može junak silnije izraziti svoju energiju, da izvede nauniljeni čin, nego što, to veli Stojan Čupič (V. IV. 28.), kad progoni turskog ka-petana Memeda :
„Da bi znao da ču poginuti, Ja te danas ostaviti ne ču;"? Je li moguča veča hrabrost i odvažnost, nego kad
1) O čudesnim stvarima, koje gdjekoji tobože historički junaci čine, a koji nas pominju na Herakla, Tlieseja i dr. mithske junakei ne ču ni da govorim, jer idu u bajke, koje su jošte iz poganštine preostale; to su tragovi mitha ili, da bolje rečem, goli mitli zao-djenut u historičko ruho, jer do osoba nema nista u takovoj pjesmi povjestnoga. To su večinom pjesme, koje se nahode na po-četku Vuk. II. knj.
četiri uskoka navale na 300 oružanih Turaka (III. 47.) (V. III. 3. 21. 34. itd.); ili kad jedan samac ide u turško selo, otme usred Turaka djevojku, i kad ga či-tava četa progoni, još ne bježi, več se vrača i s njima se junački bori, kako to čini Ilija Smiljanič (Šešelj I. p. 139.). On sam veli :
„Danas meni puta ne iraada. Dok desnice ne umorim rake, Sv'jetlu čordu ne napojim krvce, Ja je turskoj ne poklonim raci, I s njom moju na ramenu glavu;"?
Je li što ljepše, odvažnije i krabrije, nego kad se još nejako dijete Senjkovič Tadija sokoli, da navali na Turke, dok je sva krščanska četa, da i isti Ivo Senja-nin uzdrhtao i protrnuo videči tursku šilu, i bio nau-man, da okrene pleča :
„A kad začu dijete Tadija, „U djetetu srce zaigralo, „Pa dijete srce slobodilo : „Što si mi se, srce, nplašilo ? „Jednom si se od niajke rodilo, „A drugom češ, srce, umrijeti;" ?
Dapače kao što je narodni junak hrabar i odvažali u napadaju i obrani, tako je uztrajan i nepokole-biv u največim mukama. Njemu je ideja Boga i njegova sveta vjera najsvetijena ovom svijetu; više mu vrijedi nego sav život, i sve njegove lasti i slasti.
Izdaje on ne če počiniti, bilo da mu se nudi svake vrsti blaga i raskoši, bilo da ga se stavlja na najžešče muke. On če podnijeti sve, samo da ostane vjeran svojim idealima, svojim životnim principima. „Ne bojim se ni koga" kliče junak znamenitim riječima, ali odmali nadodaje onu karakterističnu: „do Boga!" (V. III. 1.)
I baš ta riječica: „do Boga" najjasnije svjedoči, da je junak stalan i tvrd, uztrajan i nepokolebiv. Jerse ni koga ne boji, a jer se ipak boji Boga, koji mu je sve, ne može on popustiti, ni krenuti vjerom, jer zna, da ima jači od njega i svili ljudi — Bog, kojega bi time uvrijedio i nagnao, da nad njime (ako ne na ovom, a ono jamačno na dragom svijetu) vrši svoju svetu pravdu. Eto odakle sila našega junaka, odakle njegova hrabrost i nepokolebivost. Krasan primjer nahodimo u V. II. 95., koji navodimo radi ljepote čitav ako i je malo odug.
Glasovita i stasita junaka Stjepana Jakšiča za-robi Cuprilije vezir i dovede ga pred sultana u Carigrad. Caru se tako jako dopadne lijepi momak, koji je bio na glasu sa junačtva, da mu je poniulio vezirstvo nad čitavom Bosnom, svoju vlastitu kčerku i svoje poo-čimstvo, ako se poturči. U istinu večili mu blagodati, Ijepših darova nije mogao dati. Ali ovaj, ako je i znao, da če s nepokornosti izgubiti glavu, ipak junački od-siječe:
„Turški čare, od svijeta glavo ! Nigda ti se ne ču poturčiti Ni odreči od krsta mojega, Ni Hristovu vjeru pohuliti, Da me sjedneš u tvoje stolove, Da mi podaš blago od svijeta; No za vjera hoču poginuti."
Uvrijedjeni u ponosu car pozva več dželata, da mu odsiječe rusu glavu, al'ga odkupi vezir Cuprilije G odi nit je dana bio kod vezira, i ovaj ga izkušavao na sve načine, ali uzalud — Jakšič ostade nepokolebiv. I vezir ga litio pogubits, al' ga opet izkupi novopa-zarski paša, koji gabaciu tamnicu: „Da na gleda sunca ni mjeseca, Ni bijela danka ni junaka; Ne če li se njemu dodijati, Ne bi li se kaur poturčio." Nu i to bje uzaludno. Napokon pošalje jedinicu svoju Hajkunu, Ijepšu od sunca i danice zvijezde, ne bi li ga ona poturčila. Napastovala ga ona svim mogučim ženskim umiječen
—	ali badava, jer bje bez uspjeka. Molila ga napokon da joj obljubi lice, ali joj gordo reče svjestni kršcanin :
„Turška bulo, jad te zadesio ! Ne može mi zakon podnijeti Da kaurin turške bule ljubi: Nebo bi se vedro rastvorilo, A iz neba padnulo kamenje, Ubilo bi i mene i tebe."
Kao uvijek tako proslavi i sada krjepost pobjedu. Hajkuna zaljubljena d.o ušiju u junačkog Stjepana oslo-bodi ga iz tamnice i pobjegne šnjime, da se pokrsti i da mu bude vjernom ljubom. — Da ni najžešče muke ne mogu sklonuti junaka, da popusti, dokazuje nam hajduk Radvica (V. III. 51.). On zapade u tamnicu age Bečira. Da sebe i drugo ve iz tamnice oslobodi, učini se, da je mrtav. Ali aginica ne vjerova, več za-povjedi, da mu nalože vatru na prsima. „АГ je Rade srca jnnačkoga"; „Ni se miče, ni pomiče Rade." Tad mu turili u njedra zmiju otrovnicu, ne bi li se uplašio; udarili mu pod nokte dvadeset klinaca, ne bi li jauknuo
—	aH Rade i tu tvrda srca bio. Tek na krasnu Hajkunu se nasmjehnuo, ali dobra sreča bila, toga nije zapazila Bečir-aginica, paje mislila, da je n istinn mrtav, i naloži da ga bace u more. Tad se on izplivavši osvetio svojim krvnikom. Eto, kako je junak kadar stradati, kako je stalan i tvrd u svojim načelima Pravo veli za to Jerko Latinin (V. III. 41.):
Na to su nas i rodile majke: Jal' dobiti, jali poginuli."
(Vidi još: Šešelj: p. 31. 81. Vuk III. 42. 24. 69. ].), ili još bolje P. Mrkonjič :
Ja ne hranim do šezdeset druga Da mi piju po primorju vino, Ni, da ljube primorske djevojke, Več ja hranim do šezdeset druga Cetovati po planini, pobro, Da ih jedu orli i gavrani. (S. 110.) (Dalje pride.)
Svetozar Hurban Vajanskv.
Nad ogersko deželo kopičijo se v poslednji čas vedno nevarnejši oblaki, in zdi se, da strašna burja ni več daleč. Kakor bučenje groma, razlega se to zmerom v celem madjarskem plemenu, ako se na Ogerskem pre-drznejo Romunci ali Slovaki potegovati se za svoja prava. A Madjari nočejo razumeti teli teženj, nočejo poznati nobenih Romuncev, nobenih Slovakov. »Romunci in Slovaki morajo biti Madjari, morajo pomadjariti se." To-le geslo se izvršuje brezobzirno pri Romuncih in Slovakih kljubu vsem božjim in človeškim zakonom. — Od slovaških roditeljev so Madjari lokavo izvabili na stotine otrok in z raznimi obljubami, da bodo ti otroci dobro odgojeni iz madjarskega denarja, odvedli so jih v južne kraje ogerske ; in kar se je godilo tam z ubogimi otroki, to je vedel do nedavna skoro le Bog sam. Ali zvedel je to tudi svet, pisali so o tem pred nekim časom časniki po vsej Evropi in v Ameriki, da, pisali so o tem tudi madjarski časniki, seveda neresuično. Iz Liptovskega, Trenčinskega in Nitranskega kraja so bili slovaški otroci odpeljani v čisto madjarske kraje, kjer so jih Madjari vzeli ali na delo ali v službo. Usoda teh otrok je bila žalostna. Nekateri so umrli od revščine, nekaterim se je posrečilo vrniti se domii v stanu pomilovanja vrednem, nekateri izmed njih postali so potepuhi in ti, kateri so ostali v tujem kraju, bili so po-madjarjeni. Da, jedenkrat je pustil neki Križan celo trumo plakajočih slovaških otrok na postaji v Debre-czinu, kjer so morali skrbeti uradi za nje, da bi ne umrli od lakote !
Takošni dogodki so bili na Ogerskem možni v našem 19. razsvetljenem stoletju. Strašna ta resnica in mnogo drugega nasilja in madjarske predrznosti je prišlo v javnost zlasti po zaslugi jednega izmed prvih slovaških pisateljev in rodoljubov, Svetozara Hurbana Vajauskega.
Svetozar Hurban Vajansky se je porodil 1. 1847. dne 16. januvarija v Hlubokem v Nitranski stolici. Njegov oče je bil dr. Miloslav Hurban, imeniten slovaški rodoljub in pisatelj. Svetozar Hurban Vajansky je izučil gimnazijo na Nemškem v Stendali (Altmark), potem pa prava v Požunu in v Pešti. Ko je napravil odvetniške izpite, naselil se je v ogerski Skalici. Po bosenski okupaciji, katere se je vdeležil, sprejel je uredništvo slovaških „Narodnih Kovin".
S. Hurban je najboljši pesnik slovaški. Izdal je zbrane pesni „Tatry a može" v Pragi, pa krasne pesni „Z pod jarma". Razun tega je objavil še nekoliko drugih pesnij v raznih slovaških časnikih. Spisal je tudi
Nad Tatru sa blyska, hromv divo biju —■
Nebojte sa bratia, ver sa onv ztratia — Slovaci ožiju!...
dva zvezka povestij ,.Besedy a dumy" in v najnovejši čas je izdal roman „Sucha ratolest". Glavno polje pisateljskega delovanja Vajanskega je njegov časnik „Narodni noviny", v katerem uvodni članki in znanstvene razprave so jako dragocene. Ali baš časnikarstvo je postalo Vajanskemu usodepolno.
Dne 8. septembra 1892. se je imel na pokopališču v Hlubokem odkriti spomenik njegovega očeta, dra. M. Hurbana, ki je umrl 1. 1888. Madjarska policija se je pa bala te „panslavistične" slavnosti, kajti pokojni M. Hurban je bil kot imeniten slovaški rodoljub in pisatelj Madjarom zmerom trn v očesu, in zavolj tega je dala ta dan pokopališče stražiti z žandarji ter prepovedala vsem vstop na pokopališče. Le rodbini Hurbanovi je bilo dovoljeno, da more, ako bode prosila za to, vstopiti na pokopališče in moliti tam na grobu rajnega. A te milosti rodbina Hurbanova ni sprejela. Čestilcem in rodbini pokojnega dr. M. Hurbana je bil torej vstop na pokopališče v „imenu zakona" zabranjen. To-le madjar-sko ravnanje in madjarsko nasiljenje je Vajanskv ojstro popisal v „Narodnich Novinach", in poročila o tem nečloveškem ravnanju so se razletela po časnikih na vse strani.
Radi tega protiniadjarskega članka je bil Vajan-sky obsojen dne 17. dec. 1892 na jedno leto ječe; vrh tega je moral plačati vse sodnijske stroške v znesku 257 gld. 50 nvč. ter globo 300 gld.
„Nad Tatru sa blvska." — in jeden takošen blisk madjarskega nasilja je zadel prvega slovaškega rodoljuba Svetozara Hurbana Vajanskega. Toda teh bliskov „nebojte sa bratia, ver sa ony ztratia — Slovaci oži ju!" — Da, ta blisk, kateri je zadel Vojanskega, je osvetlil zajedno z grozno svetlobo pred vsem svetom vsa ta madjarska nasilja in neverojetna ravnanja Madjarov v nemadjarskih krajih, zlasti slovaških, in povsod je odmevalo sočutje in terjanje prava za stiskane Slovake ; madjarsko nasilje in predrznost ste pa bili po pravici obsojeni.
S tem, da je madjarsko gospodstvo obsodilo Vajanskega, obsodilo je prav za prav samo sebe! „Slovaci sice ožiju", pridejo jedenkrat do prava — le da bi se to v kratkem zgodilo ! Morebiti da bode treba še mnogo žrtev, morda da bode še mnogokatero srce krvavelo zaradi stiskanega naroda —- pri nas Slovanih razume se to samo ob sebi — toda spomin takih mož, kakor-šen je Svetozar Hurban Vajansky, ne izgine iz naroda nikdar!
F. S.
dopisi.
Od nekod.
V Parizu živi poleg zadnjega ljudskega štetja 30 tisoč Nemcev, na Dunaju pa se je naštelo 60 tisoč Čehov, kateri imajo občinsko pravico na Dunaju in čez 100 tisoč, ki prebivajo samo na Dunaju (ali_ prav za prav okolo 300 tisoč, kakor so proračunih Čehi sami. Op. ured.). Nemci v Parizu so tujci in člani naroda, ki živi s Francozi v največem sovraštvu, češki narod pa je po svoji zgodovini, po svoji važnosti kakor na narodno-gospodarskem tako na politiškem in znanstvenem polju jeden izmed prvih v Avstriji. In kako se ravna z Nemci v Parizu in kako s Čehi na Dunaju ? Poglejmo le stališče versko, kjer bi vendar imela odločevati pravičnost in krščanska ljubezen, ne pa politika ali prirojena, nepravična gospodovalnost. — Nedavno je poročal Pariški dopisnik v Dunajskem „Vaterlandu", kako se skrbi za dušne potrebe nemškega ljudstva v Parizu. Poslušajino njegove lastne besede: „Fur die re-ligiosen Bediirfnisse der Deutschen geschieht entspre-chentl viel, es gibt vier deutsche Kirchen, wo nur deutsch gepredigt wird". In čujte kako se skrbi za Dunajske Čehe. Za 60.000 Čehov če ne jemljemo ozir niti na one sto tisoče onih Čehov, kateri nimajo na Dunaju občinskega prava, ampak na Dunaju samo prebivajo — je češka bogoslužba samo v dveh cerkvah in še ne popolna. To je vse, kar je za Dunajske Čehe zagotovljeno. Morebiti, da poreče kdo : Naj se Čehi na Dunaju učijo nemški, potem bodo umeli nemške propo-vedi. Na to odgovarjamo : Ali se tudi francoščina tako vsiljuje Nemcem v Parizu ? Dalje pa odgovarjamo : Predno se Čeh na Dunaju nauči toliko nemški, da bode umel nemškega propovednika, pride uže davno ob vero, pobožnost in nravnost, tako da za propovedi ne mara več. A naj na mesto nas zopet govori Pariški dopisnik „Vaterlanda": In einer franzosischen Bevvahranstalt verlernen die Kinder das Deutsche, bleiben dann in der franzosischen Schule und horen nur franzosische Pre-digten ; die Eltern aber lernen me franzosiscli. Wenn nun Eltern und Kinder nicht in dieselbe Kirche gehen, ist das religiose Leben der Familie zerstort, und die Kinder entziehen sich dem Einflusse der Eltern". Res
važne in sumnične besede! — Povedali smo skratka to, kar smo hoteli povedati. Opomnje nismo dostavili k temu nobene, te naj si napravi vsak čitatelj sam.
F. Š.
U Trstu, nov. mj. 1893.
Još par rieči o pokojnoj Anki Vičic. Plemenita po-kojnica bila je oduševljena čitateljica „Slov. Sveta". S osobitim je zanimanjem čitala „Biserje i alemove" te pjesme o Kraljeviču Marku. O „Biserju i alemovih" pisala je pred ujekoliko mjeseca podpisanomu ovako : „Do sada bio mi Heine ljubimac pjesnik, od sada bit če „Biserje i alemovi". Mi, Hrvati i Slovenci, čudni smo ljudi: što če nam svi talijanski lirski, njemački epski, francezki dramatski pjesnici, kada imamo „Biserje i alemove" ? A toga čistoga biserja, tih divnih alemova ima u nas tolika sila, da ti se je čuditi čudom! Epeske mi se pjesme svidjaju — ali lirske (ta Evina sam roda'.), lirske pjesmice kanda su s Arijonovih, Orfejevih struna... bolnu srdcu liek, zdravil med..." O Kraljeviču Marku piše ovako: „Znadem nešto o Akiju, čula sam nešto o Cidu, čitala nešto o Siegfridu: Kraljevič je Marko i Akil i Cid i Siegfried — jednim tjelom, jednom dušom. I Gotlie progovorio nekoliko rieči o našem Prilipskom bogu — ali kako ? Kano onaj, koji sudi o stvari, koje ne poznaje. Marko kad na bojnom polju, kad na Turke, kad na črne Arape, kanda padaju ne od sablje i ocl buzdovana, nego od straha i trepeta... a kad je zemlja mirna, eno ga, gdje traži siromake, nevoljnike, da po-maže, podupire, oda zla da izbavlja, srecu da širi..."
Nema je više — jer je drugim bila bolja nego li sebi, jer je voljela izdahnuti plemenitu dušu nego li prOtivit se onim, koji su joj dužni vječnu harnost. Na pozornici koli krasan takav prizor !
Nema je više — tko ju je poznavao, neče je za-boraviti lako; tko je s njom občio, neče je zaboraviti nikada,
Snivaj mi sladko, sladjano, predobra, preblaga, preplemenita Ančice! Oprosti svima sve... A pred licem Staroga gromovnika moli se, Ančice, nebeški angjele, moli se neprestance, neka nam se rodi mnogo, mnogo Hrvatica, Slovenka, kakva si bila Ti.	Tr.
Ruske d
Do sedaj se sklepi občinskih zastopov niso smeli menjati po viši oblasti. To je zakrivilo mnoge neurednosti, med drugimi tudi to, da „starešina" (načelnik-župan) ni imel samostalnosti in je za-visel največkrati od kakih kričačev. Sedaj misli ministerstvo notranjih zadev pustiti sicer i nadalje izbor staršine (župana) in drugih občinskih služabnikov, ali ob jednem hoče jim dati potrebno samostalnost. „Земска началмпшм" dobe pravo kontrole nad občinskimi sklepi in seveda tudi pravo obustave istih
— Jako zanimiva je sodba VI. S. Solovjeva v zapadni omiki v razpravi: „O законк нсторическаго разита". .Mej drugim pravi tukaj : „Zapadna omika teži najprej, da se izključno utrdi brezbožni človek t. j. človek vzet po svoji zunajnosti kot posamezno bitje, v tem lažnem položaju priznavajo človeka ob jednem za jedino božanstvo in za ničeven atom za božanstvo subjektjvno za
U U l 1 11 1 L C.	Сг Mipy no hhtkI;, голому рубаха.
sebe, a za ničeven atom objektivno____ Razumljivo je, da vse, kar
more narediti tak človek bode drobno, posamezno, brez notranjega jedinstva in absolutne vsebine, le površno iu ne doseže nikoli pravega središča. Posamezna, sebična korist, slučajno dejanje, malenkostna drobtina, atomizem v življenji, atomizem v znanosti, ato-mizem v umetnosti, to je zadnja beseda zapadne omike."
—	„Mosk. Ved." št. 274 t. 1. pozdravljajo dogodke v Ko-penhagenu i Tulonu kot znak in jamstvo miru. „Zloglasno spletkanje diplomatov se je preživelo. Pred licem vseh narodov, odločno doč k svojemu cilju zajavil je ruski domodržec odkrito, da je od sedaj zagotovjen evropski mir: Eusija sama mira ne bode motila, in nikomur dvugemu tega ne dopusti."
—	L. 1890. dobila je c. javna knjižnica v Petrogradu 29.484 ^njig, brušar i posameznih listkov v ЗЗ.ЗИО zvezkih.
—	„Сказки, собраннма бр. Гримами. Ot иллмстрациами II. Грот-Иоганн-б. Издаше А. 0. Маркса, вг Легербург^ 1893 г." То je sbornik prevedenih pripovedek (pravljic), iz katerih so mnoge uže davno znane ruski mladeži. Knjiga je prekrasno izdana in olepšana z mnogimi slikami. Ruska kritika je uže davno opazila, da so si mnoge te pripovedke jako podobne ruskim. A mi vemo, da so podobne tudi slovanskim v obče.
—	„Русекш BiciHiiKi, окт. c. r. govori (Из фнзни и печати) ob uspehih pravoslavja v „severo-zapadnem kraju" in priznava, da ni bilo pravo, da je po ustaji 1863. 1 ruska uprava jala skrbeti za pravoslavje. Uspehov so dosegli činovniki le malo. Ker pa delujejo ljubezen, dobra dela in dobri primeri, kakor jih dajo posebno ruske, milosrdne sestre, krepi se tudi duh vere in si osvaja srca.
—	V Moskvi osnovali so „Славанское взанмно-вспомочателБ-ное Обш;ество", kateremu je namen, da podpira Slovane v obče, ki žive v Moskvi' Do sedaj so imeli Nemci, Francozi itd. v Moskvi svoja podporna društva, le Slovani niso imeli svojega.
—	Za 13 „не земскихч," guberniji odločila je vlada za cr-kveno-župne šole letno podporo do 1895. 1. do 144 tis. r. iz zem-skih zborov. To je važno za te vrsti narodnih šol, v katerih ima odločilni vpliv ruska duhovščina.
—	Državna kontrola je glede dohodkov in stroškov za leto 1892. konečno ustanovila, da je bilo tega 1. dohodkov več nego troškov za 59,480.243 rub., in sicer po težkem, gladnem letu, kar gotovo dokazuje veliko plačno moč Rusije. Letos pa si pričakujejo, da bode dohodkov še veliko več, nego stroškov.
—	V „Mosk. Ved." nasovetoval je spoštovan Moskvič, da bi Rusi nabrali denarja in ulili gromaden zvon za Francoze. Prepeljali bi ga po morju v Francijo in postavili ga v zvonik Notre-damske cerkve. To bi bil zvon miru in bratske ljubezni dveh velikih narodov. Ta sovet našel je glasen odmev v Franciji, kjer goreče žele njegovega uresničenja, kakor trdi dopisnik „Mosk. Ved.1' št. 292. tega leta.
—	„Mosk. Ved." št. 293. t. 1. razpravljajo o nasledkih obiska ruskih mornarjev v Franciji in pripisujejo glavno zaslugo samemu ruskemu carju: „Rusija postala je ruska, pomen ruskega imena ra-
zumeje ves svet, in to ime visoko stoji na vagi evropskega ravnovesja. A dogodilo se je to po zaslugi njega — državnega vodje. On je stvaril nad glavami domačih anglomanov in germanofilov novo rusko Rusijo, pa je i v notranjem življenju stvaril ravno tak bla-gotvorni, koreniti preobrat, kakoršen je storil v mednarodnih odno-šajih s franko-rusko zvezo nad glavami francoskih protivnikov Rusije."	C.
Na zgradbo Varšavskega pravoslavnega sobora (stolne cerkve) postopilo je od letošnje spomladi do 1. oktobra 60,384 r. 22 k. po-žrtvovanj. Spisek teh dobrovoljnih darov je v mnogih obzirih preza-nimiv; ali najzanirniviše je do sedaj to, da žrtvujejo največ pravoslavne cerkve, t. j. preprosti pravoslavni narod...
—	V Kamiatski škofiji je nedavno prirastlo 12 novih pričtov. t. j. 12 cerkva dobilo je svoje duhovenstvo s eerkovnimi pevci, katerim bode vlada davala na leto 13.000 r. podpore na njih so-držanje.
—	„llcepi/ccittKoe иривос.гавнов мт-сгонерское OSvificreo" je s pomočjo svojih misij v azijski i evropski Rusiji i v Japoniji v teku svoje dvajsetpetletne bitnosti obrnolo v krščanstvo več nego 85,000 poganov i inovercev. Nabralo se je za ta srok (čas) dobrohotnih doneskov na 3.146,763 rub ; iz te vsote je bilo potrošeno na pravoslavno propoved (pridigo) i misijonske zavode 2.417,145 rub.
—	V Rusiji je sedaj 7 pasterovskih postaj. V teku celega leta zdravilo se je na teh postajah 1,652 ljudij od pasje i druge stekline. Iz njih je umrlo 42, t. j. okolo 3 odstotki.
—	Na kavkaške celilne vode prispelo je letos 7265 bolnikov, 242 več, nego pa lani: v Pjatigorsk 3079, v Kislovodsk 1970. v Zeloznovodsk 1130, v Essentuke 1085. Te številke bi se udeseterile, ako bi uprava kavkaških celilnih vod postopala z žepi svojih obiskovalcev po božjem, i ako bi na zamejile toplice, mrzlice i blat-nice naložili bolj „osnovateljno" eolnino. Velik križ je tudi to, da ljudje, kojim njih finančni minister dozvolja obiskovati celilne vode, nimajo ni kaplje domoljublja v svojih „vsesvetovnih" srcih; a ruskim moralistom v tem slučaju najbolj velja pogovorka : Одно на дупгб. дргрое на a3biidi...
OGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
Hrvatska združena opozicija. Dne 15. t. m.
sestali so se v Zagrebu prvaki hrvatskega naroda, da se po-sovetujejo o skupnem postopanju proti sedanji vladi. O tem sestanku poroča „Obzor-1: „Po odzivu, ki ga je našel poziv eksekutivnega odbora zjedinjene opozicije, osvedočili smo se z nova, kakč živa je v vsem hrvatskem narodu hrvatska zavest, kako prati (spremlja) narod pazljivim očesom vsak pokret na politiškem polju. Videli smo na sestanku zjedinjene opozicije zastopnike iz vseh krajev in iz vseh slojev našega naroda, kateri se niso bali niti truda niti stroškov, ampak prihiteli so z vso spremnostjo in požrtvovalnostjo v Zagreb, da se kot sinovi jedne matere posovetujejo o svetem in vstrajnem boju za srečo in samostalnost svoje domovine pod zaščiščanjem hrvatskega državnega in prirodnega prava. Videli smo premnoge častne zastopnike naše dahovščine, kateri so zdavna znani našemu narodu kot sadilci ideje čistega hrvatstva; videli smo mnogo veleposestnikov, kateri krijejo pod svojim plemenitim imenom plemenito svojo dušo, ogre-vajoč se vedno na svetem plamenu domovinske ljubezni; videli smo, da ne naštevamo dalje, zastopnike trgovskega in meščanskega sloja, videli smo, z jedno besedo, inteligencijo in cvet naroda hrvatskega. Tu je bilo rodoljubov od vseh
stranij milega našega naroda, iz plemenite Slavonije, kršne Dalmacije in ponosne Bosne, a iz 6že Hrvatske ni bilo ve-večega kraja ni mesta, kateri ne bi bil na sestanku zastopan po svojih poverjenikih. Uprav natecavalo so se posamična mesta toliko številom, koliko odličnimi svojimi člani, sosebno so vredni opomena Brod, Kostajnica, Kopr.vnica, Samobor, Sisek, Varaždin in drugi. — Zuamo, da bi bilo neki stranki mnogo ljubše, da ni došlo do tako mnogoštevilnega sestanka in v obče do sporazumka zjedinjene opozicije, a struja hrvatskega naroda krenula je na novi tok k novi sreči in k svobodi, in na tem potu ni možno več ustaviti je. To je samo plod blažene ere bana Hedervarjja, in zgodovina, ako ne za kaj drugega, ne zabeleži pohvalno njegovega imena; to mu vpiše ves narod hrvatski brez sumnje v zaslugo, da se je po desetih letih njegovega banovanja našel iskreno in trajno zjedinjen in to proti njemu in njegovi ustavi. Dostoj-niše in lepše opozicija zares ni mogla slaviti te desetletnice, kakor na ta način".
Aleksander baron Bach, nekdanji prvi in mogočni minister, rojen 4. jan. 1813. leta v Loosdorfu, je umrl 12. t. m. na svojem posestvu v Unter-Waltersdorfu na Nižeav-strijskem. Dovršivši juridiške študije, postal je 1. 1843 na
Dunaju odvetnik, ki je kot tak 1. 1848 imel uže slavno ime. Zaslul je tudi s svojimi govori, in je 1848. leta kot člen pomnoženega stanovskega odbora pogajal se z nadvojvodo Ludovikom in drugimi dvorskimi členi za podeljenje konsti-tucije. Stopil je kot justični minister najprej v ministerstvo bar. Wesselberga in bar. Doblhoffa, potem 21. nov. 1848 v ministerstvo Fel. Schwarzenberga in grofa Stadiona. Dne 28. jun. 1849 je definitivno prevzel notranje ministerstvo. Dne 31. dec. 1851 se je odpravila ustava od 4. marcija 1849, in ko je 5. aprila 1852 umrl Fel. Schwarzenberg, je Bach dospel na vrhunec svoje mogočnosti. Dne 21. avg. 1859 je odstopil, potem je prišel kot poslanik pri papežu v Rim, od koder je šel 1. 1867 v pokoj. Odtlej je živel zasebno in, kolikor vemo mi, bila je nekaka namera, da bi bil zopet javno nastopil okolo 1. 1886.
Današnji politiški svet Avstro-Ogerske v redkem soglasju obsojuje Bacha, češ, da je bil najprej zagovornik svobode, potem pa reakcije, da je zatajil svojo prošlost. Opirajo se pri tem nato, da se je potegoval za ustavo, a da je on sam potem delal za uničenje ustave in povrnitev absolutizma. Nemško židovski listi mu ne morejo odpustiti, da se je za njegovega ministerstva sklenil 18. avg. 1855. kon-kordat; Slovani ga pa obsojujejo kot centralista in germa-nizatorja. A čudno je sosebno to, da mu tudi sedanji ger-manizatorji in psevdocentralisti očitajo napako centralizatorja in germanizatorja. Na zunaj govore dejstva v opravičenje takih očitanj ; ali Slovani bi morali biti vendar treznejši v svojih sodbah uže zaradi tega, da nemški in madjarski psevdoliberalci grajajo Bacha kot hudega centralista in germanizatorja.
Mi imamo važne razloge zato, ako se nadejamo, da pridejo avtentiška pojasnila na dan o Bachovem delovanju sosebno od 1848, 1849 do 1859. leta, in to nadejo imamo, tudi ko bi Bach sam ne bil zapustil nikakih spominov; kajti znan nam je še jeden državnik, sedaj visoke starosti, ki pozna jako dobro tendencije, ki so vodile Bacha. Teh teudencij Bach ni mogel uresničiti, ker so ga prehiteli zunanji dogodki, da je zaradi teh in drugih vzrokov odstopil predčasno. Te tendencije bi pokazale Bacha do cela v drugem svitu, in Slovani vsaj bi najbrže imeli sedaj povsod vse drugače, namreč ugodno soditi o Bachu, ako bi se mu bilo naložilo, v današnjih dneh, torej, kakor omenjeno, okolo leta 1886, sestaviti pod njegovim načelništvom kako avstrijsko ministerstvo.
No, Slovani naj si za sedaj zapomnijo nekoliko spominov o Bachu, kakor jih je zabeležil Friedrich Schiltz pod črto „N. f. P." od 18'. nov. 1893. Po teh beležkah pravi Bach med drugim : Treba nam je bilo vse oživiti, ker je bilo vse segnjilo, zgorenje in dolenje zidovje v državi je bilo gnjilo ; treba nam je bilo rešiti in prenesti v državno življenje dobre ideje revolucije iz njenih viharjev, birokracijo oživiti. je bila postala naša dolžnost. Ali nismo resnično vstva-rili zakonov, ki veljajo še danes ? Ali nismo nadomestili praznih glav, ki so smeli zaukazovati do 1848. 1., z novimi boljšimi talenti ? Začetkom nikakor nismo namerjali absolutnega režima. Ljudstvo ni hotelo nič več vedeti o parlamentih in njih prepiru, zahtevalo je krepko, pametno centralno oblast; s studom so se obračali od demokratov, iz države so dohajale adrese, ki niso zahtevale drugega, kakor uvedenje rednega stanja. Predno je cesar suspendoval ustavo, vprašal je za sovet najpoštenejše, najvestnejše državnike, ki so bili daleč proč od ministerstva ; vsi so bili tega menenja, da je zadača sedanjosti, z dobro upravo 'pripravljati na parlamentarno bodočnost; to je bilo kar smo hoteli! Mi nismo nikakor zato, da bi dajali prednost kakemu narodu; vsak
narod naj bi se bil jednako pošteval; nemški jezik se nam je kazal kot občevalni jezik, kakoršen je bil francoski za diplomate, latinski za stari oficijelni svet. Jednotna Avstrija je bil naš cilj. Doseglo bi se bilo brez Italije, katero popustiti so sovetovali najboljši prijatelji; ondi ni bilo pridobiti ničesar; ondi je bil tok evropske politike proti nam... Drugače pa je bilo na Ogerskem. Naše zakonodavstvo je bilo dobrodelno, nova razdelitev dežele je bila njenim razmeram dobro prirejena, nova okrožja so bila podobna po svoji velikosti zemljam avstrijskih namestništev". Bach se je naučil prav dobro madjarski, in v jednem komitetu je napil gostom jednotni Avstriji. Čehi so mu preveč rogovilili, mislil je, in Havlička je poslal v trdnjavo. Ako bi ne bil umrl Sclnvar-zenberg, bila bi Bachova volja, kakor je menil, silnejša.
Konkordata po mislih Bachovih je Avstrija potrebovala. Rekel je, da je njegova zasluga, da je kot državnik dostojno cenil pomen cerkve. Drugi da se motijo, ako mislijo, da je cerkev uže izigrala svojo ulogo. „Moč cerkve je bila propadla koncem prošlega stoletja, danes pa je silnejša nego kedaj poprej. Vedel sem, da pride tako. in sem bil preverjen, da ljudi žene na določeno stran le silna ideja. Tak smoter sem videl v rimski cerkvi, ki se je najhujšem suncem upirala od preseljevanja narodov, danes je bila zmagana, j utre je zopet sama zmagala... Imeli so me za bigotnega. Ali nisem bil. Videl sem le, kaka sila je v krščanstvu, in sem hotel to spraviti v soglasje z našimi stremljenji, da bi služila mojemu namenu ; zato sem nasovetoval konkordat. Ta naj bi bil rešil ogersko in italijansko vprašanje, pomagal zmagati vse politiške in nacijonalne predsodke..." „Treba se je ravnati po razmerah", tako je mislil vsaj Antonelli, največa politiška glava, katero sem kedaj videl. Antonelli je rekel: „Sila cerkve ne prestane nikdar, vsi jo potrebujejo, prestoli proti izgredom narodov, in narodi proti izgredom prestolov".
Bach je tudi trdil: „Zavedam se, da sem hotel to, kar je veliko. Vspeh se ni hotel posrečiti11. — Vspehov v smislu svojih tendencij pa ni dosegel, ker je moral odstopiti poprej, nego je mogel izvršiti svoje načrte. Vprašanje je le, ali so bile tendencije dobre ? Na jedno stran hočemo o tem nekoliko posebe izpregovoriti.
Dunajsko vseučilišče. Poleti 1893 je bilo na tem vseučilišču 3962 rednih in 1469 izrednih, skupno 5431 slušateljev. Med rednimi je bilo: bogoslovcev 198, juristov 1688, medicincev 1703, filozofov 373; med izredne je vštetih 165 farmacevtov. Po narodnosti jih v katalogih še vedno nočejo ločiti; omejujejo se le na dežele in države. S Koroškega je bilo rednih i3 jur., 22 med. in 4 filoz. ; s Kranjskega rednih 48 .jur., 15 med. in 15 filoz.. iz Trsta 33 jur., 22 med., 2 filoz.; z Goriškega 11 jur., 6 med.; iz Istre 11 jur., 7 med., 3 filoz. Iz Rusije 6 jur., 42 med. 2 filoz. poleg tega 7 izred. med. in 46 frekventantov med. ter 6 filoz.; iz Srbije 3 jur., 22 med. in 4 filoz., poleg 13 izred. med. in 3 frekv,; iz Bolgarske 1 jur., 19 med., 1 filoz. poleg 8 izred. filoz.
V zimskem semestru 1893-94 so med drugimi tu-le predavanja: Zemljepisje vstočne Evrope in severne Azije, predava prof. dr. W. Tomaschek; zgodovina se predava kot avstrijska; ni pa predavanja o kaki slovanski ali slovanskih zgodovinah. Za zgodovino nemške umetnosti je posebno predavanje ; o zgodovini slovanske umetnosti ne zaslediš ničesar. Za slovansko jezikoslovje so naznanjena naslednja predavanja: Prof. dvorni sovetnik dr. Vatroslav Jagič predava: Verglei-chende Syntax der slavischen Sprachen (4 ure na teden); Die epische Volksdichtung bei den Slaven (2 uri); Lecttire ausgewiihlter Stiicke aus der slavischen Volksdichtung (2 uri) ; — prof. dr. Jos. Jireček: Die Slaven und Bvzantiner in
der ersten Hiilfte des Mittelalters (5 ur); Lectiire der serbi-sclien Annaleu (2 uri); poslednje se vrši v slovanskem semenišču, katerega ni bilo pred leti. Priv. docent dr. K. Štrekelj predava: Die Comparation in den slavischen Spra-chen (1 uro) ; priv. doc. dr. Fr. Pastrnek: Altsloveniscke Grammatik (3 ure); priv. doc. dr. W. Vondrak: Charakte-ristik der altesten kirchenslavischen Denkmaler (2 uri). Prof. dr. Fried. Miiller: Vergleichende Grammatik der indogerma-nischen Sprachen (2 uri); priv. doc. dr. Jos. Sklenaf: Vergleichende Grammatik der indoeuropaischen Sprachen: I., Lautlelne (2 uri). Učitelji Ferd. Menčik: Formenlehre der bohmischen Sprache mit Ubungen (3 ure); isti: Bohmisches Conversatorium: isti: Interpretatiou der epischen Gedichte des Svatopluk Čech (1 uro). Buskega jezika letos v obče ne uče, drugih slovanskih jezikov pa tudi ne. Na pravni in državoslovni takulteti predavajo se različna prava in zgodovine obče ekonomije; o pravih, kakoršna so razvili razni slovanski narodi, in katera bi služila vsaj v premerjevanje jako važnih pravnih pojmov, ni nikakega predavanja. Slovani niso razvili tudi specifične oblike socijalne ekonomije; tudi o tej ni nobenega predavanja. Znanstveniki nabirajo in morajo nabirati snovi za zgodovino ekonomičnih teorij pri raznih narodih; kako je torej čudno, da se niso še pospeli do tega, da bi vsaj na Dunajskem vseučilišču vsaj v primerjevanje predavali kak odsek iz slovanskih prav in za današnje soci-jalno-ekonomiške teorije toliko zanimivih slovanskih gospo-darstvenih oblik. Najbi •že, da zasledimo predavanja o teh predmetih na vseučiliščih v Berolinu, Parizu in morda celo v Neapolju itd.
Ruski glasovi o koalicijskem ministerstvu. „Новое Времн" razlagajo, da se od Windischgratzovega kabineta v Avstriji ne more pričakovati poboljšanja politiškega položaja. Ministerstvo izzove koalicijo vseh slovanskih frakcij državnega zbora. Plenerjevi politiški prijatelji sestavljajo naj-jačo stranko, takd da bodo oni odločevali o teku vladnih poslov. Bazkrito neprijateljstvo nemških liberalcev proti Slovanom sili Slovane v koalicijo kljubu zaprekam, katere so med Staročehi in Mladočehi. Samo grof Taaife znal je s svojo „politiko miru" vzdržavati neslšgo med slovanskimi narodi. Za AVindischgriitza vzbuja se v Slovanih nadeja, da jih dovede k parlamentarni koaliciji. — „Московсшл Вкдомостп" priobčujejo pod zaglavjem „ Windischgratzovo ministerstvo in Slovani" razgovor, kateri je imel njih Dunajski dopisnik z odličnim avstrijskim politikom o koalicijskem ministerstvu. Ta politik je baje rekel, da se Slovani nimajo nadejati ničesar od Windischgratzovegav kabineta. Pri sestavi novega ministerstva so zanemarjeni Čehi, ker se je dal Windisch-gratz pregovoriti, da je treba zlomiti „mladočeško trmo". Mladočeška opozicija propade do ničnosti, in z Mladočehi izgubijo tudi ostali Slovani ves pomen v državnem zboru. Samo zjedinjenje vseh Slovanov, Jugoslovanov iz Hohenvar-tovega kluba in Staročehov iz Moravske z Mladočehi, more vstvariti protikoalicijo proti koalicijskemu ministerstvu, kajti tako bi vstvarili opozicijo 80, do 100 glasov, s katerimi bi morala računati vlada. Bešitev Slovanov je sedaj le v aktivni opoziciji.
Kollar,jeva kolajna. V spomin stoletnice Jana Kollarja izdal je Fr. B. Chaura v Pragi (Jungmanovo nam. 773/IIi) lepo kolajno z jako dobro pogojeno podobo pesnikovo. Bronasta kolajna stoji 80 kr., srebrna pa dva gold. Pri odkupu 25 komadov obečuje izdavatelj 25% cene za bronaste in 10% za srebrne kolajne v prid Kollarjevega štipendija.
Matejkova razstava. V Galiciji pripravlja se izza smrti poljskega slikarja Jana Matejka velika razstava njegovih del. Ta razstava bode v Krakovem, ali pa v Levovu.
Ta razstava bode zanimiva uže zbok tega, ker se razložijo tudi take Matejkove slike, katere so bile doslej vlastništvo • zasebnih prijateljev umetnosti, ter se doslej nikdar še niso izložile javno. Na ogled bodo tudi razne risarije visoke umetniške vrednosti, za katere doslej ni vedel nihče.
Trgovina med Nemčijo in Bosno. Iz izvestja nemškega konzula v Serajevu je razvidno, da je bilo leta 1892. vpeljano iz Nemčije raznega blaga vrednega 570.000 mark, iz Bosne pa se je izvozilo v Nemčijo izdelkov za 3.180.000 mark. Nemčija pošiljala je v Bosno večinoma stroje in v obče železne izdelke, (za 300.000 mark), Bosna pa je izvažala v Nemčijo po največ sljiv, t. j. za 2,370.000 mark.
Kaj bode z Bosno in Hercegovino? „Budapesti Hirlap" bavil se je te dni v posebnem članku z bodočnostjo Bosne in Hercegovine in razmišljeval tako-le: Danes, ko je zmaga srbskih radikalcev oživila agitacijo proti Avstro-Oger-ski in neprijateljsko vedenje proti nam, nastane bosensko vprašanje aktuvalno. Bosna ne more ostati v današnjem položaju, ker to je nevarna igra. Definitivum, ki drugo ne more biti nego vtelesenje, je sigurneji in mirneji nego okupacija. Naše neprijatelje hrabri sedaj še francosko-ruska zveza. K temu prihaja še dejstvo, da je zapadel Milan v Parizu ruskemu vtikanju, Natalija pa je bila vedno fanatična Rusinja. Ministerski predsednik Dokič je pretiran šovinist, mladi kralj pa vodi, uže po svoji vzgoji, politiko Srbije le v veliko-srbskem pravcu. Sedanja Srbija ne ostala bi ob evropski vojni nevtralna ; bati se je napada na Bosno-Hercegovino. Treba je zatorej to zemljo odtegniti vstaji izpod noge. Ako bi Kalav vzel patriarhu pravoslavno episkopijo sarajevsko, mostarsko in tuzlansko ter jih podložil karlovškemu in stavil na to stolico zanesljive ali povzdane ljudi, ni se bati, da bi ščuvali pravoslavne Bošnjake in Hercegovce iz Srbije. S tem pa bi bil resen samo jeden del bosenskega vprašanja, Vpraša se še, kaj bode s bosenskimi katoliki ? Ali naj bi jih vezal sarajevski katoliški nadbiskup Stadler, Strossmayrjev prijatelj s hrvatsko-katoliško cerkvijo ? Tu je poštevati ne samo popol-njenje nadbiskupske stolice v Zagrebu, ampak tudi prava madjarske katoliške cerkve, apostolska prava ogerskega kralja in ustavna prava velikašov. Zbok tega, misli „Bud. Hir.", mora se spojiti Bosna in Hercegovina na temelju ogerskega državnega prava, kajti Bosna bila je nekdaj kot kraljevina Rama podložna pokrajina ogerskih kraljev. Vprašanje je le to, kako bi se moralo to zgoditi ? Ali naj bi se Bosna in Hercegovina podredili Ogerski s posebnim banom na čelu s tako avtonomijo, kakoršno ima Hrvatska, ali pa naj bi se spojile s Hrvatsko v zajedno upravno področje? Take rešitve si žele Hrvati, podpira jo tudi rimska kurija in podpirajo jo Dunajski državniki, kateri bi dodali v tem slučaju tudi Dalmacijo. To pa bi bila velika jugoslovanska država, katera ne bi bila nikakor zadovoljna s tako samoupravo, kakoršno ima danes Hrvatska. Vprašati se mora ^ celo, ali bi hotela znati taka država o uniji z Ogersko ? četudi stvar ni še do-gnana, vendar je umestno razpravljati o tem, kakošno odškodnino bi dobila Madjarska za tako povečanje Hrvatske ? Madjarski list misli, da bi morala odstopiti Hrvatska Ogerski tri . Slavonske županije, moralo bi se pa tudi razširiti Beško področje in vtelesiti Ogerski. Poleg tega pa bi morala tudi Zagrebška nadbiskupija prepustiti od strani deželnega erarja svoja zemljišča v torontalski županiji katoliški cerkvi ogerski.
V Čikagu so zatvorili 30 okt. t. 1. vsesvetovno razstavo. Gmotni vspeh razstave je velikanski, kajti obiskalo jo je skupno 27,529.000 oseb, izmed katerih je plačalo vstopnino 21,500.000 obiskovalcev.
K NJI2E VNOST.
Starine. Na sviet izdaje jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. Knjiga XXVI. U Zagrebu 1893. Knji-žara jugoslavenske akademije (Dionička knjižara). -— Ta knjiga priobčuje mnogo jako važnih podatkov, med ostalimi Grškovičev odlomek glagoljskega apostola v izdanju Jagi-čevem. Na prvem mestu priobčuje prof. Jul. Jankovič „dva cjenika za trg slob. i kralj, grada Varaždina 1658—1749." Stareji cenik je izza leta 1659, novejši izza 1. 1748; oba sta najdena v knjigi bratovščine sv. Franje v Varaždinski mestni zbornici. Oba cenika pozivata se na stara povelja in zaključke hrvatskih in ogerskib saborov. Oba sta pisana na hrvatskem jeziku; zanimiv pa je posebno stariji iz jezikoslovnega in zgodovinskega obzira. Kajkaviščina spominja nekoliko na štokavščino, latinska stilizacija pa dokazuje, da so Varaždinski Hrvatje dolgo časa mislili latinski, pisati pa hrvatski. — Akademik dr. Crnčič priobčuje v ti knjigi „Paoporuku Ivana Lužiča, Trogiranina, našega povjestnika, od 1679. godine", dr. M. Rešetar pa „Dva izvještaja o ve-likoj dubrovačkoj trešnji". — Prof. V. Jagič objavlja „Grškovičev odlomak glagolskog apostola" z jako krasno in važno razpravo o glagolici. — Do Gelazija Dobnerja — do pred sto let — ponavljalo se je starinsko osvedočenje, katero je vezalo početek glagolice na ime sv. Jeronima. Dob-ner je skušal dokazati starost glagolice ž nje paleografično originalnostjo ter izraža zajedno menenje, da baš Konstantin, potonji sv. Ciril, je obredil glagolska slova, a hrvatski glagoljaši da so tekom XI. veka podstavili glagolici ime sv. Jeronima, da se obranijo očitanju, kakor da bi bila slovanska liturgija delo heretika. Dobnerju nasprotno trdi njegov so-vremenik Dubrovski, da je nastala glagolica vsled prevare dalmatinskih glagolskih popov okolo XIII. veka. Še le po smrti Dubrovskega (1829) začelo se je razpravljati zopet to vprašanje, ker so se pojavljali redom glagolski spomeniki nezaslišane starosti in nevidene oblike; odlomkom hrvatske oglate glagolice, pridružili so se lističi Mihanovičevi in Dunajski okrogle oblike črk. Te prilike vporabil je Šafafik, da začne z nova preiskovanje o nastanju glagolice v smislu in pravu, kakor je slutil resnico uže Dobner. Njegova preiskovanja obelodanil je v knjigi: „Ueber den Urspung und die Heimat des Glagolitismus", ter veljajo njegovi nazori še dandanes. V tej meri, kakor naraščajo glagolski spomeniki, utrjuje se njegovo mišljenje in tolmačenje. Najnovejše najdbe pa popravljajo Safafikovo teorijo v nekaterih točkah, katerih naj-važni je ta, da nima le oglata glagolica prava zvati se hrvatsko, ampak tudi obla. — Poleg tega so tudi zanimivi „Priloži za povjest protestanata u Hrvatskoj" od pok. akad. R. Lopašiča. V tem delu objavljenih je 27 doslej ne-tiskanih beležek in listin, katere segajo od leta 1557. do 1712. — Na koncu tiskana so „Regesta documentorum
regni Croatiae, Dalmatiae et Slavoniae saeculi XIII.", katere je nabral pok. I. Kukuljevič.
„Cpriu u Турци XIV. u XV. вијека'1; лсторнјске студије o првим борбама с најездом Турском npirje n iio-слпје боја на Косову. Биоград 1893. Нашгсао Стојан HoBaKOBJih. — Predmet temu delu je znani zgodovinski dvoboj med Srbi in Turci v XIV. veku radi velikega vprašanja krščanske ali muhamedanske nadvlade na balkanskem poluotoku in nad srbskimi zemljami. Pisatelj omenja: „У томе je двобоју хрпшђанска n српска стран c почетка XV впјека остала коначно побнјећева. Али је у нашему внјеку борба обновдена, п пошто је она само отпочета, налазио сам, да је за сувремене вародне задатке, којн треба да су свакоме родолубу пред очима, врло цотребно да се што точније нспнтају п шта ленше иредставе узроцн ц догађајц, којп су државне творевине српскога народа у кралевивн n царевннп Неланпћа засули турским ропством н рушевинама. Зато сал ичабрао пз оно-времевпх нсторпјскнх нојава политнчку страну..." Knjiga obsega str. 400 v veliki 8°. Cena 3.50 korone mehko in 4 50 korone trdo vezani. Prodajajo jo knjigarne: Brača Jovanovič v Pančevu, Ivan Karamata v Zemunu, A. Pajevič v Novem Sadu in Dionička tiskara v Zagrebu.
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Urejuje A. Koblar. Letnik III. Sešitek V. prinaša A. Koblar: Boji na krajinah in zmaga pri Sisku pred 300 leti (konec). — Konrad Črnologar: Dva spomenika osvoboditve Dunaja v 1. 1683. — Fr. Pokorn: Donesek k zgodovini dominikanskega samostana v Velesovem. — A. Koblar: Drobtinice iz furlanskih arhivov (Dalje). — S. Robič: Kranjski mahovi (Konec). — Mali zapiski.
Tovarišstvo. Sbornik literarnych prac v storočnu pa-mat prveho „Učeneho slovenskeho Tovaryšstva". Pod tem naslovom začne izdajati še ta mesec Fr. Ricliard Osvald na Teplej obširen „almanah", kateri bode objavil izborne gospodarske zadeve, popotne črtice, monografije, životopise, povesti itd. najboljših današnjih slovaških pisateljev. Cena prvemu zvezku je 3 gld.
Државо-правни положај Босне u Херцеговине. Пре-штамиано нз „Србобрана". У Загребу. Штааша н наклада Срцске Штамкарпје. 1893. Цпјена 20 новч.
20 срп. народ. песама за клавлр и иевање Скупно Раја Павловић. Београд 1893. Накладом књпжаре Д. М. Bopnha. Цјена 3 дпн.
Popravki k 21. štev. „Slov. Sveta" : Str. 402 b, 7. vr. zg.: slovrniski; ondi 15. v. zg.: v največi...; 403 a, 6. v. zg.: sestavo nam. ustavo; 405 a, 12. v. zd.: pose&nostij n. potrebnostij ; 405 b, 3. v. zg. : kater ega n. katere; ondi 10. v. zd. : kulturnih n. gmotnih. Str. 407. pesem „Prorok" je iz poezij Lermontova, ne pa Levstika. V pesmi: „Однооразнин" čitaj : 2. kit.: грошевихц пуншевихг, 3. kit.: прелестеи; 4. k.: видапџиЂ; 5. k.: дасгв; 6. k.: легка. 414. b, 29. v. zd.: Plešeev; 420. b, 6. v. zd.: „ии куда пришли".
„SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta 2 gld in za četrt leta 1 gld. Za dijake in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posamične številke se prodajejo po 18 kr. — Naročnina, reklamacije jn dopisi naj se pošiljajo F. Podgomiku v Trstu, ulica Farneto št. 44.
Izdajatelj in lastnik : Fran Podgornik. —
Tisk tiskarne Dolenc. — Odgovorni urednik : Julij Mikota.